I Ameriška Domovih —I, XJHMinSEJZa \ rtl, ^ YE=...................Zr- ^ AM6RICAN IN SPIRIT . K>R€IGN IN LANGUAGE ONLY t»erv;ng Cnicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. MORNING N€WSPAP€R . ______________Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, i neua napo Us, Florida, Ely, Pueblo, Sock Spring«, all Ohle AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) OuEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING" MARCH 4, 1981 VOL. LXXX1H SLOVGNIAN bervmg Cnicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. MORNING N€WSPAP€A Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, incuunapohs, Florida, Ely, Pueblo, Sock Sprlnga all Ohle OuEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING” MARCH 4, 1981 VELIK UDAREC ETNIČNIM SKUPINAM V CLEVELANDU; RADIO ODDAJE SKRČENE Oeneralni konzul SFRJ Zofka Klemen-Krek na poli v Cleveland CLEVELAND, O. — Naslednica dosedanjega jugoslovanskega generalnega konzula v Clevelandu Staneta Lenardiča je Zofka Klemen-Krek. L j u b 1 j anski časopis “Delo” je objavil njeno sliko in krajši življenjepis. Zofka Klemen-Krek se je rodila leta 1945 na Muti in je študirala politične vede. Zaposlena je bila na republiški konferenci SZDL, v sekciji za kulturo ter v Svetu za mednarodne odnose pri republiškem komiteju SZDL. Zadnja tri leta je delala v predsedstvu SR'Slovenije kot svetovalka za zunanjo politiko in mednarodne odnose, istočasno pa je bila sekretarka republiškega sveta za mednarodne odnose. Pred odhodom iz Ljubljane je Zofka Klemen-Krek obiskala domala vse vodilne slovenske politike. Kakor pravi “Delo”, je te obiske zaključila s sestankom s Tomažem Ertlom — sekretarjem za notranje zadeve slovenske vlade. O čem sta govorila, ni bilo poročano. V isti izdaji “Dela”, ki je poročala o Zofki Klemen-Krekovi, je bilo poročilo o seji komisije slovenskega izvršnega sveta za zunanjepolitična vprašanja in sicer pod predsedstvom Marjana Osolnika. Seja je “obravnavala problematiko s področja delovanja generalnega konzulata SFRJ v Clevelandu.” Sodelovala na seji je tudi nova konzulka v Clevelandu. “Komisija je poudarila pomen delovanja tega konzulata, zlasti za pospeševanje stikov slovenskih izseljencev v ZDA z matično domovino,” je bilo napisano v poročilu. Drugih podrobnosti o tej razpravi “Delo” ni objavilo. —:---o------ V Chrysler Corp. lani poslovali z rekordno izgubo; novo posojilo DETROIT, Mich. — Chrysler Corp. je objavila poročilo, v katerem je podatek, da je poslovala lani z rekordno izgubo v znesku 1.71 milijarde dolarjev. S tem so pri Chrysler ju dosegli rekord v zgodovini ameriških podjetij. Prejšnja rekorderka je bila namreč Ford Motor Co., ki je lani poslovala z izgubo v znesku 1.54 milijarde dolarjev. Reaganova vlada pa je končno odobrila novo posojilo Chryslerju, brez katerega bi bila morala ta družba kmalu zapreti svoja vrata za vedno. Zvezna vlada je namreč garantirala posojilo v znesku 400 milijonov dolarjev. Zakladni tajnik Donald Regan je rekel, da je to posojilo zadnje, ki ga bo dobila Chrysler Corp. od zvezne vlade. Ne izključuje možnosti, da bo Chrysler Corp. prebrodila svoje finančne težave, je dejal Regan, a odslej bo to odvisno izključno od Chrysler-ja samega. V Reaganovi administraciji p r i ti s k a j o .na vodstvo Chrysler j a, naj se spoji s kako drugo izdelovalko avtomobilov. Pri Chryslerju pa trdijo, da bi to radi storili, da pa ne morejo najti partnerja. Novi grobovi Mary Telban Včeraj dopoldne je umrla 90 let stara Mary Telban rojena Merlak, vdova po pok. možu Franku (umrl 24. marca 1941), mati Marie J. Kovačič, Vere Saver, Stanleyja ter pok. Josepha in Davida, 12-krat stara mati, 13-krat prastara mati, sestra pok. Johna, Anthony j a, Frances Prince in č.s. Julije O.S.F. (Jug.), članica Materinskega kluba pri Sv. Vidu ter Slovenske ženske zveze. Pogrebna sv. maša bo v petek, 6. marca, ob 10. dopoldne v cerkvi sv. Vida. Pokopana bo na pokopališču sv. Jožefa v Forest City, Pa. Na mrtvaškem odru bo v Grdinovem pogrebnem zavodu na Lake Shore Blvd. danes od 7. do 9. zvečer ter jutri, v četrtek, od 2. do 9. zvečer. John Gustinčič V nedeljo, 1. marca, zvečer je nenadno na svojem domu umrl 87 let stari John Gustinčič, rojen na Tatrah, Slovenija, od koder je prišel v ZDA leta 1921, vdovec po pok. ženi Jennie roj. Mršnik (umrla pred nekaj leti), oče Mary Jan, Jean Pollack, Marlene Gaston (Kalif.) in Dorothy Pekarcik, 7-krat stari oče, 6-krat prastari oče, sin pok. Antona in Mary Gustinčič, brat Andrewa (pok.), Mary Fabjančič in Frances, član ADZ št. 34. Pogreb bo iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Ave. danes, v sredo, ob 10. na Kalvarijo. -----o----- Eaton Corp* sklenila pogodbo o prodaji naprav Jugoslaviji CLEVELAND, O. — Predstavniki Eaton Corp. in SFRJ so podpisali pogodbo, ki predvideva dobavo Jugošlaviji celotnega sistema naprav za izvajanje kontrole nad civilnim letalskim prometom. Naprave Eaton Corp. so med najboljšimi na svetu. Sistem vključuje več radarskih, računalniških in drugih naprav. Strokovnjaki Eaton Corp. bodo opremili letališča v Beogradu, Zagrebu, Nacionalnega delegata za Slovence v Avstriji, g. Cirila Lavriča (Haid bei Ansfel-den, škofija Linz), smo naprosili, naj nam z odgovori na stavljena vprašanja v nekaj obrisih opiše veliko slovensko družino v Avstriji. Tu so njegovi odgovori: — Ali so Slovenci v Avstriji zdomci ali izseljenci? Danes je številčno gledano nekako pol od njih že avstrijskih državljanov, pol pa še jugoslovanskih, torej sezon-cev. Je pa poleg tega tudi nekaj rojakov brez državljanstva. Za večino velja, da se v slovenski Cerkvi počutijo kot bratje, ne glede na državljanstvo; bilo je nekaj poskusov razdora, pa so propadli. Slovencev je v republiki Avstriji več, kot se na prvi Zadnje vesti • Washington, D.C. — Predsednik Ronald Reagan je dejal v intervjuju za CBS televizijo, da nima namena, poslati redne ameriške vojake v El Salvador. Ne predvidevam nobene možnosti, je rekel Reagan napovedovalcu Wal-terju Cronkite-u, da bi ZDA poslale vojaške enote v to državo. • Moskva, ZSSR. — 26. kongres sovjetske komunistične partije je ponovno izvolil vse dosedanje člane vodilnega politbiroja. Povprečna starost 14 članov politbiroja z Leonidom L Brežnjevom na čelu je 74.6 leta. Njihova nova mandatna doba traja 5 let. Ponovno izvoljen je bil celo najstarejši član, 82-letni Ar-vid Pelše. To je prvič v zgodovini sovjetskih partijskih kongresov, da ni bilo nobenih sprememb v vodstvu. Z včerajšnjim zasedanjem je kongres zaključil s svojim delom. • Islamabad, Pak. — Nekdo je ugrabil letalo pakistanske letalske družbe in prisilil pilota, da je poletel v Kabul, Afganistan. Pogajanja med pakistansko vlado in ugrabiteljem še trajajo. Pakistanci so jezni, ker Afganistanci ne dovolijo neposrednih stikov z ugrabiteljem. Na letalu je 148 potnikov in članov posadke. Ugrabitelj menda postavlja razne zahteve političnega značaja. • Kairo, Eg. — Egiptski o-brambni minister Ahmed Ba-dawy in 13 drugih vojaških častnikov je bilo ubitih, ko je helikopter, v katerem so potovali, strmoglavil. Badawy je bil zelo blizu egiptskega predsednika Anvara al-Sada-ta. V Egiptu trdijo, da gre za navadno nesrečo. ——o--------- Poravnajte naročnino pravočasno! Dubrovniku, Zadru in Skopju. V Beogradu pa bodo o-premili center, v katerem bodo šolali domače strokovnjake in tehnike. Koliko stane nov sistem, ni bilo sporočeno. Eaton Corp. domuje v Clevelandu. pogled zdi. Natančnih številk nimamo, ker vodijo Slovence po uradnih seznamih kot Jugoslovane. Jih je pa vsaj deset tisoč, rajši več kot manj. Seveda niso tu všteti koroški Slovenci: ti imajo svojo cerkveno organizacijo in so torej izvzeti iz cerkvene ureditve ostalih Slovencev po Avstriji. Po tem, kdaj so v Avstrijo prišli, lahko delimo “avstrijske” Slovence v štiri skupine: — naseljenci V času med obema vojnama (predvsem služkinje na Dunaju in sezonski delavci, ki se niso več vrnili domov); — politični in ekonomski begunci od 1945 do 1960; — sezonski delavci po 1962; — koroški študentje na Dunaju, v Gradcu in Salzburgu. Največ naših rojakov je na Ronald Reagan govoril na konferenci Lige mest o gospodarstvu WASHINGTON; D.C. — Narodna liga mest je organizacija, v kateri so zastopani župani in odborniki mestnih svetov ameriških mest. Na Ligini konvenciji v tem mestu je govoril tudi predsednik Ronald Reagan. Župani in mestni odborniki so zaskrbljeni nad zmanjševanjem zveznega proračuna, ki ga je odredil predsednik Reagan. Prizadeti so predvsem tisti programi, na katere računajo mesta. V svojem govoru se je predsednik Reagan osredotočil na potrebo, ukrotiti inflacijsko stopnjo. Pozval je navzoče politike, naj sodelujejo v tej borbi. Ako bo inflacija ukrotena, je dejal predsednik, potem bodo rešeni ali vsaj o-lajšani mnogi problemi, s katerimi se spopadajo mesta, kot npr. brezposelnost. Reagan je vedel za godrnjanje mnogih županov, češ, da namerava zvezna vlada pustiti mesta in njih prebivalce na cedilu. Taki politiki ne razumejo položaja, v katerem se nahajajo ZDA. Predstavljajo posebne interesne skupine, ki se zanimajo samo za lastne potrebe, je rekel predsednik. Med delegati na konferenci je bil clevelandski župan George V. Voinovich. Po Reaganovem govoru je Voinovich dejal, da imajo župani svoje dolžnosti in obveznosti do prebivalcev svojih mest. Braniti morajo njihove interese pri zvezni vladi in na drugih ravneh. Te obveznosti nameravam izpolnjevati, je pripomnil clevelandski župan. - :—o---— VREME Oblačno in vetrovno danes z verjetnostjo snega ali dežja v popoldanskem Času. Naj-višja temperatura okoli 38 F. Pretežno oblačno jutri z'možnostjo snega V dopoldanskem času do 2 inčev. Naj višja temperatura v torek okoli 30 F. Dunaju in na Predarlskem, močni skupini sta v Linzu na Gornjem Avstrijskem in v Salzburgu, precej jih je v Spittalu in okolici po Koroškem ter v Gradcu na Štajerskem, manj v Innsbrucku. Posamezniki so razpršeni po vsej Avstriji, razen na Gradiščanskem. — Kaj so pretežno po poklicu? Morda ni v tem oziru v nobeni drugi državi toliko različnosti kakor prav v Avstriji. Od vseučiliškega profesorja, opernega pevca, srednješolskih profesorjev, uradnikov, sorazmerno dosti je tudi duhovnikov, pa do rokodelcev, tovarniških delavcev, vrtnarjev in služkinj — vse te poklice opravljajo Slovenci. — Vaša d u š n o pastirska CLEVELAND, O. — Mnogi poslušalci lokalne etnične radijske postaje WZAK-P M 93 so bili presenečeni pretekli ponedeljek dopoldne, ko niso več slišali programov raznih etničnih skupin. Namesto napovedovalcev so slišali a-meriško glasbo. Tisti, ki so poklicali radija sko postajo, so izvedeli, da so lastniki WZAK skrčili etnične programe na nedelje in Sicer od 6. zjutraj do 11. zvečer. Nekateri so poklicali napovedovalce same in jih presenetili z novico. Radijska postaja namreč mnoge napovedovalce ni obvestila o tem, da niso več v službi. Izjava postaje, ki jo je prebrala neka uslužbenka, je trdila med drugim, da etnični programi niso več tako do-bičkanosni, kot so bili pred leti. Nekateri priljubljeni napovedovalci' so v zadnjih letih umrli, njihovi nasledniki pa niso uspeli. Pri tem je WZAK imela v mislih predvsem pok. napovedovalca Ze-browskega, ki je bil izredno priljubljen ne samo med Poljaki, marveč tudi med drugimi narodnostmi. Prizadeti sta dve slovenski oddaji. Tony Petkovšek je oddajal od 6. do 7. zvečer od ponedeljka do petka, ob sobotah pa je imel svoj “Polka Magazine of the Air” za štiri ure, od 12. do 4. popoldne. Na tem programu, ki je imel zelo veliko poslušalcev, sta redno sodelovala med drugimi tudi Alice Kuhar in Pavel Lavriša. Včeraj popoldne je v intervjuju z A.D. g. Petkovšek dejal, da bo odslej oddajal na WZAK postaji ob nedeljah in sicer od 2. do 4. popoldne. Začenši z 21. marcem pa bo imel program tudi na postaji WELW 1330-A M in sicer ob sobotah, prav tako od 2. do 4. popoldne. G. Petkovšek je o-menil, da bo to prvič, ko bo imel program na neki AM postaji. Poleg radijskih oddaj namerava g. Petkovšek začeti mreža in glavne povezave ter prireditve? Za dušno pastirstvo 'Slovencev v Avstriji skrbi trenutno pet duhovnikov: — na Dunaju p. Stanko Rijavec, klaretinec; — v Gradcu p. Jožef Lampret, minorit; — na Predarlskem g. Janez Žagar, duhovnik ljubljanske nadškofije; — v Innsbrucku p. Janko Bohak, frančiškan; — na Gornjem Avstrijskem in Salzburškem pa jaz. Poleg tega hodijo v Spittai maševat salezijanci iz Celovca, odkar je umrl tamkajšnji slovenski župnik g. Anton Miklavčič. Tudi drugje priskočijo slovenski duhovniki radi na pomoč, če je treba. -Teh je več kot 30. (Se nadaljuje) tudi s programom na televiziji. Na tkzv. “cable” televiziji je postaja Nationalities Broadcasting Network. Program bi trajal eno uro ob nedeljah in naj bi se začel že v nedeljo, 19. aprila. Program bi se imenoval “Slovenian Scene”. O svojih podrobnih načrtih bo g. Petkovšek poročal sam. Ob sobotah je od 7.30 do o. zvečer imela svojo oddajo ga. Cecilia Valenčič-Dolgan, ki je šele preteklo nedeljo praznovala 10-letnico tega programa s samostojnim koncertom. Malo čudno se je zdelo, da med vsemi čestitkami, ki jih je prejela ga. Dolgan, ni bilo nobene od WZAK postaje. Ga. Dolgan je povedala A.D., da najbrž ne bo več nastopila na WZAK postaji. Pogodba med postajo WZAK in etničnimi napovedovalci bi morala poteči sredi aprila. Znano je bilo, da so bili napovedovalci zaskrbljeni nad tem, da postaja ni kazala zanimanja za obnovo pogodbe. Nihče pa ni pričakoval, da bo WZAK na lastno pest prekinila pogodbo predčasno. -----o------ Alexander Haig trdi, da Kuba še pošilja orožje gverilcem WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik Alexander Haig je rekel v pogovoru z novinarji,, da Kuba še pošilja orožje in strelivo gverilcem v El Salvadoi ju. Ako se bo to pošiljanje nadaljevalo, je svaril Haig, bodo podvzele ZDA ukrepe proti neposredni pošiljatelj ici — Kubi. Nikaragva je res omejila svojo vlogo pri prevažanju o-rožja el salvadorskim gverilcem, je priznal Haig, vendar je slika o tem še precej nejasna. Reaganova vlada bo povišala raven ameriške pomoči El Salvadorju, vendar ne bo poslala tja vojaških svetovalcev, ki bi se udeleževali bojev med vladnimi enotami in gverilci. Doslej so ZDA poslale okrog 150 milijonov dolarjev pomoči El Salvadorju letno, tamkajšnja vlada pa je predlagala, naj se raven te pomoči podvoji. Predsednik Reagan se je odločil, da bo poslal El Salvadorju okrog 25 milijonov dolarjev več vojaške pomoči, poleg tega pa 20 vojaških svetovalcev,, ki bodo izurili el salvadorske vojake. Odslej bodo imele ZDA 54 takih svetovalcev v El Salvadorju. V Beli hiši in državnem tajništvu poudarjajo, da se A-merikanci ne bodo udeleževali bojev, čeprav bodo oboroženi in bodo smeli uporabljati svoje orožje v samoobrambi. Sen. John Glenn iz Ohia je pa dejal, da bo postalo ameriško vojaško osebje tarča za gverilce. Glenn je tudi dvomil v to, da ima predsednik Reagan pravico, poslati ameriške vojake v El Salvador. Iz Clevelanda in okolice Srnjakovo kosilo— V nedeljo, 8. marca, bo pri cerkvi Marije Vnebovzete srnjakovo kosilo v korist Slovenskega doma za ostarele na Neff Rd. Servirali bodo od 3. do 5. popoldne, kuhinjo pa bo vodila ga. Jbsie Stanonik. Letos je kosilo v šolski jedilnici. Vstopnina je $7. Torej, opoldne k Sv. Vidu na obed v korist AVE MARIA, popoldne pa k Mariji Vnebov-zeti na kosilo! Krofi naprodaj— Članice Oltarnega društva fare sv. Vida bodo prodajale svoje okusne krofe v soboto, 7. marca, ob običajnem času v običajnem prostoru. Na kosilo vabijo— Zveza oltarnih društev v Clevelandu vabi na kosilo, ki bo v nedeljo, 8. marca, v avditoriju pri Sv. Vidu. Servirale bodo od 11.30 do 2. popoldne. Dobiček bo v pomoč verskega mesečnika AVE MARIA. Navzoč bo tudi urednik Ave Marije, p. Fortunat, in boste ob tej priliki lahko poravnali naročnino. 98. rojstni dan— Prihodnji ponedeljek, 9. marca, bo praznovala svoj 98. rojstni dan ga. Josephine Okleson s 17923 Neff Rd. Ga.' Okieson se je rodila na Dolenjskem, kjer še živi .sestra Marija Marc. Mati je osmih otrok; Anna, Angela, Edward, Olga, Harold ter pok. Joseph. Peter in Rudolph. Ga. Okleson ima 11 vnukov in vnukinj ter 9 pravnukov in pravnukinj. V dobrem zdravstvenem staniu, se ga. Okleson še vedno zelo rada udeležuje sv. maš. Veseli se srečanj s svojo družino, je zvesta naročnica Ameriške Domovine vse od L 1945. Čestitajo in ji želijo še mnogo zdravih in zadovoljnih let njeni otroci, drugi sorodniki, prijatelji in vsi pri A.D.! Spominski darovi za koroške študente— Kot neusahljivi venec lepega cvetja, ki danes krasi, jutri je ovenelo vrženo v smeti, -so darovali neusahljiv venec v spomin dr. Valentina Mer-šola namesto cvetja za pomoči potrebne študente v oskrbi Mohorjeve, sledeči: Po $20 Jože Kristanc in Janez Prosen; po $10 John Petrič, Ciril Štepec, Jože Volčjak, Frances Kosem, Marija Ribič (Povirk), Damijan Zabukovec in Franc Štrukelj. Poverjenik Mohorjeve družbe J. P. se darovalcem prav prisrčno zahvaljuje. Tiskovnemu skladu— G. Frank Zalar, Cleveland, Ohio je daroval $12 v tiskovni sklad Ameriške Domovine. Dr. Anthony Ravnik, El Cerrito, Kalif, je prav tako daroval $12 v naš tiskovni sklad. Ga. Mary Jeraj z Edna Ave. v Clevelandu je pa našemu listu darovala $10, v upanju na boljše zdravje. Vsem darovalcem in tudi tistim, ki prispevajo manjše vsote, se iskreno zahvaljujemo. Položaj slovenskih priseljencev v Avstriji i. ttm Ameriška Domovina f 3i==yy==sswVfimraiwnrrt......-j. V •117 ST. CLAIR AVE. — 431-USZi — Cleveland. OH 44101 *1 Beseda iz naroda... «117 ST. CLAIR AVE. — 431-0«2i — Cleveland, OH 44101 AMERISKA'dOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 week* in July . NAROČNINA: Združene države:,' $28.00 na leto; $14.00 za ‘pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav; $40.00 na leto; $25.00 za pol leta;,$15.00 za 3 mrsece Petkova izdaja: $10.00 na-leto;'Kanada in dežele izven Združenih držav. $15.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES: United States'. 1 '.'p j . >, $28.00 per year, $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:; ,, $40.00 per year; $25.00 for 6 mbnths; $15.00 for three months Fridays, only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio No. 27 Wed., March 4. 1981 Odkrivajmo pravo slovensko politično zgodovino Bogastvo evropske kulture je neizčrpno. Zgodovi-vinarji in arheologi še vedno odkrivajo zanimiva dejstva iz preteklosti. Analiza človeških dejanj preteklih stoletij priča, da čim bolj so nam oddaljeni dogodki, tem bolj medlo je njih poznanje in so relativno verodostojni. Celo bližnja zgodovinska preteklost je lahko predmet novih odkritij, zaradi odkritij dokumentov iz tajnih arhivov ter drugih virov poznanj. _ , Zgodovinarji težko predstavijo svetu objektivno podobo človeške preteklosti, kljub iskreni želji po. resnici, Filozofska zgrajenost posameznih znanstvenikov, posebno kadar sta objekt študija človek in družba — vpliva na analizo in zaključke o zgodovinski preteklosti. Čeprav si bosta dva zgodovinarja enotna glede dejstev, tolmačenja in vrednotenja, pa bosta v bistvu le odvisna od subjektivnih gledanj na življenje, na katera močno vplivajo verski, moralni in- politični pojmi. Po vsem tem lahko sklepamo, da je utemeljena trditev marsikaterega strokovnjaka, da je študij preteklosti znanost a istočasno tudi umetnost. To pa zato, ker je predstava zgodovinskih dogodkov kreativnost, harmonična'sestava po izbiri le nekaterih podatkov, katere smatra znanstvenik za pomembne. Bi bilo pač nemogoče predočiti vse dogodke kot bistveno važne, čeprav prvi trenutek pridejo vsi v poštev. Izbira zgodovinskih elementov — če jih tako smemo imenovati — je tako dvakratno omejena. V, prvi vrsti, ker je nemogoče zajeti celotno preteklost in.vsak trenutek se lahko pojavi odkritje neznanega dejstva, ki lahko popolnoma.-'- ali vsaj do neke važne.mere — spremeni pogled na določeno dobo ali na ocenitev vpliva znane osebnosti. Tako nam v novi luči prikaže silnice in činitelje zgodovinskih dogodkov. Po drugi strani je pa težka izbrati in vrednotiti človeške in družbene akcije. In pri tem ocenjevanju se pojavi subjektivnost analista, ker bo izbral le, tiste podatke, katere bo sam po dolgoletni osebni in strokovni izobrazbi upošteval kot odločilne in polne zgodovinskega in sedanjega pomena. Seveda si vsak znanstvenik želi, če je odkritosrčen, da bi njegove razlage služile kot avtentična dognanja. Nekateri zgodovinarji hočejo premostili te težave neobjektivnosti s tem, da predstavijo izključno zgodovinske podatke. Toda bogastvo preteklosti služi kot napotek za bodočnost le, če je sistematizirano ter smiselno razloženo. Poglavje zase so pa slučaji tistih zgodovinarjev, ki zavestno in slabonamerno predstavijo le en del zgodovine, kot je to lastno marksističnim in drugim totalitarnim razlagam. Tradicionalna razlaga človeške preteklosti je temeljila na študiju življenjepisov zaslužnih mož. Morda je bil to izraz individualističnega duha preteklih Stoletij. Moderne -zgodovinske struje so očitale klasičnim razlagam idealizacijo oseb, ustvaritev junakov, pristranskost ter zato nepopoln prikaz preteklosti. Sedanji načini študija poudarjajo vlogo filozofskih gibanj in socioloških sprememb, ki so odsevali na vsa druga področja: politika, 'gospodarstvo in umetnost. Kot je logično,-so strokovnjaki prišli do spoznanja, da je aristdtelska trditev o srednji točki najboljša. Poglabljanja v odkritje prvih vzrokov in silnic zgodovinskih 'dogodkov je bistvene važnosti, a poznanje delovanja in moralne avtoritete izstopajočih mož, konkretizira in pojasni zgodovinska dejstva. 1 Veliko se danes govori v zahodnem svetu (kar je nedvomno vpliv socialističnega mišljenja) o zgodovini mase, masivnih gibanj in o množicah kot nositeljici svetovnega napredka. Tako pojmovanje je lahko za marksistične ljudi le tolažba, za zahodne sisteme je pa enostavno demagogija za pridobitev “napredne mladine’'. - t . V želji, da bi študij zgodovine bil cim nepristranski, je učinkovita metoda primerjalna analiza. Kom-paracije različnih obdobij in krajevnih dogodkov so važen prispevek za izoblikovanje jasnejše podobe o minulih dobah. Mnogi zgodovinarji opozarjajo, naj se zgodovinske analize ne omejijo na vojaška in politična dogajanja, temveč naj obsežejo vsa druga področja človeškega delovanja. Pomagajmo ohraniti “Ave Marijo”! CLEVELAND, O. — V avditoriju sv. Vida v Clevelandu se v zimski sezoni ob nedeljah kar vrstijo kosila v pomoč raznim verskim slovenskim napienom: za Slomška. misijonsko kosilo, za slovensko šolo, za Barago in tako naprej. Obisk pri vseh kosilih je vedno izreden uspeh, kar potrjuje, da se slovenska javnost še prizadeva nekaj prispevati tudi k skupnim namenom. Toda,' ko gledamo dolgo vrsto ljudi, ki se vleče od hodnika pred dvorano tja do kuhinje, kjer delijo kosilo, ali se kdaj vprašamo, kdo je vse te ljudi obvestil,' da so prišli na to kosilo? In odgovor na to je prav tista bistvena zadeva, ki se je vse premalo zavedamo — namreč slovenski tisk. Naše časopisje in revije skrbijo, da smo poleg splošnih zadev redno obveščeni tudi o naših prireditvah. Če ne bi imeli več slovenskega tiska, nobena slovenska prireditev ne bi mogla povoljno uspeti. Pred 35 leti smo še imeli v ZDA 15 slovenskih časopisov in revij, sedaj jih imamo samo še sedem, pet dd teh so glasila bratskih organizacij. Samo Ameriška Domovina in Ave Maria sta ostala slovenska, v vseh drugih že prevladuje 'angleščina, dasi še izhajajo pod slovenskim imenom. Popolnoma slovenska brez vsake angleške priloge je o-stala samo verska.revija AVE MARIA, ki izhaja že 72 let. Vsak mesec nam prinaša o-krog 30 strani poučnega verskega čtiva z lepimi slikami o tekočih ali preteklih verskih prireditvah med Slovenci v Ameriki. Ali ste že kdaj vprašali, kako je mogoče vse to opravljati za $2.50 letne naročnine? Saj to ne more kriti niti poštnine. Ave Maria more torej izhajati le s pomočjo brezplačnega dela pri uredništvu, upravi in tisku, a predvsem z darovi v podporo Ave Mariji. A kako dolgo bodo frančiška-jhi v Lemontu še to zmogli? Zveza Oltarnih društev v Clevelandu je prišla na imenitno zdmisel, kako pomagati ohranjevati edini slovenski verski časopis oz. revijo v A-meriki in sedaj tudi najsta-•rčjšo slovensko versko revijo. V nedeljo, 8. marca, bodo marljive in požrtvovalne članice Oltarnih društev v Clevelandu pripravile dobro kosilo v avditoriju sv. Vida v finančno pomoč Ave Mariji. Postregle bodo z juho, govejo ali kurjo pečenko in prikuhami. Servirati bodo začele ob pol 12. uri do 2. ure popoldne. Cepa za tako izdatno kosilo je samo $5, za otroke pa' $2.50. Prva številka “Ave Marije” je izšla marca 1909. Ta mesec izhaja torej točno 72 let. Izdajati jo je začel pater Kazimir Zakrajšek. V prvi številki marca 1909 je p. Zakrajšek med drugim zapisal: “Novi listi — in sicer ha-božjie vspblne; jn to ,za Ameriko — kolik1 pogum!,' morda, kolika predrznost! Vendar, tu je! ... Da je tak list silno potreben za ameriške Slovence, o tem smo gotovo vsi prepričani.” Da, tak list nam je bil potreben, sicer ne bi zdržal 72 let. V “Ave Marija” nam je ohranjen dobršen del zelo važne zgod ovine ameriških Slovencev ne samo na ver-skem-cerkvenem polju, marveč tudi slovenski kulturni doprinos temu velikemu kontinentu. Ohranimo še “Ave Marijo” mnogo let. Naš skromni delež bomo doprinesli, če se v nedeljo. 8. marca, ude^ežično ,Ko.-f sila v avditoriju -sv: Vida, namenjenega ;v pomoč nadalj-, njega izhajanja te priljubljene slovenske verske revije. Jože Melaher H Korotanovemu obisku Koroške in Primorske Ko je bil konec poletja 1974 med nami pevski zbor Gallus, ki nas je tako krepko o-svojil s svojim koncertom, smo slišali misel, da bL bilo na mestu in prav, ko bi v naslednjih letih šel kak pevski zbor iz Clevelanda ali Toronta na Koroško in tako vrnil koroškim Slovencem obisk. To misel so izražali tudi Gallusovi pevci. Zato smo pred nekaj tedni z zadovoljstvom brali na tem mestu, da se bo misel o vrnitvi obiska po skoraj sedmih letih sedaj uresničila; pevski zbor Korotan se resno pripravlja, da bo šel v sredi julija na Koroško, pa tudi v Gorico in Trst, da bi vrnil obisk tudi goriškim obiskovalcem. ki so nas v aprilu 1979 osvojili s svojim pevskim in dramatskim nastopom; pa da vrne obisk tudi tržaškim muzikantom in pevcem, ki so nas tako navdušili lansko pomlad. Večina mladih Korotano-vih pevcev, ki so bili rojeni v Clevelandu, je slišala nekaj o Koroški v sobotni slovenski šoli in najbrž nekaj tudi o Goriški in Trstu. Se pravi, te slovenske pokrajine poznajo le iz zemljevidov in pripovedovanja pa morda iz slik. ki jih 'je tako zavzeto kazal med nami župnik Vinko Zaletel. Kako vse močneje pa bo koroški svet zaživel v mlad h Korotanovih pevcih, ko bodo hodili po koroški deželi, v;-deli njene gore in planine, njene doline in vasi! Kako vse drugače bodo razumeli na primer pesem “N’ma'1 čricz jizaro. n’mav čriez hma-jenco . ..” (tako je po koro ško!), če bodo pevci imeli -to srečo, da se bodo za trenutek Zgodovina je tudi kreativna; ker so nam tako novi viri kot že poznani dokumenti vedno na razpolago za ponovne razlage in zaključke. Ravno zaradi tega je človek prepričan, da nam neutešeno iskanje resnice ter stremljenje po pravici, zagotavljata — konkretno v našem slovenskem primerih da bodo generacije imele dostop do poznanja nepo-tvorjene slovenske preteklosti. Zato ima že samo v tem oziru naša emigracija, razpršena po vsem svetu, nenadomestljivo delo in poslanstvo. Študij vse nase preteklosti ž demokratične perspektive ter podrobno' in resnično pričevanje zadnje dobe v slovenski besed:, za svetovno javnost pa tudi v drugih jezikih, je neprecenljivo delo izseljenskih skupin. Takšne vrste delo je lahko sad raziskovanj posameznika, ki je zaradi osebnih okolnosti oddaljen od organizirane slovenske skupnosti. Na vsak način je pa treba upoštevati, da je sodelovanje pri izmenjavi mnenj in bibliografije, odločilno za poznanje zgodovine. Samo skrajni pesimisti lahko mislijo, da je slovenska zgodovina zapisana enkrat za vedno. Borba za resnico in pravico je bila vztrajna in nepopustljiva v naši bližnji preteklosti in je še ni konec! Katica Cukjati v S. S. ustavili na severni strani Baškega jezera in pogledali proti Karavankam. Tam je nedaleč od jezera živel župnik Trajber, ki je nekega jutra stopil iz župnišča, pogledal čez jezero in čez gmajnico. V trenutku ga je prevzel spomin na rojstno hišo in na mater. In1 iz srca so mu privrele besede te tako priljubljene pesmi. (Kasneje so jo razni pevci spremenili v “Gor čez izaro .. kot je sedaj poznana.) Vemo, da mladi Korotano-vi pevci večkrat občuteno zapoje “Juhe, poj d am o v Škofče ...”, a vse bolj občuteno jo bodo zapeli potem, ko bodo videli pokrajino, kjer je pesem nastala. Sicer najbrž ne bodo imeli časa iti po isti poti, po kateri so šli razposajeni vasovalci. Verjetno pa jim bo dano, da ko bodo v Rožu, recimo v Št. Jakobu, se -bodo zapeljali k šentjakobski cerkvi na griču. In pod seboj bodo imeli Dravo in njeno dolinp, nad njo pa male griče, ki jim koroški Slovenci pravijo “na gurah”. In za robom teh gričev ležijo tiste tri vasi v tej pesmi: da so puobči šli iz svoje vasi najprej v Škufce, nato v Prapreče, s Pra-preč pa v Pin j o ves k Mojci v ves ...! Videli bodo, kako s<5 raztresene vasi po teh ‘gurah’ in si nato lažje predstavljali vasovanje koroških pu-občev! Morda bodo Korotanovi pevci imeli priliko iti na Do-brač. Upajmo, da! Da bodo videli celo triglavsko skupino Julijskih Alp, ki se od nikoder drugje ne vidijo tako mogočne, kot s tega hriba. Ko bodo šli proti vrhu, se jirh bo zdelo, da Julijske Alpe kar rastejo pred njihovimi očmi-In če jih bo kdo pri tem spomnil na Aljaževo pesem “Oj Triglav, moj dom”, bodo občutili, da to velja za vse Julijske Alpe. Prekrasne so: Seveda se bodo pevci ozrli tudi po Ziljski dolini. Videli bodo vasi Drašče, Drevlje, nad njimi Gorjane s cerkvijo, Zshomec, dalje bistriško cerkev, pod njo pa Ziljsko Bistrico in dalje druge vari proti Šmohorju. Naj se spomnijo pesmi “Tam, kjer teče bistra Žila ...”, pred očmi jo . bodo imeli. Skoraj si ni mogoče misliti, da ne bi pevci šli na Višarje. Naj jim naprej povemo, da se jim bo nudila na Višarjah veličastna alpska slika: na vzhodni strani mogočni Mangart, proti jugu izraziti Lovci. proti zahodu pa veličastna Viš in Špik nad policam: (Montaž). Lepoto teh zahodnih Julij- cev so občutili slovenski rodovi, živeči spodaj v Kanalski dolini. Ni čuda, da so v svoje vernosti v to naravno lepoto postavili cerkev na Višarjah, da bodo v njej opevali duhovno lepoto božje Matere Marije. Naravna lepota in duhovna lepota se na Višarjah res prepletata. V sobotni šoli so Korotanovi pevci verjetno slišali, da je Koroška zibelka slovenstva in pri tem tudi kakb besedo o ustoličenju koroških vojvod.,Zato se bodo 'kap gotovo zapeljali iz Celovca proti, severu h Gospe Sveti. In tam na kraju samem jim bo kdo razložil v— potem ko si bodo dodobra ogledali častitljivo cerkev Marije Vnebo-vzete znotraj in zunaj, — da se je prvi, za Slovence najbolj važen del tega obreda vršil na gričkih onstran doline, tam pri cerkvici na Krnskem gradu, kjer je stal kmečki “knežji” kamen. Na ta kamen je sedel svobodni slovenski kmet, ki je v imenu drugih svobodnjakov spraševal bodočega deželnega kneza, ali bo pravičen sodnik, ali bo pravičen vladar. Šele ko je ta vpričo svobodnih kmetov ih svojih plemičev obljubil to, mu js kmet predal ljudsko oblast. Zatem pa so oboji šli po hribčku navzdol, nato čez ravnino, gor k cerkvi Gospe Svete, kjer je bila slovesna maša. Po maši pa so šli pod cerkev k vojvodskemu prestolu. Na tega s'e je usedel nanovo potrjeni knez in začel svoje vladanje. Prav je, da že sedaj Korotanovi pevci vedo, da je za ta slovenski obred vedel že Thomas Jefferson, ki je o njem bral v neki francoski knjigi in se mu je zdel zelo pomemben. Jefferson je napnreč v tem obredu videl vzgled, kako naj svoboden državljan preda oblast izbranemu pred ' Slavniku, ko je namreč iskal misli za svojo slavno “The Declaration of Independence” (Vse to je odkril dr. Felicijan), V Celovcu samem bodo verjetno Korotanovi pevci obiskali vsaj stolnico sv. Petra in Pavla, ki je zelo lepa, a, skoraj prebogata v svojem baročnem slogu, tako, da se oči kar spočijejo v preprosti, a zelo lepi stranski kapeli sv. Rešnjega Telesa. Prav gotovo pa se bodo peljali na dvorišče slovenske gimnazije ter stopili vsaj v njeno avlo, kjer jih bo gotovo kdo pozdravil. Naj vedo že sedaj, da to slovensko gimnazijo obiskuje čez 500 slovenskih dijakov. Pa da je ta gimnazija napol čudež! Kajti na Koroškem žal ni niti ene slovenske ljudske šole. Vse so nemške! (Slovenski učenci v ljudskih šolah imajo priliko slišati le verouk v slovenščini — a ne povsod! — in slovenščino imajo le kot predmet dve ali tri ure na teden, za to se morajo posebej prijaviti. A na Koroškem je za to potrebna precejšnja korajža.) Da bodo pevci šli tudi, v Vetrinj, to pričakujemo. Tam bodo videli kraj in prostor, kjer je bil začetek enega najbolj črnih in žalostnih dogodkov slovenske zgodovine: vračanje slovenskih domobrancev maja 1945. Mnogi starši mladih pevcev so bili priče prve faze tega groznega dogodka. Seveda bodo obiskali tudi Vetrinjsko cerkev, ki je bila v tistih hudih dneh edini vir tolažbe. Med molitvijo v tej cerkvi naj- se spomnijo vseh žrtev te nesrečne vetrinjske tragedije, pa tudi tistih, ki so jo zagrešili. Kot smo brali, ima Koroti v načrtu tudi obisk PodjuE ki je najširša dolina slov® , ske Koroškg. Morda bodo š tja skozi Velikovec, nato I čez umetno dravsko jezero Sinčo ves in naprej v Dobr ves ter Žataro ves in vsaj P gledali tudi v železno Kap Morda pa bodo takoj pri Si čl vesi zavili na desno v Ško jan, ki je zraven Klopinjsl1 ga jezera. Če pa bodo izbrali drt! pot in šli iz Celovca proti j1 gu, mimo Vetrinj a na des1 in nato mimo Žihpolja na 1' vi v hribu čez novi dravs most (ki je tri, štiri stropja visoko nad Dravo),1 nato še malo po tej Ljub® skl cesti, bodo kmalu zaV' proti Borovljam in nato sl1 zi Šmarjeto do Galicije. C1 dovito 'slikovit je spod11 Rož! Pri Galiciji pa se bo 1 čela odpirati Podjuna: na j1 gu mogočne Karavanke (^ velja tudi za Rož), na sev® pa Drava in nad njo Svinjs* planina z Djekšami in K0' ska Golica. Proti vzhodu P takoj zelo vidna Peca. Ako pa hočejo videti tu* mogočnost te gore krat Matjaža, se morajo zapeli3 v Pliberk. Pri tem bodos skozi Šmihel, ki je roj st? fara škofa Rožmana. V P’ berku jim bo prav goto' prišel naproti župnik Vii'*1 Zaletel iz svojih Vogrč. T1 zaj grede naj bi se ustaV1 tudi v Tinjah, ki so duhov' kulturni center za koroš* Slovence. ❖ Ker srno brali, da bo skiP Korotan iti tudi v Gorico 1 Trst, zato tudi k tema nek' besed. ! Ko se bodo pevci 11 goriškem gradu razgledov3 po, bližnji in daljnji okoli1 bodo proti vzhodu, zlasti^ ' proti severu videl) veF hribe in končno visoke plal' ne, proti zahodu manjše F če, proti jugozahodu pa t1*1 lansko nižino. Tam bodo razumeli, da tl ka Soča, ki teče skozi God^ takorekoč res pridrvi z vk1’ kih planin, pod Gorico pa ne teči po Furlanski ravni11 tik ob robu slovenskega P bovja, kar je tako lepo iz C'1 pesnik Simon Gregorčič v l,f srni “Soči”, ki se tako značil'1 začne “Krasna si bistra ^ planin ...” V goriškem m®1, pa si bodo ogledali baro^ cerkev sv. Ignacija, na TO1 niku pa stolnico sv. HilarlP1 Tacijana. V Gorici izhaja P ljubljeni tednik “Kuto!'3 Glas”. ^Na svoji poti proti T,:'I bodo pri Tržiču (MonfaU’1’" — velike ladjedelnice) za!) dali Jadransko morje. Ved no jim bo kdo pokazal fiT k Devin. Najbrž tam pod n.l “Lepa Vida je.pri morju s . la ...” Pogled na tržaški p liv je čudovit. Pevci naj spomnijo na pesem “Buči. P či morje Adrijansko...” Zapeljali se bodo verj