VPRAŠANJE »OPASILA« Sergij Vilfan Beseda »opasilo«, »opasilnica« pomeni na Primorskem toliiko> kot »žegnanje«, »proiščenje«. Da prihaja naziv od besede »pas«, »opasaiti«, je menda splošno priznano. Toda v čem naj bi bila zveza med opasilom in pasom — kaj se je ob opasilib pasalo> in zakaj? Po'znali smo doslej dve iolmačenji: Levstik je zapisal, da je bil nekdaj »običaj, pravijo, da'SO ob iakej priliki cerkev s svečami opasali«;^ Kelemina^ si razlaga izraz iiz tega, da so morali župljani stati oboTOŽeni krog sodnika in obsede — geding; »tvorili so opasilo, pas ...« — B. OreP registrira Lev- stikovo razlagOi. V razpravi oi žegnanjili v slovenski pravni zgodovini sem se razlage naziva izognil,'' ker se mi vprašanje še ni zdelo zrelo za rešitev. Tudi danes se mi še pe zdi dovolj dozorelo, toda dve novi publikaciji mi dajeta povod, da ga nekoliko načnem. Na eni strani nudi bogato snov razprava L. Kretzenbacherja" o Lenartovih verigah, na drugi strani pa vsebuje številno starejše gradivo o tem predmetu Kosova" edicija Primorskih urbarjev zlasti v novem, drugem zvezku. Po primerjalnih ugotovitvah L. Kretzenbaoherja se je pasanje kultnih objektov pojavljalo v raziičnih predelih Evrope in bližnjega vzhoda, z različnim materialom in v raizlične namene. Zlasti je značilno pasanje pri Srbih in Makedoncih, ponekod z voskom, ponekod s plat- nom ali volno, kjer ima pTaviloma namen pospeševati rodovitnost. Pasanje je bilo še nedavno znano tudi aia Cresu in v posebni obliki na Krku. — Pasanje Lenartovih cerkva z železnimi verigami (znano na vzhodnoalpskem ozemlju, tudi na Slovenskem) je soroden običaj, vezan na kult francoskega svetnika Lenarta, ki so ga od 1L stoletja daije ^ Pleteršnik 1/831, kjer je citiran Levstikov Rok (opis). Originalnega ] mesta nisem ugotovil. I ^ J. K el emina. Staroslavenske pravde, GMS XVI/1935, str. 50, op. 50. i B. Orel, Slovenski ljudski običaji, NS 1/1944 str. 343. j * S. Vilfan, Žegnanja v slovenski pravni zgodovini, Etnolog XVII/1944, str. 16—25. J '*L. Kretzenbacher, Die Ketten um die Leonhardskirchen im Ost- j ulpenraume. Kulturhistorische Beiträge zur Frage der Gürtung von Kultobjekten j in der religiösen Volkskultur Europas, Kultur u. Volk, Wien 1954, str. 165—202 i + 2 tab. i " M. Kos, Srednjeveški urbarji za Slovenijo, zv, III, Urbarji Slovenskega j Primorja II. del, Ljubljana 1954. | I '¦i 253 ¦ . 1 I Sergij Vilfan razširili oistercijanci. K nam je prišel običaj pasanja z Bavarskega. Razširil se je zlasti v 15.istoletju po^ začetku turških vpadov v zveizi z vero, da ta svetnik osvobaja jetnike.' V svojih zaključkih o pasanju kultnih objektov je avtor kljub bogatemu primerjalnemu gradivu, morda pa prav zaradi tega, zelo previden. Ne omejuje običaja na do- ločen narod ali verstvo in dopušča njegov poganski izvor. O posa- meznih poijavnih oiMikah in o njihoivem izvoru pa se vzdržuje sodbe in se tudi glede pasaatija Lenartovih cerkva z verigami ne spušča v tvegane razlage. Pravilno postavlja Kretzenbacher pasanje kultnih objektov v širši okvir »obmejitev« (Hegung), med katerimi loči take, ki so prvenstveno namenjene pravnim učinkom (n. pr. obmejitev zborovališča ali sodnega prostora, na katerem veljajo posdbna pravila) in druge, ki so name- njene predvsem kultu v ožjem smislu (devotio). Obravnane oblike pasanja šteje v drugo skupino. Tako se raizlaga besede »opasilo« iz pasanja s svečami, torej iz primarno kultnega dejanja, sama po sebi dokaj ujema s primerjalnim gradivom in jo ima avtor za potrjeno. In vendar zveza med pasanjem s svečami in opasilom še ni povsem trdna. Predvsem bi bilo treba še dokazati, da je bilo pasanje s svečami na Primorskem toliko Siplošen pojav, da je moglo dobiti žegnanje (proščenje) prav zato ime »opasilo«. Tega dokaza za enkrat še ni, kajti Levstikova pripomba je le zakasnel zapis malo določne ljudske tradi- cije ali celo etimologije o že zamrlem običaju, o katerem ne vemo, koliko in kje je bil razširjen. Primerjalno gradivo daje slutiti, da običaj ni bil praviloma splošen, vezan na vse kultne objekte in da ga niso izvajali vsi udeleženci, marveč samo nekateri, na primer ženske, ki so si želele rodovitnosti. Le če bi za področje »opasila« mogli za- trjevati drugačno stanje — splošnost oibičaja, ki bi zajel vse udele- žence, bi imela taika razlaga trdnejšo oporo. — Drugič pa bi bilo treba pojasniti, zakaj je ravno na Primoirskem nastal naziv »opasilo« in ugotoviti, ali se morda še kje pojavlja.^ Ali je bilo tu pasanje s svečami V dopolnitev gradiva, ki ga navaja avtor glede Lenartovih cerkva iz naših krajev naj navedemo: Z verigo opasano cerkev sv. Lenarta omenja Val- vasor {Die Ehre... VIH, str. 751) za Gornji Ig; v fari Svibno je bila cerkev sv. Lenarta na Rodežu; o njej pravi Valvasor (VIIL str. 804), da so mu za- obljubi jali turški ujetniki sveče (verig ne omenja!). — Lenart kot rešitelj jet- nikov je upodobljen na cerkvi v Bodeščah. Fresko stavlja Fr. Stelev začetek 15. stodetja (Monum. ariis Slovenicae I, Srednjeveško stensko slikarstvo, Ljub- ljana 1935, si. 123). Cerkev sv. Lenarta pri Gornjem gradu (gl. sliko v Stegen- škovi knjigi) je še danes opasana. * Najstarejši zapis: G. Al asi a, Vocabolario Italiano e Schiauo, Udine 1607. »Opassillo« je ital. dedicazione. P 1 e t e r š n i k, o. e, razume to kot go- dovno darilo; najbrž pa misli Alasia na dedikacijo cerkve, torej prav na opa- silo, o katerem govorimo. Navedeni slovar vsebuje primorsko narečje, ki je torej izraz poznailo vsaj že v 16. stoletju. — Tudi novejše gradivo dokazuje razširje- nost iopasila« le na Primorskem, zlasti na Goriškem, Krasu in v slovenski Istri. Prim. P 1 e t e r š n i k , 1. c, in M. T u r n š e k , Pod vernim krovom. Ob ljudskih 254 Vprašanje »opasilai prav posebno razvito in zakaj? Ali moremo domnevati kvarnerske ali glagoljaške vplive, vplive staroselcev ali posebne cerkvene vplive? Ali drugod na Slovenskem pasanje s svečami ni bilo znano" in če je bilo — zakaj tam ni prišlo do izraza v nazivu? Prej bi domovino pasanja s svečami iskali v izrazitejših čebelarskih okoliših. — Slednjič pa bi bilo treba izključiti vsako druigo možnost za razlago »•opasila«. Take možnosti pa po mojem mnenju niso izključene. Čeprav že omenjena možnost, ki jo omenja Kelem^ina, morda res ni najbolj prepričljivo formulirana, ima vendar nekaj na sebi. Pozna- vajoč historično gradivo za Primorsko, je že Kelemina slutil, da je razlaga opasila bolj na pravni plati kot na kultni plati običaja. Ver- jetnost razlage v tej smeri še povečuje gradivo, objavljeno v že ome- njeni Kosovi piiblikaciji. Proti koncu srednjega veka je bila jurisdikcija na večini sloven- skega podeželja porazdeljena med deželska sodišča s pristojnostjo za težje kazenske zadeve na teritorialno zaokroženem oizemlju in med patrimonialna (gospostvena) sodišča s pristojnostjo za civilne in male kazenske stvari v zadevah lastnih podložnikov, toTej s ijoudarjeno personalno (in ne teritorialno) pristojnostjo. Nastanek semanje^" (žeg- nanjske) jurisdikcije je v tej zvezi doslej še prav malo pojasnjen. Zaenkrat si jo moramo razlagati z dejstvom, da se je ob takih pri- ložnostih zbiralo precejšnje število ljudi iz raznih krajev, pri čemer so morali že zgodaj biti odločilni tudi trgovski razlogi in ne le zabava in obisk sorodnikov. Žegnanje kot kultno dejanje je dajalo le zunanji povod tdkim shodom in je imelo razmeroma podrejen pomen v pri- merjavi z vsem drugim, kar se je ob njem dogajalo. Zlasti kupčevanje je bilo pri pomemlbnejših žegnanjih ena glavnih privlačnih sil za zbiranje ljudi in starejši letni sejmi imajo dejansko neposredno zvezo s temi priložnostmi, tako da ima žegnanje neke zveze tudi z nastankom tržnih pravic. Možnost neredov ob takih priložnostih, o katerih imamo dovolj podatkov^^ na eni strani, varnost kupčevanja in siploh udele- žencev na drugi strani sta zahtevali za take priložnosti posebnega reda, običajih od kresa do adventa. Gorica 1946, str. 55. Tudi gradivo, ki ga je eviden- tirala Sekcija za sloveuski jezik pri SAZU vsebuje podatke le za Primorsko. Za vpogled tega gradiva se zahvaljujem tovarišiei Mezetovi. Le W. S*c h m i d , S ovan IV/1905—6, str. 171 uporablja izraz opasilo v zvezi s škofjeloškim malim kruhkom, vendar izraz v tej okolici ni znan. ' Od ljudskih pesmi (Štrekelj, SNP I), ki omenjajo opasano cerkev je ena (404) doma iz Goričan pri Zilji (sveča), dve (444, 445) iz Frama (zlat pas, sveča), dve (459 I/II) iz Trebuše (sveča). Na razširjenost običaja iz tega seveda ne smemo izvajati nobenih sklepov. Semenj, žegnanje, proščenje, opasilo so v splošnem sinonimni izrazi, včasih so pomenskimi odtenki. Pri tem ima izraz semenj ponekod večji po- udarek na svetni plati običaja in zato dajem prednost izrazu »semanja juris- dikcija«. " Vilfan, o.e., 19ss. 255 Sergij Vilfan , sorodnega tako imenovanemu tržnemu miru v mestih in trgih, ki pa je verjetno mlajšega nastanka kot podeželski semanji mir. Z neko' ver- jetnostjo lahko trdimo, da je imel semanji mir ob žegnanjih vsaj v važnejših krajih razmeroma največji pomen celo pred 13. stoletjem,^^ ko opazujemo izrazitejšo koncentracijo trgovine v mestih in trgih. Ker so se ob takih priložnostih stekali ljudje iz različnih krajev, se patrimonialna jurisdikcija personalnega značaja pri zaščiti semanjega miru ni mogla uveljaviti in je bila zato semanja jurisdikcija pridržana predvsem deželskim sodiščem, redkeje drugim organom. Tako ima ta jurisdikcija po jurisdikciji velikih fevdalcev neke oddaljene razvojne zveze z nekdanjimi grofovskimi sodišči, s čimer ni rečeno, da je bila že v grofovski ddbi izoblikovana. Semanja jurisdikcija ni bila omejena le na varstvo in sodstvo, obsegala je tudi pravico do prejemkov. O njih imamo številne urba- nialne podatke, čeprav se je ta pravica tu in tam že zgodaj skušala omejevati.Med varstvom in prejemki je globlja medsebojna zveza: čim boljše je bilo varstvo, tem več je prišlo ljudi; čim več je prišlo ljudi, tem večji so^ bili prejemki organa, ki je shod čuval. Zanimivo je, da je pristojnost deželskega sodnika na »sejmih in žegnanjih« najizraziteje formulirana prav v privilegiju, ki ga je go- riški grof podelil leta 1365 svojemu nižjemu plemstvu v Slovenski Marki, Metliki in Istri.^* Pristojnost deželskega sodnika obsega poleg običajne pristojnosti za težje kazenske zadeve, na sejmih in žegnanjih še male kazenske stvari, ki sO' se dogodile ob tej priložnosti, če je bil storilec ujet še na kraju samem. Če pa je storiilec že prispel na zemljo svojega gospodarja, ga je imel le-ta pravico kaznovati in je pravica opasila« Za britof je Kos^^ zabeležil med drugim sinonim »centa« — pas. V tem »pasu« so se sestajali na »opasila«. V tem »pasu« je veljala posebna zaščita in junisdikcija. Ta »pas« je bil toliko s-plošno razširjen, za vse udeležence funkcionalno pomenalben in občuten, da mu nekega pomena pri tvorbi naziva »opasilo« gotovo ne moremo vnaprej odre- kati. Morda je celo tu in tam privedel do tega, da se je celo samega britofa prijela označba »opasilo«.^" Končno ni izključeno, da se je prvotno' britof imenoval tudi opasilo in da je od tod naziv preskočil po zvcizi »iti na opasilo« tudi na samo dejanje. Tako se nam odpira nadaljnja možnost za tolmačenje besede opa- silo v zvezi s tem, da se je staro žegnanje obhajalo na prostoru, ki je bil zaradi posebne zaščite, ki jo je užival, za vsako prilozuost posebej ali pa trajno opasan. * Zaključno povzemamo: Pasanje kultnih objektov s svečami je bilo pri Slovencih gotovo znano. Da pa bi bilo prav to pasanje vzrok za nastanek naziva »opa- silo«, je vsaj zaenkrat pač le domneva, ki je danes še ni moči ne brezpogojno sprejeti ne brezpogojno i/ključiti. Prav tako je gornja razlaga naziva »opasilo« iz opasanega prostora, na katerem je veljala iz številnih razlogov posebna jurisdikcija, tudi le domneva. Obe razlagi se ločita v dveh točkah: Po prvi razlagi je s svečami opasan sam kultni objekt, po drugi razlagi je z določenimi znaki opasan prostor okrog njega. Prvo pasanje je neposredno kultno de- janje, drugo pasanje je v bistvu pravno dejanje, ki je vezano na kultno dejanje in fai je nato ikultnemu dejanju dalo svoje ime. Dejstvo, da se je naziv »opasilo« udomačil prav na Primorskem, je vsaj zaenkrat bolj v prid drugi razlagi, ker smo- videli, da ima »centa« v primorski vasi nekoliko izrazitejši in trajnejši pomen kot drugod. Ta pomen je toliko močan, da mu smemo prisoditi vpliv pri tvorbi imena. Nasprotno pa o pasanju s svečami, kot smo že uvodoma povedali, ne moremo trditi, da bi bilo na Primorskem bolj razvito kot drugod, niti da bi samo dejanje po svoji naravi zajemalo vse ude- ležence. Tako ostane še vedno pri tem, da dokončne in trdne razlage za primorsko »opasilo« še nimamo. Treba pa bi bilo zanaprej iskati raz- lage v oibeh smereh. Pogoj za solidno delo pa bi bilo med drugim, da se ugotovi točna razširjenost naziva »opasilo« ter izpelje primerjava 25 Kos, o.e., 61. A. Lok ar. Razgledi I (Trst) 1946, str. 151/2: »Podražnica sv-Janeza je na vrha opasana s širokim zidom. Nanj stopi general, vse strehe ima pod seboj. Koj pod opasilom padajo krovi v terasah.« — Ker gre tu za literarni spis, je sicer dana možnost, da izvira ta pomen »opasila« od avtorja, vendar je ta pasus vsaj dokaz, kako naravna je zveza med obmejenim prostorom okrog cerkve in izrazom »opasilo«. Skoraj gotovo pa gre v tem tekstu za uporabo danes redkega lokalizma. 1?* 259 Sergij Vilfan te razširjenosti s historičnimi kolonizacijskiimi, cerkvenoupravnimi ter fevdalnimi ozemlji zgodnjega in visokega srednjega veka. Taka raz- iskava, za katero so histoTične osnove že dognane, ibi bila lahko prav poučna. Ne toliko zato, ker bi nam lahko pojasnila nepomembno be- sedo »opasilo«, kot zaradi drugih rezultatov, ki bi jih lahko nudila. Raziskave okrog prve možnosti — pasanje kultnega objekta s sve- čami — bi mogle dati kak namig o starejših dobah krščanstva v teh krajih, verjetno pa bo v tej smeri malo prijemljivega gradiva. Raziskave okrog druge možnosti v zvezi z britofom pa bi se morale opreti med dragim tudi še na ugotovitev nekaterih konkretnih lokalnih primerov, od katerih smo primer Vremskega britofa le mimo- grede in brez analize nakazali. Z uporabo katastrskih map in morda z lokalizacijo ustreznih ledinskih imen, bi nam razlaga britofa ne nudila le nekaj zanimi\ah lokalnozgodovinskih podatkov, marveč najbrž t^udi vpogled v starejšo podobo primorske vasi sploh, pa tudi v nekatera druga vprašanja starejše gospodarsike in pravne zgodovine. Zlasti za slednjo je nekdanje goriško ozemlje eno izmed najhvalež- nejših, a malo obdelanih toTiišč. Tako se zdi, da bi neznatno vprašanje »opasila« lahko imelo neko zvezo s širšimi historičnimi in etnografskimi vprašanji, ki bi jih ob »opasilu« morda osvetlili. Zato vprašanje »opasila« ne bi smelo veljati za zaključeno'. Zusammenfassung WOHER DER AUSDRUCK MPASILO^? ' Der im slowenischen Küstenlande verbreitete Ausdruck ^opasilof. ist gleichbedeutend mit itKirchtagt.. Seine Deutung aus dem Brauch der Gürtung von Kirchen mit Kerzen rührt schon von Levstik her. (Tatsächlich bedeutet das Subst. »pas« soviel mie Gürtel.) Diese Deutung wird von Kretzenbacher auf- genommen und demnach das yopasilo< als Gürtung mit primär kultischer Hegung in Verbindung gebracht. Diese Deutung kann jedoch nicht als endgültig betrachtet werden, da nicht erwiesen ist, dass die Wachsgürtungen im Bereiche dieses Ausdruckes allgemein und in solchem Masse verbreitet gewesen seien, dass sie bei der Bil- dung dieses spezifischen Ausdruckes als ausschlaggebend betrachtet werden könnten. Andererseits beweist das jüngst von Kos publizierte mittelalterliche Qiiel- lenmaterial aus dem Bereiche des iiopasilo«, dass hier der s. g. Friedhof als Kirchtagstätte im sozialen und wirtschaftlichen Leben eine hervorragende Rolle spielte, die weniger als anderorts durch die Entwicklung des Marktfriedens in Städten und Märkten beeinträchtigt wurde. Dieser Platz mit besonderer Juris- diktion und besonderem Kirchtagsfrieden musste von Fall zu Fall oder ständig abgehegt sein und wird auch mit dem Worte ¦Dcenta'^ (Gürtel) bezeichnet. Letztere Hegung mar praktisch weit nichtiger als es eine rein kultische Wachs- hegung gewesen sein konnte und das Wort iopasilo« Hesse sich mit ihr ebenso ohne weiteres in Einklang bringen. Keine dieser beiden Deutungen kann als gewiss angenommen werden. Weitere Untersuchungen in beiden Richtungen dürften zu sehr interessanten Ergebnissen führen. Es märe daher nicht geraten, sich mit dem bisherigen Stand der Forschung zu begnügen. ' 260