sentj ur a do 0 & ŠENTJURSKE novice 2013 352(497.4 Sentjur) SENiTflUlRSKC' COBISS o 0108813,10 Z OBČINSKEGA PRAZNIKA: INTERVJU Z JOŽETOM ZUPANCEM Knjižni ca šem Mestni trg 5b 3230 Šentjur POLETJE Pogled v jasnovidnost in prerokovanje s pozitivno energijo. iinnKomlafafo* www.trakom-slo.coi 1090 42 16 1,99 EUR/min, za omrežje Novatel. Peter Žmaher s.p. Cesta Kozjanskega odreda 16, 3230 Šentjur Telefon: 041 687 950 za omrežje Novatel. fi drugih operaterjev. Cene klicev iz drugih omrežij po tč LJUBEZEN, ZDRAVJE, FINANCE P^te^agfcr^Po|i 3102 Cdje, Začela se je gradnja nadvoza v Grobelnem Minili so časi © , postavljanja spomenikov Gasilcimedno na prvem / fj S Zadobrova 69 3211 Škofja va L 9 oVjoj Tom m Naročite in izberite E VICI ^ECCE DS Katero bo vaše? Ste na tekočem z dogajanji v domačem okolju? V ŠENTJURSKIH NOVICAH POVEZUJEMO LJUDI. Ljudje želijo vedeti, kaj se dogaja pri vas, kaj se dogaja v okolju, kjer živijo. Želijo vedeti, kje bodo lahko spili »prijazno« kavo, kje bodo našli izvrstnega avtomehanika, kje jim bodo prijazno postregli zdravo malico, kje jim bodo hitro oprali avtomobil, kje bodo lahko uredili življenjsko zavarovanje, kje bodo ta teden akcijski popusti, kako so se odrezali domači košarkarji, kje bodo našli nasvete za dom in vrt, kako pregnati spomladansko utrujenost, kakšne so smernice razvoja njihove občine, zakaj so pri sosedovi Štefki bili policisti in zakaj je znan Šentjurčan zbežal v Ameriko ... Ljudje želijo lokalne informacije. Vse te odgovore in veliko več bralci že 20 let najdejo v domačem mediju - časopisu ŠENTJURSKE NOVICE. Za ceno le dveh kavic vam ponujamo 44 strani slikovitih in koristnih informacij iz lokalnega okolja. P. S.: Informacije so neprecenljive, kot so neprecenljivi zadovoljni ljudje, s katerimi ustvarjamo zgodbe! Postanite tudi vi del naše zgodbe. Vaša ekipa Šentjurskih novic PrUrosjairiM) wam maijsrotiis Nbvim naročnikom podarimo eno izmed spodaj navedenih daril (izberete): Bon v vrednosti 20,00 EUR Vulkanizerstvo MULEJ Šentjur, hitri servis vozil, optika 3D, ročna avtopralnica. Bon v vrednosti 20,00 EUR Wellness Aspara, Ceing d. o. o., Šentjur. Bon v vrednosti 20,00 EUR Gostišče in prenočišča Bohorč, Šentjur. Pohitite! ŠENTJURSKE NOVICE so mesečnik. Izidejo prvi torek v mesecu. Cena izvoda je 2,00 evra. Letna naročnina znaša 24,00 evrov. Do darila dobrodošlice so upravičeni novi naročniki (ki pred tem vsaj 6 mesecev niso bili naročeni na Šentjurske novice) in vplačajo enoletno naročnino. Nagrado prevzamete v uredništvu: ŠENTJURSKE NOVICE, Drofenikova 15,3230 Šentjur. Telefon 03/ 620 02 52. v Število nagrad je omejeno! r — — _ — — — — — _ . DA, želim postati naročnik mesečnika ŠENTJURSKE NOVICE. Izbral sem darilo št.: Moje ime in priimek: Naslov: Telefonska številka: E-poštni naslov: Lastnoročni podpis: L J Delavska hranilnica d.d. Ljubljana NAJUGODNEJŠA BANČNA INŠTITUCIJA Celje in Rogaška Slatina POSEBNA PONUDBA ZA PRAVNE OSEBE Novim komitentom je na voljo paket presenečenj: • brezplačna poslovna kartica Maestro za lažje in varno poslovanje, • brezplačno vodenje transakcijskega računa 12 mesecev, • kreditna kartica MasterCard brez letnega nadomestila za prvo leto, • elektronska banka DH-Net brez stroškov za prvo leto, • odobritev limita na poslovnem računu. Vsem komitentom omogočamo: • izvajanje plačilnega prometa z najnižjimi zneski provizij, • možnost najetja POS terminalov, • pologe denarja brez prilivnih provizij, • zanimive kredite do 5 let, z obrestno mero od 6M euribor + 4,70 °/o, • ugodne kredite do 10 let, z obrestno mero od 6M euribor + 5,10 °/o, • dolgoročne kredite do 15 let, z obrestno mero od 6M euribor + 5,40 %, • 50% nižje stroške odobritve kredita od veljavne tarife. V jesenskih mesecih Delavska hranilnica ponuja vsem strankam ugodne akcijske kredite: Pričakujemo vas od ponedeljka do petka od 8.30 do 17.00 CEUR, Miklošičeva 4, tel.: 03 62 09 381, celje@delavska-hranilnica.si ROGAŠKA SLATINA, Prvomajska 29a, tel.: 03 62 00 550, rogaskaslatina@delavska-hranilnica.si Spletna stran: www.delavska-hranilnica.si © ŠENTJURSKE NOVICE, OKTOBER 2013. UREDNISTVO@SENTJURSKENOVICE.SI Izpostavljeno RAZDVOJENI rTl isto, kar ne uspeva politiki, je uspelo našim JL hrabrim košarkarjem. Evropsko prvenstvo je za nami in slovenska košarkarska reprezentanca je med 24 ekipami osvojila odlično peto mesto. Naši fantje so se vsako tekmo borili kot levi. Ne zmage ali porazi, naši so vsako tekmo navduševali s srčnostjo, z borbenostjo in metanjem za žogo. Ne moremo jim zameriti, da niso osvojili želene medalje, ampak v naših srcih imajo okoli vratu zlato. ATavdušen sem bil tudi nad navijači, ki 1 N so naše spodbujali od prve do zadnje minute, in to celo na kulturen način, ne pa kot skoraj vsepovsod po svetu z žaljivkami nasprotnika, sodnikov in izgredi. Dvanajst fantov na parketu je povzročilo množično evforijo med nami. Imeli so vse tiste lastnosti, ki jih pri krojilcih naše usode -politikih-pogrešamo. T\o nekaj dnevih, ko se prah poleže, zopet .L stopimo na trdna tla. Ponovno smo soočeni s tisto črno realnostjo, ki nam jo porivajo skorumpirani politiki in skorumpirani gospodarstveniki. Nove podražitve, dvigovanje vseh davkov in potrebščin. Res smo čuden narod. Združeni smo navijali za košarkarje, kar se tiče politikov, pa smo razklani na pol, kar pa seveda še najbolj ustreza ravno politikom. Oprostite, dragi parlamentarci, jaz nisem bil tam, ko ste kradli iz vreče skupaj z gospodarstveniki. Zakaj bi moral biti jaz tisti, ki bo v vrečo dajal nazaj in bistveno težje preživljal mojo družino? Razni obsojeni tajkuni, ki so nakradli milijone, pa vse, kar dobijo, so kazni za eno leto pomivanja posode v nekem javnem zavodu. TAajte še meni milijone, pa bom tudi jaz .L/eno leto pomival posodo, se vračal ob 15. uri domov s šihta v luksuznem avtomobilu moje žene, se zaprl v vilo, zgrajeno na kmetijskem zemljišču, ki je tudi last moje soproge, in pokazal »fakerja« skozi okno nam razdvojenim sloven-celjnom, ki s sklonjeno glavo vse to opazujemo. Pri nas zastonj čakamo, da bo nekoč boljše, razen če se ponovno združimo pod enim praporom in skupaj vpijemo v en glas: »Kdor ne skače, ni Sloven’c, hej, hej, hej.« SUŠA KLESTILA Letos do 50 od manj pride! Suša. Velika škoda na kmetijskih kulturah. Piše: Saša Rečnik Malo padavin in visoke temperature poleti so pustile velike posledice na kmetijskih pridelkih. Kmetijsko-gozdarski zavod Celje je v svojem poročilu o posledicah suše v začetku avgusta zapisal, da so posledice suše opazne na vseh kmetijskih površinah. Največ škode je bilo razvidne na travnikih in pašnikih, kjer v glavnem ni bilo 2. košnje, zelo prizadeta je bila tudi koruza. Bolj prizadet je bil tudi fižol, vrtnine in jabolka. »Na poljščinah, kot so buče, ki so v manjšini, je škoda velika za 50-70 odstotkov, prizadeta je tudi krmna pesa za 50 odstotkov, posledice na krompirju so vidne v obliki drobnih in maloštevilnih gomoljev. Prav tako je škoda velika na zelenjavi oz. vrtninah, kajti posevkov, ki so se sejali v juniju ali juliju, sploh ni,« je povedala Tatjana Pevec iz KGZS - Zavod CE. Prizadeti vsi pridelki Meja Šentjur je eno največjih kmetijskih podjetij v našem okolju in tudi Sloveniji. Skupno obdelujejo 480 hektarjev na različnih lokacijah v občini, na Ponikvi, v Šentjurju in na Planini pri Sevnici. »Naše podjetje je vsekakor utrpelo škodo zaradi suše in tudi posledic vetra. Na plodovih je vidnih veliko ožigov od sonca, kalibri jabolk so daleč podpovprečni, še posebej to velja za zgodnje sorte. Zelo veliko škodo smo zaznali tudi na nasadih lešnikov, kjer plodovi odpadajo, prav tako se preostali lešniki ne debelijo. Škoda je seveda nastala tudi na travinjah in v poljedelstvu, predvsem na koruzi, kjer je škoda zelo različ- DEJSTVO cffiKpa Zapletena pot do izplačila Škoda lanske suše v Sloveniji je bila ocenjena na 56 milijonov evrov, vlada je za odpravo njenih posledic namenila 5,5 milijona evrov. Manjši kmetje so prejeli prve odločbe konec avgusta, večji kmetje in kmetijska podjetja bodo morali počakati na izplačila do soglasja Evropske komisije, če jih bo ta tudi odobrila. na in odvisna od lege njive ter strukture zemljišča. Ocenjujemo jo od 20 pa tudi do 60 odstotkov. Ostalo je bilo požeto pred resnimi posledicami suše,« nam je zaupal Roman Gregom, direktor Meje Šentjur. Bo slovenska košarkarska reprezentanca osvojila medaljona EP? NEPRESLISANO »Vem, da ste razumeli Iztočnico, da malce zadremate, medtem ko vam bomo citirali obvezni repertoar vseh občinskih Investicij ■■■«« mag. Marko Diaci Zupan občine Šentjur iz govora na občinskem prazniku ANKETA 'ovprečna ocena škode Suša je povzročila več kot 30-odstotno škodo. Kultura Obseg prizadetih površin po kulturah (ha) Stopnja poškodovanosti (%) koruza 668 40-50 % travinje 7164 35-45 % tdm, dtm 337 30-40 % Intenz. sadovnjak 95 30-40 % fikenz. orehi 2,5 40% htenz. lešniki 12 30% Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije - Zavod CE LSI Velike finančne posledice Končna ocena škode je sicer odvisna od nadaljnjega poteka dogodkov, najbolj vremena, vendar v Meji ocenjujejo nekje okoli 40 odstotkov manjši pridelek jabolk. O finančnih posledicah še ne morejo govoriti pred zaključkom spravila vseh pridelkov. »Denarne pomoči za odpravo posledic suše tako v letu 2012 kot letu 2013 podjetje za enkrat še ni prejelo,« je še povedal Gregom. O finančnih posledicah tudi na KGZS - Zavod CE težko govorijo. »Finančno ovrednotiti posledice suše na povprečje je zelo težko oz. nemogoče, ker so kmetije mešane, nekatere imajo več, druge manj izpada. Živinorejske kmetije imajo predvsem v hribovitem svetu izpad tudi do 80 odstotkov voluminozne krme in bodo kmetije morale dokupovati krmo ali prodajati živali,« je povedala Pevčeva. Prijava škode »Občina Šentjur o razsežnostih suše za letošnje leto nima podatkov, saj zgolj zbira prijave škode ter jih posreduje dalje pristojnemu ministrstvu. Uprava RS za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo pa odločbe pošilja direktno oškodovancem, zato tudi o izplačilih na občini nimamo podatka,« je povedala Polonca Mastnak z Občine Šentjur. Občina je k prijavi škode pozivala vse, ki so bili prizadeti zaradi posledic letošnje suše in so utrpeli škodo na kmetijskih površinah, od 27. septembra 2013. Prijavljeno škodo bo na terenu preverila občinska komisija. EuroBasket! Kje in kako ste spremljali EuroBasket? » Spraševal je: Zoran Borovšak Marjeta Košar, cvetličarka »Tekme sem spremljala doma s svojim sinom, ki je strasten športnik in spremlja praktično vse športe. Seveda sem mu tudi pomagala navijati. Za obisk uradnih navijaških con se nisem odločila, saj mi je družina na prvem mestu.« Gizela Gerenčer, učiteljica »Seveda sem! Doma na kavču. Če bi bile vstopnice cenejše, bi si kakšno tekmo ogledala tudi v živo. Naše fante sem glasno in strastno spremljala, pomagal pa mi je tudi sin.« Drago Križinarič, varnostnik »Da, sem. Kolikor sem zaradi službe le lahko. Večinoma sem jih spremljal doma, če pa sem bil v službi, sem tudi rade volje prisluhnil dogajanju. Zaradi pomanjkanja časa nisem uspel obiskati navijaških con.« Tina Amon, gostinka »Dogajanje sem spremljala bolj malo. Lahko rečem, da najpomembnejše tekme. Pogrešala sem več dogajanja okrog EuroBasketa na našem območju. Prav pa je, da so dogodek povsod poudarjali in ga reklamirali.« @ Novice ŠENTJURSKE NOVICE, OKTOBER 2013. UREDNISTVO@SENTJURSKENOVICE.SI ŠENTJURSKE NOVICE, OKTOBER 2013. UREDNISTVO@SENTJURSKENOVICE.SI Novice (?) Zmanjšana možno&tfloplav Protipoplavni ukrepi. Porečje Voglajne in njenih pritokov bo po končanem posegu bolj varno. » Piše: Jure Godler Mesto Šentjur leži na območju, kjer se v Voglajno steka več vodotokov. To območje je poplavno ogroženo, saj so pretekle vodne ujme povzročile precejšnjo škodo na zasebni in javni infrastrukturi kot tudi na kmetijskih površinah. Poplavno območje Voglajne poteka vzdolž Šentjurja, kjer se nahaja tudi industrijska cona, ki jo občasno tudi poplavlja. Zato so na Občini Šentjur pristopili k celostnemu reševanju te težave. Naproti ministrstvu Za reševanje problematike poplavne varnosti je zadolženo Ministrstvo za okolje in prostor, vendar je zaradi DEJSTVA G033B33 Začetki Prvi zapisi boja proti ognju na Planini segajo že v leto 1843, ko so bile po naselju postavljene kadi z vodo, ki so se lahko uporabile le v primeru požara. Požarno obrambo je 16. junija 1893 ustanovil takratni župan Ludvik Šešerko. 5 pomočjo deželne vlade in ostalih dobrotnikov so nakupili potrebno opremo, vključno s prevozno ročno črpalko. Do prve svetovne vojne so sloveli kot ena najboljših gasilskih obramb daleč naokoli. Tomaž Globokar, župan mag. Marko Diaci in Tomaž Hohnjec niso skrivali zadovoljstva. hitrejšega pristopa k reševanju tega perečega problema občina nastopila proaktivno. Tako je v pripravi Strategije razvoja občine že predvidela ustrezne strokovne podlage, med drugim tudi izdelavo vodnogospodarske presoje. »To je za Šentjur zelo pomembna pogodba, kjer gre za ureditev poplavne varnosti pri nas,« je uvodoma povedal župan mag. Marko Diaci. Protipoplavna varnost pa bo urejena po fazah. Ocenjena vrednost investicije faze B je dobra 2,6 milijona EUR. Župan je v aprilu letos že podpisal pogodbo s pristojnim ministrstvom, investicija pa je vključena v državni načrt razvojnih programov RS za obdobje 2013-2014. Ministrstvo bo sofinanciralo investicijo v višini slabih 2 mio EUR. Po fazah »To je sicer le en sklop v nizu načrtovanih ukrepov, ki jih bomo v prihajajočih letih izvedli, da zagotovimo poplavno varnost ne le naseljem, gospodarstvu in infrastrukturi v Občini Šentjur, temveč vplivamo tudi celostno na varnost v porečju Savinje in Save, katerega del smo. V zadnji fazi, ki upam, da bo nastopila kmalu, bo to sklenjeno v okviru izgradnje navezovalne ceste Dra-mlje-Šentjur, katerega del je tudi izgradnja zadrževalnika visokih voda v Črnolici,« je še dodal župan Diaci. Predstavnik ministrstva Tomaž Globokar pa je sodelovanje z občino označil kot primer dobre prakse, saj je lažje tudi ministrstvu, da ima zagotovljenih več virov financiranja. Na javnem razpisu je bil izbran kot najugodnejši izvajalec za gradnjo TOMGRAD, Tomaž Hohnjec s. p., iz Podčetrtka, s katerim je župan podpisal pogodbo za gradbena dela dveh podfaz BI in B2, skupna vrednost podpisane pogodbe pa znaša 1,2 mio EUR. AFORIZEM Pred osamosvojitvijo: ena stranka, ena birokracija, diktatura. Po osamosvojitvi: več strank, več birokracije, katastrofa. C mm) 1 til HITROST UBIJA Ulica Franja Malgaja v Hruševcu se poleg nove asfaltne prevleke, pločnika in kolesarske steze bohoti še z opozorilnim prikazovalnikom hitrosti “Vi vozite”. Digitalni omejevalnik hitrosti je namenu predal župan občine Šentjur mag. Marko Diaci. Prisotnih pa je bilo tudi 180 otrok, ki obiskujejo tamkajšnjo šolo od drugega do petega razreda. Župan je tokrat namesto slavnostnega govora namenil otrokom nekaj vprašanj iz varnosti v prometu. Ti so mu odgovaijali pravilno, zataknilo seje Naj bo pot v šolo varna le pri omejitvi na Ulici Franja Malgaja, saj se otroci niso mogli poenotiti, ali je omejitev na cesti 40, 50, 70 ali celo 90 km/h. Vsi prisotni so prejeli odsevnike podjetja Goodyear Slovenija, kijih vsako leto podeljuje na razpisu. K projektu pa je pristopilo tudi podjetje Protect servis Milan Gaberšek s. p., ki je vse prisotne povabilo v prostore podjetja. Poučna vsebina Župan Diaci je otrokom zaželel varno pot v šolo ter poudaril, da morajo tudi sami biti previdni na poti, da rumene rutice niso dovolj. »Podjetje Goodyear, Dunlop, Sava dres že tretje leto izvaja akcijo, ki občinam po Sloveniji podarja prikazovalnike hitrosti. Šolam in vrtcem pa so podarili kar 50.000 odsevnih brezrokavnikov,« je povedala tiskovna predstavnica podjetja Romana Stare. Nastopila je tudi slovenska pevka in Goodyearova ambasadorka varnosti Alenka Godec. Pevka je otroke podučila o vami vožnji v prometu in skupaj " z njimi zapela pesmico, novo prometno himno. (J. G.) Jože Župane. Predsednik PGD Lokarje je prejel najvišje občinsko priznanje. 2 ... Jure Gaberšek. Šentjursko podjetje Protect ' T Tjjfl servis je sofinanciralo nakup opozorilne table j JUt za merjenje hitrosti vozil v Hruševcu. 3 Gregor Ficko. Direktor Direkcije RS za ceste je tudi zaslužen za gradnjo nadvoza na Grobelnem. 4 ŽLJJk Mihael Bučar. Svojo življenjsko zbirko \ 3684 kosov železničarske zgodovine j e pre- Jpustil Občini Šentjur. 5 16 Primož Pečar. Pevec šentjurske skupine Fla-pjacks je zaslužen za odličen koncert na temo skupine The Doors. 6 O Ivan Jug. Predsednik ŠD Dole je z ekipo pripravil zanimive vaške igre KS Blagovne. Jelka Godec. Podpredsednica SDS je 21 otrok socialno ogroženih družin razveselila s paketom šolskih potrebščin in z izletom na Celjsko kočo. CESTA DRAMLJE-SENTJUR Šentjurska obvoznica do2020? Navezovalna cesta. Po tem, ko je občina svoje delo opravila, je nadaljnje postopke za gradnjo prevzela država. » Piše: Jure Godler »Šentjurska navezovalna cesta Dra-mlje-Šentjur je bila v plan gradnje avtocest sprejeta že leta 2004 in drugo leto bova z direktorjem Direkcije RS za ceste Gregorjem Fickom praznovala že deseto obletnico, če vas bova pa povabila, pa bova še videla,« je hudomušno odgovoril na zastavljeno vprašanje župan mag. Marko Diaci. Vendar je tema o investiciji desetletja, ko bo ta dokončana, vse prej kot smešna. »Pričakujemo, da bo navezovalna cesta sprejeta v plan finančne perspektive 2014-2020,«je še dodal. Občina Šentjur je navezovalno cesto predvidela že v občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPN), novembra 2011, prav tako pa je cesta vključena v načrt razvojnih programov državnega proračuna. Dobra novica Pripravlja se evropska perspektiva razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2014-2020, v kateri so pripravljavci spremenili robne pogoje in dovoljujejo gradnjo omrežij, ki so vključeni v TEN omrežje (Transport European Network System) ali navezovalne ceste na to omrežje. Cesta Dramlje-Šentjur je eden izmed sedmih odsekov, ki naj bi bili predvideni za gradnjo v prihodnjih letih. »Tega projekta ni mogoče izvesti brez evropskih sredstev,« je razložil direktor DRSC Po besedah Gregorja Ficka bi se po navezovalni cesti Dramlje-Šentjur lahko vozili že okoli leta 2020. Gregor Ficko. V direkciji se v tem času že pripravljajo na začetek izvajanja pravno-pre-moženjskih postopkov s parcelacijo po sprejetem OPN. Pri parcelaciji bodo s pravnomočnimi odločbami, v kolikor ne bo večjih problemov, zaključili v prvi polovici prihodnjega leta. Naslednji korak je začetek odkupa zemljišč in izdelava projektne dokumentacije. AFORIZEM Fotografija je kot politika. Iz negativa naredi pozitiv. (jmm) Elbatrade »m Ljubljanska cesta 26, 3230 Šentjur Tel.:03/749 21 51 Fax: 03/749 21 50 GSM: 041/771 151 Vse za ogrevanje na bio maso, plin in olje Klimatske naprave - toplotne črpalke Meritve dimnih plinov ŠTEVILKA MESECA ► 17 MIO EUR BO STALA IZGRADNJA NADVOZA GROBELNO. PIZZERIJA OSMICA Bar Osmica Žnidar Istok s p. Rifnik 17, 3230 Šentjur (:> (0590)200 33 (041) 954 509 NAROČITE HRANO NA DOM (s) Novice NADVOZ GROBELNO »Zaštihali« lopato za nadvoz Poleg direktorja DRSC mag. Gregorja Ficka sta na novinarski konferenci sodelovala še župana obeh občin mag. Marko Diaci in Jože Čakš. Grobelno. Ozkega grla prometa in čakanja pred zapornicami ne bo več. » Piše: Jure Godler Tudi Grobelno, naselje, ki meji na občini Šentjur in Šmarje pri Jelšah, bo kmalu dočakalo svoj dan D - gradnjo težko pričakovanega nadvoza. Izvennivojsko križanje glavne in regionalne železniške proge z glavno cesto G2-107/1275 Šentjur-Mestinje bo predvidoma dokončano v avgustu leta 2015. Projekt sta predstavila direktor Direkcije RS za ceste mag. Gregor Ficko in vodja projekta Irena Zore VVillenpart. Uredilo se bo 1.521 m ceste, ki danes poteka skozi naselje Grobelno in na več odsekih prečka železnico. Obsežen projekt V obsežnem projektu predvidevajo rekonstrukcijo glavne ceste, izgradnjo avtobusnih postajališč, DEJSTVA 17 mio EUR Ocenjena celotna vrednost projekta je 17 milijonov evrov, pri čemer bo pretežni del sredstev [do 85 % upravičenih stroškov] financirala Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ostalo pa bo zagotovila Direkcija RS za ceste. Izvajalec del bo SGP Pomgrad d. d. s partnerjem, avstrijskim Strabag AG. kolesarske steze in pešpoti. »Vodenje pešcev in kolesarjev je zasnovano tako, da bo omogočen dostop do železniške postaje, kot tudi najkrajša pot do naselja, železniško progo pa bodo lahko prečkali po posebnem podhodu,« je povedal Ficko. Prav tako projekt predvideva postavitev protihrupne zaščite, razsvetijavo ter regulacijo Šentviškega potoka. Trasa nove glavne ceste se odmakne proti severu in se začne dvigati na nadvoz čez glavno železniško progo in poteka po severni strani obstoječe struge, kjer se po kilometru in pol priključi na obstoječo glavno cesto. »Z vidika odpravljanja črnih točk med cesto in železnico je to naš najpomembnejši projekt,« je dodal direktor DRSC, »Slovenske železnice pa k temu projektu ne prispevajo niti evra.« Brez pritožbe »Zdelo se mi je, da se mi je prikazala Marija, ker je bil projekt oddan brez pritožbe na javnem razpisu.,«je duhovito pripomnil Ficko. S tem se je lahko projekt začel takoj izvajati in se izognil morebitnim pregledom državne revizijske komisije in celo ponovnemu javnemu razpisu. »Ta nadvoz za nas pomeni zelo veliko novost, na kar pa se bodo morali privaditi tudi ljudje,« je dodal župan občine Šentjur mag. Marko Diaci. Opozoril je, da so vsa obstoječa križišča v Grobel-nem zelo nevarna in so terjala pred kratkim tudi smrtno žrtev, zato bo nadvoz Grobelno dobrodošel tudi z vidika prometne varnosti. ŠENTJURSKE NOVICE, OKTOBER 2013. urednistvo@sentjurskenovice.si Uu5aj[]33 ŠENTJURSKE NOVICE, OKTOBER 2013. UlLEATkiJ urednistvo@sentjurskenovice.si Reportaža @ BREZPOSELNOST m Vse več iskalcev prve zaposlitve V Šentjurju brezposelnost raste. Delovnih mest na območju skorajda ni, na obzorju tudi ni novih. Povečuje se brezposelnost mladih izobražencev, ki so iskalci prve zaposlitve. » Piše: Saša Rečnik Brezposelnih mladih je na območju Evropske unije po zadnjih podatkih že 5,5 milijona. V Sloveniji brezposelnost med mladimi ni tako visoka kot na primer v Grčiji ali Španiji, kjer je brez dela že šest od desetih iskalcev zaposlitve, mlajših od 25 let. Vendar se pri nas vseeno soočamo s 23-odstotno brezposelnostjo med mladimi. Na Šentjurskem se je za letos v primerjavi z lani za dobrih 30 odstotkov povečalo število iskalcev prve zaposlitve. Oktobra na Zavod Glavnina priliva mladih oz. iskalcev prve zaposlitve na Zavod RS za zaposlovanje je sicer skoncentrirana na oktober in november. V lanskem letu se je v teh dveh mesecih na šentjurskem območju prijavilo 86 oseb, kar predstavlja dobro polovico njihovega celoletnega priliva. V letošnjih osmih mesecih so se v evidenco skupno prijavile 603 osebe, kar je 2,1 odstotka več kot lansko osemmesečje. Med njimi je bilo 73 iskalcev prve zaposlitve. »Vjesenskih mesecih se prijavljajo tako mladi, ki so uspešno zaključili srednjo šolo oz. študij, kot tisti, ki jim izbranega šolanja (še) ni uspelo zaključiti. Te mlade motiviramo za dokončanje izobrazbe in pridobitev poklica oz. jih vključujemo v aktivnosti iskanja zaposlitve, zlasti jih učimo veščin iskanja zaposlitve za čim uspešnejši vstop na trg dela,« je povedala mag. Alenka Rum-bak, direktorica območne službe Celje. Mladim Rumbakova ob izgubi statusa svetuje prijavo v evidenco brezposelnih oseb, nato pa iskanje priložnosti na trgu ob pomoči Zavoda. »Navkljub neugodnim razmeram se še vedno najdejo tudi dobre možnosti, potrebno pa je pogledati širše, ne samo na nivoju dosežene izobrazbe in tudi preko meja regije,« doda. Evropski trg dela prav tako ponuja širše možnosti oz. zaposlitvene priložnosti, vendar se Evropa sooča s podobnimi poklicnimi primanjkljaji kot v Sloveniji. »Vedno več mladih najde delo tudi v tujini, kar na nivoju posameznika sicer reši problem brezposelnosti, menim, da vsi mi izgubljamo z vsakim mladim, ki ne najde dela doma. Zaposlitveno razvite države temu pravijo mobilnost delovne sile, za nas je to beg možganov, ki nas kot narod siromaši,« še pove Rumbakova. Po pomoč tudi zaposleni Na Centru za socialno delo Šentjur so v letu 2012 prejeli 2.242 vlog za denarno socialno pomoč, kije namenjena zadovoljevanju minimalnih življenjskih potreb. Odobrenih je bilo 1.219. Za izredno socialno pomoč, ki je namenjena v primeru, če se oseba ali družina iz razlogov, na katere ni imela vpliva, znajde v položaju materialne ogroženosti, je bilo oddanih 447 vlog, odobrenih pa 334. Po podatkih iz leta 2012 je na Šentjurskem za pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje zaprosilo 2.286 oseb, odobrenih je bilo 1.120 vlog. Kot je povedala mag. Anica VVeber, direktorica CSD Šentjur, je po njihovi oceni največ prejemnikov pomoči samskih oseb starih do 40 let - okoli 70 odstotkov. Naslednja večja skupina Skrb za mlade Mlade na Zavodu spodbujajo k samoaktivnosti pri iskanju zaposlitve ter k vseživljenjskemu učenju. V Kariemih središčih, ki delujejo v okviru uradov za delo, DEJSTVA EURES Evropske službe za zaposlovanje [EURES] so mreža partnerskih služb za spodbujanje prostega pretoka delavcev znotraj Evropskega gospodarskega prostora ter Švice. V tej mreži sodelujejo javni zavodi za zaposlovanje, sindikati in delodajalske organizacije. Koordinator mreže je Evropska komisija. lahko koristijo pripomočke za samostojno vodenje kariere, ob pomoči svetovalcev. Vključujejo jih tudi v krajše modularne delavnice različnih tematskih sklopov za večanje zaposlitvenih možnosti. Spodbujajo jih k uporabi brezplačnih elektronskih storitev. Informirajo jih tudi o možnostih zaposlovanja v državah EU v okvira mreže EURES. Osipnike - mlade, ki predčasno izstopijo iz šolskega sistema, vključujejo v program Projektno učenje mladih (PUM). Kako izboljšati stanje? Študentska organizacija Slovenije je v sodelovanju z drugimi organizacijami že poleti predsta- vila ukrepe, s katerimi bi morala po njihovem mnenju država čim prej začeti reševati težavo brezposelnih mladih. Kot kratkoročne ukrepe so predlagali subvencije za zaposlovanje mladih in plačane oblike pripravništva, s katerim bi ustavili izkoriščanje mladih in jim zagotovili enak položaj, kot ga imajo dragi zaposleni. Med že sprejetimi ukrepi v študentskih organizacijah pozdravljajo namero ministrstva za delo, da zaposlovalce, ki bodo sklenili delovno razmerje z mladim iskalcem zaposlitve, za dve leti oprostijo plačila prispevkov. Omenjeni ukrep bo začel veljati novembra. TninrnninRinrnninRininriinRiniRniRiiininnininninniRinnininrinRininninEnninninifiniRjnn.TiRiRfnrdnninninTRRininRinnininninnifiinfiiRfflnlnHSRSiinininrnninnin.rnniflmnnininninffiniRRininRiRninif Anica VVeber: »Največ pomoči prejmejo posamezniki, stari do 40 let« prejemnikov glede na tip družine so enostarševske družine z enim otrokom, sledita pa zakonca oz. partnerja. Več zanimanja kot vlog »Ugotovili smo, da je posameznikov in družin, ki pridejo po prve informacije glede uveljavljanja pravic iz javnih sredstev več, kot je potem oddanih vlog, kar se najbolj pozna pri pravici do denarne socialne pomoči in izredne denarne socialne pomoči. Kot bistveni razlog za takšno odločitev je po navedbah oseb prepoved odtujitve nepremičnine in omejitev pri dedovanju. Na tem področju upamo na zakonodajne spremembe,« razloži Webrova in doda: »Vsakega vlagatelja zanima, ali se določena pravica vrača, na podlagi česar se kasneje odločijo, ali bodo za pomoč zaprosili ali ne.« Mlajše prejemnike največkrat zanima, ali lahko v primeru zaposlitve denar vrnejo. V zadnjem času opažajo, da za izredno denarno socialno pomoč pogosteje zaprošajo osebe, ki so zaposlene in zaradi nizkih ali nerednih prihodkov ne zmorejo več poravnati stroškov za osnovne življenjske potrebe (plačilo položnic itd.). (S. R.) Samo- zaposlitev le statistika? Zaposlovanje. Na UD Šentjur v zadnjem trimesečju manjši priliv. » Piše: Saša Rečnik V juniju, juliju in avgustu 2013 seje na Zavod RS za zaposlovanje - Urad za delo Šentjur na novo prijavilo 196 brezposelnih oseb. Konec avgusta je bilo na UD Šentjur prijavljenih 1.144 brezposelnih. »Letošnji trimesečni priliv v odprto brezposelnost je bil tako za 16 odstotkov manjši kot v enakem lanskem obdobju. Avgustovski obseg brezposelnih pa je za 5,8 odstotka večji kot avgusta 2012,« nam je povedala mag. Alenka Rumbak, direktorica območne službe v Celju. Tudi na Šentjurskem je, ne glede na obseg, še vedno največje povpraševanje po poklicih, ki jih na trgu dela na splošno primanjkuje. Največ povpraševanja je po poklicih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih ter gradbenih poklicih. Zelo iskani so prevozniki oz. vozniki tovornjakov, poklici s področja gradbeništva (zidarji, tesarji ...), večina potreb je za vožnjo oz. delo v tujino. Sledijo gostinci in poklici s področja kovinarstva. Sezonska dela, kot j e obiranje sadja, na zvišanje brezposelnosti na našem območju ne vplivajo. V primerjavi z lani se je število novoustanovljenih espejev letos zvišalo za okoli 20 odstotkov, kažejo podatki Ajpesa. Po podatkih ZRSZ samozaposlitev vsaj dve leti ohrani 85 odstotkov subvencioniranih. Pogojev za pridobitev subvencije je več, med drugimi, da je oseba vsaj tri mesece prijavljena na zavodu in se udeleži delavnic za samozaposlitev. Subvencija za samozaposlitev znaša 5.000 evrov. »Letos smo iz evidence odjavili 622 oseb, kar je več kot smo jih v evidenco prijavili. Med njimi se jih je 397 zaposlilo, od tega se jih je 16 odločilo za samozaposlitve,« je še povedala Rumbakova. Mnogi so mnenja, da je samozaposlitev le skrb za boljšo statistiko zaposlovanja in nimajo nikakršnega drugega učinka, predvsem med mladimi iskalci prve zaposlitve. ® Iz nadih krajev ŠENTJURSKE NOVICE, OKTOBER 2013. urednistvo@sentjurskenovice.si IlL£/u{j2323 PREJEMNIK IPAVČEVE PLAKETE Jože Župane je prejel Ipavčevo plaketo. » Piše: Saša Rečnik Jože Župane, predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Lokatje, na področju gasilstva deluje pol stoletja, torej dobršen del svojega življenja. Že kot najstnik se je pridružil domačim gasilskim vrstam in si hitro pridobil zaupanje za opravljanje funkcije predsednika. Društvo je pod njegovim vodstvom napredovalo, pridobivalo nove člane, opremo, nov gasilski dom v Dolah ter vzpostavilo prijateljsko vez z društvom iz Nemčije, ki jo še vedno neguje. Po desetih letih predsedovanja PGD Lokarje je v letu 1984 postal še predsednik Gasilske zveze Šentjur ter dve leti za tem prevzel tudi vodenje sveta Krajevne skupnosti Blagovna. Funkcijo predsednika gasilske zveze je opravljal kar polnih dvajset let, v tem času je zveza pridobila več kot 20 novih gasilskih vozil, izboljšala seje izobrazba članstva ter povečala oprema v gasilskih domovih. Po zaključenem mandatu je bil izvoljen za častnega predsednika gasilske zveze, nato pa ponovno za predsednika PGD Lokarje, člani društva pa so ga soglasno izbrali tudi na letošnjih volitvah. Poleg naštetega je razne funkcije opravljal tudi na državni ravni, med drugim je bil v rezervnem sestavu policije ter aktivno sodeloval pri osamosvojitvi, priznanje njegovemu delu je bilo tudi ugledno članstvo v stalni arbitraži pri gasilski zvezi. Za svoje uspešno delo v gasilskih vrstah in lokalni skupnosti je bil nagrajen s številnimi priznanji in odlikovanji. Minili so časi postavljanja spomenikov Praznik. Svečana akademija s slavnostno sejo občinskega sveta občine Šentjur in podelitev priznanj. » Piše: Saša Rečnik Foto: Jure Godler V počastitev praznika občine Šentjur so letos organizatorji izkoristili zadnje tople jesenske večere in tako j e letošnja svečana akademija s slavnostno sejo bila na ploščadi pred občinsko zgradbo, v torek, 24. septembra. Na seji so podelili priznanja najuspešnejšim učencem in po lanskoletnem premoru tudi Ipavčevo plaketo. Poleg bolj skromnega števila obiskovalcev so v goste župana občine Šentjur mag. Marka Diacija prišli tudi nekateri župani sosednih občin, predsednik pobratene občine Požega, Milovan Mičovič, generalni direktor policije, Stanislav Veniger, ravnatelji šol, svetniki ter ostali funkcionarji. Sloga prinaša spremembe »Občinski praznik je priložnost, da se v hitrem tempu življenja vsaj na ta dan zberemo skupaj, se zazremo za hip v preteklo leto in pretehtamo, katero smer ubrati v prihodnosti,« je nagovoril prisotne moderator prireditve Luka Žerjav, po uvodu Policijskega orkestra, ki je zbranim zaigral šentjursko himno, skladbo dr. Benjamina Ipavca Domovini. Župan mag. Marko Diaci je v slavnostnem govoru spomnil na pesem, katere besedilo je napisal Radoslav Razlag, ki je po njegovem mnenju edinstvena, prav tako kot občina Šentjur, in ob njej občani čutijo ponos, pripadnost skupnosti, katere del so in jo soustvarjajo, še posebej ob prazniku, ki združi vse prebivalce. »Minili so časi kalkulacij in kupčkanj, sedaj je čas za popolno iskrenost in dokončno streznitev,« je povedal o aktualnem stanju v državi in nadaljeval: »Nekoliko je Župan je v slavnostnem govoru precej okrcal našo državo. Občinski prejemniki priznanj. morda že celo prepozno. Če smo še v lanskem letu nekako pričakovali in verjeli, da bomo čas vsesplošne krize na nacionalnem, političnem in ekonomskem področju hitro premagali ter se vrnili v stare tirnice, si letos tega več ne upamo.« Izpostavil je slogo prebivalcev občine, ki se v lokalni skupnosti trudijo za čim manjše posledice ob žalostnih zgodbah posameznikov in družin. DEJSTVA Priznanja s knjižno nagrado so prejeli najboljši učenci šentjurskih osnovnih šol: Barbara Lipnik (OŠ Slivnica pri Celju], Zala Belak (OŠ Dramlje], Matic Vertačnik (OŠ Planina pri Sevnici], Jan Škoberne (OŠ Hruševec Šentjur], Jernej Brglez (OŠ Blaža Kocena Ponikva], Neža Zdolšek (OŠ Franja Malgaja Šentjur], David Šket (Šolski center Šentjur, Srednja poklicna in strokovna šola], za izjemne uspehe na mednarodnem in državnih glasbenih tekmovanjih pa Timotej Užmah (Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur]. Pločnik od Stopč do Šentjurja Na novinarski konferenci za nadvoz Grobelno je župan občine Šentjur mag. Marko Diaci izpostavil še eno investicijo, ki se bo v tem času izvajala - pločnik Stopče-Grobelno. Ta projekt je v postopku projektne naloge. »S pločnikom se bo prometna varnost na tem področju zelo izboljšala,« je povedal župan. Za pločnik Stopče-Bezovje je Direkcija RS za ceste (DRSC) izdelala več variant. Sprejeta in potrjena j e varianta izgradnje pločnika in dvostranske kolesarske steze po desni strani glavne ceste v smeri Grobelnega na odseku od Gostišča Ahac do začetka trase izgradnje nadvoza Grobelno. Trenutno DRSC pripravlja projektno dokumentacijo, izgradnja pločnika in kolesarske steze pa bi naj bila zaključena istočasno kot nadvoz Grobelno. »Z izgradnjo tega pločnika krajani Grobelnega še ne bodo mogli po pločniku do Šentjurja, saj bo manjkal pločnik med odcepom za Bezovje pri cerkvi Sv. Ahaca in odcepom za Bezovje, kjer trenutno poteka izgradnja pločnika na odseku Šolski center Šentjur - odcep Bezovje,« nam je povedala Polonca Mastnak, referentka za stike z javnostjo na občini Šentjur. (J. G.) Po pločniku še ne bo mogoče foriti peš iz Grobelnega v Šentjur. ŠENTJURSKE NOVICE, OKTOBER 2013. UlLBA^aS urednistvo@5entjurskenovice.si Iz naših krajev 0 Jasen pogled naprej V temnih časih, ki po mnenju župana še prihajajo, ko se vse preveč ljudi oklepa preteklosti in si ne upa pogledati v prihodnost, vseeno vlada velika mera optimizma, ki daje voljo in motivacijo za delo v dobro občanov. Diaci se je dotaknil tudi aktualnega problema združevanja oz. ukinjanja občin: »Država se je v svoji samooklicani neskončni modrosti lotila še svojega praktično edinega zdravega jedra.« Prireditev je tokrat minila brez obveznega naštevanja občinskih investicij, vendar je župan poudaril, da te niso enako pomembne za vse občane: »Nekomu lahko 10 metrov novega asfalta odpre nebo in svet, drugim bi na nov pločnik ali kolesarsko stezo morali pogrniti še rdečo preprogo.« Vse investicije so po njegovem mnenju brez pomena, če ne bodo mogli zagotoviti pogojev, da bi služile svojemu namenu, vendar se investicijski tempo povečuje in se tako gradi boljša prihodnost za vse. Župan se je za konec vprašal, kako se bo občinski praznik praznoval prihodnje leto, saj je vse zavito v meglo in nihče ne ve natančno, kaj spremembe na ravni države pravzaprav prinašajo. Podelitev priznanj Potek izbora in obrazložitev nagrad in priznanj Občine Šentjur za leto 2013 je predstavil predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Boštjan Pisanec. Skupaj z županom sta podelila osem priznanj najboljšim učencem osnovnih šol. Za konec uradnega dela so podelili najvišje priznanje Občine Šentjur, Ipavčevo plaketo, ki jo je prejel Jože Župane, predsednik PGD Lokarje. V kulturnem programu se je predstavil Policijski orkester pod vodstvom dirigenta Tomaža Kmetiča in baritonist Matjaž Robavs. AFORIZEM v Na občinskem prazniku bomo plesali, kot bo igral policijski orkester, ki mu dirigira Kmetič. (jmm) !l!llll!IIIIIIIIIIl!l!!lllllllillill!!i!lllllllllllll!llll!lll!!llll!!IIIIIIIIil!llil!liillll!llll!l!lllllllllllillllll!lililllllll!l!llillll!lllllll!!l!!ll!l!lllll!l!lllll!ll!!lllllll!l!ll!l!l!ll!l!!llllll!lllllllll!lllllll!llll!ll!l!l!!llll!l!i!l!li!l!li Krompir Najboljša im in zvečer zabava, "\ »mestu pod-Rrfniltom . c ..3861 §■ W '-''Tt QKf& AVTODELI ŠTURBEJ Rosa team d.o.o. Drofenikova 16, Šentjur 03/ 574-30-16 031/622-220 Martin Laubičs.p. EN IN STROPOV Dramlje 33, 3222 Dramlje e-mail: laubic.mortin@siol.net 041 672 302 VRTNARSTVO ^Vengust Katja (Wš s.p. univ. dipl. ing. agr. Osredek 1, 3230 Šentjur Tel./fax: 03/ 57413 68, Mobitel: 031 355 895 E-mail: vrtnarstvo.vengust@gmail.com pri Wihai SELIČ Trgovina Leon Selič s.p., C. Kozjanskega odreda 55, 3230 Šentjur, tel.: 03/ 749 14 80 Kupite ozimnico v trgovini pri Wihariu! Čebula Žele @ Intervju ŠENTJURSKE NOVICE, OKTOBER 2013. urednistvotglsentjurskenovice.si UJ-2A-{)32j ŠENTJURSKE NOVICE, OKTOBER 2013. urednistvo@sentjurskenovice.si Gasilci vedno rfiHffiafe Ijnestu Jože Župane. Predsednik PGD Lokarje in Gasilec z veliko začetnico. Z gasilstvom se ukvarja že od leta 1964, od takrat je opravljal mnoge funkcije na lokalni, regionalni in državni ravni, predvsem pa nabral mnoge izkušnje in se soočil z vsemi mogočimi situacijami. » Piše: Saša Rečnik Pravi, da je prostovoljno gasilstvo družinska tradicija. Tudi njegov oče je bil gasilec 60 let in je bil poveljnik okraja. Danes se vsa družina ukvarja z gasilstvom. Predsednik PCD Lokarje ste že od leta 2008, prej ste bili od leta 1980-88. S kakšnimi izzivi se kot predsednik največkrat soočate? Opreme je zmeraj premalo, avtomobili so dotrajani in glede na zakonodajo niso primerni za prevoz otrok. Intervencije so vedno bolj zahtevne, zato vedno primanjkuje opreme za same gasilce. Čeprav živimo na podeželju, smo običajno gasilci prvi, ki gremo na pomoč. Pri vsem nas omejuje še zakonodaja in odgovornost za varnost ljudi. Pri prostovoljnih društvih pa se srečujemo z vedno več administracije. Večina med nami prostovoljci nismo pisarniški molji, kakšne zadeve bi bilo mogoče poenostaviti, vendar bi skoraj rabil profesionalnega tajnika. Sam imam srečo, da je tajnica hči in se lahko tudi doma pogovoriva o nekaterih stvareh. Kdo je lahko prostovoljni gasilec? Ali prostovoljstvo narašča ali upada? Prostovoljni gasilec je lahko vsaka polnoletna oseba, kije psihično in fizično sposobna. Včlani se v društvo, podpiše pristopno izjavo in se začne izobraževati. Dokler ne opravi tečaja, ne more iti na intervencijo, prav tako na intervencijo ne gredo gasilci po 63. letu. V našem društvu je 86 članov, ki so vsak trenutek pripravljeni na intervencijo. Seveda nimajo vsi vedno časa, vendar nimamo problemov, da ne bi imeli polnih avtomobilov, ko pride do intervencij. Dobra četrtina j e tudi članic. Prostovoljstvo na splošno vsekakor narašča. Kakšna je razlika med profesionalnimi in poklicnimi gasilci? Poklicni gasilci so v vsakem trenutku takoj pripravljeni, saj je to njihova služba. Opravijo šestmesečno šolo in so za svoje delo plačani. Razlika je tudi pri opremi, saj so profesionalni gasilci zelo dobro opremljeni in so hitreje na kraju intervencije, čeprav so na primer v primeru požara enakopravni s prostovoljci. Včasih pridejo, a jih je premalo, zato vedno računajo na prostovoljce. Poklicni gasilci imajo tudi koncesijo za reševanje na cesti v primeru prometnih nesreč, na našem področju je to celjska poklicna enota. V Šentjurju seje v preteklosti sicer razmišljalo o poklicnem jedru gasilske enote, vendar so stroški za to višji kot za vseh 12 prostovoljnih društev. Katere intervencije se vam zdijo najbolj zahtevne? Najhuje je, ko grmi in bliska, naj bo to podnevi ali ponoči. Kot gasilec moraš iti od doma, doma pa ne veš, kaj se bo zgodilo. Lahko tudi doma zagori ali se kaj zgodi, ampak na srečo se med našimi člani to do sedaj še ni zgodilo. Zgodilo se je tudi že, da smo gasili hlev in nismo opazili električnega droga in je vanj še enkrat udarila strela, vendar na srečo ni bilo nič hujšega. Kaj po vašem mnenju žene gasilce, predvsem prostovoljce, ki niso plačani za svoje delo, v nevarne naloge? To je vsekakor humanost, pomoč do sočloveka, do soseda. Pripomore tudi to, da večina od mladih nog raste z gasilstvom in se uči, kaj je naloga gasilca. Ne glede na prostovoljno opravljanje dela imamo zapisane pravice in dolžnosti, ki jih moraš kot gasilec opravljati, če ne je bolje, da nisi tukaj. Po drugi strani pa gasilstvo pomeni tudi neko druženje, tekmovanja, mladi se radi pokažejo, zato morajo imeti dobro opremo. Gasilci iz PGD Lokarij že nekaj časa na tekmovanjih zasedajo odlične uvrstitve. Zakaj? Letos smo na občinskem tekmovanju z dvema moškima ekipama do 30 let dosegli prvo in drugo mesto. Tudi ekipa nad 30 let j e bila prva. Letošnji rezultati so bili izredno dobri, saj smo dobili kar štiri pokale, imeli smo tudi dve mladinski ekipi. Dobro sodelujemo s šolo, kjer črpamo mlad kader. Društvo mora delovati kot velika družina. Če ni pravega razumevanja tako med starejšimi kot mlajšimi in tudi medgeneracijsko, ne gre. Ne sme biti starostne meje, vsi smo gasilci, sodelujemo in se dogovarjamo. V domu si gasilec, vsi vsakogar poslušamo, vsak predlog je dobrodošel. Potrebno pa je izvajati tudi aktivnosti. Pri nas imamo skoraj vsak mesec kakšno prireditev. Čeprav je to zahtevno za izvedbo in organizacijo, so ljudje navdušeni na tem. Krajani so navdušeni, saj vidijo, da delamo dobro, gremo med njih in tako tudi oni prispevajo svoj delež. Vse to prispeva k vzdušju v društvu in rezultati pridejo sami, ker se vsak posameznik z večjim veseljem potrudi za dober rezultat. Kot ste že omenili, redno prirejate tudi prireditve (kolesarski maraton, praznik številnimi pokali in priznanji PGD Lokarje KS, gasilsko veselico ...). Se s tem tudi financirate? Vsekakor to predstavlja del finančnih sredstev, ker drugače tega ne bi počeli. Želel bi si, da bi na veselico prišlo več bližnjih krajanov. Vsa organizacija, ki jo opravijo naši člani, je prostovoljna, tako na primer aprila za Jurijev pohod naše članice spečejo ogromne količine peciva za pogostitev pohodnikov na Rozaliji. Kakšno območje pokrivajo gasilci PGD Lokarje? Koliko intervencij na leto imate? Od meje s celjsko občino do Dramelj do avtoceste in še nekaj avtoceste, vse do Brezja in Sloma proti Ponikvi in do meje s Šentjurjem oz. Prožinsko vasjo. To je kar nekaj vasi. Na leto imamo nekje osem intervencij, ker je danes to nekoliko drugače. Avtomobil gre zagotovo iz garaže v 4-5 minutah od takrat, ko je poklican. Včasih smo gasilci gasili požare tako ali drugače, danes smo prvi na prizorišču poplave, močnega vetra, ki polomi drevje, snegoloma. Sam nisem najbolj navdušen, da smo gasilci vedno prvi. Zagovarjam, da če je na primer zaprta cesta zaradi polomljenega drevja, naj bi bil prvi na prizorišču upravljavec cest, če se potrga električna napeljava, naj bodo prvi električarji. Seveda smo gasilci takoj pripravljeni na pomoč, vendar ne da smo vedno prvi oz. mnogokrat tudi edini na prizorišču. To prinaša dodatne odgovornosti. Država se je na to navadila in ugotovila, da so najcenejša pomoč prostovoljni gasilci, ker vedno gremo. Kako je opremljena vaša enota? Katero opremo bi v prihodnje najbolj potrebovali? Imamo tri avtomobile: enega s črpalko, enega s cisterno in enega za prevoz oseb. Vsak gasilec ima osebno zaščitno opremo, opreme imamo za okoli 20 ljudi. Najbolj bi potrebovali opremo za gasilca, ker se oprema iztroši in ima določeno življenjsko dobo. Pred kratkim smo kupili tudi žago za kovino. V preteklih dveh letih smo želeli zamenjati pet oblek, vendar smo bili finančno zmožni kupiti samo dve novi, saj je cena enega kompleta okoli 800 evrov. Potrošni material so tudi cevi, ki se vedno potrebujejo. Kmalu pa bomo potrebovali tudi nov avto za prevoz moštva. Gasilci si moramo sami zaslužiti denar za opremo, določena sredstva so sicer z občine in od države, vendar je to mnogo premalo. Ali menite, da ste deležni dovolj podpore s strani lokalnega okolja in države? Sedaj je tudi država ugotovila, da smo prostovoljni gasilci tudi gasilci, ker smo pred leti poslušali samo o civilni zaščiti. V resnici pa so gasilci od nekdaj bili civilna zaščita. Zadnja leta so to spremenili ter rečejo, da smo prostovoljni gasilci in smo veliko bolj spoštovani, naše delo je cenjeno. Z lokalnim okoljem in državo dobro sodelujemo, prav tako z vsemi 12 prostovoljnimi društvi v Gasilski zvezi Šentjur. Vodstvo PGD Lokarje je že starejše, razmišljate tudi o pomladitvi samega vrha -predsednik, poveljnik ... Imate že kakšne kandidate, ki bi prijeli za to delo? Imamo dobre kadre, ki pa trenutno še nimajo želje po nekem vodilnem mestu in odgovornosti. Vendar bodo po preteku mandata funkcije vsekakor prevzeli mlajši fantje, nekateri si morajo še dokončno urediti stalno prebivališče na našem območju in opraviti tečaj za častnika. Mlajši opravljajo vse delo, vendar se nekoliko izogibajo funkciji kot takšni, saj moraš imeti vodstvene sposobnosti, kdaj pa kdaj moraš nastopiti in kaj povedati, kar tudi vsak nima oz. mu ne leži najbolj. Kaj vam pomeni občinsko priznanje? Vesel sem, da so se spomnili na moje delo v petdesetih letih na področju gasilstva in tudi v krajevni skupnosti, kjer sem prav tako dolga leta v vodstvu. To ni priznanje samo zame, ampak za vse, ki so z menoj ustvarjali v našem društvu, v Gasilski zvezi Šentjur, v regiji, kjer sem bil prav tako eno leto vodja, v Gasilski zvezi Slovenije. Predvsem pa v društvu, kjer en sam človek ne more nič narediti, zato je to priznanje tudi našim članom ter seveda moji dmžini, kije marsikdaj morala narediti kaj brez mene. AFORIZEM V Od kritika do kritizerstva vodi pot skozi ideologijo, (j m m) Intervju (b) M dc/ed r maline,, krnila plee, eaJmnjCd ... (/oSvol Dostava hrane na dom od 10. do 22. ure. Naročila na 051655 333 V) nVTTTro7t1>Tfl Konjeniški klub Komenda in Občina Komenda vabita na JESENSKI SEJEM KMETIJSKE, GOZDARSKE, GRADBENE IN KOMUNALNE MEHANIZACIJE, OGREVALNE OPREME IN OBRTI od 11. do 13. oktobra 2013 Sejem bo odprt v petek od 12. ure (SLAVNOSTNA OTVORITEV) do 19. ure, __________v soboto in nedeljo od 9. do 19. ure._ Na ogled bo velika izbira mehanizacije za izkoriščanje obnovljivih virov, od strojev za izdelavo sekancev, cepilcev drv, peči,solarnih sistemov do sistemov za pridobivanje bioplina. Vabljeni tudi na predstavitve varnega dela z motorno žago, uporabe cepilnikov za drva, popoldanska tekmovanja v metanju sekire v tarčo in k ogledu razstave malih živali. Bogat zabavni program z ansambli in gostinska ponudba. V petek zvečer Tanja Žagar in Ognjeni muzikanti, v soboto zvečer pa Modrijani. 7956 KONJENIŠKI KLUB KOMENDA Tel.: 01/83 41472, www.sejemkomendz.si «tonemi Qwe|we c * Komen* OWin» KOMENDA Nagrajenci Brane Planinšek. » Piše: Jure Godler Na prazniku KS Blagovna sta krajevni priznanji prejela Brane Planinšek ... je bil leta 2008 soustanovitelj Kulturnega društva Blagovna in hkrati prvi predsednik. S svojim delom je pripomogel, da se je društvo razvilo v prepoznavno društvo tudi izven občinskih meja. Najbolj prepoznavna in aktivna sekcija društva j e folklorna sekcija. Planinšek je tudi aktiven pri prostovoljnem gasilskem društvu. Breda Župane. Breda Župane Priznanje je prejela za svoje dosedanje delo v kraju predvsem v okviru Turističnega društva Blagovna, aktivna pa je tudi v drugih društvih. V letu 2009 je prevzela vodenje novonastalega TD Blagovna in v štirih letih postavila trdne temelje za delovanje društva. Pod njenim vodstvom so začeli z aktivnostmi, kot sta čistilna akcija in pohod Žabci korakajo. V tem času so uredili turistično pot po Blagovni ter izvedli številne akcije za izboljšanje turistične podobe Blagovne. Društva v soju luči KS Blagovna. Že tradicionalno so svoj praznik obeležili na prostoru, kjer je stala bolnišnica Zima. » Piše: Jure Godler Nad tokratno pripravo praznika KS Blagovna so bdeli člani PGD Lokarje. Ti se pri organizaciji vsako drugo leto zamenjajo s Konjeniškim društvom Blagovna. Že tradicionalno se praznovanje prične s sedem kilometrov dolgim pohodom, ki ima svoj cilj na hribčku nad počivališčem Zima, kjer je bila med drugo svetovno vojno bolnišnica z istim imenom. Pohoda se je udeležilo okoli 120 pohodnikov. Za uvod v uradni del praznika KS Blagovna so se zavrteli in zapeli folkomiki z Blagovne. Predsednik PGD Lokarje Jože Župane je nato prisotne pohodnike in ostale zbrane pozdravil v imenu organizatorja ter jim zaželel prijetno druženje. Priznanja Priznanja sta podelila predsednik KS Blagovna Anže Rezar in župan občine Šentjur mag. Marko Diaci. Za prizadevno delo v šolskih klopeh so knjižna priznanja prejeli učenci Leja Berglez, Žiga Čmer Strašek, Patricija Košec in Karmen Planinšek. KS Blagovna je podelila tudi priznanji za prizadevno prostovoljno delo, ki sta ju prejela Brane Planinšek in Breda Župane. »Po treh letih mandata se lahko pohvalimo s številnimi projekti,« je !iiil!iiil!l!li!l!!lli!il!l!ililiiiiiiii!!iil!iiiliilililh"liii!i!!i!ll!iil!!liilililiiHilillilil!il!l!i!illll!!liiiil!iiii Knjižne nagrade so prejeli tudi učenci POŠ Blagovna. nagovor začel Rezar. Na novo so ki jih je častila krajevna skupnost preplastili cesto proti Berglezovim in zaplesali ob ritmih drameljskega oz. Heriču, postavili so leseno kočo ansambla Mladika, v športnem parku. Spodbujajo tudi delovanje društev, saj so društva tista, ki krojijo utrip kraja. S superlativi pa ni skoparil niti župan Diaci. Pohvalil je sodelovanje s KS Blagovna kot tudi z društvi. »V teh časih, ko je na pohodu individualizem, moramo krepiti sodelovanje med ljudmi, saj brez sodelovanja ne bomo zvozili,« je položil besede na srca krajanom ter poudaril pomen prostovoljstva. Zbranim je čestital ob številnih novih pridobitvah in pohvalil urejenost KS. Po končanem uradnem delu so se pohodniki okrepčali še s čevapčiči, iiiilil!li!llll!llll!l!l!ll!l!lllllilin!l!iiiiiii!ilii!l!i!ll!!!!l!illl!ll!llllll!il!liillllHlil!!lil!li!i!iiii!liiiii!iiii!iliili!illll!llillllilIIIIII!l!li!!ll!iiil!ii!i!i!ii!!iilli DEJSTVA Bolnišnica Zima Bolnišnico so kot podzemni bunker zgradili domačini leta 1944 po naročilu štaba XIV. divizije. Prostor so poiskali v gozdu Šohta. V neposredni bližini so postavili bunker za hrano, za evakuacijo ranjencev pa še dodatni bunker pri Marija Dobju. Prve ranjence je bolnišnica sprejela avgusta 1944. V času delovanja bolnišnice pa so pomagali 124 ranjencem. Februarja 1945 je bila odkrita, a so ranjence pravočasno premestili na varno. Za zasluge - doživljenjsko vozovnico V ponedeljek, 23. septembra, so ob petnajsti obletnici delovanja pripravili dneve odprtih vrat Muzeja Južne železnice. Kot se spodobi na tako pomemben dan, se je na kratki svečanosti zbrala množica obiskovalcev. Mihael Bučar, ki nosi večino zaslug, da je muzej sploh začel delovati, priznava, da je svojo zbirateljsko strast do predmetov, povezanih z železnico, začel že veliko prej kot pred poldrugim desetletjem. Muzej Južne železnice je edini muzej s tovrstno vsebino v naši državi. Župan mag. Marko Diaci je poudaril, da sta pred nekaj dnevi z Bučarjem podpis-G darilno pogodbo, s katero celotna zbirka prešla v trajnost last Občine Šentjur. Ogromen trud Spregovorila je tudi pomočnica direktorja JŽ Jelka Šinkovec Fundek, ki se je Mihaelu Bučatju zahvalila za ves trud in znanje, ki ju je vložil v ta muzej. Ob tem je vodji muzeja izročila redko priznanje JŽ - doživljenjsko karto za prevoz. Ob tem se je Bučar pošalil, da je ne bo predolgo koristil, da ne bo železnica prišla ponovno v rdeče številke. Da je zbirka postala muzejska in ustrezno dokumentirana, pa nosijo zasluge tako na Občini Šentjur kot v Muzeju novejše zgodovine Celje. O začetkih postavljanja muzeja je spregovoril tudi Mihael Bučar, ki je muzejsko zbirko tudi predstavil. Njegova želja je bila, da se v muzej postavi muzejski brzojavni, prometni urad ter prostor za preko 2.000 fotografij železničarjev in objektov na Štajerskem. Zbrani gostje so se po slavnostnih govorih in kulturnem programu, kjer sta nastopila MePZ Zgornji trg in harmonikar Andraž Frece, tudi ogledali ta unikatni muzej. (J. G.) Eksponati odslej občinski Mihael Bučar. Dolgoletni zbiratelj in vodja muzeja je zbrane eksponate podaril Občini Šentjur. » Piše: Jure Godler Muzej Južne železnice Šentjur bo v letošnjem letu obeležil 15. obletnico delovanja. Največ zaslug za to ima Mihael Bučar, dolgoletni šef železniške postaje in skrbnik muzeja. Muzej se lahko pohvali s tem, da je eden izmed redkih tehničnih muzejev v Sloveniji, ki razpolagajo s tako obširno zbirko. Kot edini pa se lahko pohvali tudi z obsežno zbirko osebnega gradiva zaposlenih na železnici. Podaril predmete V četrtek, 19. septembra, je Bučar Občini Šentjur podaril predmete iz muzeja, ki jih je trenutno 3684. Gre za premično dediščino, vsi predmeti pa so popisani z muzejskimi standardi. Pri tem je Bučar sodeloval tudi z Muzejem novejše zgodovine Celje. Zbirka obsega predmete iz prometnega in brzojavnega urada, 1500 starih fotografij in predmete, ki so razstavljeni v okolici muzeja. »Zelo sem vesel, da imamo v DEJSTVA r Muzej Južne železnice ... se v Šentjurju nahaja pri železniški postaji. V Franc Jožefovem prometnem uradu si lahko ogledate prikaz bogatega arhivskega gradiva in železniških naprav od leta 1844. V neposredni bližini boste spoznali še muzejske enote: kretniško bločno postavljalni-co, parno lokomotivo, signalno-progovne naprave ter zaščiteno eksotično drevo pagodovec, ki je bilo darilo avstrijskega dvora ob odprtju proge Gradec-Celje. naši občini občanke in občane, ki se trudijo ohranjati kulturno dediščino, kar je edinstven primer v tej državi,« je uvodoma na novinarski konferenci povedal župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci. S podpisom darilne pogodbe prehaja ta obsežna zbirka muzejskih železniških eksponatov v trajno last občine. Z delom skrbnika muzeja pa bo Mihael Bučar nadaljeval tudi v prihodnje. Obuditev preteklosti »Želel sem napraviti muzej, kakor je nekoč izgledala železniška postaja in kako je funkcioniral železniški promet,« ]e o svoji viziji spregovoril Bučar. »Brez tehničnih sekcij -celjske službe za vzdrževanje prog in službe za signalno varnost -tehnološko zahtevnejših nalog ne bi zmogel sam,« priznava nekdanji šef železniške postaje. K sodelovanju so povabili stare inženirje, ki so razstavljene naprave sestavili po starih načrtih. »Železnice so upravljali ljudje in njihovo znanje ter sposobnosti in ne računalniki kot danes, kar pa mi je bila še ena vizija ob postavljanju muzeja,« doda. Danes je Bučarjeva desna roka in njegova pomočnica Jožica Kristan Filič. Skrbnik muzeja je izrazil zadovoljstvo nad vedno večjim zanimanjem in obiskom muzeja. Na koncu se je zahvalil šentjurski občini za pomoč v postopku nastajanja muzeja, sam pa bo še vedno opravljal delo skrbnika. S slavnostnim podpisom darilne pogodbe je Mihael Bučar muzej podaril občini kot kulturno dediščino kraja. Mihael Bučar (desno) je muzej podaril Občini Šentjur. Iiil!llli!llllillll!ll!lll!i!!i!il!!!li!i!lil!lilllliiiilii!ilii!iiiii!l!l!llll!!llllllllllllllilillil!llil!iii!!l!iii!!!!il!lllllllll!!llllillilil!ilil!il!l!ll!l!llll!lllllli!l!illlli!iililiilillllillll!llll!lllllllilll!ll Muzej hrani kar 3.864 muzejskih artefaktov. Mihael Bučar je prejel doživljenjsko vozovnico s strani pomočnice direktorja Jelke Šinkovec Fundek. Nova moč muzeja Jožica Kristan Filič je pomočnica muzeja JŽ Šentjur. » Piše: Vid Aužner Muzej Južne železnice se je že pred pol leta okrepil z novo močjo. V pomoč Mihaelu Bučarju je prišla pomočnica Jožica Kristan Filič. Filičeva je zaposlena pri Slovenskih železnicah, v oddelku infrastrukture, in dela na kadrovskem področju. Za vodenje muzeja seje odločila, ker se tako sreča z mnogo ljudmi. Njena odločitev ni bila težka, saj jo je k sodelovanju povabil ravno Bučar, ki velja za velikega poznavalca železničarske zgodovine. Poznala sta se že od prej, kjer sta skupaj delala na prometni sekciji pred 30 leti. Tako ji je princip dela v muzeju zelo blizu. Sekcija za vzdrževanje prog in sekcija za signalno varnostno-telekomunikacijske naprave sta njeno področje v službi. »Če te to delo veseli in ko te enkrat zasvoji, to počneš še z večjim veseljem,« nam zaupa Filičeva. »Ko na ogled muzeja pride skupina ljudi, ki jim podaš neko vsebino, čutijo s teboj notranje zadovoljstvo, ki te vedno znova in znova dvigne, da dobivaš moč za naprej. Tukaj nikoli ne gledaš na uro, ampak gledaš na ljudi, da jim čim več poveš in pokažeš. Tako ljudje vedno odidejo zadovoljni in se še radi vračajo. Filičeva v prostem času, ki ga nima veliko, poje v Mešanem pevskem zboru Zgornji trg in sodeluje pri Turistično-olep-ševalnem društvu v Šentjurju. Posveča se tudi svoji družini, naravi in literaturi, kjer rada prebere kakšno knjigo. Iz naših krajev Po 26 letih ponovno uredili pešpot Stroški obnove pešpoti so znašali 36.000 evrov. Obnova. Ponikovljani bodo hodili po novi poti in se zbirali na naj lepšem vaškem jedru. » Piše: Saša Rečnik Foto: Saša Rečnik Krajani Ponikve in Hotunja so se v sredo, 18. septembra, zbrali pod kostanjevim drevoredom na slovesni otvoritvi prenovljene pešpoti, ki povezuje oba kraja. Zadnja ureditev pešpoti, ki povezuje Žličarjevo domačijo in železniško postajo, je bila pred 26 leti. »Mnogi po tej pešpoti hodijo v šolo, službo, na vlak ali sprehod, rekreacijo, k maši, v trgovino ali pa na romanje in po učnih poteh. Ker je teh ljudi vedno več, je bila pešpot resnično vredna obnove,v so mnenja na Ponikvi. Vsako leto kaj novega Janko Pušnik, predsednik KS Ponikva, je vesel obnove. »Vsako leto si prizadevamo, da bi povsod po kraju nekaj naredili. Kot že večkrat poudarjam, da je naša krajevna DEJSTVA Najlepše vaško jedro Ponikva je na letošnjem tekmovanju Turistične zveze Slovenije, Moja dežela, lepa in gostoljubna, zasedla prvo mesto med vasmi, ki so se potegovale za naslov najlepše urejenega vaškega jedra. Vaško jedro, kije bilo odprto v letu 2012, je tako postalo najlepše vaško jedro v državi. skupnost velika in razpršena v 15 vaseh z veliko asfaltiranih in makadamskih poti,« je povedal predsednik o prizadevanjih KS o ureditvi čim več stvari. Tako je bilo na javnem razpisu za gradbena dela obnove pešpoti, ki je bil letos spomladi, izbrano podjetje Blisk BONA d. o. o. iz Šentjurja. V mesecu avgustu so se izvajala gradbena dela in v septembru asfaltiranje. Za boljšo trdnost in lepši videz so se po obeh straneh poti položili tudi robniki. Vsa dela so se izvajala na terenu, kjer ni možen dovoz s tovornjaki in je bilo potrebno material prekladati na manjša dostavna vozila. Skupna dolžina obnovljene pešpoti je 400 metrov in širine 1,2 metra. Stroški obnove so znašali 36.000 evrov, del sredstev v višini 5.000 evrov je namenil župan, preostala sredstva je zagotovila KS Ponikva. »Obnovljena pešpot naj dobro služi vsem krajanom in popotnikom. S skupnimi močni smo pripomogli, da kraj še naprej ostaja lep in prijazen,« je še povedal Pušnik. Vsaka obnova pomembna »Vsaka pridobitev v naši občini je zelo pomembna, prvenstveno za prebivalce, ki na določnem območju živijo, kot tudi za celotno občino. Veselim se vsake pridobitve, tudi če je to 10 metrov asfalta v kateremkoli kraju, ker nas to vse skupaj bogati,« je na otvoritvi povedal župan občine Šentjur mag. Marko Diaci. Diaci tudi upa, da bodo prebivalci znali izkoristiti naziv Najlepše vaško jedro in bo to služilo kot še ena prepoznavna točka občine. '■*' W E LI N E S S "ASPARA Wellne»» A.par. Cesta Leona Dobrotlnška 22b. 3230 Šentjur Tet: 0590 87 600, Gam: 040 494 444 E-pošta info@wellness.aapara.com www.wellness-aspara.com PODARJAMO VAM vK^ Kuponi »e no »tievaio KuponjevelH>»endo31. 10 2011 Kupon jsunovCIpv po Mmanv_i«4n»m_e«o*u_ ^ ^mPČL W E L L N E S S ASPARA G: 040 494 444 T: 0590 87 600 H Al R GLINIC SLOVENIA www. hairclinic.si GSM: 030 333 393 PRE/ pOTEAf ()Q Zagotavljamo 100% uspesnost pri: moških ( ) • plešavost ^ • brki in brada 9! ŽENSKAH plešavost obrvi Iz naših krajev @ Kuhajmo z Borutom Borut Jovan. Kuharski mojster je na Vrtnariji Valner pokazal nekaj svojih veščin. » Piše: Jure Godler Vrtnarija Valner si že nekaj časa z inovativnimi pristopi, kot so dnevi odprtih vrat, dnevi zelenjave, in s predavanji skuša zagotoviti dovolj široko mrežo kupcev. Po odzivu sodeč jim to zelo uspeva. Tokrat so drugo septembrsko soboto na temo Zdravi prigrizki z vrta pripravili kuharske delavnice z Borutom Jovanom. To je že druga tovrstna delavnica, ki so jo pripravili. Na prvi, ki je bila spomladi, so se posvetili plodovom pomladi in osvežilnim solatam. Obilica jedi Ker j e število udeležencev omejeno na deset, so se mesta hitro zapolnila. Tokrat je udeležence kuharske delavnice šef kuhinje med drugim naučil, kako pripraviti bučni kom- ............................... pot, dimljenega lososa, nadevanega s simo kremo in kraguljevco v pireju iz graha in omlete, pečeno papriko z ovčjim sirom, mini ješprenj ček z bučami, na katerega so narezali goveji jezik, ki gaje Jovan pripravil že prej, za glavno jed pa so pripravili jelena z Jurčkovim narastkom in šar-lotkino omako ter za sladico pito iz pasijonke. Udeleženci delavnice so se razdelili v skupine po dva in tri ter se lotili priprave predlaganih jedi. Seveda pa so po štirih urah, ko so končali z delom, lahko svoje jedi tudi pokusili. »Tovrstne delavnice si želimo izvajati še večkrat, vendar smo precej zasedeni, odziv obiskovalcev pa je velik,« nam je razložila Klavdija Valner Jovan. Žal jih sprejmejo samo prvih deset, ki jih prijavi. »Namen tovrstnih delavnic je ta, da lahko naši obiskovalci vidijo, kaj se lahko iz sestavin pripravi, tudi na malo višji ravni. Delavnic pa se lahko udeležijo tudi začetniki,« je še dodala Valner Jovanova. Lokarčani osvojili memorial Ivan Buser. Gasilsko tekmovanje so gasilci PGD Ponikva posvetili svojemu nekdanjemu poveljniku. » Piše: Jure Godler » Foto: Vid Aužner V soboto, 7. septembra, so na Ponikvi pripravili športni dan in gasilsko tekmovanje. V popoldanskem času so se med sabo pomerile vaške skupnosti, v ospredju pa so bile športne discipline, kot so nogomet, košarka, kolesarjenje in tenis. Na igrišču pred OŠ Blaža Kocena Ponikva pa so se med sabo pomerile vaške skupnosti KS Ponikva. Memorial Popoldne so svoje spretnosti pokazali tudi gasilci. Ti so se med sabo pomerili v hitri mokri vaji Loeshen-griff s sedmimi gasilci ter v suhi vaji z motorno brizgalno, po pravilih CTIF, pri kateri je sodelovalo devet gasilcev. Najuspešnejši pri mokri vaji so bili gasilci PGD Lokarje pred PGD Zabukovica in PGD Zreče. V ženski kategoriji so slavile gasilke PGD Vitanje pred PGD Groblje in PGD Planina pri Sevnici. V vaji z motorno brizgalno so bili naj hitrejši gasilci iz PGD Breg pri Sevnici pred PGD Zbilje in PGD Pristava pri Mestinju. V ženski kategoriji so se v vaji najbolje odrezale gasilske PGD Šentjur pred PGD Šentvid 2 in PGD Lokarje. V skupnem seštevku obeh vaj pa je bila najboljša ekipa PGD Lokarje, ki je osvojila tudi Memorial Ivana Buserja. Gasilske ekipe so se pomerile še v vlečenju vrvi. Sestavljene so bile iz sedmih tekmovalcev oz. tekmovalk. Sodelovale pa so lahko samo neprofesionalne ekipe v vleki vrvi. Najmočnejša je bila ekipa PGD Šentvid pri Grobelnem. Na prireditvi bodo gasilci PGD Ponikva prevzeli novo prenosno motorno brizgalno Rose-nbauer Fox 3. Za odlično veselico in ples pa je poskrbel ansambel Donačka. Gasilsko tekmovanje se je v večernih urah sprevrglo v pravo rajanje. ................................................................. IV t: Ufe v0tWaln jH Ta tj s Drofenikova 16, 3230 ŠEJ ina *** JTJUR tel: 041 886261 cimaris s.O&m Josef Seibel 4». neker A N T I S T R E S S THE European Compokt Shoe8| (Ts) Iz naših krajev Malgajeve! v špici Izmed 54 kulturnih šol je šentjurska v samem vrhu po kvaliteti programa. OŠ Franja Malgaja Šentjur. Šola je prejela visoko priznanje JSKD. » Piše: Jure Godler Ocenjevalna komisija, sestavljena iz članov JSKD in predstavnikov lanskoletne zmagovalke - OŠ Davorina Jenka iz Cerkelj na Gorenjskem, je izmed 53 osnovnih šol za najbolj kulturno predlagala OŠ Brežice. Komisija je nagrade podelila v več kategorijah, med ostalimi pa je priznanje za uspešno delo in izredne dosežke na področju recitatorstva in gledališke dejavnosti prejela tudi OŠ Franja Malgaja Šentjur. »S svojim ustvarjanjem želijo na eni strani preseči osnovnošolske standarde v umetnosti, po drugi strani pa skušajo svoja dela vsako leto nadgrajevati. Njihov največji prodor zaznavamo prav na področju ugledališčene poezije, s katero orjejo ledino na šolskih odrih,« so zapisali v obrazložitvi. Poezija je široka O visokem priznanju šole smo se pogovarjali tudi z Bojano Potočnik, profesorico slovenščine, mentorico in režiserko nekaj izjemnih recitatorskih predstav. »Priznanje mi zelo veliko pomeni, sploh zato, ker smo ga dobili od ljudi, ki jih cenim. Vesela sem, ker so opazili, da ne jemljem v roke že narejenih tekstov, ampak jih sestavim sama, iz stvari, ki se najprej dotaknejo mene in potem se v pogovorih na vajah dotaknejo še mojih učencev. Ko vsi čutimo, razumemo in živimo tekst, se lahko rodi predstava,« pove profesorica. Ugledališčena poezija je začela svojo pot na osnovnošolskih odrih pred dvema letoma s festivalom Žive besede v organizaciji JSKD. Takrat so učenci prejeli zlato priznanje in bili kot edini osnovnošolci povabljeni na Vizije, ki so sicer srednješolski festival. »Uspeh mi je takrat dal zagon, da sem se začela poglobljeno ukvarjati s poezijo in iz nje delati male gledališke predstave, s katerimi sem želela predvsem razbiti mit, da je poezija namenjena ozkemu krogu ljudi. Država je v vsesplošni vnemi varčevanja medtem ukinila zelo obetajoč festival Žive besede, ga obljubila kot bienalnega in letos požrla še to obljubo. In ja, seveda nadaljujem, že nekaj tednov se po moji mizi potika knjiga poezije Rdeči atom, Izbor iz svetovne revolucionarne poezije. Čas, ki ga živimo, kliče, da se te postavijo na gledališki oder,« še doda Bojana Potočnik. DEJSTVA Oder OŠ Franja Malgaja Šentjur s pridom izkorišča bližino Kulturnega doma Šentjur. Med zadnjimi večjimi in uspešnimi projekti, povezanimi s kulturo, lahko omenimo dva recitala - Rad bi bil pesnik in Stopil je pesnik mlad na Parnas, odrske predstave, kot sta Medena pravljica, Žogica nogica in številne druge. Lani so posneli tudi poučen film Mamica prehitro, ki so ga predvajali tudi na festivalu Šentriff. ŠENTJURSKE NOVICE, OKTOBER 2013. urednistvo@sentjurskenovice.si UuJLAjjfti ŠENTJURSKE NOVICE, OKTOBER 2013. UU£Au{)Jti urednistvo@sentjurskenovice.si Mladi gledališčniki. Izraz mladih skozi odrski gib. » Piše: Saša Rečnik Foto: MCŠ Mladinski center Šentjur (MCŠ) je v soboto, 14. septembra, v Centru kulture Gustav pred skromno publiko uprizoril tri kratke miniature in s tem zaključil prireditve Šentjurskega poletja. Miniature so kratke 15-mi-nutne predstave, ki vključujejo različne elemente: ples, gledališče, poezijo in glasbo. »Namen prireditve je mladim in ostalim predstaviti bolj resne vsebine, ki jih drugače ne vidimo na naših odrih, kaj šele, da bi jih pripravili in uprizorili mladi sami,« so zapisali na MCŠ. Plesna predstava Življenje z demenco je nastala za potrebe okrogle mize »Oblikujmo demenci prijazno družbo« v maju. Ker je bila predstava dobro spre- Utrinek iz predstave Ko spiš. jeta in poda sporočilo izgubljenosti posameznika, ki trpi za demenco, sojo ponovili. Skupina srednješolcev iz Šentjurja je pripravila ter odigrala predstavo Frazemi, kjer so skozi pogovor prijateljev pokazali, kako uporabljamo frazeme v vsakdanjem življenju, in kako bi bilo, če bi se rečeno dejansko zgodilo. Za konec so predstavili gledališko predstavo Ko spiš, ki temelji na istoimenski poeziji fran- coskega pesnika Jacquesa Perver-ta in govori o ženski, ki ne zaupa svojemu partnerju. Šentjurski talenti »Na mladinskem centru smo veseli, da imajo mladi željo ne samo igrati, ampak tudi aktivno sooblikovati predstave. Na šentjurskih odrih odrašča zanimiva in raznolika skupina mladih igralcev in plesalcev, ki bodo čez nekaj let sami suvereno in zelo uspešno realizirali svoje gledališke oz. plesne projekte. Veseli smo, da smo tudi mi sokrivi za razrast takšne mladinske uprizoritvene scene, tudi zato bomo jeseni objavili javni poziv, na katerem bomo zbirali koncepte, zgodbe in scenarije mladih ter iskali nove mlade, ki bi želeli igrati ali plesati v novih uprizoritvenih projektih,« je povedal Vid Slana iz MCŠ. DEJSTVA Načrti za prihodnost Za konec letošnjega ali v začetku naslednjega leta sledi ponovitev Ljubezni na parketu 2., želijo si tudi 3. dela te plesne predstave. Naslednje leto načrtujejo še dve manjši gledališki predstavi ter postopoma pripravljajo koncept nove mladinske spletne nadaljevanke, namenjene predvsem najstnikom. Prav zaradi vseh teh projektov bodo izvedli avdicije, na katerih bodo lahko sodelovali tudi mladi iz širše regije. AFORIZEM Alkohol v družini ne gasi žeje, ampak ned požar, (jmm) VCC ZVONKO KOLAR s.p. Šentvid pri Grobelnem 4A, 3231 GROBELNO Tel: 03 749 11 20, GSM: 041 629 570 E-mail: vulkanizerstvo. kolar@gmail. com PRI NAKUPU 4 GUM - DARILO POCENI ZIMSKE GUME * m Srečanje šentviških zborov Srečanje Šentvidov Slovenije traja že petnajst let. Šentvidi se vsako leto, vsakič drugje, srečujejo, poleg petja pa jih vežejo tudi prijateljske vezi. Šentvid pri Planini je to srečanje gostil že tretjič. »Upamo, da bomo tudi letos soustvarili nepozaben dogodek, ki bo odlična popotnica za naslednje srečanje,« je zaključila napoved voditeljica prireditve Polonca Jazbinšek. Srečanje so pripravili v šotoru pred osnovno šolo. Nastopilo je šest pevskih zborov: domačini MePZ Zarja Šentvid pri Planini pod vodstvom Mateja Romiha, MoPZ Šentvid pri Grobelnem, ŽPZ Vidovo Šentvid, MePZ Šentviški zvon, ŽPZ Rozka Usenik ter MoPZ Vidovo Šentvid. Na koncu so združeni pevski zbori zapeli skupaj dve skladbi, med njima tudi Šentviško himno. Vse nastopajoče so domačini po koncertu še pogostili, pevke in pevci pa so si obljubili, da se naslednje leto ponovno srečajo -na Šentvidu. (J. G.) Letošnje srečanje je gostil MePZ Zarja Šentvid pri Planini. Iz naših krajev @ I i k . čhr] o6tišče m prenoc/s> "Bohorč" * Bohorč Marjan s.p., Ul. Dušana Kvedra 44, Šentjur telefon: 03 746 14 30, GSM: 041 666 726 www.gostisce-bohorc.com sprejemamo naročila za večje zaključene družbe ob osebnih, družinskih praznikih ali poslovnih srečanjih^ Razvoz malic za podjetja! 7 sodobno opremljenih sob ZABAVA V GORICI PRI SLIVNICI Unikatovci z odmevno KOMENTAR Piše: Sasa Rečnik Šentjurska jesen Ko že dobro korakamo v jesen, se zaključuje tudi niz prireditev Šentjurskega poletja, ki so trajale vse od junija do sredine septembra. Zvrstilo se je kar 29 prireditev in vsakdo je lahko našel nekaj po svojem okusu. V Šentjurju smo lahko presrečni, da imamo tako raznoliko ponudbo poletnega dogajanja, ki se lahko primetja z večjimi središči. Vendar kot redni spremljevalec in tudi organizator prireditev ne morem mimo nekaterih točk, ki me še posebej zbodejo. Vsako leto vsa gospodinjstva prejmejo lično knjižico Šentjursko poletje, da si potem lahko na koledarju označijo, katero prireditev bo obiskala stara mama in kdaj bo kdo šel brezplačno na bazen. Vendar so bili letos organizatorji še posebej potuhnjeni, saj so v knjižici pozabili omeniti, da bo na nekaterih prireditvah vstopnina in marsikateri zmedeni obiskovalec je potem iz denarnice vlekel zadnje kovance, ko se mu je neumno zdelo peljati nazaj na drugi konec občine. Obiskanost in kvaliteta gresta tudi pri prireditvah to poletje z roko v roki, saj smo se na nekaterih prireditvah stiskali na stopnicah Ipavčevega vrta, na dmgih bili kot v dnevni sobi Gustava, samo copate smo pozabili. Pri nekaterih, kar večini dogodkov, sem pogrešila znane obraze in se zehajoč spraševala, ali pristojni vedo, kam in za kaj roma nekaj manj kot 10.000 evrov občinskega denarja. Nobeno poročilo o projektu z minimalnimi ali enormnimi stroški se ne more primerjati z dejanskim udejstvovanjem na dogodku, kjer se vidi potencial prireditev ali duh tradicije. Ansambel Unikat. Slavili 13. obletnico skupnega delovanja. » Piše: Vid Aužner » Foto: Vid Aužner Pred trinajstimi leti so Davor Pušnik, Luka Polenšek in Špela Žafran ustanovili ansambel Unikat. Kmalu se jim je pridružil še Uroš Tašner. Leta 2001 so Unikatovci izdali prvo kaseto z naslovom Prešmentana ljubezen. Tri leta kasneje pa še zgoščenko z naslovom Ne cukaj me za kitki. Sledile so tudi spremembe članov skupine. Zapustila sta jih Luka in Špela, na novo pa so prišli ki- Božidar (Dare) Hering, nekdanji Šentjurčan, je v soorganizaciji Anite Koleša pripravil razstavo svojih slik. Kot se je izkazalo, je Hering, ustanovni član legendarnega New Swing Quarteta, mož s številnimi talenti. Slikarstvo je v obdobju življenja, ko je s kvartetom prepeval po svetu, postavil malo na stran. Po hudem infarktu in komi je petje ter nastopanje opustil in se znova lotil slikanja, ki nanj deluje predvsem terapevtsko, kar pa nikakor ne pomeni, da njegovi izdelki niso visoke kakovosti. Raje ima slikanje mokro na mokro, kar je bila v mladosti njegova nepriljubljena tehnika. Razstavil je tudi slike, ki jih je naslikal z akrilnimi barvami. Skuša se postavili pri portretnem in abstraktnem slikarstvu. Na razstavo tarist Andrej Sluga, pevec Matic Supovec in pevka Andreja Črešnar. Nova zasedba je kmalu predstavila nov valček z naslovom Dovolj mi je in kasneje na festivalu Števerjan še drugi valček z naslovom Sanjala sva, kjer so prejeli nagrado za najboljši trio. Njihova zadnja skladba Srce ne razume je plod Matica Supov-ca, besedilo je dodala Vera Soline, pri aranžmaju pa so sodelovali vsi Unikatovci, kar je njihov recept za v prihodnje. Mega koncert Unikatovci so v Gorici pri Slivnici predzadnjega avgusta pripravili velik narodno-zabavni koncert s številnimi znanimi go- njegovih slik so prišli tudi pevci NSQ: Gregor Bezenšek, Marjan Petan, Rado Razdevšek in tudi Tomaž Kozlevčar, ki je Beringa sti. Na samem začetku koncerta jih je pozdravil tudi župan občine Šentjur mag. Marko Diaci, ki jim je čestital za uspešno pot. Unikatovci so poskrbeli za presenečenje. Z ansamblom Petka sta nastopila še nekdanjega člana Luka in Špela in skupaj so zaigrali skladbo Ne cukaj me za kitki. Prav tako so na koncertu predstavili svojo novo zgoščenko. Moči so združili še z Mladimi korenjaki, z ansamblom Spev in Nušo Derendo. Po koncertu je sledila še veselica. Za dobro voljo in ples pa so poleg Unikatov na odru poskrbeli še ostali glasbeni gosti. Več kot 2000-glava množica je rajala vse do jutra. v zasedbi sicer nadomestil. Likovni dogodek so popestrili s poezijo in pesmijo, ki jo je prebiral in pel Marjan Petan. (J. G.) Likovna razstava Dareta Heringa MANA DRUŽINI PRIJAZNE CENE OBIŠČITE NAS NA WWW.MANA.EU ZRAČNA ODBIJA UMAZANIJO OD 25. 9. DO 2.10. 2013 OZ. DO RAZPRODAJE ZALOG MANA ŠENTJUR, Mestni trg 3 MANA ROGAŠKA SLATINA, Celjska cesta 11 Alenka Aleš Barbara Blaž Darja Lučka Mojca rx'er Je Štajerska na 1. mestu. L tl lUhuL i. u ul. ul ll‘. ii ,n k tis RADIO 89,4 -101,8 Reportaža ŠENTJURSKE NOVICE, OKTOBER 2013. urednistvopsentjurskenovice.si ŠENTJURSKE NOVICE, OKTOBER 2013. UlLsXj(}32J urednistvo@sentjurskenovice.si Reportaža PODJETNIŠTVO Celjski sejem Dragica Kovačič iz podjetja Dom streha je z odzivom obiskovalcev zadovoljna. S Katera šentjurska podjetja so razstavljala na 46. mednarodnem obrtnem sejmu? Podjetje Plakoles - Slemensek nas je počastilo z odličnim zmrznjenim jogurtom. » Piše: Jure Godler Podjetje KOB Termoinstalacije in prevzemnik podjetja David Koželj sta razstavljala prvič samostojno. Sdsl^ccnfcr iatri Barve Šolskega centra Šentjur je branila študentka Irena Povh. S ^ PERGOLE.jjr rjTTF prodaja in izdelava senčnikov, žaluzij, lamelnih zavj ^ £ senčil, notranje in zunanje opreme ter stav1-, L.«3 748 30 06 / Ha 749*4 ' . "tSHiUHI j rCTP96 -i ir S Senčnike Darka Mavriča je a) bilo težko najti. K— i .r| ' - Podjetje Segon je razstavilo gostinsko opremo. let svoja vrata odpira MOS DEJSTVA Statistika Celjski sejmi se lahko pohvalijo z 65.000 m2 sejemske površine, v katere je vštetih 15 sejemskih dvoran in zunanje površine. Letos je svoje izdelke in obrti razstavljalo 1.585 razstavljavcev, od tega jih je bilo 994 neposredno prisotnih. Podjetja so na Mednarodni obrtni sejem prišla iz kar 34 držav. Letos je bila številčnejše zastopana Turčija, ki je za predstavitev svojega realnega sektorja in predstavitev sodelovanja med podjetji izbrala prav MOS. Mednarodni obrtni sejem, največji poslovno-sej emski dogodek v Sloveniji, je svoja vrata odprl številnim podjetnikom že 46. leto zapored. Teden dni celostnega vpogleda v glavne izzive podjetnikov in gospodarstva v širšem okolju je letos glavno vodilo organizatorjev. V želji po večji prepoznavnosti se tudi domača podjetja odločajo za sodelovanje. Po sprehodu po številnih razstaviščih kmalu ugotovimo, da so se letos podjetniki odločili na ogled postaviti predvsem ogrevalno tehniko, fotovoltaiko, notranjo in zunanjo opremo domov. Med razstavljavci pa smo našli tudi nekaj domačih podjetij, žal pa uradni iskalnik in tudi informacije o tem niso bile v veliko pomoč. KOB Že takoj na vhodu smo trči- li ob šentjursko podjetje KOB Termoinstalacije Andrej Koželj s. p., ki je razstavljalo kotle na drva. »Ker v našem podjetju izdelujemo kotle na drva, smo se povezali s podjetjem ERACON, ki izdeluje gorilnike na pelete,« nam razloži bodoči prevzemnik podjetja David Koželj. V preteklosti so razstavljali v okviru Obrtne zbornice Šentjur, letos pa so se v podjetju odločili, da skupaj s partnerskim podjetjem nastopijo samostojno na sejmu. »Naš namen, zaradi česar smo se odločili sodelovati na MOS, je, da strankam tudi v živo pokažemo in predstavimo naš izdelek,« je povedal Koželj. Z odzivom obiskovalcev pa so zadovoljni. Dom streha V hali I smo našli tudi šentjursko podjetje Dom-streha d. o. o.. Podjetje prodaja in zastopa strešne kritine VValter in Creaton. Poleg strešnih kritin pa so razstavljali tudi okna lastne blagovne znamke Okna Dom. Direktorica Dragica Kovačič je priznala, da tudi ona prvič razstavlja na MOS-u. »Sejma smo se udeležili, da navežemo stike s potencialnimi kupci in krovci. Z obiskom smo zelo zadovoljni,« nam je zaupala Kovačičeva. »Investicija s sejmom je kar precejšnja, je pa zagotovo naložba na dolgi rok,« je še dodala naša sogovornica. Plakoles Na sladko izkušnjo smo naleteli v Hali E. Tam je sladoled ponujalo podjetje Plakoles - Sle-menšek d. o. o., ki se v svojem asortimanu storitev ukvarja tudi s prodajo sladolednih aparatov, praškov, kornetov, gostinskih pultov Inox, pizza pultov in opreme za točilne pulte. Matjaž Slemenšek je na MOS-u prisoten že vrsto let. »Zaenkrat je MOS najbolj ugodna reklama za promocijo dejavnosti. Investicija je in ni velika, ampak si s tem povečaš prepoznavnost,« nam je zaupal Slemenšek. Pozitivne učinke sejma pa bo šentjurski podjetnik še naprej izkoriščal. Segon Nasproti Plakolesa smo našli še eno šentjursko podjetje: Segon Šket Klemen s. p., ki se prav tako ukvarja s servisom in prodajo vrhunske gostinske opreme in pomivalne tehnike Winterhalter. Podjetje nudi tudi opremo, projektiranje in izvedbo kuhinj Kogast in konvekcijske peči Rational. V znak pozornosti se s poslovnim kuponom in vabilom na MOS zahvali stalnim strankam. »Naša udeležitev tovrstne promocije je bolj dolgoročna naložba, ki se kakšno leto tudi ne povrne, oziroma je prisotno nezadovoljstvo zaradi slabega obiska in realizacije poslov, ki jih preprosto ni bilo,« nam zaupa direktor Klemen Šket. Doda, da bi po njegovem bilo treba čas trajanja sejma skrajšati na pet dni in posledično zmanjšati stroške za razstavljavce. »Letošnji strošek se je gibal okoli 7.000 EUR,« še pove direktor. Prav tako razmišljajo, da bi v času MOS-a v podjetju pripravili tudi dneve odprtih vrat. M D 777 Kar precej časa in tudi spraševanja na uradnih informacijah pa smo potrebovali, da smo našli podjetje MD 777 Mavrič Darko s. p., ki nudi izdelavo v-seh vrst senčnikov - dežnikov in markiz, namenjenih domači in gostinski uporabi. Za sodelovanje na MOS-u se je Mavrič odločil zadnji trenutek, ko so mu ponudili malce skrito, še nezasedeno lokacijo. »Na MOS-u sem nazadnje razstavljal pred petimi leti, vendar sem pred tem tu razstavljal že petnajstkrat,« nam pove šentjurski podjetnik. »Z udeležbo na sejmu se mi stroški nikoli ne pokrijejo, vendar grem na sejem, da razstavljam in ne prodajam,« doda Mavrič. Odziv ljudi pa ocenjuje primerno situaciji, računa pa na boljšo udeležbo čez vikend. šcš Šolski center Šentjur razstavlja na sejmu že vrsto let. »Pozitivne učinke dosežemo s tem, ko predstavljamo šolo in šolske programe. Ljudje se zelo zanimajo za razstavljene izdelke,« nam je zaupala študentka prvega letnika ŠCŠ Irena Povh, ki je na sejmu opravila tudi obvezno prakso. Na svojem razstavnem prostoru je ŠCŠ na ogled postavil nekaj svojih izdelkov in pridelkov - grozdje, suho sadje, kruh in pekovske izdelke, jabolčnik itd. »Dopoldne prihajajo bolj dijaki, starejši obiskovalci sejma pa se zanimajo predvsem za izdelke,« je dodala še Povhova. Parketarna Jager Žal smo ob obhodu s sejma spregledali Parketamo Jager d. o. o., ki je znani šentjurski proizvajalec lamelnega parketa - mozaika ter ostalih parketov, zato smo direktorico podjetja Štefanijo Jager poklicali po telefonu. »Vsako leto je slabše,« nam je potarnala direktorica. »Razstavljamo predvsem za to, da se že potencialnim kupcem pokažemo, da še obsta- jamo in še vedno delamo. Tudi z obiskom letošnjega sejma nikakor ne morem biti zadovoljna,« je dodala Jagrova. Nadaljnja udeležba na sejmu pa je odvisna tudi od finančne situacije podjetja drugo leto. Šentjurski obrtniki Območno obrtno-podjetniško zbornico iz Šentjurja smo na sejmu letos iskali zaman, saj se MOS-a niso udeležili. O vzrokih smo povprašali predsednika OOPZ Šentjur Zdenka Horvata. »MOS-a se naša zbornica ne udeležuje že 19 let, predvsem zaradi stroškov in dežurstev. Nekaj naših obrtnikov pa je prisotnih tam vsako leto. Že pred desetletji smo našim obrtnikom ponudili tudi subvencijo, da razstavljajo na MOS-u, žal pa tega finančno ne zmoremo več,« nam je zaupal Horvat. Jazz v Hotelu Žonta Zadnji petek v avgustu je bil nabit z dogajanjem. Na isti dan in ob podobnih urah se je kar trlo prireditev. V okvim Šentjurskega poletja je vodja izpostave JSKD Anita Kolesa, skupaj s Hotelom Žonta, pripravila jazz večer z Mio Žnidarič. Žnidaričeva je pred 11 leti že nastopala v Šentjurju in se tega nastopa z veseljem spominja. Tokrat je s seboj pripeljala tudi glasbeni trio Steva Klinka, ki je njen dolgoletni spremljevalec. Sami vrhunski glasbeniki: na bobnih Bruno Domiter, na kontrabasu Robert Jukič, na klavirju Steve Klink in David Jarh na trobenti so pričarali čudovit jazz večer. Po več kot uro in pol jazzovskih ritmov pa obiskovalci glasbenikov skoraj niso spustili z odra. Pevka, čeprav še ni do konca prebolela vnetja ušesa in je na eno uho gluha, je s svojim milim glasom očarala zbrano občinstvo. (J. G.) Mia Žnidarič je v Šentjurju nastopila že drugič. FWI BREZ \ KONZERVANSOV Ponosno sporočamo, da smo Frupi nektarji ob 50. obletnici pomladili svojo podobo. A naše bistvo ostaja mladostno! Odslej v priročnejši litrski embalaži. Naj vam veselo tečemo;) Frizerstvo LUSY, INi prijazno za vso družino! ^ Frizerski salon LUSY /e sodoben frizerski salon z dolgo tradicijo, kjer poskrbijo za popoln videz svojih strank s kvalitetnimi frizerskimi storitvami, ki pomenijo negovano lasišče in želeno frizuro. Strankam se posvetijo v največji meri, prisluhnejo njihovim željam in jim strokovno svetujejo. Pri njih so stranke deležne celovite nege in poskrbijo, da odidejo zadovoljne z novo podobo, kar je tudi njihov cilj. Mateja Fijavž Smola je vodja salona. Ob njej za pričeske skrbijo še Monika in obe Nataši. Odraz njihovega dobrega dela so zadovoljne stranke, ki ekipi zaupajo in se vedno znova vračajo. Nasvet Čeprav se pozimi tako radi razvajamo z vročim tušem ali kopeljo, pazite, da si las ne umivate s prevročo vodo. Če si lase umivate pogosto, uporabite šampon za zaščito pred izsušitvijo. Za mastne lase bo zadostovalo enkrat tedensko, suhi lasje vam bodo hvaležni, če ga boste uporabili trikrat tedensko. Lasna kozmetika Pri delu uporabljajo kvalitetno lasno kozmetiko, prilagojeno kvaliteti in značilnostim las in lasišča ter željam stranke. Izbor lasne kozmetike je posledica dolgoletnih izkušenj. Vlaganje v znanje Redno se udeležujejo različnih izobraževanj, seminarjev, sejmov s področja frizerstva tako doma kot tudi v tujini. Na izobraževanjih se seznanjajo z novimi trendi, novostmi na področju lasne kozmetike, pobliže spoznavajo delo vrhunskih frizerskih strokovnjakov in tako pridobijo obilo novega znanja, ki ga koristno uporabijo pri njihovem delu. Domači frizerski mojstri večkrat gostujejo v Frizerstvu Lusy, kjer jim predajajo svoje znanje. Ponudba Z vami so, ko potrebujete urejeno praktično dnevno pričesko, ob tem vam uredijo tudi obrvi in vas naličijo. Z veseljem vam uredijo pričesko in vas naličijo tudi za druge svečane in pomembne dogodke: obhajilo, birma... S posebnim zadovoljstvom pa vas pripravijo na poroko, ki je za mnoge najpomembnejši dan v življenju, ko si želimo biti še posebno urejeni. Načrti za prihodnost V prihodnosti načrtujejo sodelovanje s stilistom/ tko, da bodo lahko skupaj skrbeli za nove stilske podobe svojih strank. Vsekakor pa je njihova želja ohraniti svoje stalne in nove stranke zadovoljne. Posebne ugodnosti • vsak petek med 12. in 19. uro komplet barvanja s striženjem in sušenjem samo 25,00 EUR • stalen 30% popust za upokojence in študente na vse storitve • družinska ugodnost 2 + 1: ob maminem in očkovem striženju je striženje otroka brezplačno Da bo vaša podoba popolna Njihov cilj je, da bi imeli urejeno pričesko in bili polni samozavesti prav vsi ter se v svoji koži odlično počutili. Če še niste med njimi, vas pričakujejo, da vam prisluhnejo in svetujejo. Frizerstvo lusy za vso družino. Prijazna ekipa Frizerstva Lusy vas pričakuje v sodobno opremljenem salonu. Pričeska in ličenje - za popolno podobo! Podarite darilni bon! Strokovno svetovanje Delovni čas - BREZ NAROČANJA Pon. - pet.: od 07. do 19. ure Sob.: od 07. do 12. Ure Ned. in prazniki: zaprto oz. po dogovoru ob slovesnih dogodkih Če pa želite izraziti kakšno posebno željo, se lahko naročite po telefonu. Lokacija: Cesta Leona Dobrotinška 5, Šentjur, nasproti zdravstvenega doma. Telefon: 03 749 27 13 gsm: 041 355 944. I I I , Smo\a Srečko, s.p., Cesta Leona Dobrotinška 5, 3230 Zlatečani tokrat pred Dolami Vaške družabne igre. Ob odsotnosti ostalih ekip sta se med seboj pomerili le dve. » Piše: Jure Godler Športno društvo Dole že nekaj let zapored organizira tekmovanje vaških skupnosti KS Blagovna. Ponavadi se je tekmovanja udeležilo šest vaških skupnosti, tokrat pa sta se na tekmovanje prijavili le dve: Dole in Zlateče. Razočaranja nad slabo udeležbo ni skrival niti predsednik ŠD Dole Ivan Jug. Domiselne igre Organizatorji so pripravili pet iger, v katerih sta se pomerili po dve ekipi iz Dol in Zlateč. Začeli so z žaganjem hloda, nadaljevali pa z molzenjem, s sestavljanjem loj trškega voza, z loj trškim slalomom in vleko vrvi. V žaganju, sestavlja- nju voza in molzenju so bili boljši Zlatečani, Dolani pa so bili boljši v vleki vrvi in slalomu. S pametno vloženim kvizkom na vleko vrvi pa je bil na koncu rezultat obeh ekip izenačen. Zato so organizatorji izžrebali še šesto odločilno igro - žaganje hloda. Tega so hitreje prežagali Zlatečani, ki so s tem postali tudi skupni zmagovalci iger. Pohvalno je, da so bile vaške na igrišču v Dolah odlično organizirane, z domiselnimi in redko videnimi igrami. Prireditve sta se udeležila tudi Hermina in Franc Rančigaj, ki sta pred časom PGD Lokarje kupila novo gasilsko vozilo. Izven konkurence sta se pomerila v žaganju hloda, ki sta ga uspešno prežagala in dokazala, da je kljub sedemdesetim letom v njiju še vedno dovolj moči. Prav tako so se prisotni vaščani ob bograču odlično zabavali še dolgo v večer in tistih nekaj kapljic dežja jih ni pregnalo. Za glasbo je poskrbela ekipa Top DJ. Čaroben glas se je širil s spokojnega Ipavčevega vrta. Čutno. Nana Milčinski na Ipavčevem vrtu » Piše: Zoran Borovšak Nedeljski večerje bil ravno primeren za obisk mirnega koncerta. Sprostitev pred košarkarsko tekmo je namreč dobro dela. Knjižnica Šentjur je za zaključek odrasle bralne značke v Ipavčev vrt povabila pevko Nano Milčinski, vnukinjo znanega slovenskega satirika, pesnika, pisatelja in humorista Franeta Milčinskega - Ježka. Klubski koncert Čaroben koncert uglasbene poezije njenega dedka z naslovom »Še ena pomlad« nas je popeljal nazaj v mladost, ko smo izjemno radi prebirali njegova dela. Njen čaroben glas in prijetno vzdušje v Vrtu je vsekakor pripomoglo k čustvenosti koncerta. Med koncertom je Nana dejala: »V zadnjem pogovoru z dedkom me je ta vprašal: 'Nana, misliš, da bom doživel še eno pomlad?' Ni je, zato mu v celoti posvečam ploščo in današnji večer.« Zbirka balad z nekaj šegavimi izjemami je izbor pesmi iz Ježkove knjige Sončna ura. Štiričlanska zasedba nam je v dobri uri odpela in predstavila ozadje trinajstih pesmi, ki so se izjemno lepo dopolnjevale. V skupini DEJSTVA Frane Milčinski - Ježek Rodil seje decembra 1914, umrl pa je februarja 1988. Bil je eden najbolj vsestranskih slovenskih umetnikov v dvajsetem stoletju. Že leta 1936 seje njegov glas prvič slišal po radijskih sprejemnikih, leta 1940 pa je začel igrati v ljubljanski Drami. Med vojno so ga Italijani zaprli zaradi izjave, da v vojni ne bodo zmagali niti Nemci niti Italijani. Napisal je tudi besedila za mnogo zimzelenih slovenskih popevk, Ne čakaj na maj, Ko boš prišla na Bled, Kako sva si različna... Mambo lento so poleg Nane nastopili še Anže Langus Petrovič na bas kitari, Martin Štibernik, ki igra klaviature, ter Sergej Randje-lovič, ki je z izjemnim občutkom udrihal po bobnih. Družinska tradicija »In sonce je kažipot mimo zla do dobrot, do resnic mimo zmot, mimo nesreče do sreče, mimo decembra do maja, korak je lahak, raja in raja po beli luči, nič ga ne zmuči, ne jenja in ne jenja ...To je življenja sončna stran,« je Ježek napisal v popotnico za življenje svoji vnukinji, ko je izvedel, da je privekala na svet. Če bi jo slišal sedaj, bi bil zagotovo ponosen nanjo. Nasmejani obrazi občinstva ter tu in tam kakšna solzica v očeh so prepričali, da je koncert res vreden obiska. Nana naježila dlake Sestavljanje lojtrskega voza ni bilo lahko opravilo. CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK Gsm: 031 302 666 - pokopališče CELJE Telefon: 03 746 13 80 - Drofenikova 15, ŠENTJUR Ob nakupu jesenskega cvetja, zasaditev BREZPLAČNA! WSsyg.ll@i> EdSikg®^]« [pcšto q®[|)Q0Gd fe©cps? ftn jpltexs}sx% Dsxp OsO®3 ip® ods^seo o^K^isc^ii^So V jesenskem času smo za vas pripravili pester sortiment: - jesenskih trav (preko 30 sort), - nove sorte sed umov, - širok sortiment hojher, - trajnice, - vrtne ciklame, - ciklame Angel Wings, Duett, - viseče mačehe lce Babies, - pestra izbira raznovrstnih mačeh, - dekorativne paprike. NOVOSTI: - viseča mačeha lce teenies - midi viseča mačeha Hkrati vam nudimo: - jesenski program pakiranih čebulic - Kiepenkerl, - dekorativne materiale za ureditev grobov. • Kavarna center • Kavarna Matt cafe 1 • Hotel Žonta • Kava bar Anderburg • Gostilna pri Ahacu • Kava bar Pošta • Bar OMW Šentjur • Effect caffe • Kavarna Levada • Okrepčevalnica Čočka • Klub Modro nebo • Bar pizzerija Osmica • Grem caffe • Kava bar Lipa • Kea caffe (v novem centru) • Gostišče in prenočišča Bohorč • Santana coffee shop • Okrepčevalnica Vaški hram • Pizzerija Zanzibar • Bar Palma • Slaščičarna Jana t • Bar Petelinček • Kava bar Rifnik Ponovno dolga povorka Angelska nedelja. To tradicionalno prireditev so na Planini izvedli že 36. leto zapored. » Piše: Vid Aužner Na Planini pri Sevnici vsako leto na prvo nedeljo v mesecu septembru domače gasilsko društvo organizira tradicionalno turistično prireditev Angelska nedelja. Letošnja je bila že 36. po vrsti, kar je zavidanja vreden dosežek. Začeli so s povorko starih kmečkih obrti in običajev in tudi starejših traktorjev, različnih znamk in letnikov. Pridružili so se tudi kolesarji iz kluba Večno mladi Šentjur, z najstarejšim kolesom iz leta 1889. Prikazana so bila tudi stara ročna opravila, kot so sekanje drv, spravilo hlodovine, obračanje krme, žaganje ipd. Za tem so se vrstili novejši stroji podjetja Tajfun. Na prireditvi si je bilo možno ogledati tudi čebelarsko, lovsko in slikarsko razstavo, ki je bila na ogled na planinskem gradu. Prireditev je prepoznavna tudi po pršjači, ki jo sproti pečejo v krušni peči. Manjkal ni niti bogat srečelov z lepimi nagradami, najsrečnejši izžrebanec pa je domov odnesel kar vitlo proizvajalca Tajfun. S prodajo pekovskega peciva, ki so ga spekli učenci OŠ Planina, so zbirali denar za učni sklad. Prireditve se je udeležil tudi župan občine Šentjur mag. Marko Diaci. Prireditev se je zaključila ob zvokih ansambla Petka, kije obiskovalce zabaval še dolgo v noč. Na vozu iz vasi Loke so prikazali cepljenje drv. Vojne, glasba in poletje Šentjur igra. Kompleksni, a v duhu otroško enostavni The Doors. » Piše: Saša Rečnik » Foto: Zoran Borovšak »Vobdobju vojn, drog, glasbe, poletja, ljubezni in napredka je glasba skupine The Doors brezčasna, živi v preteklosti in sedanjosti in brez dvoma bo tudi v prihodnosti. Skozi psihedelično izkušnjo se je skupina dotikala nihal človeške podzavesti, skozi blues smo z njo podoživljali vse vroče poletne večere, čeprav tisoče kilometrov stran od Alabame,« so šentjurski glasbeniki, ki so dobra dva meseca vadili in pilili svojo interpretacijo kultne zasedbe, s posnetkom govora zaključili dobro uro programa. Glasba za zahtevnejše V množici prireditev, ki so se odvijale prvo septembrsko soboto, so kulturni dom vseeno napolnili poslušalci, željni izkušnje The Doors. Šentjurski glasbeniki so pod okriljem Študentskega kluba mladih Šentjur in vodstvom Primoža Pečarja zaigrali 14 pesmi in dodatek zaradi stoječih ovacij prisotnih. Glasbo popularne skupine so predstavili s samosvojim pristopom preko zvočnih in vizualnih učinkov. »S projektom smo se hoteli dotakniti tudi političnih in socialnih tem v obdobju poznih šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let prejšnjega stoletja,« je o konceptu prireditve povedal Pečar. Skozi igranje hitov, kot so »Light my Fire«, »Alabama Song«, »Riders on the Storm«, »Hello, I Love You« in drugih ter preko vložkov radijskih govorov je bila prireditev namenjena bolj izobraženemu poslušalcu. Zgodovina se ponavlja Glasba skupine The Doors odlično sovpada z dvojnostjo časa, kjer so se hkrati omogočale pravice temnopoltim in ženskam, na drugi strani sveta so se odvijali množični pokoli v Vietnamu. »Govorim za tiste, katerih zemlja se požiga, katerih domovi se rušijo, katerih kultura je omajana,« je v svojem pismu takrat zapisal Jim Morrison. Tisto obdobje je tudi zrcalo današnjega časa, ki ga prav tako pretresajo vojne in konflikti po svetu. Poleg Pečarja sta Morrisona interpretirala še Mitja Kamplet in Marko Tuhtar, za instrumente so prijeli Jernej Varlec, Rok Lajlar, Matic Lenko, Tomaž Jeraj, Boštjan Lajlar, Sašo Mulej, Andraž Bizjak, Ožbalt Zevnik in Benjamin Cerkvenik. DEJSTVA The Doors The Doors je bila ameriška rock skupina, ustanovljena leta 1965. Bila je ena izmed najbolj znanih rokovskih skupin vseh časov. Sestavljali so jo Jim Morrison, Ray Manzarek, John Densmore in Robby Krieger. Smatramo jih za eno najvplivnejših rock skupin na rock glasbo. Njihova dela imajo poslušalce še danes. Vabimo vas, da nas obiščete na sejmu v Komendi med 11. in 13. oktobrom na stojnici www.tajfun.si GOZDARSKI VITLI REZALNO-CEPILNI STROJI TAJFUN TAJFUN SLOGE! Tokrat z nami prvič v Komendi tudi HIDRAVLIČNA DVIGALA TAJFUN LIV ■ rrm 'j Frm it^t« iroron "u i rilSKI ® rcil U r!mtp! *!i Iki i! 0, F: +386/3 579 12 41 1. com Informacije: www.veselioder.si:Tonček - 041 482 130; Marjan - 041444 292; Marta - 02 719 81 52 KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO VESELI ODER iz Ptuja vas vabi na ogled KOMEDIJE TAŠČA.com 4, s podnaslovom KUKAFACA. Šala za šalo in smeh za smehom ... Tako od srca se morda niste nasmejali že dolgo! Smeh je zdravilo, zato pridite v nedeljo, 6. oktobra 2013, ob 17. in 19. uri v Kulturni dom Šentjur! Predprodaja vstopnic - cena 8.00 €: > Cvetličarna Nataša - rezervacije na tel.: 031 363 506 > Trgovski center KEA > Trgovski center SELIČ > Na dan predstave, 6. 10. 2013, od 16. ure naprej v Kulturnem domu Šentjur iter.si H V Pikinem mestu z vilo Čira čara se bodo otroci zabavali v Pikini banki, pošti, čevljarni, galeriji... Seveda bomo tudi kuhali! Plesna garderoba in stilski atelje pa bosta za največje umetnike. clty7i center Vse najboljše ŠENTJURSKE NOVICE, OKTOBER 2013. 005X^)33 uredni5tvo@sentjurskenovice.5i Prvi moški kabaret Moški kabaret. Lahkotna komedija je navdušila občinstvo na Ipavčevem vrtu. » Piše: Vid Slana Gledališka skupina Mladinskega centra Šentjur je v soboto, 31. avgusta, premierno predstavila predstavo Moški kabaret. Scenarij za komedijo je napisala Mojca Zupanc, ki je pripravila plesno koreografijo in predstavo še režirala. Zgodba govori o treh brezposelnih zdolgočasenih in brezperspektivnih moških Jožetu, Sandiju in Petru, ki so jih zaigrali Tomaž Klajnšek, Matic Tacer in Martin Esih. Njihov vsakdan se vrti okoli stresanja jeze na trenutno stanje v družbi in poglobljenega debatiranja v stilu: »Kaj bi jaz naredil, če bi...« Dodamo popestrenega z izdatnim gledanjem televizije, pitjem piva, prebiranjem rumenega tiska in uživanjem čipsa. V boj za zaslužkom Našim trem junakom gre pravzaprav zelo dobro v življenju, vse dokler se zelo jezna, razočarana in nenadoma brezkompromisna Jožetova žena Patricija (Teja Pe-perko), ne odloči, da bo naredila red v hiši. Njena nenadna odločitev potisne moške v iskanje hitrega zaslužka. Podajo se v plesne vode; odločijo se pripraviti moški kabaret. Zato potrebujejo vzvišeno inštruktorico plesa, ki jo je upodobila Mojca Zupanc, in kostume, ki je zašije šivilja Anesa, zaigrala jo je Nika Ozis. Seveda jim po čudežu uspe in Patricija že načrtuje turnejo po kozjanskih hribih. Obiskovalci so po prireditvi darovali prostovoljne prispevke za Tilna Leskovca, kije po lanski prometni nesreči končal na invalidskem vozičku in ki potrebuje posebno zdravstveno ter terapevtsko oskrbo. Glede na bučen aplavz in tri priklone občinstvu je igralcem ob pomoči članov uigrane tehnične ekipe Žiga Ocvirka, Marjane Majcen in Vida Slane uspelo nasmejati in sprostiti obiskovalce polnega vrta Ipavčeve hiše. Tomaž Klajnšek, Matic Tacer in Martin Esih so upodobili zdolgočasene in brezperspektivne Humanitarna polka in majolka Nasmeh. Humanitarno-socialno društvo za pomoč ranljivim družinam, skupinam in otrokom je priredilo glasbeni koncert. » Piše: Vid Aužner Društvo Nasmeh je pripravilo humanitarni koncert, kjer so zbirali prostovoljne prispevke za Tilna Leskovca. Tilen je lani oktobra imel hudo prometno nesrečo in tako pristal na invalidskem vozičku. Na Koncertu slovenske glasbe, ki je potekal na vrtu Hotela Žonta, se je tudi snemala oddaja z imenom Polka in majolka. Snemanje oddaje je potekalo v treh delih. Nastopili so domači harmonikarji, pevci in ansambli. Tako je bilo nekaj nastopov tudi v živo. Nastopajoči V prvem delu so se predstavili: harmonikarja na MH harmoniki Matej Mikola in Filip Nun-čič, skupina lovi bend, ansambel Turk, najmlajša pevka Barbara Prelog in kot zadnja pevka Teja Leskovšek. V drugem delu so nastopili: ansambel Simona Gajška, Domen Trobiš, pevec Branko Gajser, Vlado in Janja Vogrin. V tretjem delu pa so nastopili: Štepanjski fantje, Kozjanski zven, Celotno prireditev je vodil Mitja Grmovšek iz oddaje Polka in majolka. DEJSTVA r Društvo nasmeh je bilo ustanovljeno letos spomladi z namenom, pomagati slovenski družbi. Predvsem nekaj dobrega za socialno ogrožene družine, otroke, posameznike in skupine. Predsednica Jožica Lavbičje na koncertu predstavila društvo Nasmeh in spregovorila nekaj besed o humanitarni pomoči. Društvo ima sedež v blagovnici Resevna, Mestni trg 4, kjer zbirajo denar, oblačila, šolske in higienske potrebščine, hrano ipd. ter s skupnimi močmi pomagajo socialno ogroženim ljudem. ljudski godci - vaški kuharji, Sara in Teja, citrarka Teja Zemljarič in kot zadnji harmonikarji iz Dobja. Za konec so pripravili še veselico in srečelov, ki pa žal ni bil razprodan. Na tej prireditvi so zbrali skromnih 137,26 EUR. Pohod ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni je Zdmženje zahodno-štajerske pokrajine za pomoč pri demenci Spominčica Šentjur organiziralo pohod iz Šentjurja do Svete Rozalije. S pohodom smo želeli opozoriti na vedno večjo prisotnost bolnikov z demenco, zlasti tistih z Alzheimerjevo boleznijo. Pa tudi na to, da lahko z redno telesno dejavnostjo vsaj 30 minut dnevno povečamo prekrvavitev možganov in tako zmanjšamo tveganje za pojav Alzheimerjeve bolezni. Izpred Občine Šentjur, kjer je pohodnike pozdravil župan mag. Marko Diaci, se je pot začela dvigovati proti Sveti Rozaliji. Udeleženci so si ogledali rojstno Valentina Orožna. Na ploščadi Svete dobrotami, ki sta jih prispevali Občina se je 40 pohodnikov vračalo v poznih hišo slovenskega duhovnika in pesnika Rozalije so se pohodniki posladkali z Šentjur in prizadevna Tina. Domov dopoldanskih urah. (Z. R) © Reportaža ŠENTJURSKE NOVICE, SEPTEMBER 2013. urednistvo@sentjurskenovice.si UlXsA_{]33 ŠENTJURSKE NOVICE, SEPTEMBER 2013. Uu5A-{jy3 urednistvo@sentjurskenovice.si Reportaža Vse večje zanimanje za »last minute« — Carmen Vrečič iz Turistične agencije Baracuda pravi, da je največ povpraševanja bilo za destinacije na hrvaški obali. Turistična agencija Baracuda. O tendencah, željah in načrtovanju počitnic. » Pogovarjala seje: Jasna Romih Po katerih destinacijah je bilo v letošnjem letu največ povpraševanja? Največ povpraševanja je bilo po destinacijah na hrvaški obali. Tujine pa se je prodajalo dosti manj v primerjavi s preteklimi leti. Kakšne so bile cene v primerjavi s preteklimi leti? Cene so bile ponekod nekoliko višje, ponekod so bile identične prejšnjemu letu. Preko cele sezone so se na nekaterih destinacijah cene zniževale kot »last minute« variante ali kot »akcije«. Ali opazite kakšne spremembe potovalnih oziroma dopustniških navad v primerjavi s preteklim letom oziroma leti? Se pozna kriza? V turizmu sem že 25 let in lahko rečem, da se sploh zdaj, v času krize, poznajo spremembe potovalnih navad. Ljudje se večinoma odločajo v zadnjem trenutku, po last minute ponudbah. Tisti, ki so včasih letovali 10 ali 14 dni, gredo zdaj za 7 dni ali še manj, veliko je takšnih, ki iščejo in rezervirajo samo podaljšane vikende. Prav tako iščejo bolj naje-me apartmajev, saj za 4-člansko dmžino to pomeni dosti manjši strošek kot hotel s polpenzionom, razen seveda tam, kjer so otroci morda še toliko majhni in imajo v določenih hotelih zastonj. Iz tega sledi, da se kriza v turizmu občutno pozna. Potovanje ali dopustovanje namreč ni nujno življenjsko pomembno in temu se ljudje najprej odrečejo. Poleg klasične ponudbe v zadnjem času vse bolj prevladujejo ponudbe v zadnjem trenutku. Pa so te cene zares nižje ali gre za zavajanje kupcev? Cene »last minute« ponudb so nižje od tistih v katalogih, ki so izdani že v prvih mesecih leta, zato ne gre za zavajanje kupcev. Je pa res, da so ponudniki različni in da ima vsak svojo ceno, tudi za rezervacije v zadnjem trenutku. Če se osredotočim na našo agencijo, mi smo posredniki za večino slovenskih turističnih agencij in se vedno potrudimo stranki najti najnižjo ceno za enak produkt in enako ponudbo. MZZ je izdalo opozorilo, s katerim odsvetujejo vsa nenujna potovanja v Egipt zaradi tamkajšnjih razmer. Ste tudi vi odpovedali potovanja? V primerih, ko pride do kakšnih »čudnih razmer« kjerkoli po svetu, pri nas že narejene rezervacije odpovemo. V kolikor še rezervacije nimamo, strankam to destinacijo prijazno odsvetujemo in priporočamo kaj bolj primernega, saj nam za naše stranke ni vseeno. Želimo si, da se na dopustu prijetno počutijo. Vsekakor so to za nas zelo neprijetne zadeve, a s pravim pristopom do stranke in s prijazno obrazložitvijo to lahko na naše poslovanje vpliva samo pozitivno. Polonca Marzel, televizijska voditeljica in pevka »Kot že kar nekaj let poprej, nas je tudi letos pot popeljala v Srbijo, kjer imam sorodnike. Kar z nestrpnostjo smo odštevali dneve in končno je napočil dan za odhod. Ker je Srbija znana po odprtosti ljudi, po zelo okusni hrani, po lepi naravi, je bil ta oddih pravi balzam za dušo. In Poletje. Spomini znanih obrazov na vroče poletne dni. » Piše: Jasna Romih Jasmina Kandorfer, televizijska voditeljica in voditeljica prireditev »Tudi letos sem dopust kombinirala z nastopi, tako sem se zadnjega avgusta celo iz Krka odpeljala na Dolenjsko, zgolj za dve uri nastopa „Ni veselice brez Golice“ in hitro nazaj na Krk, kjer sem dneve preživljala predvsem na vodnem skuterju, saj obožujem hitrost. S fantom Milanom sva tako raziskala obalo Malinske, Porata, Njivic in Omišalja. Po končanem dopustu pa sva odšla direktno na Celjski sejem, kjer sva teden dni predstavljala nov sistem drsnega zaste-kljevanja v Sloveniji - Narat endless view. Ko sva se po mesecu dni znova vrnila domov, v najino leseno hiško, ki jo obkrožajo travniki in gozdovi, sva bila zares srečna, saj sva si izbrala dom in način življenja, kjer sva pravzaprav ves čas na dopustu.« Milan Sebič, košarkar »Zaradi izredno visokih temperatur sem letošnje poletje večinoma preživel v iskanju sence, vode ali osvežilne pijače. Na dopust sva se s punco odpravila v Turčijo, kjer sva zaman iskala senco, je bilo pa zato vode in pijače toliko več. Poletne večere smo prijatelji preživljali v športnem parku. Ko se je začelo EP v košarki, smo se prestavili pred televizorje stiskat pesti za naše fante. Zaradi poškodovane rame sem veliko časa preživel tudi na fizioterapiji, kjer sem se poskušal pripraviti na začetek priprav v košarki.« m HmHI 1 F1!™* Jelka Godec,_ direktorica LU Šentjur »Oba z možem imava takšno službo, da si zelo težko čez leto vzameva čas za daljši dopust, zato je poletje pravi čas za daljši oddih. Poletne počitnice so v naši petčlanski družini že nekaj let namenjene krajšim ali daljšim potovanjem z avtodomom. Ker smo prejšnja leta veliko potovali predvsem na zahodni in severni del Evrope, smo se letos odločili za nepoznan vzhod. Potovali smo preko Madžarske čez Romunijo, Bolgarijo, Makedonijo, Albanijo in iz Grčije s trajektom v Italijo. Obiskali smo znane in manj znane kraje teh držav, počiva-gfp li na peščenih plažah Črnega r f morja in ob lepem Ohridskem £ j i ' i jezeru. Poletno poležavanje pa £shS'-*V».v smo s' privoščili v urejenem albanskem letovišču Sarande. Ob vrnitvi na zahod smo ugotovili, kako preprosto življenje živijo v teh državah.« ker ne moremo brez naših družinskih in hkrati najboljših prijateljev družine Štumpfl, smo se odločili, da naš letni dopust izkoristimo in preživimo z njimi. No, moj mož Robert Marzel, ki igra pri ansamblu Roberta Zupana, je s seboj povabil še svojo taščo Anico in tasta Dragana. Malo šale. Tudi moji starši so namreč šli zraven, ker je moj oče iz Srbije. Vrnjačka Banja, od nas oddaljena 800 km, je bil kraj, kamor smo šli in preživeli osem nepozabnih dni. Minilo je hitro, domov smo se vsi skupaj vrnili s približno tremi kilogrami več na račun okusne kulinarike. Srbijo moraš pač doživeti.« Davor Pušnik, vodja ansambla Unikat in učitelj harmonike »Kar se dopusta tiče, je bilo letošnje poletje zelo kratko. Zaradi priprav na naš koncert si nikakor nisem moral odtrgati več kot 3 dni dopusta. S punco sva se odpravila v Biograd, kjer imajo najini prijatelji počitniško prikolico. Najbolj vroče dni pa sem preživel v studiu, kjer smo z Unikatovci snemali še zadnje pesmi za novo zgoščenko, ki je izšla na dan koncerta.« Davorje večino poletnih dni preživel s svojim ansamblom. Jasmina in njen Milan sta poletje aktivnopreživljala-na Krku. Večina na Hrvaškem v Jelka je z družino potovala po Balkanu. Kopalna sezona zadovoljiva Poletje je čas, ko se večina Slovencev odpravi na morje, vendar marsikateri družini dandanes predstavlja dopustovanje luksuz. Tudi po podatkih mednarodnega inštituta Ipsos naj bi se na dopust odpravilo zgolj 54 odstotkov Evropejcev. Tisti, ki so se, pa so dopustovali v tujini, natančneje na Hrvaškem, kar je pokazala tudi raziskava Masterlndex. Tudi v preteklem letu je po podatkih SURS na Hrvaškem dopustovala večina Slovencev, in le 20 odstotkov v naši domovini. Hrvaški, kot cilj potovanja, so sledile nato Italija, Grčija, Turčija, Avstrija, Francija in Čma Gora. Med tujci, ki so jih slovenske potovalne agencije pripeljale k nam na počitnice, so prevladovali turisti iz Ruske federacije. Spodbuden je podatek, da je v juliju in avgustu v našo deželo pod Triglavom prišlo in nočilo več tujih in domačih turistov kot v istem obdobju lani. (J. R.) Sezona šentjurskega bazena, ki ga upravlja Marjan Bohorč, se je letos pričela 19. junija. Samo kopališče ni doživelo nobenih sprememb v primerjavi s preteklim letom, vstopnina in odpiralni čas sta ostala nespremenjena, prav tako tudi obiskanost. »Kot se vsako leto izkaže, vročinski vali zelo pripomorejo k obisku bazena. Julija in avgusta smo zato beležili večji obisk, v drugi polovici, ko je bilo pa vreme muhasto, pa že slabši. Med obiskovalci je prednjačila mladina, v zadnjem času pa je opaziti, da se tudi starejša generacija vrača. Lahko pa rečem, da je za nami dokaj uspešna sezona,« pravi Bohorč. Bi se pa naj po njegovih besedah v naslednji sezoni zgodile nekatere posodobitve kopališča. Sezona se je zaključila 7. septembra s tekmovanjem v vleki vrvi in z veselico. Ideja je bila, da bi se na ta dan izvedel tudi turnir v malem nogometu med šentjurskimi podjetniki, a je ta zaradi majhnega zanimanja odpadel. Šentjurski bazen je primerna osvežitev za tiste, ki so poletje preživeli doma. (foto: Jure Godler) OPIRAMO POTI DO ZNANJ! Ljudska univerza Šentjur že več kot petdeset let skupaj z vami oblikuje program izobraževanj. Smo dobro usklajen kolektiv, ki se zaveda, kako pomembno je, da se znamo približati svojim udeležencem, prisluhniti njihovim željam in interesom. V zadnjih letih dokazujemo pomembnost izobraževanja skozi vsa življenjska obdobja. Na LU Šentjur začenjamo z najmlajšimi z angleškimi tečaji in ustvarjalnimi delavnicami, srednješolcem omogočamo priprave na maturo, zaposlenim in aktivnim na trgu dela pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij, brezplačna in cenovno ugodna plačljiva izobraževanja. Posebej uspešno že tretje leto organiziramo Univerzo za tretje življenjsko obdobje in v zadnjem letu Študijske krožke. Pridite, oglasite se pri nas, kjer vam bomo z nasmehom odprli poti do znanj: Darja, Nevenka, Alja, Verena, Tina, Vlado, Primož in Jelka. Jelka Godec, direktorica LJUDSKA UNIVERZA ŠENTJUR NOVO v šolskem letu 2013/14 Torkovi potopisni večeri (Tibet, Ukrajina, Islandija, Kurdi in Armenci...) Filozofija za telebane - pomen misli velikih filozofov in uporaba filozofije v vsakdanjem življenju Svet glasbe za odrasle - učenje igranja na različne inštrumente (citre, diatonična harmonika, trobenta, klarinet, flavta, saksofon, rog, tolkala, kitara ...) Kvačkanje od pete do glave - od preprostih vzorcev do unikatnih izdelkov AKTUALNO - ZBIRAMO ZADNJE PRIJAVE e Brezplačna osnovna šola za odrasle • Socialni oskrbovalec na domu • Osnovni računalniški tečaj NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE (NPK) Pridobitev NPK pomeni pridobitev javno veljavnega certifikata, ki ga podeljuje Državni izpitni center in je veljaven v vseh državah Evropske skupnosti. Pomeni pridobitev poklicne usposobljenosti za določen poklic. Izvajamo programe NPK: • socialni oskrbovalec/socialna oskrbovalka na domu, • hišnik/hišnica • računovodja/računovodkinja za manjše družbe, samostojne podjetnike in zavode, • čistilec/čistilka prostorov, • pomočnik/pomočnica čistilca/čistilke prostorov, • viličarist/viličaristka. JEZIKOVNA IZOBRAŽEVANJA ZA ODRASLE • angleščina • nemščina • italijanščina • ruščina • francoščina • španščina Različne metode poučevanja - od klasičnih do interaktivnih. Konverzacij ski tečaji Individualne ure jezika OTROŠKI JEZIKOVNI TEČAJI • Prvi koraki v angleški jezik za predšolske otroke • One, two, three nadaljevalni tečaj za predšolske otroke in prvošolce • Who are you? Za učence prve triade Otroci s pomočjo igre, pesmi, risanja in plesa osvajajo prve korake v angleščini. JEZIKOVNI TEČAJI ZA UČENCE, DIJAKE, MATURANTE 30-urni jezikovni tečaji angleščine, nemščine, francoščine, italijanščine, ruščine, španščine • Angleščina? Full cool! • Pogovarjajmo se angleško • Individualne ure Spletna stran: www.lusentjur.si, e-pošta: info@lusentjur.si OPIRAMO POTI DO ZNANJ! BREZPLAČNA SPLOŠNA NEFORMALNA IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH • Avtošola angleškega jezika • Avtošola nemškega jezika • Sem ter tja po pravopisu • Kreativno pisanje in izražanje • Jaz in ti • Med poslovnimi številkami • Podjetniška priložnost • Preko oken kozjanskih gričev • Moje odločanje • V vrtiljaku svetovnega spleta • Digitalno pisarniško znanje in desetprstno tipkanje • Pisan svet besed • Znam in zmorem sam REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT - Naložba v vašo prihodnost OPERACIJO DELNO FINANCIRA EVROPSKA UNIJA Evropski socialni sldad »Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete:Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju.« LJUDSKA UNIVERZA ŠENTJUR RAČUNALNIŠKA IZOBRAŽEVANJA • Osnovni tečaji za popolne začetnike • Svetovni splet in elektronska pošta • Začetni in nadaljevalni tečaji programov MS Office, MS VVord, MS Excel, MS Povver-point • Uporaba informacijske podpore za računalniško poslovanje • Digitalna fotografija • Europass • Desetprstno tipkanje • Individualne ure računalništva prilagojene po vaši meri KUPONI ZA LAŽJO POT DO UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ZNANJA, kjer lahko dobite 50 UTŽO nudi članom brezplačna četrtkova srečanja. Letošnje šolsko leto se začne s predavanjem varuhinje človekovih odstotkov popusta na določena pravic, Vlaste Nussdorfer. izobraževanja. Kupone najdete v zloženki, ki jo lahko prevzamete ŠTUDIJSKI KROŽKI na naslovu: Učenje in izmenjava izkušenj na sproščen, lahkoten način ter v Ljudska univerza Šentjur Mestni trg 5 prijetni družbi. Teme, ki se v študijskih krožkih obravnavajo so s področja ekologije, etnologije, zgodovine in običajev domačega kraja, tujih jezikov, športa, ročnih del, osebnostnega razvoja, komu- 3230 Šentjur nikacije. PRIJAVE IN INFORMACIJE: ZA VSAKOGAR NEKAJ • Se znamo pogovarjati? e Retorika za vsakogar Tel.: 03 747 16 70 • Sem ter tja po pravopisu GSM: 031 718 261 • Kreativno pisanje in izražanje e-pošta: info(S>lusentiur.si • Plesni tečaji Na izobraževanja se lahko • Kaligrafija • Z majhnimi spremembami do čudovitega doma - o notranjem opremljanju • Tečaj klasične ročne masaže - poskrbite za sprostitev ljudi in živali prijavite tudi preko spletne strani www.lusentjur.si. • Tečaj refleksne masaže stopal in dlani - uravnovesite svoje telo Telefon: 03 747 16 70,031 718 261 Iz naših krajev V Kavarni Center so zaplesale mične plesalke. Vroči ritmi v Kavarni Center Poletne veselice se počasi po- bilo. Latino-brazilian show. To je slavijajo, prihajajo hladnejše noči ples dveh simpatičnih deklet, ki ter zabave v zaprtih prostorih. V ob latino ritmih izvajata različne Kavami Center v centru Selič se plese. Tako sta prvi večer prika-ponovno pripravljajo na večerne zali štiri različne plese v različnih zabavne in veselice, ki so že lani oblačilih, vsakega po 20 minut, pokazale dober odziv. Za začetek Za mešalno mizo ju je spremljal so si naprej umislili nekaj drugač- DJ, kije vrtel latino, samba in po-nega, nekaj, česar do sedaj še ni dobno glasbo. (V. A.) Večno mladi pod gradom Ostrovica. Zaključni izlet kluba Večno mladi » Piše: Vid Aužner V soboto, 21. septembra, so se člani Kluba starodobnikov Večno mladi Šentjur v zgodnjih jutranjih urah odpravili na zaključni izlet. Izlet so pričeli ob rani 6.00 uri zjutraj izpred muzeja Južne železnice Šentjur, kjer ima klub svoje prostore. Pot se je odvijala proti Gorenjski, do izvira Save Dolinke (Zelenci), naprej do Kranjske gore in Planice, kjer je bil prvi postanek z zajtrkom in ogledom gradnje novega nordijskega centra. Pot jih je vodila naprej čez mejni prehod Rateče v Italijo, v mesto Trbiž, kjer so si ogledali največjo pokrito tržnico. Pot je udeležence peljala v Avstrijo čez Podklošter do Beljaka na ogled muzeja starodobnikov g. Rudolfa Pirkra. Po ogledu muzeja so se odpeljali do Ostrovice, kjer so si ogledali srednjeveški grad, ki je bil zgrajen na 150 m visoki pečini sredi širne prostorne ravnine. Grad je odlično ohranjen, zgrajen je bil med letoma 1570 in 1586 in je v zasebni lasti družine Schoffmann. Grad zaznamuje 14 obrambnih vhodnih vrat s petimi dvižnimi mostovi nad "volčjimi jamami", ki so služila za zaščito pred turškimi vpadi. Zato grad ni bil nikoli premagan. V večernih urah so se izletniki čez Dravograd vrnili v Slovenj Gradec, kjer so na letališču imeli zaključek z odlično večerjo. Vsi so se vrnili srečni in veseli, da jim je izlet uspel, saj je bilo vreme vendarle sončno in toplo. Gostilna pri Ahacu d.o.o. Stopče 31, 3231 Grobelno Odprti smo vse dni v tednu! Tradicionalni dnevi postrvi Več informacij in rezervacije: 03 746 66 40 Malice: 4,5 EUR Eurobasket Smo izkoristili EuroBasket? Šentjur. Začetki košarke že v petdesetih letih 20. stoletja. » Piše: Jasna Romih Za nami je živahen september, ki je bil predvsem v duhu evropskega prvenstva v košarki. Ker ima Slovenija, v primerjavi s katero drugo evropsko državo, predvsem pa Litvo, kjer je bilo prejšnje prvenstvo, atribut naravne danosti, pa tudi geografsko bližino navijaškim skupinam iz ostalih držav, smo pričakovali veliko. A pestro in razgibano naravno bogastvo ni popeljalo navijače v vse kotičke Slovenije. Lahko bi rekli, da so kar malo obhodili Šentjur, ki pa tako ali tako ni nič kaj bil v duhu prvenstva. Skupaj z Zavodom Celeia so na TIC Šentjur pripravili pester nabor vsebinsko različnih enodnevnih izletov, ki so vključevali najlepše kotičke občine. Polonca Jazbinšek iz TIC nam je pojasnila, da so pripravili pet paketov izletov: »Pripravili smo kulinarično zgodovinsko obarvane izlete. Ti so zajemali Ipavčevo hišo, Kozjansko domačijo, arheološki park Rifnik, v Žusmu polet ozirom pogled z neba na Kozjansko in Slivniško jezero z ribolovom. Kljub temu pa ne vemo, če je morebiti bil kakšen izlet obiskan, saj se direktno na nas ni nihče obrnil.« Vzrok za nezainteresiranost pa zagotovo ni v cenah vstopnin, saj so te že bizarno nizke. S prvenstvom naj bi živele tudi občine, kjer ni bilo tekem, a navijači k nam niso kaj dosti zašli, kakšna reprezentanca pa tudi ni bila nastanjena pri nas. Sta pa imeli to čast občina Laško, ki je imela prednost dvorane Tri Lilije, in občina Zreče. Mogoče pa bi potrebovali svojo navijaško cono, za katero željo je marsikdo izrazil. A vendarle bi morda bilo nesmiselno glede na bližino Celja, pa tudi uradna navijaška središča niso bila prenatrpana. EuroBasket Pričakovanja so bila velika Tuji navijači. Le peščica jih je močila v Šentjurju. » Piše: Jasna Romih Hoteli, kjer so se odvijale tekme, z izjemo Jesenic, ki ne premorejo hotela, so bili polno zasedeni. Ker seje prvi del prvenstva odvijal v Celju in glede na kapacitete nastavitev, ki jih mesto ponuja, je bilo pričakovati, da bodo navijači iskali prenočitve tudi v okoliških občinah. A temu ni bilo tako. Vsi štirje celjski hoteli so res da bili popolnoma zasedeni, postelje v Šentjurju pa so bolj kot ne samevale. Majhno povpraševanje Po besedah Marjana Bo-horča je v njihovem gostišču prenočilo tudi nekaj navijačev iz sosednje Hrvaške. Ti po njegovih besedah niso delali nemira in so bili gosti, kot se spodobi. Ob tem priznava, da so pričakovali večji obisk ter večje povpraševanje po sobah. Malo bolj so bili lahko zadovoljni v hotelu Žonta, kjer so po besedah direktorja hotela Leona Seliča »kapacitete bile zasedene 50 odstotkov več kot običajno. Pri nas so bili nameščeni Poljaki, Čehi, Gruzijci.« O tem, da so bivali v naši občini navijači, so bili seznanjeni Šentjurski lokali so več ali manj med tekmami slovenske reprezentance samevali. tudi na PP Šentjur, vendar tudi po besedah komandirja postaje, Ludvika Petriča, ti niso motili javnega reda in miru in ne beležijo nobenih varnostnih pojavov, ki bi bili v povezavi s prvenstvom. Ogled tekem Večina gostinskih lokalov je predvajala vse tekme prvenstva. Kot je bilo pričakovati, pa je bil največji obisk seveda v začetnem delu, ko je slovenski reprezentanci najbolje kazalo. V Matt Cafeju so v tem času poskrbeli tudi za nagradne igre, povezane s prvenstvom, ter stavnice za tekme. V okviru stavnic so izžrebali tudi nagrajenca, ki je dobil 100 evrov dobropisa v omenjenem lokalu. Na Ramni so ustvarili prijetno športno vzdušje s postavitvijo montažnega koša za ulično košarko ter z mini košem za najmlajše goste. Tudi v Kavarni Center so predvajali vse tekme, a obisk ni zadovoljil pričakovanja. Po mnenju Franca Žureja so tisti, ki so si želeli zares ogledati tekmo, odšli v Celje, kjer je bila tudi uradna navijaška cona. Slab obisk so po besedah lastnika picerije Osmi-ca, Iztoka Žnidarja, beležili tudi pri njih. Tudi on ne skriva razočaranja nad dosti večjimi pričakovanji. DEJSTVO 0DGKP3 Slovenija uspešna Direktor prvenstva, Aleš Križnar, je napovedoval, da bo v slovenskih hotelih nameščenih do 30.000 navijačev. Organizatorji pričakujejo približno 40 milijonov evrov prihodka od turističnega obiska. Kako pa je bilo realno, bomo izvedeli kmalu, ko bo analizo pravih poslovnih učinkov izdelala Ekonomska fakulteta v Ljubljani. .......mm............................. m iimiiiirimiimiftNiitimEiuiiiimiiiimmi m mt n ihm............................................ mi miiimimioii mirni ■! imiim m!!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiimiiiiiiii!ini!i iiiiiiiiiiiiimiiimiiii m i!iiiiiii!iiii!miti!i!ii!i!iiiiniiiiiiii!!iiiiiiii!iii!m!ii!i! timiimm im im mi miimiimiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiii V Celju je navijalo preko 10.000 navijačev. Kako so navijali drugod? Zavod Celeia Celje je poskrbel, da so se v Celju vrstila pestra celodnevna dogajanja in predvajanja tekem na velikem zaslonu. V sklopu dogajanja so se izvajale številne igre, kot so meti na koš, igra 2 na 2 idr., v večernih urah pa je nastopil glasbeni program. V navijaški coni, kije bila odprta vse od 4. septembra, sije tako tekme prvega dela EuroBasketa, kjer je bila v igri še Slovenija, skupno ogledalo več kot 10.000 obiskovalcev. Zavod pa je poskrbel tudi za turistično promocijo Celja v času prvenstva z vodenimi ogle- di, v središču mesta pa poskrbel tudi za tržnico s ponudbo ponudnikov iz Dežele celjske, katere del je tudi občina Šentjur. V Žalcu pa je Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec poskrbel, da so lahko navijači, tako tuji kot domači, obiskati lokalne znamenitosti s 30-odstotnim popustom. Za občino Velenje pa lahko rečemo, da je daleč najbolj tolerantna občina do gostincev in družbenega življenja, saj so v času prvenstva lahko biti gostinski lokati odprti kar 24 ur na dan. (J. R.) Zdravje Komu so namenjena? V Sloveniji imamo natančno izdelana merila, kdaj je zdravljenje z biološkimi zdravili primemo. Poleg rakavih obolenj in sladkorne bolezni se danes biološka zdravila uporabljajo še za zdravljenje revmatičnih bolezni, luskavice, slabokrvnosti, osteoporoze, multiple skleroze in še nekaterih. Bolniki jih prejemajo z injekcijami in infuzijami, ključnega pomena pa je bolnikovo zavzeto sodelovanje. zaradi same sestave zdravila (okužbe, alergije, vpliv na krvni tlak). Pomembno jih je čim hitreje prepoznati in hitro ukrepati. Razvoj biološkil zdravil v razma Biološka zdravila. Z njihovo pomočjo so mnoge kronične in težke bolezni postale ozdravljive ali vsaj obvladljive. Vzpodbudno je, daje razvoj novih zdravil v velikem zamahu. » Piše: Sonja Rupret, mag. farm., spec.. Celjske lekarne Ključni spoznanji, ki sta omogočili razvoj bioloških zdravil, sta bili odkritje sestave DNK leta 1953 in odkritje tehnologije rekombinantne DNK. Ta metoda omogoča izolacijo delčka DNK, ki se ga lahko delno spremeni, vstavi v drugo bakterijsko ali človeško celico, s tem pridobi novo gensko informacijo in tako spremenjen predstavlja osnovo za izdelavo želenega biološkega zdravila. Postopek izdelave biološkega DEJSTVA ^33 Ali ste vedeli? Prvo biotehnološko zdravilo na svetuje bil rekombinantni človeški inzulin (1982). Razvoj novega biološkega zdravila traja od pet do sedem let in stane od 800 milijonov do milijarde evrov. Danes je na svetovnem trgu preko 180 bioloških zdravil, v fazi kliničnega preizkušanja pa vsaj 1.600 novih. zdravila je zahteven, dolgotrajen in drag. Po sestavi so ta zdravila beljakovine, ki po vnosu v telo posnemajo delovanje telesu lastnih beljakovin in jih zato lahko nadomestijo, lahko pa delujejo kot zaviralci telesu škodljivih celic ali beljakovin (tarč) na ta način, da se vežejo na bolezensko celico, tako spremenjeno celico pa imunski sistem prepozna kot tujek in jo razgradi. Zapleteno, a učinkovito! Prednosti in pomanjkljivosti Bistvena prednost delovanja zdravila je prav obolelo tkivo (cilj ali tarča), na netarčna tkiva ne delujejo, to pa pomeni, da s temi zdravili lažje obvladujemo marsikatero hudo ali kronično bolezen in bistveno izboljšamo kakovost življenja. Kot pomanjkljivosti so se ob visoki ceni pokazali še nekateri neželeni stranski učinki Z biološkimi zdravili lažje obvladujemo marsikatero hudo ali kronično bolezen. (slika je simbolična) 9. f)a*f sfojaggliifi ktftant-V>. september 291) O pravilni ir) varni uporabi zdravi! Biološka zdravila V lekarnah je na voljo brošura z naslovom Biološka zdravila, ki jo je izdalo SFD Slovensko farmacevtsko društvo. i!ii ...................... ‘i!ii!!!iii!!i!i IMMIIHi 'i'1 H! Hi I ',(i i'1’ ‘i’ lil! lili IHIHiili lili ll!ilil!ilillil!il!l!liil!ll!llllljll!lllll!llllil|llil!ilill!l!ll!l!lil lili llllliililli||||||illllil!llillll!lill!l|l!ll|ltll!l|jl|||il|||||||!!Hll!l|| ||||||i!|||||il Hillilillii!l!ii!l!!l!i!! illllillil ililiili!il|il | POLOŽENO NA SRCE Albina Gabrovšek, glavna medicinska sestra Centralne sterilizacije, Splošna bolnišnica Celje Za dobro počutje in lepše življenje so ključnega pomena pravilna uravnotežena prehrana, redna vadba in uživanje zadostne količine vode vsak dan. Vlaganje v lastno zdravje ima v življenju najvišje donose! ŠTUDENTSKI KLUB MLADIH ŠENTJUR lil CESTA MILOŠA ZIDANŠKA 28 3230 ŠENTJUR BS info@skms.net www.skms.net J 031/404-146 9 03/746-41-00 URADNE URE:©** PET 15.00 -17.00 W SOB 09.00 - 11.00 . http://www.re-max.si/Dom SLOV. BISTRICA z okolico, hiša 145 m2,1. 2007, 805 m2 zemlj .. Vseljiva takoj. Cena: 145.000 €, tel.: 051 260 550. AFORIZEM Za stokrat manjšo ceno smo v Sloveniji dobili nove bogove - košarkarje, (jmm) Šport »Nekaj časa igramo dobro, potem pa nekaj nerazumljivih napak v fazi branjenja, kjer prejmemo prelahke zadetke, nasprotnik pa ima običajno - trojke.« PN MATJAŽ ŠNABL, TRENER NK FOSILUM ŠENTJUR iti iHlliHII!!! lili lili« III! UH. illlliilliililli 1 'h’ Hill lil iililillil. Ulili iillli li V", |||| 11|| ...................... lil *»«' lili llilillilil", llil!ll!llll!ll!!!llll!l! lillilii iiiiiilillilllli llilllliilillillllilli s,!lllillllillll lil! lili lllilillil Hill Mesec pred zaključkom Futsal. V šestnajstem krogu še vedno vodijo Loški Hopsi Mulej. » Piše: Bogdan Rahten Na tekmah ne manjka lepih golov. Lestvica: š.t. Z. n. P- t. d.g. P-g- g-r. 1. Loka Vulkanizacija Mulej 15 14 i 0 43 90 17 73 2. Šejki Dubaj 16 12 2 2 38 88 29 59 3. Roal biro-vezenje 15 12 2 1 38 63 21 42 4. ŠD Dobrina 16 5 7 4 22 41 37 4 5. Panterji Prevorje 16 6 2 8 20 35 48 -13 6. Trdoglavci 15 6 2 7 20 39 42 -3 7. Nova vas 16 4 2 10 14 30 57 -27 8. ŠD Dole 15 4 2 9 14 23 59 -36 9. Kalobje 15 4 1 10 13 30 52 -22 10. Alfagrad 15 3 4 8 13 27 56 -29 11. Podgrad 16 1 3 12 6 23 71 -48 Pred igralci v obeh Šentjur- bo padla tudi v pokalnem leskih malonogometnih ligah kmovanju. Za razliko od spoje še mesec dni tekem, kjer mladanskega dela tekmovanja bodo odločali o končnih raz- so bile doslej razmere za igro vrstitvah, zadnja odločitev pa idealne. 1. liga Izidi 17. kola, 21.9.2013: Sokoli: Estudiantes ŠKMŠ 1:3 KŠŠO : ŠMD Blagovna Vilkograd Simpl&Okna Stopar: Šentvid Kavabar As 3:9 Plemiči: Bogi team Bohorč 3:3 Smrkci Tegar: Loški Hopsi Mulej 2:5 Švedi Gradbeništvo Durakovič prosti 33^033 2. liga Izidi 17. kola, 20. 9.2013: Loka Vulkanizacija Mulej: Šejki Dubaj 4:2 Alfagrad : ŠD Dobrina 1:1 Panterji Prevorje : Roal biro-ve-zenje 1:3 Nova vas : Kalobje 0:5 Podgrad: Trdoglavci 2:5 ŠD Dole prosti Lestvica: Š.t. Z. n. P- t. d-g- P-g- g-r- 1. Loški Hopsi Mulej 16 12 3 1 39 77 32 45 2. Smrkci Tegar 15 12 2 1 38 76 41 35 3. Šentvid Kavabar As (-1) 15 10 1 4 30 73 44 29 4. Bogi team Bohorč 15 7 3 5 24 67 55 12 5. Estudiantes ŠKMŠ 15 6 3 6 21 38 43 -5 6. Plemiči 16 6 3 7 21 55 67 -12 7. Sokoli 16 6 3 7 21 34 51 -17 8. Simpl&Okna Stopar 16 6 0 10 18 50 70 -20 9. Švedi Gradbeništvo Durakovič 15 4 1 10 13 50 62 -12 10. ŠMD Blagovna Vilkograd 15 2 2 11 8 36 58 -22 11. KŠŠO 14 1 3 10 6 40 73 -33 !Hil!il!l!il!lliiil!ilii!ilillilil!Illllilillilillilili!li!i!llllilll!I||ilililli{|i!illili!iiliilliiliil!i!llli!i||||iiiiiilii|illi|i|!llil!!lilill!l!iliililll|i||l!ilii|iiilliiilii|!lii|il|ii!i|!iii|i!!i|ii!i|ii|i|iiiH!Hii!||||!||i|i||i|ii!i| niHiflilHHlilillHiliUHiilHiiilHilUiiiniiiilSšillSiUilfSliililHHHiniUIHiiniiliUIHIlUlillllHtSilliHIHfHllinHiliHUSHiifSimiimiHinKIinHinUHliHiiUiUiHnHiliiHmiiiHlHIiHUmiiiSiiimiimHiiiiiflftHšlUKiUH Košarkarji sredi priprav KK Tajfun. Šentjurski košarkarji so s tradicionalno turnejo po Srbiji, kjer po običaju sodelujejo s partnersko Požego, prešli v drugi del dvomesečnih priprav na štirinajsto prvoligaško sezono. » Piše: Bogdan Rahten Iz pol ducata pripravljalnih tekem pred odhodom preko Drine ne velja izpeljevati zaključkov. Ekipa trenira normalno, novinci pa se po besedah trenerja Ivana Stanišaka dobro vključujejo v okostje ekipe. Nekaj težav ima zaenkrat Američan Hodges, ki se še prilagaja na tukajšnji način igre, vsekakor pa ni preuranjeno trditi, da bo moštvu izjemno koristil. Mladi drugam S prvim moštvom ne trenirajo več štirje igralci, ki jim je klub pripomogel k angažmaju v novih okoljih. Nejc Škoberne je postal član domžalskega drugo-ligaša Lastovka, k celjskemu tretjeligašu Luxurisu pa so pristopili Davor Gradič, Klemen Oset in Žan Žurič. Bliža se tudi prva prvenstvena tekma, kihov soboto, 19. oktobra, ko bo v hruše-vski dvorani gostovala mariborska ekipa. Tekme se bodo v sezoni 2013/14 začenjale ob 19:30. Cene vstopnic ostajajo nespremenjene: 4 EUR odrasli, 2 EUR dijaki in študentje z izkaznico. Termini vadb v šoli košarke: - 05 H ruševec Šentjur: torek ob 14.00 - Sebastjan Krašovec - OŠ Blaža Kocena Ponikva: sreda ob 14.00 - trener Andrej Podgoršek - OŠ Franja Malgaja Šentjur, sreda ob 16.50 - Sebastjan Germek - OŠ Slivnica pri Celju: četrtek od 13.15 - Nataša Cede Na OŠ Dramlje in OŠ Planina pri Sevnici telovadnici še nista pripravljeni, v oktobru pa bo s treningi začela skupina na POŠ Blagovna. V teku so še dogovori za vadbo na dveh lokacijah v sosednjih občinah, in sicer na POŠ Šentvid pri Crobelnem ter na OŠ Dobje. @) Zmagovalci Veteranske sotelske teniške lige. Najboljši na občinskem tekmovanju. Nova izjemna sezona tenisačev Teniški klub Šentjur. Že pred koncem letošnjih tekmovanj jasno, da je letošnja odlično uspela. » Piše: Bogdan Rahten Še pred žgočim poletjem so v zadnjem srečanju tretjeligaške-ga tekmovanja ugnali ribniški Eurotenis in s tem osvojili prvo mesto ter si priigrali napredovanje v drugo ligo, kjer doslej še niso nastopali. Ekipo so sestavljali: kapetan Tibor Orač, Rok Gradišnik, Simon Leskovšek, Jernej Pepevnik ter Branko in Sandi Recko. Sredi septembra je bilo zaključeno tekmovanje v Veteranski sotelski teniški ligi. Štiri najboljše ekipe so se pomerile za končno 1. in 3. mesto. V najboljšo četverico se je v repesa-žu z Gorico pri Slivnici uvrstil Rogatec, kije v polfinalu klonil s šmarskim Jelšingradom. V drugem polfinalu je Šentjur 1 ugnal Rogaško. V velikem finalu je bila prva šentjurska ekipa s 3:2 uspešnejša od Šmarčanov. V ligi je skupno tekmovalo 10 ekip, poleg omenjenih pa s Šentjurskega še Planina, Ponikva in Šentjur 2. Teden dni kasneje je na tradicionalnem odprtem prvenstvu v počastitev občinskega praznika tretjič zapored najboljši posameznik postal Branko Recko, kije v finalu ugnal Tiborja Orača. V polfinalu sta finalista izločila Sama Pinterja in Dejana Leskovška. V tolažilni skupini je zmagal Marko Praznik. Katastrofalen uvod v sezono NK MU Šentjur. Šentjurčani zacementirani na dnu lestvice. » Piše: Bogdan Rahten Prav žalosten je pogled na razpredelnico tretjeligaškega tekmovanja, kjer po napredovanju iz Štajerske nogometne lige v tekoči sezoni nastopa šentjurska ekipa. Po petih tekmah je ekipa, pretežno sestavljena iz domačih fantov, osvojila le točko ... Edini zadetek je doslej dosegel Sebastjan Ttihtar. Trenerja Matjaža Šnabla smo povprašali po razlogih za takšen izkupiček. »Pri vseh tekmah je scenarij podoben. Nekaj časa igramo dobro, potem pa nekaj nerazumljivih napah v fazi branjenja, kjer prejmemo prelahke zadetke, nasprotnik pa ima običajno še pomoč sodniške trojke. Drugače je bilo le na tekmi z Rakičanom, kjer smo več kot pol ure igrali z dvema igralcema manj in dosegli edino točko. To je bilo edino srečanje, kjer smo se dovolj posvetili tudi obrambi in igrali s pravim odnosom in ekipno. V ostalih tekmah je bilo prisotnega premalo kolektivnega duha, premalo agresivnosti in želje za zmage. Opravili bomo analizo celotnega stanja, izvedli pogovore in skušali najti rešitev,« je zaključil Franko-lovčan, ki v Šentjurju deluje tretjo sezono. Trenerju rdeč karton Sicer mirni trener je bil na tekmi v Malečniku v 87. minuti tekme zaradi protestiranja in ugovarjanja glavnemu sodniku izključen. Po tekmi so iz šentjurskega tabora vodstvu tekmovanja posredovali dopis o nešportnem obnašanju glavnega sodnika tekme in domačega igralca Suada Filekoviča. V pokalnem tekmovanju so Šentjurčani v začetku septembra izločili drugoligaša Šampiona iz Celja, a vtis pokvarili sredi meseca s porazom in izpadom v Žalcu. Mladinci so v medobčinski ligi na drugem mestu in zaostajajo le za Rogaško, v pokalnem tekmovanju pa so izločili štorski Kovinar in po 11-metrovkah laški Pivovar, čeprav so vodili že s 3:0. Šentjurski vratar Sitarje moral na tekmi proti Odrancem žogo pobrati iz mreže kar sedemkrat. DEJSTVO Pregled tekem 31. 8.: Fosilum Šentjur : Rakičan 0:0 7. 9.: Malečnik : Fosilum Šentjur 3:0 [2:0] 14. 9.: Avto Rajh Ljutomer: Fosilum Šentjur 3:0 [1:0] 21. 9.: Fosilum Šentjur : Odranci 1:7 [1:3] HUZQ33 Razpored: 28.9.: Aha Emmi Bistrica: Fosilum Šentjur 5.10. : Fosilum Šentjur: Tromejnik C-Sukič 12.10. : Šmarje pri Jelšah : Fosilum Šentjur 19.10. : Fosilum Šentjur: Nafta 1903 26.10. : Dravinja Kostroj: Fosilum Šentjur Ivovega memoriala se je udeležilo osem ekip. Prekrižali balinčke V petek, 20. septembra, so članice in člani Balinarskega društva Šentjur pripravili prvo balinarsko tekmovanje v spomin na Iva Bakijo, pokojnega člana društva. Ivovega memoriala, kot so ga poimenovali, seje udeležilo osem ekip iz Šentjurja in okolice. Tako so se med sabo pomerile ekipe Šmarja pri Jelšah, Dobrne, Šmartna ob Paki, Rogaške Slatine, Štor, Vrbice, Gorice pri Slivnici in Šentjurja. Najbolj natančno so balinali domačini - Balinarsko društvo Šentjur, ki ostalim ekipam niso prizanesli. V finalni igri so premagali ekipo Gorice pri Slivnici. V malem finalu, za tretje mesto, pa je daljšo potegnila ekipa Vrbica pred sosednjimi Štorami. Organizatorji turnirja so vsem sodelujočim ekipam podelili priznanja, najboljše tri ekipe pa so prejele iz rok predsednika društva Zlatka Lajha tudi pokale. Vsi nastopajoči so se lahko po koncu tudi okrepčali. (J. G.) Oračev memorial Zadnjo avgustovsko soboto je bil na šentjurskem bazenu odigran že 11. Oračev memorial. Organizator turnirja Aleš Slemenšek je igralce namiznega tenisa razdelil po skupinah, in sicer 5 skupin po štirje igralci, kjer sta le prvouvrščena igralca napredovala v nadaljnje tekmovanje. V prvem polfinalu sta se udarila lanskoletni zmagovalec Matevž Žgank iz Velenja in Gorazd Štor iz Celja. Z rezultatom 3 proti 2 je slavil Štor. V drugem polfinalu pa sta loparje prekrižala Boris Rampre iz Murske Sobote in Robert Krnjak s Ptuja. Ptujčan je gladko zmagal z rezultatom 3 proti 1. Pod reflektorji so se v poznih večernih urah odvile še zaključne borbe za namiznoteniškega zmagovalca betonskih miz v Šentjurju. V malem finalu je bron osvojil Matevž Žgank. V finalu so gledalci opazovali pravo športno dramo, ki se je končala z rezultatom 3 proti 2 v korist 52-letnega Štora iz Celja. »S turnirjem bomo nadaljevali tudi prihodnje leto, nekje proti koncu avgusta,« je še povedal Slemenšek. (A. S.) Na betonskih mizah v Športnem parku se je odvil že 11. Oračev memorial. Mini olimpijada. Kar 200 otrok se je pomerilo v atletskih disciplinah. » Piše: Jure Godler Na 5. tradicionalni Mini olimpijadi, ki je bila minuli petek v Šentjurju, se je tudi tokrat zbralo preko 200 otrok, od 4. do 9. leta starosti, ter številni starši in ostali. Otroci so prihajali iz cele občine in tudi Dobja. Organizator prireditve je bila Športna zveza Šentjur v okviru vseslovenskega projekta Olimpijskega komiteja Slovenije. Namen prireditve je v prvi vrsti predvsem športna aktivnost najmlajših otrok, ki so jih pri tekmovanju spremljali in vzpodbujali tudi njihovi starši, ter vzgoja v smeri športa in olimpizma. Zbrane je nagovoril tudi predsednik Športne zveze Šentjur Vladimir Artnak. Svečani otvoritvi, olimpijski himni in prihodu olimpijske zastave je prisostvovala tudi udeleženka Olimpijskih iger v Sidneyu leta 2000, nekdanja vrhunska atletinja, Brigita Langerholc. Med drugim je ta izvrstna atletinja prav na teh igrah osvojila 4. mesto v teku na 800 m. Adetinjo so vsi prisotni toplo pozdravili z moč- nim aplavzom, morda tudi zato še bolj, ker v kratkem pričakuje svojega tretjega otroka. Vsi aktivno sodelujoči so na koncu prejeli zaslužene simbolne nagrade in diplomo. Naslov ubranil že desetič V Mariboru je potekalo odprto prvenstvo Slovenije v atletiki za športnike invalide, ki je štelo tudi za državno prvenstvo. Na njem je uspešno nastopil tudi atlet Atletskega kluba Šentjur Henrik Plank. Plank je prepričljivo ubranil že deseti naslov državnega prvaka v troboju (disk, krogla, kopje). Jernej Lah državni prvak Na državnem prvenstvu v adetiki v kategorijah do 14 let in do 12 let (U14 in U12), ki je bilo v Postojni, je atlet Atletskega kluba Šentjur Jernej Lah osvojil L mesto v skoku v daljino in naslov državnega prvaka. Skok, ki mu je prinesel žlahtno odličje, je bil dolg 5,55 m. Mlad šentjurski atlet Jernej Lah je osvojil odličje v skoku v daljino. >rt (43) Organizacija Evropskega prvenstva v košarki, ki se je odvijalo v septembru, je organizacijsko velik zalogaj. Levji delež pri tem so imeli prostovoljci, ki so vez med organizatorji, igralci in navijači. Brez njihovega dela prvenstvo verjetno ne bi bilo mogoče. Pogovarjali smo se z Nastijo Močnik, atašejko ukrajinske reprezentance. » Piše: Saša Rečnik, Foto: osebni arhiv Kdo je lahko ataše? Kako si izbran na to mesto? Ataše je v prvi vrsti lahko samo tisti, ki si takšnega dela resnično želi in ve, da ga bo opravljal z veseljem in nasmehom na obrazu. Delo je zahtevno, zato mora biti človek pripravljen na vse in se na določene težave primerno odzvati, pri tem pa nikoli pomisliti, da to opravlja brezplačno oziroma prostovoljno. Na mesto atašejev smo bili izbrani po osebnem ali Skype razgovoru, še prej pa smo izpolnili obsežno prijavnico, v katero smo morali napisati svoje izkušnje z organiziranjem, prostovoljstvom, vodenjem skupin, znanje tujih jezikov in podobno. Seveda mora biti bodoči ataše tudi košarkarski poznavalec in navdušenec. Za zanimivost lahko povem, da smo morali na razgovoru na primer našteti pet slovenskih košarkarjev, ki ne igrajo v naši reprezentanci. Za atašejstvo se je prijavilo okoli 280 prostovoljcev, izbranih nas je bilo 46 (slovenska reprezentanca ni imela atašejev). Kakšen je tipičen dan atašeja na EP? Kaj vse počneš? Ataše je 24 ur na dan na voljo reprezentanci, za katero skrbi. Z njihovim vodjo oziroma menedžerjem ureja urnik, kar pomeni, da skupaj določita ure obedov v hotelu, sestankov, odhodov na trening ali tekmo in podobno. Ataše ureja tudi osebne prevoze za delegate, ki spremljajo reprezentanco. V glavnem skrbi za to, da se ekipa dobro počuti, in ji skuša zagotoviti vse, kar potrebuje v okviru tekmovanja. S kakšnimi izzivi si se kot atašejka največkrat srečevala? Izzivov je bilo v treh tednih kar veliko. Težko izpostavim kakšnega konkretnega, včasih je prišlo do nekega problema, ki ga je bilo treba v najkrajšem možnem času rešiti, pa to ni bilo možno zaradi spleta okoliščin. Mogoče bi lahko izpostavila to, da si na primer za rešitev nekega problema moral poklicati pet različnih ljudi, od katerih se trije niso takoj odzvali. In takrat mora človek uporabiti svojo iznajdljivost, da je stvar čim hitreje rešena. Ampak ravno takšne stvari delajo celotno stvar zanimivo in razburljivo. Ti je kakšen dogodek še posebej zagrenil ali pa polepšal dan? Zagrenil mi ga ni prav noben dogodek, si bom pa za vedno zapomnila svoj letošnji rojstni dan. Zvečer pri večerji mi je namreč selektor Ukrajine Mike Fratello prinesel torto, kapetan ekipe pa mi je podaril šopek vrtnic, vsi skupaj pa so mi še zapeli. Presenečenje je bilo seveda prvovrstno, vse skupaj pa je zakuhal moj so-ataše Miha, ki jim je na prišepnil, da na ta dan praznujem. Zdaj lahko povem, da sem si, ko sem upihnila svečke na torti, zaželela, da bi ukrajinska reprezentanca dosegla čim več zmag, kar se je tudi na koncu uresničilo (smeh). Z ukrajinsko reprezentanco si preživela tri skoraj tedne, njihova uvrstitev je bila nepričakovana. Kako bi opisala ukrajinsko reprezentanco? Ukrajinska reprezentanca je ekipa, sestavljena iz mladih igralcev (povprečna starost je 25 let) in izjemno izkušenih trenerjev in ostalega spremstva. Že takoj na začetku smo se ujeli, kemija med nami je bila odlična in zadovoljni smo bili vsi - tako oni z nama kot midva z njimi. So namreč zelo nezahtevna ekipa, hkrati pa disciplinirani in delavni. S tako ekipo človek z veseljem dela in prav nič ni težko postoriti zanjo. V treh tednih smo se zelo navezali eden na drugega, skupaj smo se veselili njihovih zmag in lepih predstav. So presenečenje letošnjega evropskega prvenstva in ponosna sem, da sem bila lahko tudi sama del njihove uspešne zgodbe. Nastija Močnik (desno), z najboljšim igralcem prvenstva Tonyem Parkerjem. Vse košarkarje si srečeval na hodnikih, v restavraciji itd. Kakšni so zvezdniki košarkarskih igrišč od blizu? Ja, res je, v hotelu smo se dnevno srečevali s košarkarskimi zvezdniki. Na začetku si seveda vzhičen, da si v istem prostoru z nekom, ki ga sicer vidiš samo na televiziji, sčasoma pa se navadiš in ne obrneš glave za 180 stopinj vsakič, ko gre mimo tebe Tony Parker ali Marc Gasol. Vsi košarkarji so zelo normalni ljudje, prav za nobenega ne morem reči, da se je obnašal zvezdniško. Vedo, da so tam kot del reprezentance in da so obravnavani enako kot vsi ostali. So tudi zelo prijazni in komunikativni. Vseeno pa je bilo zame kot navadno smrtnico kar nekako surrealistično, da sem na primer večerjala s športniki svetovnega formata, ki so mi v ruskem bifeju podajali zajemalko za juho ali krompir (smeh). Poleg izkušenj in novih poznanstev, kaj vse si pridobila s tem delom? Rekla bi, da sta to glavni stvari, ki jih pridobiš v okviru takega dela - torej neverjetno veliko izkušenj, novih prijateljev ter seveda vez in poznanstev. Hkrati preizkusiš samega sebe, svoje sposobnosti, iznajdljivost in potrpežljivost v primerih, ko je to najbolj potrebno. Ostalo mi bo obilo lepih spominov na ta turnir, zato bi priporočala vsakemu, ki ima čas in voljo, da se preizkusi v čem takem. Čeprav delo ni bilo plačano, me je obogatilo na čisto drug način. lor Turnir vaških skupnosti Šedina. Med sabo so se pomerili v malem nogometu. » Piše: Jasna Romih Na prvo soboto v septembru so se na dnevno-nočnem turnirju v malem nogometu, na igrišču Šedina, med sabo pomerile štiri ekipe. Kot vsako leto, se je tudi letos igralo po pravilih Turnirja vaških skupnosti, vendar z novostjo igranja brez sojenja, kar je pomenilo, da so se morale sodelujoče ekipe o prekrških kolegialno dogovoriti. Zaradi omenjene novosti ni bilo večjih težav in nesporazumov med igralci. Razlog, da so se odločili za »fair play« tekmo, pa po besedah Primoža Laubiča, predsednika ŠD Šedina, ni finančne narave, saj je tudi v preteklih letih, ko so imeli sodnika, bila možnost, da pride do negacij njegovih odločitev s strani igralcev. »To je druženje na vaški ravni in če narediš prekršek, ga moraš priznati,« je ob tem Laubičevo mnenje. AFORIZEM Šentjurska košarka je poceni. Po ceni, ki jo vedo samo posvečeni, (jmm) V polni sestavi le dve ekipi V primerjavi s preteklimi leti je na letošnjem turnirju sodelovalo manj ekip, od katerih sta bili le Marija Dobje in Šedina v polni sestavi. Ostali dve pa sta bili sestavljeni iz več skupnosti, mlajših ter starejših. Prve tri uvrščene, ki so prejele pokale, so bile: Marija Dobje, Šedina in ekipa iz več skupnosti (mlajši). Kljub majhnemu številu prijavljenih ekip nam je Laubič zatrdil, da bodo organizirali turnir tudi naslednje leto. »Zaradi slabe udeležbe nismo razočarani, saj smo vedeli, da bo problem glede sodelujočih prav zaradi kmetijskih del, ki potekajo v tem času in zaradi številnih ostalih prireditev. Za drugo leto zato razmišljamo, da bi povabili še druge, kolegialne ekipe.« AFORIZEM V Dvajset let po osamosvojitvi je prišla streznitev, (jmm) Pripravljeni na novo sezono KK Šentjur2000. Šentjurski amaterski košarkarji na pragu nove sezone. » Piše: Jure Godler Košarkarski klub Šentjur 2000 bo v sezoni 2013/2014 še naprej igral v Ligi brez meja, kjer se je lansko leto uvrstil na sedmo mesto. Tudi v sezoni, ki prihaja, bo ekipo vodil legendarni trener Mile Čepin. Ekipa se bo hrvaško-slovenske lige udeležila v malce spremenjeni postavi. Med igralci ne bo več Boštjana Korošca in Romana Vrbovška, kot okrepitvi pa sta prišla dva igralca iz Šmarja pri Jelšah - Matic Pilko in Luka Golež. Priprave Šentjurska ekipa je že v mesecu septembra začela s številnimi prijateljskimi pripravljalnimi tekmami. Na turnirju v Vinici so košarkarji izgubili s Petrijancem in v boju za tretje mesto premagali ekipo Lepo-glava. Po besedah trenerja Čepina je bila za tekmo odločilna odlična presing obramba. Prav tako so v pripravljalnem času izzvali na dvoboj kar dve ekipi mladincev slovenskih prvoligašev. Gladko so premagali domače mladince KK Tajfuna, izgubili pa v Laškem z mladinci KK Zlatoroga. V načrtu imajo še turnir v Sevnici in še revanš tekmo z mladinci šentjurskega prvoligaša. Za zadnjo pripravljalno tekmo bodo v goste povabili ekipo Vrani Vransko, s katero se bodo pomerili v dvorani OŠ Franja Malgaja Šentjur, v petek, 4. oktobra, ob 19.30 uri. »Želimo si, da bi za naše delo bili nagrajeni z večjim obiskom tekem,« nam je še povedal Danilo Razboršek. Glede na število treningov in pripravljalnih tekem bo Šentjur 2000 tm v peti marsikateri ekipi, s katero se bodo pomerili V ligi brez meja. »Naš letošnji cilj je priti med štiri najboljše ekipe v ligi in s tem bi se lahko udeležili tudi zaključnega turnirja lige,« je še dodal Razboršek. KK Šentjur 2000 se je na Ligo brez meja dobro pripravil. i!!i!i!!!!fli!IHi!ii!i!!i!!!!li!!iii!liii!i!!iii!!iii!i!!i!iliil!:iiii!!i!!!!ii!i!il!i!iiii!iiii!iiiijiiiiii!ii!iili!jliiIii!i!!i lili iiiilii ■’>. >'. il! lililiil ! , Ulil I' ’-i'! ilil !f!i$!i!itU!! Hi! H Hiiiiiili! lili! Tekmovanj se je udeležilo preko 20 ekip. Razmigali Glinco Ob koncu poletja je letos v pa je na igrišču Športno-etno-organizaciji Športnega društva loškega društva na Slivnici po-Gorica potekalo že 9. tradicio- tekalo malonogometno draženje nalno športno srečanje - RAZ- igralcev, ki so igrali v ekipah MIGAJMO GLINCO. Poslan- v obdobju 1980-2013. Priredi-stvo te športne prireditve je, da tev lahko uvrščamo med večje preko rekreativnih in tekmoval- športne prireditve v naši občini, nih športnih srečanj vzpodbudi na kateri sodelujejo tekmovalci, medsebojno druženje krajanov, stari od 10 do 60 let, in organi-Tekmovanj se je udeležilo preko zator si prizadeva to tradicional-20 ekip različnih starostnih sku- no športno srečanje ohraniti tudi pin, ki so se pomerili v balina- v bodoče. V sproščeni in sončni nju, tenisu in malem nogometu, nedelji so se odvijali izenačeni V športnem parku Grič v Gorici in napeti dvoboji, v katerih so so se v nedeljo zjutraj srečali uživali zmagovalcu poraženci tenisači in balinarji, popoldne ter obiskovalci. (L. Ž.) Prosti čas (45) HOROSKOP OVEN (21.3.-21.4.) Če čutite, da vam ostaja veliko energije, jo usmerite v delo, saj boste v poslovnem svetu zablesteli takoj, ko se boste prikazali na prizorišču. BI K (22.4.-20.5) Neusmiljeno delovni boste, težko vam bo, če svojih idej ne boste mogli glasno izražati, saj se vam zdijo zlata vredne. Kljub temu ne obupajte, marljivost se vam bo kmalu izplačala. DVOJČKA (21.5.-21.6.) Radoživi boste, z glavo med oblaki in polno idej, ki jih boste hiteli uresničevati. Prav neverjetno je, kako lepo vam bo uspevalo, da besede spremenite v dejanja. RAK (22.6.-22.7.) Čeprav vaše poslovno življenje ne bo tako bleščeče, kot si ga želite, se zaradi tega ne obremenjujte več tako zelo, raje izkoristite priložnost in na novo odkrijte sebe. LEV (23.7.-23.8.) Radi boste v družbi veselih in glasnih ljudi, kjer boste lahko tudi sami polno razkazovali svoje čare. Življenje si boste želeli zajemati z veliko žlico, a tako lahko ne bo šlo. DEVICA (24.8.-23.9.) Val optimizma, ki vas odnaša, vas lahko kaj hitro postavi na trda tla. Pričakovanja in zahteve drugih bodo konkretna, samo z govorjenjem ne boste opravili nič. TEHTNICA (24.9.-23.10.) Prav nobene slabe vesti ne imejte, če se boste nekaj časa ukvarjali samo s sabo - tuji problemi vas bodo tako in tako počakali. ŠKORPIJON (24.10.-22.11.) Prija vam občutek, da imate dovolj volje in energije, da lahko opravite z vsem, kar vam pride na pot. Poleg tega vam to vliva samozavest, po kateri ste dolgo hrepeneli. STRELEC (23.ii.-2i.i2.) Stvari se boste lotevali z razumom in logiko, podvrženi boste analiziranju ljubezenskega odnosa, noben odgovor vas ne bo zadovoljil. KOZOROG (22.12.-20.i.) Včasih se je potrebno razburiti, da bi vas drugi bolje razumeli, a ne pretiravajte, tudi lepa beseda lepo mesto najde. VODNAR (21.1.-19.2.) Na vrat na nos se boste spustili v raziskovanje svojih čutov in čutil. Z užitkom boste spet spoznavali, kaj pomeni flirt, ki ga boste doživljali kot erotično predigro. RIBI (20.2.-20.3.) Ljubili boste življenje in življenje bo ljubilo vas. Polni boste energije in veselja, kar bo v vašo bližino prinašalo veliko prijemih ljudi, ki vas bodo razvajali. Matični podatki UE Šentjur Poročili so se: Matic Johan iz Šentjurja in Marija Skale iz Košnice; Jure Kovač iz Šentvida pri Planini in Katja Rajh iz Planine pri Sevnici; Peter Oblak iz Šentjurja in Lidija Borak iz Griž; David Šibal iz Ponikve in Vesna Škerget iz Razborja. Umrli so: Martina Arzenšek iz Črnolice, stara 84 let; Julijana Šuster iz Osredka, stara 94 let; Majda Žlavs iz Šentjurja, stara 52 let; Filip Zagoričnik iz Šempetra, star 82 let; Vincencij Žlender iz Loke pri Žusmu, star 85 let; Enes Koželj iz Jezerc pri Dobju, star 49 let; Zdenka Dren iz Celja, stara 80 let; Stanko Selič iz Lažiš, star 82 let. Naslednja številka Šentjurskih novic izide 5. novembra 2013. Šentjurske novice izhajajo vsako zadnjo sredo v mesecu. Uredništvo: MediaStar, d. o. o., Drofenikova ulica 15,3230 Šentjur. Telefon uredništva: 03 620 02 52. E-pošta uredništva: urednistvo@sentjurskenovice.si Odgovorni urednik: Jure Godler, urednik@sentjurskenovice.si Dopisniki: Bogdan Rahten, Gašper Andrinek, Nina Krobat, Saša Rečnik, Jasna Romih, Milenka Blaževič, Zoran Borovšak, Vid Aužner Lektoriranje: Bogdan Rahten, Urška Godler Oblikovanje: Matjaž Šrekl, Uroš Štruc matjaz@radiorogla.si Oglasno trženje: Nika Zorič 041677 561, Suzana Zorič 031658 468 Natisnili smo 1500 izvodov. Šentjurske novice tiska Grafika Gracer, d. o. o., Celje. Lema naročnina znaša 24 EUR. Naročniško razmerje lahko prekinete le ob koncu obračunskega obdobja, odpoved mora biti sporočena pisno. Časopis sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5-odstotni davek na dodano vrednost (vračunan v ceni). Številka transakcijskega računa pri Banki Celje je 0600 0037 3219 342. Časopis je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 1049. Stališča avtorjev niso nujno stališča uredništva. Tl _L : JSmL Direktorju Direkcije RS za ceste se je prikazala Marija, ko ni bilo pritožbe na javnem razpisu. 4^ Diaci ali Diači, to je zdaj vprašanje. Ob toliko podpisih pogodb, kot jih je zadnje čase, ni nič čudnega, če si župan občasno koga ne zapomni. 4 Še latino plesalke niso več, kar so bile. Miganje z ritko ni privabilo več kot nekaj deset gledalcev. Mogoče bi za več občinstva morale odvreči še kakšno krpico ali pa odpovedati tekme slovenske reprezentance. V Iz prve roke smo izvedeli, da so evropski košarkarji slabi ljubimci - v štiridesetih minutah vsaj dvajset minut počivajo. Šentjurski gostinci so se slabo pripravili na EuroBasket; še tiste redne stranke so pobegnile v Celje v večje navijaške cone. si <44 Organizatorji prireditev se pritožujejo nad slabo udeležbo. Mogoče bi pomagalo, da ne bi vseh prireditev v mesecu izvedli ravno na isti dan ob isti uri. Leto 2013 je šentjursko leto gasilcev. Po naj prostovoljcu smo dobili tudi občinskega nagrajenca, oba iz gasilskih vrst. Unikatovci so navdušili. Po uradnih ocenah je bilo obiskovalcev 2.000, znani Slivničan pa je ob jutranjih urah trdil, da jih je dvakrat toliko. Učitelj: »Janezek, če imaš pet bombonov, pa ti jaz vzamem tri, koliko jih še imaš?« Janezek: »Komu boš ti vzel bombone, čuj ...« © Janez pride v šolo z modrim očesom in razlaga: »Boril sem se za čast neke punce.« »In?« so radovedni. Janez: »Uspela jo je ubraniti.« © Policaj se zaleti v konjsko vprego. Stopi iz avtomobila in vidi konja, kako na tleh v mukah rezgeta. Potegne pištolo in mu da milostni strel. Obrne se in zagleda kmeta, kako odskakuje po eni nogi, drugo pa nosi pod pazduho in vpije: »Meni ni nič, meni ni nič...« © Janez pride pred Svetega Petra in hoče v raj. Peter pravi: »V raj spuščamo samo dobre, poštene ali pogumne.« Janez: »Saj sem pogumen. Po tekmi Mari-bor-OUmpija sem se pred Ljudskim vrtom drl ‘OLIMPIJA!!’ in kazal Violam sredinec.« Peter lista po beležki: »Res? Tega pa nimam zapisanega ... Kdaj pa je to bilo?« Janez: »Pa evo, pred tremi minutami...« © Turist Janez hodi po cesti v avstralski savani. Naleti na aborigina, ki čepi na vseh štirih z ušesom ob tieh in počasi govori: »Lincoln Continental ... svetlo siv... registracija CA-F84-355...« Janez vpraša: »Kaj je to mogoče, da vse to ugotovite iz zvoka v tleh?« Aborigin: »Ne... takšen ... me je ... pravkar ... povozil.« (46) Prosti čas j 1 SLOVENSKI GRAFIČNI OBLIKOVALEC PETER GESLO UPOŠTEVANJE IGRALSKA KARTA RDEČE BARVE JE DISCIPLINA ALPSKEGA SMUČANJA \/ % -1 * 9* S JUTRANJI NAPITEK NORDIJSKI BOG MORJA KOPALIŠČE PRI BENETKAH MAKEDONSKI NARODNI HEROJ LUDOLFOVO ŠTEVILO SESTAVIL: FRANC PEŠEC PREDSEDNIK ŠAHOVSKEGA DRUŠTVA ŠENTJUR DIRKALIŠČE V ITALIJI ITALIJANSKI SKLADATELJ ANTONIO (1678-1741) DANSKI OTOK PRAVILNA BESEDNI PRIROČNIK ŽIVA BITJA LUCIJA REKA MED ZDA IN KANADO DUŠIK PISATEU ZOLA ŽLAHTNI PLIN ATENSKI KLUB LAST LOVCEV GRŠKA ČRKA KALIJ NEKDANJA ARMADA INTERVAL V GLASBI JAPOSNKA GLEDALIŠKA IGRA HRIBOVJE NA HRVAŠKEM AVSTRIJA GRAM AMPER MESTO V BIH (II. AVNOJ) KISIK LADJEDELNI-ŠKA NAPRAVA PEVKA RUPEL NAPISANA PREDAVANJA JAJČNIK, JAJCEVOD ... SVETI OBLAK ALOJZ DARILO ŠPORTNIKA ATLETIKE SOPRANISTKA TEBALDI RDEČI KRIŽ ŽENSKO IME ALBERT EINSTEIN GRŠKI PESNIK (314-240 P.N.Š) POVODNA KUNA KLIČNO ZRNO- TROSOVK STANKO LORGER DANSKA FILMSKA IGRALKA ASTA (1883-1972) FILMSKI VESOLJČEK FR. IGRALKA JOSE KOPER NEMŠKI KIPAR BENNO POLMER ADOLF ČADEJ GRŠKA ČRKA MESTO BLIZU KRASNO-JARSKA NASPROTNO OD MLADO KRALJ (ŠAH) MESTO V SRBIJI SVETA GORA V GRČIJI Srečni nagrajenci septembrske številke so: Miran Kovačič s Planine pri Sevnici, Alojz Oblak iz Šentjurja in Klara Obrez iz Šentjurja. Bon za dvig nagrade, ki jo poklanja Pizzeria Zanzibar iz Šentjurja, boste prejeli po pošti. Iskrene čestitke vsem! V novi nagradni križanki je pokrovitelj Magic Aleksander. Izpolnite geslo, napišite ga na kupon in ga najkasneje do 28. oktobra pošljite na naslov: MediaStar založništvo d. o. o., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur ali skenirani kupon pošljite na elektronski naslov urednistvo@sentjurskenovice.si. iSEPTEMBER Nagradna križanka i J Nagradno geslo:______________________________________________________1 i Ime in priimek:______________________________________________________i 1 Naslov:______________________________________________________________1 L. — — — — — — — — — — — — — — — — — — — J Kuhamo z VAMI Recept septembra Bučkin čips Sestavine za 4 osebe: • 3 bučke • 100 g moke • žlica koruznega škroba • žlička soli • dva ščepca mletega črnega popra • olje za cvrenje Priprava 1. korak: Bučke operemo in jim odrežemo oba konca. S pomočjo ostrega noža ali na mesoreznici jih narežemo na tanke kolobarje. 2. korak: V skledi z vilicami zmešamo moko, koruzni škrob, sol in poper. Kolobarje bučk z obeh strani rahlo pomokamo, otresemo in odlagamo na krožnik. 3. korak: V globoki ponvi z debelim dnom segrejemo olje. Plast olja mora segati vsaj 3 cm visoko. Olje je dovolj segreto, ko se okoli ročaja lesene kuhalnice, ki jo potopimo v olje, začnejo delati mehurčki. V segretem olju postopoma zlato rumeno ocvremo kolobarje bučk. Posamezne kolobarje cvremo od 2 do 3 minute. 4. korak: Ocvrte bučke poberemo iz olja s penovko. Odlagamo jih na krožnik, obložen s papirnatimi brisačami. Odcejene ocvrte kolobarje bučk stresemo v skledo in postrežemo. v OKREPČEVALNICA ČOČKA Drofenikova 3, 3230 Šentjur Edini v Šentjurju s SAMOPOSTREŽNIMI MALICAMI za samo 4,20 € - izberi in vzemi si sam, kolikor želiš in lahko poješ! Sprejemamo naročila za zaključene družbe. Informacije: 031 571 750 r P0STANI CIIANSKMS • Članstvo v študentskem klubu mladih Šentjur se izkazuje s in izpolnjeno pristopno izjavo. potrdilom o šolanju - kopija ali original • Članstvo moraš obnavljati vsako leto znova! • Član/ica ŠKMŠ lahko postane vsak, ki ima status študenta/ke ali dijaka/inje ter stalno prebivališče v občini Šentjur ali občini Dobje. Za vse, ki boste svoje članstvo podaljšali septembru in oktobru, smo pripravili nora PROMOCIJSKA DARILA - izbiraš lahko med SKMS dežnikom in copati! ŠTUDENTSKI KLUB MLADIH ŠENTJUR iii C. MILOŠA ZIDANŠKA 28; 3230 ŠENTJUR www.skms.net B info@skms.net J 03/746-41-00 0 031/404-146 BBšSS nate čakam PRIMORSKI AVroCENTcT so na voljo na spletni strani www.avtokrka.si bor • Šentjur • Lendava • Sežana www.avtokrka.si