PoStains plačan« V guUMuL
Leto XIX., št. 155
Ljubljana, četrtek 7. Julija 1938
Cena t Dir
LlpravnlStvo: LjuUjana, KoaOjeva S
—	Telefon SL S122. 8123, 8134, 8136, 813«.
Inaera tnJ oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 8492 In 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon St. 2456. Podružnica Celje: Kocenova attca 3.
—	Telefon St. 190.
Računi pri poŠt- ček. zavodih: Ljubljana St. 1L842, Praga dalo 78.180. Wien 8t 106.341
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3123, 3133, 3134 3135. 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št. 3455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L telefon št. 65.
Rokopisi se se vračajo
Največji triumf v zgodovini sokolrtva
Grandiozen zaključek X. vsesokolskega zleta — V prekipevajočem navdušenju je Praga spremljala manifestacijski sprevod sokolskih legij ter ponovno zapečatila vsesokolsko vzajemnost, ki se je izlila v mogočen akord sokolskega bratstva
Praga, o. julija, h. Jubilejni vsesokolski zlet je končan. Jubilejen je bil v dveh pogledih: bil je deseti po vrsti in padel je v 201etnico osvobojen j a in zedinjenja Cehoslovakov. Dostojen je bil teh dveh jubilejev, saj se je razvil v največjo slav-nost, kar jih je kdaj videl slovanski svet, a gotovo tudi v eno najlepših, kar jih je sploh kak narod doživel. Današnji dan je tvoril triumfalen zaključek, da si bolj veličastnega ni mogoče zamisliti. Doslej so vsesokolski zleti rasli drug za drugim, zavzemali vedno večji obseg, vsakokrat bolj razgibali in razvneli praško prebivalstvo in ves narod. Sedanji je bil i po zunanjem sijaju, i po številu udeležencev, posebno pa še po prekipevajočem navdušenju prebivalstva tak, da si je težko predstavljati, kako bi ga mogel v bodoče še kak vsesokolski zlet prekositi. Bila je to ena sama visoka pesem življenja in zdravja, moči in lepote, visoka pesem brezmejne ljubezni do naroda in rodne grude, ljubezni do vsega človeštva, vere v ideale, ki lahko vodijo človeštvo k sreči in napredku.
Praga se*je prebudila danes v bleščečem solnčnem jutru. Včerajšnji dež, ki je malo kazil zadnji sokolski javni nastop in popolnoma onemogočil za zvečer napovedano zadnje predavanje grandiozne zlet-ne scene, se je danes izkazal za pravi blagoslov. Razčistil je ozračje in ga ohladil, tako da so množice lažje prenašale silni napor, ki ga je terjal današnji dan. Povrh je še ves dan vel rahel veter, ki ni bil samo prijeten za telo, temveč je s tem, da je zaradi njega v jutranjem soln-cu prešerno plapolalo na desettisoče zastav po praških ulicah in trgih, izredno prispeval, da je bila zunanja slika še bolj razgibana, pestra in veličastna.
K množicam, ki so bile že vse te dni v Pragi, so se danes zgrnile še nove iz vse širne okolice. Cela vrsta posebnih vlakov je k današnjim zaključnim svečanostim pripeljala neštete tisoče. Vse ceste v Prago so bile kmalu po solnčnem vzhodu polne avtobusov, zasilno preurejenih tovornih avtomobilov, pa seveda tudi osebnih avtomobilov in motociklov. Kakor ogromna brezkončna kača so se vile kolone teh vozil z vseh smeri proti Pragi in se vlivale v njene ulice. Tudi Praga sama je bila že na vsezgodaj na nogah. Ko je solnce vzšlo, je našlo na ulicah že strnjene vrste ljudi v špalirju, ki so si hoteli zagotoviti dober prostor za sprevod Ob 7. je bil špalir povsod že dva- in trikraten, pol ure kasneje pa so že morali ustaviti tramvajski in avtomobilski promet.
Medtem so od vseh strani odmevale vesele koračnice in živahne popevke. Sokolski bataljoni in polki so se zlivali iz svojih začasnih domov v Kraljeve Vi-nohrade, kjer je bil zbor za sprevod. Prihajala je župa za župo, ponekod pa tudi več žup skupaj, češke in jugoslovenske, vse pomešano. Krasen dan, ki je vstal po včerajšnjem dežju, je pripomogel svoje, da so srca kipela in grla vriskala že zgodaj zjutraj. Zdravo! Zdravo! Zdar! Zdar! je orilo od sprevoda do sprevoda. Vsa ta neizmerna sokolska družina, združena po svojem bratstvu, po skupnih ciljih, se je pozdravljala iz globine srca in je razigrana dajala duška svojemu veselju, svoji sreči, svojemu ponosu. Ta domača sreča sokolstva med seboj ni bila manjša od one, ki jo je kmalu nato nudilo nepopisno zmagoslavje ob pohodu po mestu.
Sprevod, kakršnega
Praga še ni videla
Okrog Ì20.000 Sokolov in Sokolic ter inozemskih telovadcev v povorki — 750.000 ljudi v špalirju
Za 9. uro je bil napovedan začetek sprevoda in točno ob 9. se je začel. Vse ulice, določene za sokolsko pot po zlati Pragi, so bile takrat že popolnoma neprehodne. V špalirju je stalo po 10 in več vrst. Vsi ljudje so imeli v rokah zastavice, a oni v zadnjih vrstah so se oborožili s periskopi, s katerimi so lahko gledali preko svojih prednikov.
Nekam čuden je bil po zadnjih dneh pogled na množice po ulicah, ker so jih tvorili sami civilisti. Sokolov in Sokolic med njimi ni bilo, saj so vsi šli v sprevod. Bilo pa je tudi vse praško prebivalstvo, prav vsi sloji, vsi stanovi, vseh starosti, od najmlajših do najstarejših. Cele hiše so izgledale kakor živi grozdi. Vsi balkoni, vsa okna so bila polna gledalcev. Oni, ki niso mogli v špalir, ker je morala policija končno ulice zapreti tudi za pešce, so se zgn etili na križiščih in daleč v sosednje ulice ,da so vsaj od daleč lahko pozdravljali in se udeležili tega edinstvenega doživetja. Težko je preceniti množico, ki se j? gnetla v špalirju. Nocojšnji praški listi pišejo ,da je bilo do 750.000 ljudi. In vsi so bili kakor ena družina, vsi Srečni in ponosni, da so videli v sprevodu discipliniranih sokolskih množic, kako močan, kako zdrav in kako lep je njihov narod.
Na čelu sprevoda so nosili Sokoli veliko državno zastavo. Spremljala jo je častna četa z golimi meči v rokah. Sam je nato stopal poveljnik sokolske armade, načelnik ČOS in vseslovanske sokolske zveze dr. Klinker.
Inozemski gostje
Sledili so mu zastopniki neslovanskih narodov, vsak s svojo zastavo. Po vrsti so šli najprej Angleži, Belgijci, Estonci, nato Francozi z 200 telovadci in enakim številom telovadk, ki so s svojimi ljubkimi oblekami izzvale posebne ovacije. Litovcev je bilo okrog 150, Latijcev kakih 100. Mo čan in zelo pester je bil oddelek Ritmunov, ki je štel 700 moških in žensk. Dobra polovica jih je bila v narodnih nošah. Rumuni in št nekateri drugi so pozdravljali z dvignjeno roko. Vsem so množice prirejale tople ovacije.
Drugo skupino so tvorili Slovani, ki niso organizirani v vseslovanski sokolski zvezi, predvsem emigrantski Rusi in Ukrajinci, nato pa so se razvrstili ameriški češki Sokoli, člani v modrih, članice v elegantnih belih krojih. Tudi vse te skupine so bile sprejete z živahnim aplavzom.
Pohod slovanskega sokolstva
Predsedništvo Slovanske sokolske zveze je nato otvorilo mogočen sprevod slovanskega sokolstva. Najprej je šlo okrog 800 Bolgarov v svojih že pri nas znanih pestrih krojih. Izredno slikovit je bil pogled na njihove narodne noše. Množice so jih pozdravljale z mahanjem zastavic in robcev ter z viharnim vzklikanjem.
Prišli so nato bataljoni jugoslovenskih Sokolov in Sokolic. 140 zastav so imeli, 9 lastnih godb jim je igralo. Po osem v vrsti ,
so stopali prožno in čvrsto. Najprej sta šli obe naši tekmovalni vrsti, ki sta se tako dobro odrezali pri mednarodnih telovadnih tekmah. Stotisoči v špalirju, ki so viharno pozdravljali že vse oddelke poprej, so ob prihodu jugoslovenskih sokolskih legij prešli v pravcati orkan, ki je popolnoma. zadušil vse drugo, zlasti tudi godbo, da svojih instrumentov niso slišali niti godbeniki sami. Naši so korakali po župah, najprej člani, za njimi članice v krojih, nato narodne noše iz prav vseh žup, iz vseh predelov Jugoslavije, kakor da gre za vsesokolski zlet kje pri nas. Malo je bilo še v naši državi sprevodov, kjer bi bilo zbranih toliko naših krasnih narodnih noš, od Srbohrvatov in Slovencev pa tja do Ba-načanov, južnih Srbov in Črnogorcev. Pra-žane in druge gledalce je ravno njih bujna slikovitost še bolj podžigala k novim viharnim pozdravom in ovacijam. Okrog 6000 naših Sokolov in Sokolic je dobrih 20 minut korakalo mimo in vsi so naredili tako mogočen vtis, da so lahko ponosni nanj in z njimi ves naš narod.
Glavni del sprevoda so tvorile divizije češkoslovaškega sokolstva. Prvi so šli dunajski in berlinski Sokoli, ki so na željo svojih nemških oblasti nosili na čelu hitlerjevsko zastavo. Nova nemška zastava se je na ta način prvič pojavila na praških tleh. Obdana je bila razen od Sokolov tudi od močne policijske straže, da bi se že v kali onemogočil vsak incident. A vsi ti ukrepi so se izkazali za nepotrebne. Niti en klic ni padel, niti ena gesta ni bila storjena, ki ne bi bila v skladu s svečanostjo današnjega dne, ali bi mogla dati komu povod za pritožbe. Razume pa se, da so bili dunajski in berlinski Sokoli deležni nepopisnih ovacij.
Oddelek posebej so tvorili češkoslovaški tekmovalci in tekmovalke, najprej oni z mednarodnih tekem, ki so v obeh skupinah, moški in ženski, zasedli prvo mesto, nato pa tekmovalci iz tekem ČOS.
čsl sokolski veterani
Častno mesto za njimi je bilo določeno za najstarejše pripadnike češkoslovaškega sokolstva, ki so se udeležili že prvih dveh sokolskih zletov pred 60 leti. Razmeroma lepo število jih je še. V dveh velikih avtobusih so jih vozili. Šest med njimi pa jih je še tako krepkih, da so vso dolgo pot stopali peš. Množice so jim prirejale nepopisne ovacije, oni sami pa so bili tako ginjeni, da so se jim vlivale solze iz oči. To je tudi razumljivo, saj so videli triumf ideje, ki so se ji posvetili v svoji mladosti in to triumf, o katerem takrat nihče ne bi niti sanjal. Za prvi sokolski zlet je dr. Miroslav Tyrš vodil po praških ulicah na Strelski otok 720 Sokolov. Danes je korakalo v sprevodu nad 100.000 Sokolov in Sokolic.
Za to prvo generacijo so se vrstile mlajše generacije sokolstva v brezkončnih vrstah, župa za župo, vseh 52 žup po vrsti. Prve so se uvrstile najbolj oddaljene žu-pe, na čelu jim žuipe iz Podikarpatske Rusije in Vzhodne Slovašike, nato pa ostale po oddaljenosti sedeža župe od Prage tako, . da so sprevod končno zaključile praške žu- I
pe. Tudi Čehoslovaki so korakali v enakem razporedu kakor Jugosloveni, najprej člani, nato članice v krojih, nato za vsako župo narodne noše. Na domače, zlasti pa na tujce so posebno narodne noše naredile po svoji pestrosti in svoji raznolikosti izreden vtis. Množice niso nehale vzklikati in mahati z robci in zastavami in ves sprevod je bil en sam triumfalen pohod, kakršnega še niso doživeli ne Sokoli in Sokoli-ce, ki so korakali v sprevodu, ne sto tisoči, ki so stali v špalirju.
Sprevod je zaključil močan oddelek sokolske konjenice. Nad 800 jezdecev je nudilo grandiozen pogled. Med njimi je bil tudi močan oddelek jugoslovenskih sokolskih konjenikov, ki so bili zopet deležni še prav posebnih ovacij.
Prezident dr. Beneš sega v roke br. Ganglu
Sprevod je krenil preko Vaclavskega trga po Masarykovem keju na Staromest-ni trg pred staroslavno mestno hišo, kjer je bil defile mimo častne tribune. Na tribuni so se zbrali najvišji odličniki, prezident republike dr. Beneš s soprogo, vsi člani vlade z ministrskim predsednikom dr. Hodžo na čelu ves diplomatski zbor, med njimi tudi papeški nuncij, vsi ofici-elni delegati tujih vlad in oficielna zastop-
stva posameznih držav ter ogromna množica novinarjev, predstavnikov vseh vodilnih svetovnih listov. Prizori, ki so se odigravali ob mimohodih sokolskih množic, so nepopisni. Bil je to en sam orkan neprestanih ovacij. Prav posebno navdušeno so bih zopet pozdravljeni Jugosloveni. Ko je na čelu jugoslovenskega sokolstva prikorakalo starešinstvo SKJ s prvim pod-starešino br. Gang lom na čelu, je prezident dr. Beneš stopil s tribune, šel jugo-slovenski povorki par korakov nasproti in prisrčno stisnil roko br. Ganglu, kar je napravilo na množico, posebno pa še na jugoslovenske Sokole in Sokolice silen vtis. Na p re ziden ta dr. Beneša je kar deževalo cvetja in skoraj v hipu je bil popolnoma zasut z rožami
Sprevod je trajal skoraj polnih pet ur. Pričel se je ob 9. dopoldne, a ob 13.30 so šele krenile zadnje sokolske čete na pot. V sprevodu je bilo okrog 1500 sokolskih zastav in okrog 200 godb. špalir ob vsej približno 6 km dolgi progi je bil ves čas zgoščen in neprekinjen. Vsakogar, ki ni mogel vztrajati do konca, so takoj nadomestili drugi, ki so bih srečni, da so se lahko prerili malo naprej. Vse te mogočne manifestacije ni mogoče z besedami popisati, to je bik» treba videti. Vsem pa, ki so bòli soudeleženi pri tem triumfu, bo ostal današnji dan v neizbrisnem spominu.
Nastop treh bratskih vojsk
Nepopisni prizori na stadionu pri vežbah češkoslovaških, rumunskih in naših vojakov — 400.000 gledalcev
Enako mogočen kakor dopoldanski ma-nifestacijski sprevod sokolske armade po Prag} je bil popoldanski javni nastop voja^-št/va Male antante, s katerim 6e je zaključil letošnji veličastni vsesokolski zlet. Na 60-kolskem zletišču se je pričela že v opoldan, skih urah zbirati mno^nca, ki je do nastopa narastla na 400 do 500 tisoč glav, v morje ljudstva, ki je kipelo po tribunah in se razlilo eelo po robih telovadnega prostora. Stadion je bil napolnjen z ljudmi kakor še nikoli. Kljub temu so morale neizmerne množice ljudstva ostati zunai. Zbirale eo se okrog zletišča, čeprav so računale z možnostjo, da ne bodo mogle v stadion. Privabila jih je zavest, da bodo lahko znova pozdravile prezidenta dr. Beneša in ob tej priliki manifestirale za svobodo in neodvisnost republike, za bratsko slogo z zavezniškima kraljevinama Jugoslavijo jn Rumu-nijo. Vedele so, da bodo lahko tudi od zunai videle velike vaje češkoslovaškega letalstva, ki i e danes pokazalo, da je po svoji tehniki na višku, da se lahko meri z vsemi najnaprednejšimi letalskimi silami v Evropi.
Na stadionu so vihrale češkoslovaške, jugoslovenske in rumunske državne zastave. Pričetek velike prireditve zavezniških vojsk je oznanilo 21 topovskih strelov. Najprej so nastopili oddelki vseh treh vojsk in se razvrstili na telovadišču. Med burnimi ovacijami občinstva, ki je že z nepopisnim navdušenjem pozdravilo nastop posameznih vojaških oddelkov, je prispel na zletišče prezident dr. Beneš s svojo soprogo Hano in v družbi ministrskega predsednika dr. Milana Hodže. Prezident je nagovoril zbrane delegacije zavezniških vojsk s kratkim pozdravom, ki ga je zaključil z vzklikom: Nazdar! Kakor salva strelov je zagrmel z zletišča odzdrav postrojenih vojaških čet: Zdar!
Na stadionu sta bila razvrščena dva češkoslovaška pehotna polka, ki sta z obeh strani obdajala rumunsko in iugoeloven-sko vojaško delegacijo, ki sta se postavili prav v sredi stadiona. Zadaj se je razvrstila baterija topništva in ob njej na vsako stran po en eskadron konjenice. Stadion je nudil izredno pestro sliko.
Prva točka programa je bila produkcija češkoslovaških motoriziranih oddelkov. Nastopilo je 24 avtomobilov in 48 motociklov. Izvajali so najrazličnejše vojaške vaje, med njimi nekatere z naravnost neverjetno vratolomnostjo. Nadvse so se postavili motociiklisti, ki so skaka'i z meter visokega most i č ja v najostrejšem diru. Želi so — razumljivo — viharne aplavze stotisočglave množice na tribunah.
Naslednja točka je bila vojaška telovadba, ki je predočila v simboliziranih kretnjah vse delo v vojašnicah Nov val aplavzov so izzvaili konjeniki, ki so nastopili z raznimi kozaškimi igrami. Izvajali so jih v divjem galopu, da so množice strmele. Nato so prav take aplavze želi pionirji, ki so v pičlih 20 minutih postavili preko 30 metrov dolg most in ga še v krajšem času spet razdejali in na 10 avtomobilih odpeljali.
Nastopila je nato rumunska vojska. 2e takoj ob razvrstitvi je bila pozdravljena z živahnim aplavzom. Izvajala je proste vaje s puškami, nato stilizirane rumunske narodne plese, nazadnje pa se je razporedila tako, da je oddelek sestavljal veliko črko B, začetnico prezidentovega priimka. Silen je bil aplavz, s katerim je pol milijona ljudi nagradilo rumunske vojake za to gesto zavezniške zvestobe.
Vihar vzklikanja in ploskanja se je še stopnjeval in pretresel vse tribune, ko so za Rumuni nastopili jugoslovenski vojaki. Prikorakali so na sredo telovadišča v treh
kolonah. V sredini so bili naši mornarji v belih hlačah in golih prsi, tako da se je solnce odbijalo od njih zagorelih teles. Na obeh straneh so bih infanteristi, prav tako brez bluz, v samih telovadnih majicah. Vaje so izvajali tako skladno, tako temperamentno, da so naravnost fascinirali vse in da je skoraj sleherni njihov gib izzval nove izbruhe nepopisnih ovacij. Ko so po končanih vajah odhajali, so se aplavzi stopnjevali tako zelo, da jih je mogoče primerjati samo še z navdušenjem, s katerim sta bila sprejeta od praških sokolskih množic nastopa jugoslovenskega naraščaja in članov.
Drugi del sporeda so zavzeli nastopi češkoslovaške vojske. Mogočna je bila parada 140 vojnih letal, ki so hkratu prihrumela nad stadion. Sedem letal je nato skupno izvajalo razne akrobacije. Za zaključek je poročnik Novak, sloviti češkoslovaški letalec, predvajal take vratolomne vaje, da je ljudem zastajal dih.
3000 mož praške posadke je nato nastopilo s prostimi vajami. Izvajali so jih brez godbe, brez povelj, tako da ni bilo slišati ničesar drugega kakor odsekane udarce njihovih nog, rok, pušk. Vaje so napravile nepopisen vtis. Navdušenje je bilo velikansko. Mnogo veselja in zabave so za tem nudili občinstvu jezdeci, ki so se producirali z naravnost neverjetno dovršenostjo. Nastopilo jih je 300. Tako se je slavnostni zavezniški vojaški nastop zaključil.
Defile vojaštva
Sledü je defile vseh treh vojsk. Odorila ga je častna četa češkoslovaške vojske. Za njo so strumno stopali rum un s ki vojaki e svojo godbo, nato naši s evo jo, za njimi pa zopet močni oddelki češkoslovaške armade. V množici so nastajali orkani navdušenja in ovacij. Ko je jugoslovenska vojaška delegacija korakala mimo prezàdentske tribune, je množica v pravem deliriju navdušenja ploskala, vzklikala, valovala, da vsega tega navdušenja zlepa m mogoče popisati. Mrak je že legal na Prago, ko so se silne svečanosti današnjega dne zaključile. Ob 7.45 so poslednji oddelki zavezniških armad zapustili zletišče. Še so odmevali trdi udarci peta izpod gilavnega vhoda, ko se je množica polagoma pričela razhajati.
Ko je dr. Beneš zapustil tribuno, je poteklo nekaj ur, da se je stadion do kraja izpraznil.
Veličastni deseti vsesokolski zlet v zlati Pragi je končan. Ko to ob pozni uri poročam, odmevajo po vseh ulicah sokolske pesmi, vmes akordi sokolskih koračnic neštetih godb. Češkoslovaške sokolske župe že odhajajo. Posebni vlaki že zapuščajo Prago.
Z njimi se širi po vsej prostrani češkoslovaški domovini silni dojem, ki ga je napravil vsesokolski zlet na Prago, na njene goste, na zastopnike vsega sveta, z njimi odnašajo deset tisoči udeležencev nezruš-ljivo zavest sokolskega bratstva, neomajne trdnosti sokolske vzajemnosti in mogočno afirmacijo češkoslovaške suverenosti in demokratske svobode.
Razhod sokolstva
Že ves večer odhajajo vlaki, še vso noč in že ves jutrišnji dopoldan bodo zapuščali Prago. Jutri popoldne krene na pot tudi 11 posebnih jugoslovenskih sokolskih vlakov. Tudi z njimi se bo v našo domovino zanesla ojačena in pomlajena ideja vseso-kolske vzajemnosti, ki jo je tako silno afirmiralo sokolstvo na tem svojem jubilejnem zletu.
t \ l
' T
t «
A
■/ v
» »
. I J v '
e V T
' / /
« * > i
I «
' r i'i f iS
'• i » i ■i * V- i f i èli
Poljska zunanja politika
Varšava, 7. jul. AA>. »Gazeta Polska« posveča zelo obširen članek načelom, na katerih je minister Beck zasnoval poljsko zunanjo politiko, ter ugotavlja, da je neodvisna in da ni v službi nobenih tujih interesov. Služi izključno samo poljskemu narodu, ki mu je ^usojeno, de. postan*1 velik«. Poljska se ne veže z nobeno mednarodno doktrino niti se ne orientira po svojih simpatijah ali antipatijah do kateregakoli političnega režima. Prav tako se ne želi vplesti v katerikoli evropski blok. Poljska ima na severu Baltiško morje, a na jugu se naslanja na Karpate. Zunanja politika Poljske je do skrajnosti miroljub na. Ker smatra sedanje stanje svojih mej kot minimum mednarodne pravice, odklanja vsako zamisel o zmanjšanju njenega ozemlja in njenih mednarodnih pravic, če bi bila prisiljena stopiti v vojno, se bo borila za novo evropsko preureditev na podlaga pravic vseh narodov, da sami odločajo o svoji usodi- Poljska bo vedno izpolnjevala vse svoje mednarodne obveznosti.
Inozemci o zmagi
sokolskih idej
London, 6. julija, h. »Yorkshire Post« objavlja dolg uvodnik o sokolskem zletu in sokodskem pokretu na Češkoslovaškem, v Jugoslaviji in drugih slovanskih državah. Med drugim piše: Zgodovina sokolstva je zgodovina slovanske borbe za neodvisnost. List razpravlja o vlogi Masaryka, Krama-ra in drugih v borbi proti potujčevanju in pravi, da sokolstvo ni omejeno ne po verskih, ne po rasnih, ne po družabnih ozirih Sir Valter Leyton objavlja v »News Chro-niclu« obširen članek, v katerem opisuje grandiozne prizore s sokolskega zleta in objavlja tudi celo vrsto slik. V članku opisuje podrobni razvoj sokolskega pokreta in njegov pomen. Nihče od vseh, ki so bili prisotni na Masarykovem stadionu, ne dvomi o političnem pomenu silnih manifestacij ob sprejemu jugoslovenskih Sokolov. Tudi prisotnost zastopnikov iz vzhodnoevropskih držav je značilna. Rumunija je zastopana po uglednih parlamentarcih. Iz sokolskega pokreta bi se tudi druge države in drugi narodi lahko mnogo naučili. Končno poziva list Anglijo, naj posnema slovanske Sokole.
Praga, 6. julija, h. Vodja oficielne belgijske delegacije na vsesokolskem zletu je senator Artur Manderporten. On je zastopnik belgijske vlade, istočasno pa tudi voditelj in organizator belgijskih gimnastov. Novinarjem je dal daljšo izjavo, v kateri se izredno pohvalno in laskavo izraža o vsesokolskem žletu. Med dragim je izjavil: Kot funkcionar belgijskih gimnastov sem imel že večkrat priliko študirati delovanje sokolstva in ustroje sokolske organi-vanje sokolstva in ustroj sokolske organi-ljenj češkoslovaškega naroda, nego tudi
izraz idealov belgijskega naroda, to je svobode in neodvisnosti, spoštovanja do človeškega dostojanstva in ideala demokracije. Potovanje po Češkoslovaški je bilo zame zelo poučno in jc bilo v marsikaterem pogledu pravo odkritje in nauk o solidarnosti obeh narodov. Belgija je leta 1914 pomagala s svojo hrabrostjo Čeboslovakom v borbi za njihovo samostojnost, Češkoslovaška pa je 21. maja 1938 rešila mir Evrope in s tem tudi mir Belgije. O tem sem se na vsesokolskem zletu še prav posebno prepričal.
Kaj pravijo praški listi
Praga, 6. iuL h. Praški listi bodo v četrtek v celoti posvečeni grandioznemu zaključku vsesokolskega zleta in ne more.;o najti dovolj besed, da bi opisali veličastne prizore in dogodke današnjega due. Zato so si pomagali 6 slikami, ki so jih polne strani in ki najbolj zgovorno pričajo o veličini tega nepozabnega sokolskega slavja V naslovih poudarjajo silo in moč sokolstva, ki se je manifestirala v teh dneh jn ki je zadi-vila ne samo Čehoslovake in Jugoslovene, marveč tudi vse ostale iarode.
Svečana instalacija praškega primatorja
Praga, 6. jul. h. Včeraj dopoldne je bila svečana instalacija primatorja dr. Zen-kla. Svečanosti so prisostvovale vse delegacije tujih držav in zastopniki tujih mestnih občin, ki so gostje Prage, številno je bilo zastopano tudi Sokolstvo, posebno veliko pa je bilo dijakov in mladine, ki je priredila primatorju dr. Zenklu burne ovacije.
španski načrt končno
soglasno sprejet
Popoln sporazum v plenuanu odbora za nevmešavanje o umiku tujih prostovoljcev iz Španije
London, 6. juL K. Po osmih mesecih se je včeraj popoldne znova sestal plenum london. nevtralnostnega odbora, ki je končno sprejel angleški načrt o umiku tujih prostovoljcev iz Španije, o organizaciji nove stroge kontrole na pirenejski meji in v španskih vodah, kakor tudi o priznanju vojaških pravic obema španskima taboroma pod določenimi pogoji. Kljub rezerviranosti ruskega delegata Kagana se je seja končala s pozitivnim rezultatom. Chamberlain si je zagotovil tako nov uspeh, na podlagi katerega bo lahko nadaljeval kljub naraščajoči opoziciji angleške javnosti svojo ravnotež-nostno politiko v Sredozemlju in v Evropi sploh. Spričo končnega sporazuma o španskem problemu je postalo zopet aktualno vprašanje uveljavljenja itali-jansko-angleškega sporazuma, o katerem so se pojavili že resni dvomi. Po Cham-berlainovih koncepcijah bo ta sporazum izhodišče za širšo angleško diplomatsko akcijo, ki naj bi dovedla do ureditve vseh glavnih evropskih vprašanj.
Plenum nevtralnostnega odbora se je sestal v angleškem zunanjem ministrstvu pod vodstvom zunanjega ministra lorda Halifaxa. Seja je trajala skoraj tri ure. Proti koncu jo je lord Halifax za četrt ure prekinil in je imel med tem kratko konferenco z zastopniki Nemčije, Francije in Portugalske, po kateri je bil na seji brez odloga sprejet definitivni sporazum v smislu sklepov, ki jih je pred dvema tednoma sprejel ožji nevtralnost-ni odbor Ob zaključku seje je ves odbor, ki šteje 26 zastopnikov evropskih, ameriških in azijskih držav, skupno z ruskim delegatom soglasno sprejel angleški načrt.
Takoj po seji so zastopniki Italije, Francije. Nemčije in Velike Britanije nakazali odboru v imenu svojih vlad 12.500 funtov šterlingov, da bi lahko odbor pripravil vse potrebno za umik tujih prostovoljcev iz Španije. Davi je zunanje ministrstvo odposlalo odobreni angleški načrt v Burgos in Barcelono s predlogom, naj nanj pristaneta tudi obe španski vladi. v petek bo sporazum o Španiji objavljen v posebni Beli knjigi, ki jo bodo izdali istočasno v Londonu, Parizu, Berli-
nu, Rimu in še nekaterih drugih evropskih glavnih mestih.
Načrt že Izročen obema španskima taboroma
London, 6. julija, h. Včeraj od londonskega odbora za nevmešavanje sprejeti
angleški načrt je bil danes že dostavljen obema španskima taboroma. Angleška vlada je prosila za čimprejšnji odgovor. Kakor se zatrjuje, odklanja španska republikanska vlada predlog generala Franca, po katerem bi bila samo luka Almeria dostopna tujim ladjam. Republikanska vlada zahteva ,da naj se izvede angleški načrt in da naj posebna nevtralna komisija preišče vse napade na nezaščitena mesta.
Angleški odgovor na Francove predloge
London, 6. jul. o. Na današnji seji angleške vlade je bila podrobno proučena Francova nota z znanimi predlogi o določitvi posebne nevtralne luke v republikanski Španiji. Angleška vlada je definitivno zavzela svoje stališče glede teh predlogov in je pripravila s"oj odgovor, s katerim je poslanik Hodgeson še danes odpotoval v Burgos.
S španskih bojišč
Castellon. 6. iul. d. Čete generala Arao-de. ki prodirajo v treh kolonah od severovzhoda, severa in severozahoda proti Nu-lesu. 20 km severno od Sagunta, so včeraj zasedle važno obalno mesto Buriano ter kraj Villaviejo. V zapadnem obalnem odseku po čete generala Garcie Valjna prodrle dalje v pogorju Espandan, južno od Terue-la pa so čete generala Varelasa nadaljevale svoje prodiranie na prostoru med cestama Temei — Sagunto in Teruel — Cuenca.
Francosko in angleško oporišče na Minore!
Rim, 6. jul. o. Tukajšnji listi poročajo, da :e barcelonska vlada dala na razpolago
angleškemu in francoskemu vojnemu bro-dovju pomorsko oporišče na otoku Minorci.
Eno leto kitajske vojne
Zunanfi minister general Ugaki napoveduje dolgotrajno
in težavno vojno
Tokio. 6. jul. br. Za današnjo obletnico pričetka kitajsko-japonskih sovražnosti so v Tokiju priredili veliko svečanost v počastitev padlih vojakov ki so ji prisostvovali zastopniki vlade, vojske ter velika množica. Obenem so bila povsod na Japonskem prirejena velika manifestacijska zborovanja. V Tokiju sta na zborovanju, ki se ga je udeležilo nad 100.000 ljudi, govorila zunanji in vojni minister. Zunanji minister general Ugaki je v svojem govoru naglašal. da med Japonsko in Kitajsko tako dolgo ne bo miru dokler bo kitajska vlada maršala Cangkajška paktirala s komunisti. V tem pogledu je Japonska nepopustljiva in ne bo nikdar dopustila, da bi se na Kitajskem vgnezdili komunisti To je tudi glavni vzrok, zakaj japonska vlada noče imeti s Čangikajškom nobenih stikov. Polagoma začenja tudi inozemstvo razumevati pravo bistvo j aponsko-ki tajskega spora. Japonska želi obnovo Kitajske in jo bo tudi izvedla v sodelovanju z novo kitajsko vlado v Pekingu, dokler pa Čangkajškov režim ne bo uničen, ne more biti govora o sklenitvi miru. Vojni minister je izpopolnil izvajanja zunanjega ministra, naglašajoč, da bo Japonska brezkompromisno nadaljevala borbo do kraja. Čeprav se zaveda, da bo vojni še dolgotrajna in težavna, bo Japonska kljub temu vztrajala do končne zmage. Z zborovanja so bili poslani pozdravi japonski vojski na Kitajskem.
Japonsko-Srancoski spor
Tokio, 6. jul. o. Zunanje ministrstvo je davi objavilo komunike, v katerem ostro protestira proti izkrcavanju francoskih čet na otočju Paracel na Južnem Kitajskem morju, južno od Hajnana. Komunike pravi, da je bila 1920. med Francijo, Britanijo in Japonsko sklenjena pogodba, s katero se in Japonsko sklenjena pogodba, s katero so otočje Paracel v upravnem pogledu podredi upravni oblasti na otoku Hajnanu. Otočje torej pripada Kitajski in ne kakšni drugi državi, kakor zatrjujejo Francozi. Zato japonska vlada ne more priznati francoske okupacije tega otočja in bo odredila vse potrebne ukrepe, da se francosko vojaštvo umakne s teh otokov. Japonska vlada si pridržuje tudi pravico zasedbe otoka Hajnana, ki so ga Kitajci utrdili, da bi jim služil v borbi proti Japoncem. Japonci smejo ta otok zasesti z enako pravico, kakor so Francozi zavzeli otočje Paracel.
Ruski vojaški transporti na Daljni vzhod
Varšava, 6. jul. d. »Gazeta PoLskau poroča, da odhajajo iz vseh krajev Rusije veliki vojaški transporti na Daljni vzhod. Vojne priprave Rusije se mrzlično nadaljujejo. V Notranji Mongoliji so mongolske čete ojačene z ruskimi specialnimi oddelki. Med četami, ki so sedaj na Daljnem vzhodu, so tudi oddelki iz LTkrajine.
Hodževa posvetovanja s sudetskimi Nemci
Praga, 6 julija, h. Ministrski predsednik dr Milan Hodža je imel včeraj in danes sestanke z zastopniki sudetsko-nemške stranke. Informativni razgovori bodo končani še ta teden, tako da bo mogla vlada skupno z odborom šestorice prihodnji teden pričeti s končnoveljavno redakcijo zakonskih načrtov v zvezi z narodnostnim statutom.
Turška vofska
v Aleksandre!!
Antijohija. 6. jul. d. Včeraj dopoldne je vkorakalo v aleksan.iretski sandžak 2.500 mož turške vojske. V mestu Kirikanu jo je turSko prebivalstvo sprejelo z velikim navdušenjem. Danes je turško vojaštvo prispelo v Antijohijo. V teku popoldneva je prispel oddelek turške vojske tudi v A'ek^andreto. kjer jo je francoski polkovnik Collet med sviranjem turške državne himne slovesno sprejel
Obenem je vkorakalo v aleksandretski sandžak iz alauitske pokrajine tudi 2.500 francoskih vojakov in sicer dva bataljona pehote ter baterija motoriziranega topništva.
Iz državne službe
Beograd, 6. jul. p. V davčni službi so napredovali: za davkarja v 8. pol. skupini Alojzij Štular v Kranju in Alojzij Vereš v Brežicah, za davkarske pripravnike v 9. pol. skupini Emil Jazbec v Dolnji Lendavi, Boris Jurca v Mariboru in Anton Mav-rin v Metliki. — Za uradnika v 9 pol. skupini je napredoval Jaroslav Pomezni. uradniški pripravnik pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani.
Kongres strojevodij
Beograd, 6. jul. p. Dan's je bil zaključen kongres strojevodij, ki je trajal pet dni. Dopoldne je bil sprejet proračun organizacije za prihodnjo poslovno dobo. Predsednik Jovanovič nato prosil direktorja beograjske železniške direkcije Vašiča, naj podpre zahteve strojevodij. Izvoljena je bila tudi posebna delegacija, ki je odšla k generalnemu direktorju inž. Gjuriču in mu predložila sklepe kongresa. Končno je bil izvoljen novi upravni cd-bor. Novi predsednik organizacije je Lazar Pujič, za blagajnika je bil izvoljen Rudolf Vodišek.
Ršbarska razstava v Beogradu
Beograd, 6. jul. p. V okviru jesenskega velesejma bo kmetijsko ministrstvo priredilo od 10. do 19. septembra veliko razstavo ribarstva v sladkih vodah. Od 18. do 21. septembra bo v Beogradu velika mednarodna konferenca za pospeševanje ribar-stva v sladkih vodah, na katero bodo povabljeni zastopniki češkoslovaške, Francije, Boigarije, Rumunije, Grčije, Švice, Madžarske in Italije.
Požar v tekstilni tvornici Milana Prpica
Zagreb. 6. jul. o. V Zaboku v Hrvatskem Zagorju je snoči nastal velik požar v skladišču tekstilne tovarne, ki je last znanega zagrebškega industrijca Milana Prpica. Ogenj se je naglo širil, vendar pa je gasilcem uspelo zavarovati vse ostale stavbe. Skladišče samo je pogorelo do tal. Požar je Prpiču povzročil za 500.000 din škode.
Komisar ruske mornarice aretiran
London, 6. jul. d. »Daily Mail« poroča, da je bil aretiran vrhovni politični komisar ruske vojne mornarice Mihael šapož-nikov.
Nj. kraljica Marija * na Bledu
Bléd, 6. jul. AA. Nj. Vel. kraljica Marija je ob 10.30 dopoldne prispela s svojim spremstvom na Bled. V Kranju sta jo pozdravila =Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga, na Bledu pa jo je sprejel Nj. Vel. kralj Peter II. v spremstvu ministra dvora Milana Antica in dežurnega pribočnika generala Dekaneve.
Beležke
S številkami na dan
Včeraj smo prijazno pozvali »Sloven-čev« opoldanski privesek, naj s številkami podpre svojo trditev, da je bilo pri po-vorki slovenskih fantov 20.000 ljudi, kakor je slovesno trdil in proglašal, da Jugoslavija še ni videla takega sprevoda nikjer.
Da bi svojo trditev podprl, je napisal, da je »Jutro« poročalo o »taboru slovenske mladine v tej ali oni obliki vse dni 21 vrst«. Mi res nismo pri poročilih o mladinskem taboru šteli vrst, ker pa poznamo resnicoljubnost »Slovenčevega« opoldnev-nika, smo res prešteli vrste naših poročil o mladinskem taboru in ugotovili, da jih je okoli desetkrat več, kakor je trdil »Slovenski dom«. Pri tem smo tudi ugotovili, da smo tako n. pr. poročali o prihodu podpredsednika češkoslovaške vlade in predsednika češkega »Orla«, msgT. šrameka več kakor »Slovenec« in »Slovenski dom« skupaj, ki sta izgubila v silnem navdušenju tistih slavnostnih dni tako tekst pozdravnega govora ministra dr. Kreka, kakor odgovor ministra dr. šrameka. Tako je bilo »Jutro« poleg »Samouprave« edini list, ki je objavilo odgovor dr. šrameka na pozdrav ministra dr. Kreka, ki je izrazil željo, da naj dobi odlični češki gost »najboljši vtis o Jugoslaviji in o naši jugoslo-venski omladini«. Odgovor gospoda ministra dr. šrameka je bil tako pomemben, da ga objavljamo še enkrat: »Kakor se sedaj v naši prestolnici Pragi ob priliki vsesokolskega zleta bratijo naši češkoslovaški Sokoli z vašimi jugoslovenskimi Sokoli. tako se ob priliki mednarodnega mladinskega zleta fantov v Ljubljani bratimo tudi mi češkoslovaški katoliški telovadci z vami jugoslovenskimi fanti...«
Pravila „Slovenskega juga"
Poročali smo že o kongresu akademskih JRZ klubov v Beogradu pod predsedstvom bivšega ministra Djure Jankovica Sedaj so objavljena pravila nove akademske organizacije JRZ, ki ima svojo centralo v Beogradu s podrejenimi klubi po univerzah in fakultetah Jugoslavije. Glavni cilj nove akademske organizacije je širjenje programa JRZ. Vsi klubi »Slovenskega juga« so pod neposrednim nadzorstvom in vodstvom centrale v Beogradu, ki jim daje navodila za delo. Centrala pa je zopet pod nadzorstvom ožjega glavnega odbora JRZ. Za zvezo med centralo klubov »Slovenski juga in ožjim glavnim odborom „JRZ skrbi po-, seben delegat centrale, kf jé član glavnega odbora JRZ in njegov referent za vprašanja organiziranja akademskè orni ad in e v JRZ.
Kakor čujemo. ima »Slovenski jug« zelo dalekosežne načrte in bo skušal čim preje centralizirati pod svojim vodstvom razne akademske klube po naših univerzah, ki so sestavljeni iz pristašev JRZ. Posebne na-de polaga na akademske klube v Ljubljani, ki jih tvorijo pristaši bivše SLS. Vodstvo »Slovenskega juga« misli, da so prilike med slovenskimi akademiki JRZ že tako dozorele, da bo brez posebnih težkoč mogoče likvidirati njihove dosedanje akademske klube in ustanoviti nov skupni klub »Slovenski jug«, ki bo po številu članstva najmočnejši na vseh jugoslo venski h univerzah.
Težave v hrvatskih občinah
Tednik zagrebških separatistov »Nezavis-nost« kritizira prilike v hrvatskih občinah, ki so prišle pri zadnjih občinskih volitvah v roke pristašev HSS. List napada vodstvo hrvatskega narodnega pokreta, da je poslalo v upravo občin samo drugorazredne ljudi želeč se na ta način kriti pred poznejšimi napadi. Ljudje so bili že takoj od po-čefcka hudo nezadovoljni s tem naročilom vodstva HSS, ker so želeli, da bi občine upravljali in vodili najsposobnejši med njimi. Po občinskih volitvah so vsi pričakovali, da bo pozvalo vodstvo HSS v Zagreb vse izvoljene predsednike občin, ki so pristaši hrvatskega narodnega pokreta in jim dalo smernice za bodoóè ' delo. Vodstvo pa je prepustilo vse novoizvoljene predsednike občin samim sebi in se za nje sploh ni brigalo. Spomnilo se jih je samo pri se-natorskih volitvah. Tako se vse pogostejše dogaja, da padajo na listah HSS izvoljeni odbori pod vpliv nehrvatskih elementov V mnogih občinskih odborih pa so izbruhnili hudi notranji spori, ki nadvse škodujejo hrvatski stvari...«
Delavski zlet v Beogradu
Beograjski delavci, organizirani v socialističnih strokovnih organizacijah, se pripravljajo zelo živahno za delavski zlet, ki bo 6. in 7. avgusta v Beogradu. Delavski zlet bo obenem proslava 40 letnice izhajanja »Radničkih novin«, prvega socialističnega in sindikalističnega lista v predvojni Srbiji. Obenem bo s to proslavo združena tudi 10 letnica obstoja socialistične centrale za prosvečevanje delavstva, ki posebno živahno deluje na jugu naše države.
Zavezniške vojske
na sokolskem zletu
Praga, 5. julija.
Dočim se je na Hradčanih na tretjem grajskem dvorišču vršila velepomembna prisega Obce sokolske ter je poglavar države s primernimi besedami čsl. sokolstvu predajal novi prapor, je ostala Praga s svojimi gosti vrela proti Wilsonovemu kolodvoru, da sprejme odposlanstvo obeh zavezniških vojsk — jugoslovenske in ru-munske. Davno pred 9. uro je bil do zadnjega prostora napolnjen ves trg od kolodvora do muzeja, goste vrste občinstva pa so se postavile tudi po vseh ulicah, koder je bilo naznanjeno, da bodo korakali vojniki zavezniških vojsk. Na trgu pred kolodvorom je bila postavljena častna *eta 5. Masarykovega polka s praporom in godbo, poleg nje pa močna četa Sokolov. V kolodvorskem salonu so prihajajoče goste pričakovali divizijski general Voženilek ter generali Fassati. Langer in Fabian. Ob pol desetih je prispel poseben vlak z zavezniškimi četami. Ima šestnajst osebnih vagonov, v prvih sedmih so Jugosloveni, v zadnjih pa Rumuni. Sredino tvorita dva vagona z našimi, odnosno rumunskimi oficirji.
Kot prvi izstopi poveljnik jugosloven-skega odreda, brigadni general Kukavičič, ki se pozdravi z našim poslanikom in z generali, s podpolkovnikom 5. Masarykovega polka pa se krepko objameta in poljubita. V tem sta tudi že izstopili obe četi in se postavili v vrsto na peron. Čez tri minute se ob izhodu pojavi prvi osmero-stop jugoslovenske godbe. Poveljnik čsl. častne straže ukaže pozdrav. V tem pa tudi že plane iz občinstva kakor grom navdušeno vzklikanje. ki valovi na vse strani. General Kukavičič kot starejši po službi sprejema raport poveljnika častne čete ka-petana Mašenke. Nato zaigra godba po vrsti rumunsko, jugoslovensko in čsl. narodno himno, general Voženilek pa pristopi k rumunski četi in jo pozdravi po rumunskih predpisih, jugoslovensko četo nagovori »Pomoz bog, junaci« in iz krepkih prsi naših vojakov se oglasi ostro in odsekano: »Bog ti pomogao!«
Prostor pred kolodvorom nudi edinstven pogled. Od desne proti levi stoje tri jugoslovenske čete, visokorasli, krepki mladeniči, močno zagoreli, ker šajkača obraza nikdar ne zasenči. Prvo četo tvori gardna pehota, drugo letalci, tretjo mornarica. Za našimi četami se vrste Rumuni gardnega polka »Mihail Viteaz« v uniformi prošlega veka, dalje četa lahke pehote 32. rumun-skega polka in četa pehotnega orožništva. Poveljnika general Kukavičič in polkovnik Palangeanu pregledujeta četi. ki sta zamrli na mestu v stavu »mirno«. Občinstvo tiho in z izrednim zanimanjem opazuje tuji vojaški odred, ko pa pade povelje za pohod, in se vojaške vrste zganejo, zaore klici
navdušenja, zamigotajo robci in zastavice,
sto tisoči glasov se zlijejo v grozotno bu-čanje. Prva koraka čsl. častna četa, potem jugoslovenski in rumunski odred, ki mu sledi močna sokolska skupina. Naši stopajo ves čas v strogem pozoru, krepko udarjajoč ob tla. Nanje pada dež cvetja, okoli njih besni vihar navdušenja, ki ga resnost naših čet in molk le še stopnjujeta Tako ostanejo naše vrste vedno sklenjene in čete se pomikajo enakomerno kakor izrezane iz enega kosa. Rumuni gredo svobodneje, v a-najo z rokami, love cvetje, osobito častniki ga imajo polna naročja.
Na Vaclavskem trgu je opasna gneča; domačini pravijo, da nikoli trg še iti bil natrpan do take mere. In vse te množice vzklikajo, mahajo s klobuki in robci, sip-Ijejo cvetje na vojake zavezniških vojsk. Stopnišče pred muzejem nudi posebno pestro sliko prelivajočih se barv; na vsakem kandelabru vise grozdi mladine, okna vsen hiš na trgu so natlačena z gledalci, godbe igrajo na vso moč, toda glasovi množic so jačji, niti tona ne ujameš. zdi se, da bi se v tem hrupu izgubil celo grom. In to valovi vzdolž po trgu, z ritmom korakajoče vojske. Ko so odredi mimo, se špalirja z obeh strani združita in tisoči se pridružijo pohodu zavezniških vojsk.
Na križišču pred Narodnim divadlom se sprevod razdeli. Rumuni posedejo na vozove električne železnice in se odpeljejo na Pohorelec kot gostje 151. topniškega polka, naše čete pa korakajo dalje proti bližnjim Štefanikovim vojašnicam, kamor jih spremlja pol Prage. Kamor se prevali ogromna množica, koje čelc tvorita urejena odreda čsl. in naše vojske, zastane ves promet. Kdor gre v nasprotno smer, se pridruži občemu zmagoslavju. »Naši najdražji gostje! Naši najdražji bratje! Živela Jugoslavija! Živela jugoslovenska vojska!« taki in slični klici kar nočejo prenehati. Za zadnji kilometer — od kolodvora do vojašnice sta dva kilometra — je tudi našim četam dano povelje za voljni pohod. Mrka in resna obličja se razjasne, vojaška strogost iz njih izgine, vendar se vrste ne prelomijo, kar je vsekakor čudež ob silnem pritisku množic.
V Štefanikovih vojašnicah so čsl. vojaki priredili svojim jugoslovenskim tovarišem lep sprejem. Tu se je razvila prava pobra-timija in marsikdo se je začudil nad dejstvom, da se prosti vojaki lepše razumejo in da jim različnost jezikov dela mani težav kakor intelektualcem. Množice so še dolgo oblegale vojašnice, kasneje pa je bil vsak naš vojak predmet obče pozornosti, kjerkoli se je pokazal.
Sprejem zavezniških vojsk je bil eden najlepših vsega zleta. Kdor ga je videl, ga sicer ne bo mogel opisati, zato pa ga tudi nikoli ne bo mogel pozabiti.
A. Z.
Zahteve profesorskega kongresa
Stavka zavarovalnih uradnikov v Ljubljani
Ljubljana, 6. julija.
Na nocojšnjem sestanku zavarovalnih uradnikov in nameščencev je bil sprejet sklep, da se nameščenci pridružijo stavki zavarovalnih uradnikov in nameščencev pri Jadranski zavarovalni družbi, Dunavu, Internationale, Savi in Assicurazioni Generali v ostalih krajih države. Stavkovni odbor ljubljanske podružnice zveze bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industriskih uradnikov Jugoslavije je ob tej priliki izdal poseben proglas, ki poziva vse nameščence zavarovalnic, naj vztrajajo v svojih ! zahtevah in ne nasedajo vabam služboda- . jalcev, ki niso v skladu z njimi.	'
Subotica. 6. jul. o. Nocoj je bil zaključen profesorski kongres. Na včerajšnji popoldanski seji je pri volitvah novega upravnega odbora nastal hud spor, zaradi katerega je okrog 50 profesorskih delegatov z dr. Markovicem iz Beograda na čelu zapustilo dvorano, vendar pa so v ostalem volitve potekle v redu. Izvoljena je bila kandidatna lista z direktorjem IV. moške gimnazije v Zagrebu dr. Danilom Medakovi-čem kot predsednikom. Zanjo je bilo oddanih 142 glasov, proti 3, ostali pa so se abstinirali.
Dopoldne so bila izpolnjena pravila organizacije tako, da so se upravnemu odboru priznale nekatere nove pravice. Na popoldanski seji je bila sprejeta naslednja resolucija:
1. Čimprej naj se uveljavi zakon o srednjih strokovnih šolah, ki naj se pripravi s sodelovanjem profesorskega društva, in omogoči stalnost nameščencev, ponovno razvrstitev profesorjev, suplentov in predmetnih učiteljev po skupinah in službeni dobi, priznanje službenih let za napredovanje v skupinah začasnim predmetnim učiteljem, asistentom, veroučiteljem in
ostalim, ki so bili odpuščeni ali upokojeni 1. 1932. zmanjšanje službene dobe. potrebne za upokojitev, na 30 let, in napredovanje profesorjev do 3. pol. skupine 2. stopnje.
2.	Ministra za trgovino in industrijo ter prosveto naj preskrbita sredstva za preureditev šolskih poslopij, ker trpi pouk največ zaradi prenatrpanosti razredov, zaradi premajhnih in nehigiensko urejenih poslopjih in pomanjkanja učil.
3.	Čimprej naj se izvedeta učni načrt in program za gimnazijo, tako da bosta bolje ustrezala življenjskim potrebam ter sodobnim zahtevam šole in šolske mladine.
4.	Razveljavi naj se določba finančnega zakona o suplentih-volonterjrh. Ta odredba naj se medtem sploh ne izvaja.
5.	Poročenim profesoricam naj se priznajo enaki prejemki kakor neporočenim.
6.	O tvorijo naj se nove srednje šole v krajih, kjer zahtevajo to eminentni državni interesi.
7.	Imenovanja in razmestitve profesorjev naj se izvrše vsako leto najkasneje do avgusta, da se ne bi oviral pouk na šolah.
Vojvoda Windsorski pride na Jadran
Split, 6. julija, p. Vesti, da bo vojvoda Windsorski tudi letos obiskal naš Jadran, so se izkazale za resnične. Po poslednjih zanesljivih informacijah bosta prispela vojvoda ln vojvodinja 29. t. m. v naše gornje Primorje. Obenem bosta prispela na naš Jadran tudi vojvoda in vojvodinja Kentska, ki bosta zopet gosta direktorja Jugoslovenskega Lloyda gosp. Banaca. Z njegovo jahto »Tiho« bosta z zgornjega Jadrana odpotovala v Cavtat in Dubrovnik, kjer se bosta sestala z vojvodo in vojvodinjo Windsorsko. Iz Dubrovnika bo vojvoda Windsorski s svojo soprogo krenil na daljše potovanje po Jadranu. Ustavil se bo v Boki Kotorski in v Baru, nato pa odpotoval dalje v Grčijo.
Zanimivo je, da bo prav tedaj priplulo v naše vode tudi angleško sredozemsko vojno brodovje. Obisk angleških vojnih ladij bo trajal 12 dni. Najprej se bodo ustavile v nekaterih lukah ob gornjem Jadranu, v pričetku avgusta pa bodo obiskale Dubrovnik in Boko Kotorsko.
Kongres gledaliških igralcev
Split, 6. juL o. Včeraj se je pričel kongres gledaliških igralcev. Po otvoritvi sta bila izvoljena dva odbora, ki sta včeraj in danes razpravljala o strokovnih vprašanjih in raznih predlogih. Včeraj je bila tudi glavna skupščina centralnega pokojninskega fonda gledaliških igralcev, na kateri so bila vsa poročila soglasno sprejeta. Fond razpolaga sedaj s približno 8 milijoni din. Od svoje ustanovitve do danes je izplačal poldrag milijon dinarjev za pokojnine. Odbora kongresa, ki ju vodita Ivan Jerman iz Ljubljane in Joso Lavrenčič iz Zagreba, bosta pripravila za plenum celo vrsto predlogov, ki se tičejo raznih stanovskih, upravnih in finančnih zadev organizacije. O njih bo plenum kongresa razpravljal na svoji jutrišnji seji, ko bo izvoljen tudi novi upravni odbor udruženja.
(
Zagonetna smrt vojaka Dimitrijevica
Celje, 6. julija Kakor smo pred tedni poročali, so našli 7. julija ziutraj ob železniški progi med CeJjém in Teharjem cranica rja Milivoja Di-mitriievica mrtvega z ra'zbito lobanjo in drujrimi poškodbami po vsem telesu. Ljudie so si na razne načine razlaeali zagonetno smrt mladeara arainičarja. Orožništvo je aretiralo tri mladoletne brate Zupance iz Te-harjev in delavca Jamca in Romiha. Po podatkih preiskave se ie zgostil sum. da so oni pobili Dimitrijevica. ker je hodil valovat na Teharje, na drusri strani pa je ugotovljeno, da so bili na lokomotivi vlaka, ki ie vozil v kritičnem času mimo Tehanev, krvav; sledovi. Vse kaže, da je stroj odbil Dimitrijevica ki so ga omenjeni fantje tik pred tem napadli, s tako silo, da je odle-tel v jarek ob progi in se zadušil v vodi. Zelo obremenjuie obtožence izjava ki s« jo podali kritičnega večera na teharskem mostu. češ. da so naemali nekega vojaka proti škarpi. pri kateri je našel pred leti smrt že neki moški iz Čreta. Obtoženci slej ko prej zanikajo, da bj biü Dimitrijevica usmrtili, priznavajo pa, da so ga pregnati in tekli za ni im. O zadevi je danes razpravljalo okrožno sodišče v tajni razpravi, ki pa je bila preložena, da se zaelišijo še nove priče.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: Na
skrajnem zapadu je nastopilo precej močno pooblačenje, ponekod pa tudi mirnejši dež, ki je prinesel precejšnjo ohladitev. V drinski, savski in vrbaski banovini se je oblačnost le postopno povečala.
Zemunska vremenska napoved: Nova ohladitev v vsej kraljevini, delno oblačno vreme v vsej državi ter ponekod tudi nalivi in nevihte. Vedro vreme bo prevladovalo v primorskih krajih.
Zagrebška: Oblačno in hladnejše vreme Dunajska: Spremenljivo oblačno, od časa do časa solnčno, nekoliko topleje, slabi vetrovL
awoTRO-r fif. X55*
3
Četrtek, 7. VIL 1938.
Ideje, proslavljene z 10. vsesokolskim zletom, so temelj naše in čsL države
Mogočne reke naraščajnic se zlivajo na vežbafišču b nastopa
Delegati «okafeke mladine po poklonit» na groba predsednika—Osvoboditelja
Razdejanje na Bizeljskem
Dol00tra$iio težko delo uničeno od toče v četrt ure
Vino daje truda in skrbi
Brežice, 0. julija.
Ite prvfh dojmtw strahotnega obupa, ki ga je bilo nedeljsko neurje zaneslo v naselja bizeljske pokrajine, polagoma^ do-raščajo prve vrtoglave številke o škodi, ki jo je toča v dobri četrt ure prizadejala vinogradom in poljem. Okrajni kmetijski referent g. Vrisk je vse te dni neprestano na terenu, da ugotavlja in popisuje, prav tako so župani najhuje prizadetih občin Bizeljsko. Globoko, Pišece, Sromlje in Zdole že oddali pristojnim instancam poročila o katastrofi, ki je ugrabila trdemu delu kmečkih žuljev nekaj težkih milijonov in katere posledice bodo bizeljske vasi občutile še vrsto let. Zaman so obupani ljudje pričakovali, da bodo takoj po nesreči prišli mednje tudi gospodje iz Ljubljane in pa zastopnik brežiškega okraja v narodni skupščini, da jim potožijo svoje gorje in jih zaprosijo pomoči. A mera obupa je v resnici dovolj polna, da mora prizadetim kmetovalcem vsa javnost pomagati iz stiske.
Kakor na sodnji dan
Človek, ki se je po katastrofalni nedelji napotil od Brežic proti krajem, v katerih je sloveči bizeljec doma, je bil priča pretresljivim prizorom. Tu spodaj, v ravnini, so ljudje z vso vnemo na delu, letina je bogato obrodila, snopi težkega klasja polegajo za srpi žanjic. Sadno drevje se šibi pod težo — v srcih se drami brez števila nad. A čim dalje greš proti hribom, ki segajo iz starega spodnješta-jerskega »Urvalda« do tod in ki so se na svojih najjužnejših obronkih razbrstett v vrsto najlepših, najbogatejših vinskih goric, več srečaš mrkih čel in stisnjenih ustnic, več piakajočih mater tn v grozi onemelih otrok. Ko se Je t nedeljo popoldne, malo po petih, kakor iz jasnega vanta toča, so se ljudje prvi hip ustrašili, dat je sodnji dan. A ko so se do naslednjega jutra znašli in so videli razdejanje, niso mogli nič drugega, kakor da v obupu zberejo vse svoje moči in se iznova vržejo na delo. Česar ni neurje pobilo, požgalo, izravnalo do tal, kjer je še ostalo kakšno stebelce, list, jagoda na razdrobljenem grozdu, je bik) treba rastlino obvarovati še vseh drugih pogut^ ki razdejanju po toči rade slede.
Vinske gorice so tista panoga poljedelstva, ki ji mora kmet posvečati največ truda in ljubezni. Trta se ne sadi vsako leto, trta predstavlja dragoceno investicijo za dolgo vrsto let In če je toča pobila letošnji pridelek, je treba vsaj steblo ohraniti za nove pomladi. Vse te dni po nedeljskem neurju je vse živo v vino-
Eia Vteqjnih knaflh no tri dni legale debele
kxtene ata&fe
je družina v strahu pcfoegnila v klet prenočevat Pobilo je tudi množico oken na hišah, a na bizeljski Soli skoraj ni cele šipe pustila.
Na Bizeljskem
Najhujše gorje je pač zadelo Bizeljsko. Kakftrah S200 hektarov vinogradov je v občim, a	kakšnim 200 hektarom je
neurje prizaneslo. Strahoten je pogled v Oba bregova, ki se vzpenjata nad vasjo z župoo cerkvijo in ki sta Mia od nekdaj najbogatejša zakladnica bizeljca, na Zgornji Drenovec in na Janeževo goro. Se v nedeljo dopoldne sta bila oba bregova zelena od vrha do dna, danes pa je ostalo samo Se pusto, ožgano, rjavo strni-Sče. Enemu samemu vinogradniku, veletr-govcu Janežiču, je toča v četrt me uničila kakšnih 1000 M vina, a graščaku dr. Sla-viku kaltfnih 500 hl. Stoodstotno je toča uničila vtnski pridelek v vaseh Orešje, Bukovje, Drenovec, Sušica, a če rabimo besedo stoodstotno, s tem rečemo še vse premalo — zakaj vinogradi bodo potrebovali nekaj let da 96 trta regenerira in pride do zdravja in moči. Po teh vaseh je toča napravila škode najmanj za dve takšni letini, kakršna se je obetala letos — in stari ljudje že dolgo niso pomnili tako obilnega sadu. V manjši meri sta prizadeti Brezovica in Vitjavas, a tudi tu je uničeno nad polovico vsega pridelka.
V	celem je toča ugrabila bizeljskim vinogradnikom kakšnih 12.000 hI vina, kar pomeni okrog 4 milijone din vrednosti.
A če prištejemo še škodo na sadovnjakih — na Bizeljskem goje sama plemenita jabolka, hruške, slive, marelice itd. — m na poljih, je treba številko zaokrožiti še za kakšen milijon navzgor. Drevje v sadovnjakih je polomljeno, razbito do kraja. Zlasti kar je mlajših dreves, ne bo za drugo rabo, kakor da jih gospodarji požagajo in pokurijo. A tudi na drugih je vsa skorja razgrebena, kakor da je obstreljena od tisočev izstrelkov, in dolgo si ne bodo mogla opomoči. Po sadnih vrtovih je v travi razsutega na kupe nedozorelega, po udarcih ledenega zrnja razbitega sadja, a na osojnih krajih naletiš ponekod še tri dni po neurju ryi cele več centimetrov debele plošče strnjene toče.
Pišece in sosednje vasi
Manj neusmiljeno je nevihta besnela nad globoško občino. Tu so največ trpeli vinogradi v severnem delu Blatnega, na Brezjem in na Bojsnem, malo manj na Malem vrhu. Vsega skupaj je uničenih do 250 ha vinskih goric in kmetje bodo imeli okrog poldrugega milijona škode. Divje pa je toča gospodarila tudi v sadovnjakih, na poljih in senokoših. Hudo je prizadeta občina Pišece s Podgorjem, Pavlovo vasjo in Dednjo vasjo. Okrog 80 ha vinogradov je uničenih do kraja, na prav tolikšnem območju bodo gorice letos vrgle samo okrog 20% pridelka. Najhuje je v Pavlovi vasi, kjer je trsje okleščeno do kraja, kakor na Bizeljskem. a v Ravnah ne ločiš danes travnika od polja.
V	pižeški občini bo po skromnem računu
za kakšne tri milijone škode. Enako obupno lice kažejo vinogradi v sromelj-ski občini s Silovcem in Volčjim in pa v zdolski občini, kjer je toča v Pečicah pobila vse do zadnjega grozda.
Po vseh teh vaseh prebiva kakšnih 7000 ljudi, ki jih je toča v nekaj minutah obsodila, da preživijo leto in dan brez hrane in brez zaslužka. Kako velika je beda, nam najbolj nazorno kaže dejstvo, da žene ponekod ne morejo nabrati niti kopriv, ki so neobhodno potrebne za pičo puranom, tako da bodo morali še to, kar je pri hiši ostalo, pod ceno odprodati. Za obup, ki je zajel ljudi, je značilna beseda nekega kmeta iz Pavlove vasi, ki je dejal: Zavoljo mene gre toča poslej lahko vsak dan — meni nima več kaj vzeti. Od leta 1865-, ko je bizeljsko pokrajino obiskala podobna nesreča, ljudje v teh krajih še niso doživeli tolikšnega gorja.
Gorje na gorje
Tu v resnici ne kaže odlašati — ljudem je treba takoj danes priskočiti na pomoč. Na kmetih gospodarji računajo od jeseni do jeseni, med letom pride malo denarja na vas. Kar si ljudje nabavljajo potrebščin pri trgovcih, jih jemljejo na kredit, a ko jeseni spravijo pridelek na trg. poravnajo račune. Od nade na jesen pa ne živijo samo gospodarji, temveč tudi bajtarji in delavci s svojimi številnimi družinami. Čez leto so zaposleni v vinogradih in na poljih, jeseni pa prejemajo nagrado in delež od pridelka. Na stotine in stotine hiš, polnih otrok, tega edinega blagoslova, ki ga nebesa v obili meri na-klanjajo siromašnim družinam, bo ostalo brez kruha in brez vsega. Vso to množico bednih, obupanih ljudi je nadvse težko prizadela ena prvih odločitev, ki jo je toča prinesla za seboj: da trgovci ne morejo več dajati blaga na kredit A kadar pride nad človeka eno gorje, se gorje usiplje nanj brez konca m kraja. Zadnji čas delajo po celem Bizeljskem nadlego krdela divjih svinj, a postava je taka, da se jih kmet ne more obraniti. Prav tako so trti še pred točo ponekod napravile mnogo škode srne, ki so jih bogati bizeljski gozdovi. Nekateri vinogradniki so bili že vložili tožbe proti lastnikom lovišč za povračilo škode, a postopek je zamuden, lastniki lovišč se otepajo plačila, če le mogoče, do jeseni in pri tem na tihem računajo, da bo že toča prišla in bo izravnala škodo, ki so jih prizadejale njihove srne. Letos se je to upanje žalostno obneslo — vinogradniki, ki so pričakovali nekaj skromne odškodnine za škodo po srnah, so se ušteli tudi v tem svojem skromnem računu. Za tisto, kar so spomladi objedle srne. zdaj ni več procesa — toča je pobrala vse.
Dajte zavarovanje !
Samo majhen preskok je iz dravske v savsko banovino čez Sotlo. Na tej strani nobene podpore, nobene pomoči, v Zagorju pa so kmetje zavarovani za primer toče. da jih zadnje neurje ni moglo spraviti iz ravnovesja. Zato pa nam bodi po bizeljski katastrofi prvi in poglavitni nauk: dajte našim kmetom zavarovanje!
I
še tri dni po neurja je ostala toča ko oreh debela
gradih. ki JTh ni toča uničila do kraja. Vsi premočeni in modri od galice nosijo de-hrvci težke tovore te važne, zdravilne tekočine po bregovih in Škropijo do poznega večera, da režijo, o čemer vsaj mislijo, da se Se rešiti da. A kadar pridejo žene in otroci mimo in se beseda vnovič približa obupu, si pogostokrat todi ti stari, vsega hudega vajeni delavci na tihem utrnejo solzo iz oči. Žalostna bosta jesen in zima, gospodarji ne bodo mogli kriti niti lastnih potreb niti mezde najetim, a kje je še letina 1939, ki ne bo dosti manj siromašna od letošnje.
Dva oblaka toče
Vremenske napovedi za nedeljo niso obetale najboljšega. Zato so po cerkvah na Bizeljskem verniki goreče molili k Bogu, naj jih obvaruje toče. Toda prošnje so ostale zaman. Kakor pripovedujejo je šla toča preko bizeljske pokrajine v dveh zaporednih valovih. Neurje je prišlo od dolenjske strani, po vsej priliki po dolini Mirne. Prvi hudourni oblak, ki se je pojavil že v prvih popoldanskih urah, je segel globlje v notranjščino dežele in je s točo obiskal vinograde med Podsredo in Sv. Petrom pod Sv. gorami. Vendar v tem pasu toča ni prizadejala tolikšnega gorja, kakor ga je prinesel drugi oblak, ki je okrog petih z izredno naglico in ponekod do 5 km na široko preletel črto Sevnica—Rajhenburg—Zdole—Sromlje—Pišece — Bizeljsko in krenil nato čez Sotlo proti Klanj cu na zagorsko stran. Hudourni oblak je prišel povsem iznenada, a toča se je vsula na polja in bregove med bliskom, gromom in viharjem, ki je točo v silovitih sunkih mešal in metal od strani, da je udarjala in klestila kakor v strašnih vrtincih in je uničila do kraja vse, kar ji je prišlo v zamah. V kakšnih silnih ciklonih je huda ura divjala nad Bizeljskim, najbolj zgovorno priča primer posestnika Mihe Dr-nikoviča iz Bukovja. Vihar je zagrabil j streho na hiši ter jo razbil in odnesel, da 1
Dne 5. t m. umrli mž. Josip Močnik, ru-danstki glavar v Ljubljani, je bil eden izmed najodlrčnejših predstavnikov rudarske stroke v naši državi. Rodi! se je 10. februarja L 1887. v Idriji kot sin rodarsko-teh ničnega nameščenca. Maturiral je na gimnaziji na Poljanski cesti v Ljubljani. Rudarsko visoko šok) je asbsolviral v Pnbramu, kjer je bii diplomiran sa rudarskega irtženjerja L 1912.
Nato je nastopil državno sfhržho v Boera v upravni službi. To ga je zatekla svetoma vojna, ki se je je ode leži 1 kot rezervni častnik. Težko ranjen se je vrnil zopet v Bosno. Po osvobojen jn je nastopil službo v Sloveniji v Celju na rudarskem nra-do, L 1926. pa je postal ravnatelj državnega premogovnika v Velenju. V tej lastnosti je pokazal velike sposobnosti in spretnosti. Pod njegovim vodstvom se je rudnik znatno razvil v smeri mehanizacije jamskih obratov. Trudil se je tudi s problemom kemične predelave in oplemenje-vanja velenjskega premoga. Za časa njegovega vodstva se je zgradila in razširila velenjska električna centrala, s čimer se je zasdgmai obstoj rudnika Velenje v najkri-tičnejših časih.
Njegoro visoko strokovno znanje ter moralne vrline so ga dovedle do odgovornega mestg rudarskega glavarja najprvo v Zagreb« in nato v Ljubljani Z energijo in idecdtamota »e je Icot tak lotil rešitve perečih socialnih m tcbirtCiiifa problemov, ki so se pojavili v težki dobi gospodarske krize. V kratki dobi njegovega delovanja se je sanirala bratovska skladnica in to v času, ko je rudarstvo probolevalo najtežjo doba Obenem si je zastavil cilj ureditve delavskih razmer v rudnikih, kar mu Te uspelo v polni meri. Kot rudarski glavar si je pridobil polno zaupanje nadrejenega ministrstva, ki je njegove predloge vedno vpaštevalo m ga tudi pritegnilo k sodelo-
vanju pri sestavi raznih zakonskih osnutkov.
Rudarski podjetniki in rudarji dravske banovine se zavedajo, da so zgubili človeka, ki je razumel težnje enega in drugega stanu in ki je znal spraviti v sklad pogo-
sto nasprotujoče si interese. Istotako ga oo težko pogrešalo njegovo podrejeno uradništvo, kojemu je bil dober Ln pravičen šef.
Kakor v strokovnem pogledu je bil pokojnik tudi v privatnem življenju cenjen in spoštovan zaradi krepkega značaja m konci liantnosti. Družinsko življenje pokojnika je bilo vseskozi srečno. Bil je vzoren soprog in skrben oče. Za njim žalujejo neutolažljiva soproga ga. Marenka Ln dva sinova visokošolca.
Pogreb zaslužnega pokojnika, ki si je zaslužil časten spomin, bo v petek 8. t m ob 1630 iz hiše žalosti, Domobranska cesta 21.
Pred žetvijo nase pšenice
Po ječmenovi je v Sloveniji na vrsti pšenična žetev
Ljubljana, 6. julija.
Dočim je btlo po ostali državi vedro, je v Sloveniji v noči na torek in danes dopoldne spet močno deževalo. Posebno pogosti so bili nalivi v ljubljanski ravnini in je našg mesto imelo 30, Maribor le 3 mm dežja. Atlantski vlažni morski zrak je prinesel seboj hlad, zemlja se je dodobra napojila z vodo.
Na poljih, kjer je klasje ozimine ž? pričelo zoreti, je v teh dneh delo zastalo. Ječmenovi posevki so že skoraj povsod pospravljeni in je to žito letos precej dobro obrodilo. Največ ječmena katerega posejana površina znaša r Sloveniji nekaj nad 30.000 ha pridelajo na levem bregu Drave, v ljubljanskem, novomeškem, krškem, kranjskem in litijskem srezu, najmanj pa v Prekmurju. Nasprotno pa zavzema ravno, gosto poseljeno Prekmurje z Goričkim od celotne površine posejane pšenice v Sloveniji, v izmeri povprečno 62.700 ha, največji delež. Slede ptujslki, ljutomerski, krški, novomeški in šmarski srez, na zadnjem mestu je radovljiški
Pšenica, ki jo Slovenija pridela mnogo premalo za prehrano svojega prebivalstva, je po dolinah pričela zoreti. Zgodnj3 posevke so ponekod že poželi in je ta žlahtna žitarica za vsakdanji kruh pokazala različne uspehe. Deb:la in sočna črna gruda Prekmurja, izpostavljena soncu je, kolikor ni trpela po poslednji povodnji dozo-rila lepo, bogato klasje. V ljubljanski kotlini je nastavek pš ničnega zrna prav povoljen. manj ro zadovoljni ž njo na peščenih hribovitih tleh, kjer je pozni maj-niški hlad in pomanjkanje dežja v zgodnjem poletju pustilo sledove.
Cim bo napočilo stanovitnejše sončno vreme, se bodo pozlatile velike ploskve naše zemlje. Med visoka stebla valujočega klasja se bodo uvrstile pridne žanjice, snopje bo zatlačilo kozolce, še preden bodo poželi zadnje pšenične njive v rupah, bo šla iz ravnine v planine vesela pesem, ki se v modernizirani dobi motorja tako ubrano odraža od preproste, stare in domače mlačve s cepci.
E DINA TOLA2BA
{Il-JIl bonboni
Ob grobu dr. L. Schwarza
Šoštanj, 6. julija.
Na šoštanjskem pokopališču so v nedeljo popoldne pokopali zdravnika v Lo-čah dr. Ludvika Schwarza, ki je bil iz Šoštanja doma. Komaj se je razodel ljudem in odprl na stežaj svoje dobro srce, je že moral slediti vrsti mladih zdravnikov, ki so v zadnjih dveh letih legli V
grob Obširno je bilo področje njegovega delovanja, a s svojo delavnostjo in ljubeznijo je ogrel vse, zakaj poklic je pojmoval altruistično in posvetil se mu je z največjo vnemo m požrtvovalnostjo.
Na zadnji poti ga je spremila velika množica. Prišli so iz Loč, da se mu zahvalijo za njegovo delo, prišli pa so tudi iz Konjic in od drugod. Dolge so bile vrste šaleških prijateljev in znancev, častno pa so bili zastopani tudi stanovski tovariši. Trije govorniki so lepo orisali njegovo dobro srce in delavnost, ki jo je razvil kot zdravnik in kot delavec v raznih dobrodelnih društvih.
Dr. Ludviku Schwarzu, požrtvovalnemu zdravniku in dobremu človeku, bo ohranjen časten spomin.
Pri lenivosti črevesja, črevesnem katarju, obolenju danke, odstrani naravna »Franz-Josefova« grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da uporaba »Franz-Jose-fove« vode odlično regulira funkcije črevesja.
Ogl. reg. S. br. 15. 485-35
Nova postojanka SPD v Bohinju
Ljubljana, 6. julija
Planinska postojanka sZlatorog: na juž-nem delu jezera v Ukancih je videla dobre in slabe čase, je preživela svetovno vojno, ee ie razširila iz Jesene barake v večjo zidano stavbo, ie dobila družico v lični de-pandansi. za privesek še leseno verando. Končno .jo je pa prehitel čas in ukloniti <-e je morala elementarnim silam, ki so ji prizadejale vsako leto rane, ki se niso dalo zaceliti. Od leta 1912 daltje je lastnik te postojanke Slovensko planinsko društvo, ki je s tem dobilo v svojo posest najvažnejšo izhodiščno t.očko iz Bohinjskega kota v Triglavsko pogorje. Vsako leto je moralo društvo investirati visoke zneske, da je vzdržalo obrat pri razpadajoči stavbi. Lansko ie-to je občni zbor sklenil, da bo »Zlatoros« preži dan ter preurejen v planinsko postojanko, ki odgovarja zahtevam sodobnega turizma. Že decembra meseca so biile zasajene prve lopate v zmrznjena tla ter se .ie pričelo z izkopom temelja. Do spomladi to se izvršila slavna zidarska dela v kletnih prostorih. Maja meseca na se je stara zgradba poslovila od sten Pršivca in polagoma ie začela rasti nova stavba, ki seda; ponosno gleda preko jezera proti cerkvici Sv. Janeza in prisluškuje na drugi strani šumu feia-pe Savice.
Zlatorog Je popolnoma preurejen. Namesto prejšnjih neprijaznih sob pozdravlja sedaj eosta prijetna domačnost z 'epim pohištvom, dovolj svetlobe m tekoča voda v vsaki sobi- Na razpolaso bo v novi zgradbi 45 sob z 80 po6teliami. Pritličje je razdeljeno v go*?tinsko sobo, prijazno kmečko sobo in točilnico. Kuhinja bo nudila prvovrstno hrano vsakomur, ki bo posetil novo planinsko postojanko. Okolica j-Zlatoroga« bo temeljito preurejena tako. da bo vsak po-setnik našel prijeten kotiček v senci košatih dreves.
Obratovanje v novi postojanki se prične v nedeljo 10. t. m. Sobe bodo na razpolago od 15. julija dalje ter upamo, da bodo vse že letos zasedene, sai ni lepšega kotička kot v Ukancih ob Bohinjskem jezeru. Planinci, osobito člani SPD, oglejte si svoj nov planinski dom v nedeljo, dne 10. t m. ter pohitite v Bohinjski kot, kjer vas razen tesa še čaka hladna kopeli v Bohinjskem jezeru.
Zbor gledaliških umetnikov
Združenje gledaliških umetnikov ge .i® na svojem kongresu odločno zavzelo za ustanovitev stalnega gledališča v Splitu, ki ima tako staro glasibeno in gledališko kulturo. Ravno tako kakor za gledališče v Splitu se bo organizacija gledaliških umetnikov zavzela tudi za to, da io bodo vpraševali, kdo naj vodi naša gledališča, kdo je lahko in kdo ne more biti član gledališč. Kongresu je nekaj časa predsedoval najstarejši član združenja Miša Milosevic, za podpredsednika pa je bil izvoljen Lojze Drenovec iz Ljubljane. Iskreno so pozdravili naši gledališki umetniki zastopnika zdTuženia bolgarskih gledaliških igralcev Frandafilova. Poročilo upravnega odbora je bilo soglasno «oroieto.

HARRY BAUß v novi veliki filmski mojstrovini
»SARATI GROZNI«
REVO MATICA 21-34.	Ob 16-, 191
Domače vesti
a— Stari Maribor izginja. Pričeli so z odstranjevanjem stare stavbe Mariborske tiskarne v Jurčičevi ulici, kjer bo trgovec g. LaJi postavil moderno stavbo.
a— Zaradi preureditve javnega gtranilča jo na Glavnem trgu v transformatorsko postajo bo to stranišče ukinjeno.
a— Nadaljevanje gradbenih del prj «grad. bi pravoslavne cerkve na Jugoslovenskem trgu. Predvideno je, da bodo zunanja dela pri cerkvj končana že letos, dočim bodo notranjost cerkve dogradili prihodnje "leto.
a_ Otrokovo življenje viselo na niti. Na
Pobrežju se je pripetila nezgoda, ki bi skoro zahtevala življenje trffletne Jožice Udšč iz Cankarjeve ulice 21. Otrok se je prj zajemanju vode preveč nagnil preko cementnega ogrodja in ga je zajemalka s svojo težo potegnila na dna Nekdo se le spustil na dno vodnjaka in spravil otroka, vsega premočenega in premrznjega iz vodnjaka. Otrok ni k sreči utrpel nobenih poškodb.
a— Med spaniem so ea sezuli in mu odnesli čevlje. Neki Mariborčan P. se je po kopanju v Dravj v legel v senco in zaspal. Ko se je prebudil, je opazil, da nima več čevljev na sebi ker mu jih je nekdo med spanjem na spreten način sezul ter jih odneseL
a— Motoeiklistifna nesreča. 16-letni posestnikov sin Anton Fras iz Spodnje Kun-gote ie med vožnjo treščil z motornim kolesom s takšno silo v obcestni gramoz, da se je z motoriem vred prekucnil v jarek m s težkimi poškodbami obležal.
*	Angleški turisti so si izbrali in odkupili neveste v ciganskem taborišču. V te-
šanjski okoliš so prispeli pred dnevi s svojim avtomobilom štirje mladi turisti iz Anglije. Blizu Goljakovca jih je zelo zanimala velika ciganska naselbina, še bolj pa lepe mlade ciganke. Vsak si je izbral eno po svojem okusu in kmalu so praznovali zaroko. Po običaju, ki je udomačen na našem jugu in so zanj zavzeti še prav posebno cigani, so morali snubci iz Anglije neveste odkupiti. Odkupnina je znašala po 12.000 din, za najlepšo nevesto pa je plačal snubec 13.000 din. Zaroki po ciganskem običaju je sledila prava poroka na občini in v pravoslavni cerkvi. Zdaj so novoporočenci že na potu v Anglijo.
*	Prijetne počitnice si lahko privogé'te, če se odločite za priljubljeno letovišče Polževo nad Višnjo goro. Dom stoji na prijaznem hribu sredi bujnih gozdov, zrak je vedno svež in čist, daleč naokrog ni nobene tovarne, prahu in dima Polževo ne pozna. Dom ima električno razsvetljavo, telefon in kopalnico. Cene zelo zmerne. Kdor hoče preživeti počitnice v miru in v bližini Ljubljane se bo odločil za Polževo. Vse informacije dobite neposredno v domu na Polževem telefonično (medkrajevni Viänja gora 1) ali pismeno.
*	Satjra na Jurčifevesa >De8etega brata« in na naš žas. Na književnem trgu se ie pred dnevi pojavilo delo, ki mu skoraj ni primere v naši razmerama enolični, po večini lirično, tragično nastrojeni literaturi. Mlad pisatel? in pesnik Ivan Rob, čigar ime smo že doslej erečavali kdaj pa kdaj v listih in revi iah. i e v samozaložbi izdal originalno travestilo Jurčičevega »Desetega brata«, tako da ga ie v verzih premaknil v današnji čas. Osebe Jurčičevega romana je približal našemu dejanju in nehanju. Iz Kvasa ie n. pr. napravil sodobnega &port-no-usmerjenesra študenta, iz graščaka na Slemenicah bogatega trgovskega parvenija, iz Martinka Spaka nekakšnega romantičnega revolucionarja, ki pa si nazadnje, kakor se to tudi v življenju pogostokrat dogaja, poišče happvend. Knjiga, ki jo je z ilustracijami obogatil Nikolaj Pirnat, je v resnici vredna pozornosti. Dobi se v vsaki boljši
knjigarni.	, , .
*	še danes ne vedo zgodovinarji ,Kdo je napisal Shakespearjeva dela. Vse kaže, da te uganke nikoli ne bodo rešili. Pač pa je znan slovenski prevajalec teh umetnin, ki ni nihče drugi kakor naš Župančič. Poslovenil je ie najslavnejša Shakespearjeva dela, kakor Sen kresne noči (v?z. din 20), Macbeth ( vez. din 20), Othello (vez. din 26), Kar hočete (vez. din 34), Zimsko pravljico (vez din 48), Ukročeno trmoglavko (vez. din. 46), Komedijo zmeš njav (vez. din 38). Hamleta (vez. din 60) in druga. Zahtevajte jih v prvi kajigarni, saj je slovenski /erz dosegel v teh prevodih višek svoje popolnosti. Kdor naroči vseh 8 zvezkov, dobi pri založnici teh del-knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ul. 3. — znižano ceno din 240, ki jo lahko plačuje tudi v 12 mesečnih obrokih.
u_Vsem udeležencem izleta v Italijo, ki
ga priredi Zveza bojevnikov, v vednost: potovanje smo zaradi tehničnih ovir morali preložiti in bo 23. in 24. t m. Vsak naj nemudoma pošlje še eno sliko. — Novo prijavljene! potrebujejo predhodno dovoljenje sreskega poglavarstva, 2 sliki s podpisi in podatke, rojstni kraj in datum, očetovo ime in materino ime ter dekliško ime, poklic, naslov in pristojno občino. Potovanje stane 180 din in je v tem znesku všteta vožnja, prehrana, prenočišče, avtobus in skupni potni list. Prijave sprejema Zveza bojevnikov samo še do 12. t. m. Kdor še ni nakazal zneska, naj ga nemudoma pošlje.
■Kino Sloga — Tel. I7'l®*
I Danes velika francoska komedija B
FANFARA LJUBEZNI 1
(FANFARE D'AMOUR)	1
Predstave ob 16., 19.15, 21.15 uri. I
♦	Spomenik jugoslovenskim vojnim do-brovoljcem iz Amerike. S pomočjo rojakov v Ameriki bodo na Cetinju postavili lep spomenik v počastitev spomina onih vojnih dobrovoljcev, ki so zapustili Ameriko, da bi branili svojo domovino, a so postali žrtev svetovne vojne, preden so prispeli do cilja. Na božični dan 1. 1915. se je potopila v zalivu Sv. Ivana Medu-anskega ladja, s katero se je vozilo 300 jugoslovenskih vojnih dobrovoljcev iz Amerike. Po večini so bili to Črnogorci. Ladja je zadela na mino in iz morskih valov se je rešilo le malo število dobrovoljcev. Spomenik bo visok več metrov. Na podstavku iz marmorja z otoka Brača bo kip bojevnika, na podstavku samem pa bodo reliefi kazali usodno pot požrtvovalnih borcev za svobodo.
♦	Finančni direktor g. Sedlar je dne 6. t. m. nastopil svoj letni odmor. Odsoten bo do vključno 1. avgusta. Zastopa ga pomočnik finančnega direktorja g. Satler. ki bo sprejemal stranke od 10. do 12. dnevno.
♦	30-letnfco mature proslave maturanti mariborske gimnazije iz leta 1908. v soboto 9. t. m. v Mariboru. Na predvečer 8. t. m. po 20. bo neobvezen sestanek v kavarni > Astori a«. Dne 9. t. m. bo obvezen sestanek v kavarni »Jadran«, kjer se določijo podrobnosti sporeda ob 9. maša za pokojne profesorje in tovariše, ob 10. obisk gimnazije, ob 12. skupen obed, po obedu izlet v bližnjo okolico po medsebojnem dogovoru.
Iz Maribora
a— Nacionalni in sokolsk| Maribor pripravlja iz Prage vračajočim ee Sokolom veličasten sprejem! Mariborska sokolska župa poziva vse sokolske pripadnike ter nacionalno in sokolstvu naklonjeno občinstvo, da se v čim večjem številu udeleži sprejema naših Sokolov, ki se vračajo iz zlate Prage .u kj prispejo v Maribor v petek 8. t, m. ob 13. Dolžnost nas vseh je, da sprejmemo vračajoče se Sokole z isto toplino in navdušenjem, kakor smo jih pozdravili, ko so odhajali Ves nacionalni Maribor naj se tega dne zgrne na glavnem kolodvoru, da ponovno izpričamo, da je Maribor sokolski! Zdravo!
a— 20-letnieo mature so praznovali te
dni abiturienti klasične gimnazije. Sestanek je potekel v lepem, tovariškem razpoloženju. Pri skupni večerji pri Gambrinu in pri Pohorskem domu eo se vrstili primerni govori. Poklonili so se na grobovih svojih pokojnih profesorjev, obiskali gimnazijo ter šli v nekdanjo učno sobo. kjer so kakor nekoč posedli po klopeh. Od nekdanjih vzgojiteljev so se udeležili sestanka ravnatelj dr. Tominšek ter prof. dr. Dolar in prof. dr. Milhlbaoher. Od tedanjih abitu-rijentov so bili navzoči: san L major dr. Koprivnik, obe. tajnik I. Peče. ravnatelj J. Stabej, šol. upravitelj Fr. čiček, žeL višji kontrolor I. Vauda, primarij ir. S. Lutman, zvsebni uradnik R. Weiss, pisar, ravnatelj 0. Kurzmann, žeL višji kontrolor E. Jetmar, prof. dr. Helena Stupan-Tominškova. žel. višji kontrolor A. Tikvič. vsi lz Maribora, nadalje sanit. referent dr. F. Br znik, zdravnik dr. E. Miglič, sreski sodnik Fr. Verlič, magistr. uradnik Franc Berdnik, vsi iz Celja, n.idalje žeL višji kontrolor Franc Vovčko in carin, uradnik Franc Kerviina iz Ljubljane šol. upravitelj L. Stumpf od Sv. Antona, primarij dr. Ramšak lz Črne, žel. višji kontrolor F. Erker iz Dravograda, žel. uradnik J. Satler iz Štor, prof. L Vimpol-šek iz Banjaluke, sodni starešina F. Stefan-eioza iz Rogatca, zasebni uradnik Fr. Jaz-bjnšek iz Meže, župnik A Radanovič iz Zreč, žel. višji kontrolor Fr. Sedivy jz Beograda, iz Avstrije pa prof. dr. Leskoschek. trgovec 0. Engelhardt in prezid. tajnik trg. sodišča dr. Gustav Keitl, vai ra Gradca.
a— Obrtniki, ki se nameravajo letošnje obrtne razstave udeležiti ob priliki Mariborskega tedna z svojimi izdelki, se nujno pozivajo, da svojo udeležbo takoj, najkasneje pa do 11. t. m. prijavijo v pisarni Slovenskega obrtnega druStva v Mariboru, Vetrinjska ulica 11/1.
a— Svetourbanski kres. Ob tradicionalnem k reševanju pri Sv. Urbanu na predvečer praznika obeh slovanskih blagovestni-kov, o čemer smo že poročali, so spregovorili g. Brandner o potrebi narodnoobramb-nega dela, g. Tomažič o dvigu narodne zavesti ter zastopnik mladega rodu, ki je pozval navzočo mladino k novemu delu.
SEDAJ
odajamo
ßtamin Beli W platno
obleke
sme barve d
vzorčast d
La črtasta d ravo pi»«10
•i: Maturanti (inje) moškega učiteljišča v Ljubljani 1. 1923. se zberemo o priliki banovinske skupščine JUU v ponedeljek, 11. t. m. ob 9. dopoldne v kmečki sobi pri Sl&miču, da se pogovorimo 0 nadaljnji proslavi naše 15 letnice. Vsi in vse.
+ Diplomirana je bila v Zagrebu na filozofski fakulteti gdč. Petrovič Anka iz Litije. Čestitamo.
*	Prijav« aa vil. mariborski teden. Vsi razstavljale!, trgovci in prodajalci, ki se nameravajo udeležiti letošnjega VII. mariborskega tedna v času od 6. do 15. avgusta se naprošajo, da vložijo svoje prijave najkasneje do 10 t. m. na naslov »Mariborski teden«, Maribor, Trg svobode-Grad. Istotam dobijo interesenti vse podrobnejše informacije in navodila vsak dan med 15. in 18 uro popoldne. Poznejše prijave za udeležbo na VII. mariborskem tednu se ne bodo mogle upoštevati.
+ Promet Kopalnega vlaKa na progi Ljubljana gl. kol. — šKofja LoKa. Od danes dalje vozi na progi Ljubljana gl. kol. — škofja Loka dnevno redno do preklica kopalni vlak z odhodom iz Ljublajne gl. kol. ob 13.30 in s prihodom v škofjo Loko ob 14.10. Povratrik kopalnega vlaka iz škofje Loke ob 18.10, prihod v Ljub ljano gl. kol. ob 18-49.
*	Film o našem zadružništvu. Glavna zadružna zveza v Beogradu je dala v delo velik propagandistični film, ki bo prikazoval vse vrste našega zadružništva. V dveh, treh mesecih bo film že gotov in ga bodo lahko predvajali bioskopi. Zdaj filmajo razne zadružne ustanove v okolici Požarevca.
♦	Zanimiva pravda. Kolinska tovarna hranil d. d. v Ljubljani je tožila Pražarno Ži-ko. družbo z o. z. v Ljubljani, da mora opustiti mesečnik >Žiko«. Sodišče pa je v vseh treh instancah v tem sporu razsodilo tako, da bo mesečnik »Žika« izhajal nemoteno naprej.
•	Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Frane Jožefove grenčice
DRUŠTVO ZA UPEPELJE V AN JE MRLIČ E V V MARIBORU,
oskrbuje upepeljevanje proti mesečni članarini Din 15.— in 1-kratnemu starostnemu prispevku.
V slučaju smrti člana zadošča prijava, vse ostalo oskrbi društva
Zahtevajte pravila m priložite znamke na:
„OGENJ" - MARIBOR,
KOROSČEVA UL 8, TEL. 28-05
Balzac in tat
Honore de Balzac, ki je bü vse svoje življenje v denarni zadregi, se je nekoč prebudil v noči zaradi nenavadnega ropota. V svitu nočne svetilke je opazil vlomilca, ki se je pravkar prizadeval, vdreti v predal pisalne mize. V kritičnem trenutku je izbruhnil Balzac v glasen krohot. Tat je bil presenečen in ko se je Balzac zmerom bolj zvijal v smehu, se je le oglasil:
—	Zakaj se prav za prav smejete?
—	Zakaj se smejem? je dejal Balzac. Kaj bi se ne, ko vas vidim, kako ste s ponarejnim ključem udrli v sobo in zdaj, ne misleč na ječo, iščete po mojem predalu denarja, ki ga jaz s pravim ključem in s še boljšo svetlobo ne podnevi, ne ponoči ne morem najti.
* O tragediji na dubrovniški ladji »Rad« v pristanišču Anversa, kjer je zblaznel mornar Mate Ivanov ubil kapetana in dva svoja tovariša, so prve radiografske vesti navajale, da je blaznež po svojem strašnem divjanju skočil v morje in utonil. V morje je res skočil, utonil pa ni, ker so ga rešili belgijski policisti in pristaniški delavci. Po zadnjih vesteh iz Anversa je ugotovljeno, da je bil Mate Ivanov, ki je star 32 let in doma iz okolice Zadra, že dalje časa žrtev duševne bolezni. Domišljeval si je, da ga nameravajo tovariši zvezati in vreči v morje. Take izrodke fantazije so našli zapisane tudi v njegovi beležnici. Preiskovalne oblasti so Ivanova poslale v umobolnico na opazovanje.
b Ljubljane
u— Dar Srbske kraljevske akademije ljubljanskemu geografskemu institutu. Te
dni je Srbska akademija v Beogradu poklonila Geografskemu institutu univerze ▼ Ljubljani veliko kolekcijo svojih geografskih in geoloških izdanj, med katerimi so največja in najznamenitejša dela pokojnega Cvijiča. Akademija zasluži za to svojo naklonjenost pač vse priznanje.
u— J nad Jugoslavija. Namesto venca na grob g. Anči Krarperjeve je darovala gospa Krofta Jnad Jugoslaviji din 100. Za velikodušni dar se društvo najiskrene-je zahvaljuje.
članica newyoreke Metropolitan opere
! T C T kino union
! I □ I	TeL 22-21
»Hollywoodski slavček«,
Grace Moore v opereti
Predstavi ob 19.15 in 21.15 uri
iz 58 krajev! Celo iz oddaljenega Črnega vrha nad Polhovim gradcem prometujejo delavci za zaslužkom v tovarne na južno-zapadnem delu Ljubljana.
Izven vsakdanjega kupčijskega prometa podeželja z Ljubljano je močno razvit periodični, sezonski trg z daljno okolico. V tem pogledu lahko rečemo, da daje Ljubljana zaslužka skoro vsem krajem bivSe Kranjske, velikemu delu nekdanje štajerske, pa prodajalcem najrazličnejšega blaga iz raznih krajev po državi. Stavbni les ir gorenjskih gozdov, štajersko grozdje in sadje, dalmatinska kapljica, zelenjava ln ribe, pa smederevsko grozdje, bosanske slive, češnje in marelice so na našem trgu prav tako doma kakor bohinjski sir, ribniška suha roba, narcise z Golice in drugo planinsko cvetje z Gorenjskega. Zemljevid rednega in nerednega dotoka potrebščin na naš trg, pregled dovoza materij ala za našo industrijo in obrt bi dokazal nenavadno gosto razpredeno mrežo živahnih prometnih žil, po katerih pritaka v Ljubljano od blizu in daleč blago, po njih spet se vrača v podeželje neprecenljiv izkupiček za ljudi, ki jim je denar večkrat zelo redko stvar prt hiSL
Velika LJubljana je tedaj nete kulturno — politično središče Slovenije, v prav intenzivni meri gospodarsko prometno zelo važno tržišče za našega kmeta. Tam, kjer i« sveže zaorane zemlje poganja v potu obraza tn delavnih kmetovih rok letina, kjer »e po planinah paso črede ovac in goveda, tam kjer rastejo temni smrekovi gozdovi, lome debele bukve in krivenčasti gabri se poraja življenski sok našega mesta prav tako, kakor je v lepo rastoče belo mesto pod sivim GracJom uprto vsak dan nrepalno garitažka željnih nad podefežanog,
Velika Ljubljana in njeno zaledje
Daleč v podeželje sega kupčijska moč mesta — ! ljanski trg zalagajo stotine vasi
Ljubljana, 6. julija.
Mesta so kot velike življenjske celice človeškega ustvarjanja na zemlji tesno povezana s podeželjem, ki ga obdaja. Kjer te povezanosti ni, trpi tudi dežela, ž njo vred pa presiha življenjski utrip mesta. Iz zgodovine vemo, da je bi obstoj nekaterih mest nenavadno kratek, prosvetljena doba 19. In 20. stoletja pa je ustvarila poseben tip mest, brez katerih si obstoja dežele in moderne države ne moremo zamišljati.
V starem veku so bila na svetu le tri milijonska mesta: Babilon, Rim in Ninive. »Večni« Rim se je obdržal do danes, o Ni-nivah in slavnem Babilonu pričajo le še zaprašeni arhivi in razvaline. Na pragu 20. veka je bilo po naši zemlji ugnezdenih 11 milijonskih mest, 1. 1932. že 32 s kupnim številom 08 milijonov prebivalcev. Pred vojno je bilo mest, ki so štela 2 milijona ljudi 8, zdaj jih je že 12. V Evropi je bilo L 1870. samo 70 velemest s 100.000 prebivalci, 1. 1926. jih je bilo 121, 1. 1930. že 241. V skoro 600 velemestih sveta prebiva 200,000.000 ljudi ali nad 10% vsega prebivalstva! Največ velemest šteje Amerika, Nemčija jih ima 53, Anglija 46, Japonska 32, evropska Rusija 28, Italija 23, Francija 21 itd.
Razvoj podeželja »e torej ßimdalje bolj usmerja od vasi k mestu. Jugoslavija, po večini poljedelska država, se ne ponaša z mnogimi velemesti. Beograd, Zagreb in Su-betiea »tejejo lem, Ljubljana in Sarajevo z nad 80.000 ljudi se počasi približujeta. Od
drinsko in vardarsko v vsaki po 8, na vr-basko 5, dravsko 4, dočim so tri prestolnice povsem samostojne. Te mestne celice naše države, v katerih prebiva po zadnjem štetju 14% Jugoslovenov, pa imajo v naši poljedelski državi, v pogledu na okolico ve-levažen gospodarski in kulturni vzgojni pomen.
Med deželo in mestom utriplje vsak dan veletok življenja. Daleč v zaledje segajo vplivi mestne poselitve, iz več ur oddaljenih selišč prihaja delavstvo dan za dnem v mesta po zaslužku. Najpomembnejši, v več ali manj raztegnjenem okolišu mestne gravitacije pa je zaslužek, ki ga nudijo kmetu mestna tržišča.
Velika Ljubljana spada v tem pogledu med prvorazredne kulturno politične celice z nenavadno živo vsakdanjo prometno zvezo s podeželjem. Kdor se potrudi na naš živilski trg in prisluhne govorici prodajalcev, bo količkaj izkušen v duhu igraje obšel vasi in samotne zaselke, odkoder pritaka vsak dan n? stotine ljudi v mesto. Že pred prvo zoro so ljudje na nogah, po večini peš, z vozički, pa tudi s kolesi in vlaki prihaja v mesto množica ljudi, ki v grenkem boju za zaslužek tisočkrat obrne novec, preden si privošči skorjice kruha za lačni želodec. Saj bo skromen izkupiček komaj utegnil zadostovati za povratek na daljne pot, po kateri se bo prihodnje dni z novo nabranim sadežem spet vračal za zaslužkom. To so najbednejši iz vasi, kjer na peščenih, manj rodovitnih tleh žive pod bornimi strehami družine s po 8, 10, 12 in še več članov! Zakrimske vasi, zaselki ob zgornji Krki, gorjani s hribov med Lazami in Višnjo goro pa iz Polhovgrajskih dolomitov postavljajo na naš trg velike množine borovnic, jagod, najraznovrstnejše
zdravilne rastline, poljsko in gozdno pomladno cvetje, grmičevje, gobe, mahovje itd. Mnogo je truda, preden se nabere droben sad in dolga je pot, ki jo premerijo ti najrednejši prodajalci našega trga.
Več ko 40 vasi iz občin Rudnik, Dobru-nje, Šmarje Sap, Dol, Ig, Preserje, Borovnica, Vrhnika, Medvode in Kamnik postavlja dnevno na naš trg domače sadje. V dobrih letinah prodajo vasi Cešnjice, Javor in Zagradišče vsaka po 3000 kg, Orlje celo do 5000 kg lepih črešenj! Skoro 80 vasi na Ljubljanski ravnini in Barju, pa daleč v obrobnem gričevju dobavlja vsak dan sveže mleko in mlečne proizvode v naše mesto. Do pet ur pešhoje iz Ljubljane sega vsakdanji promet malih vozičkov mlekaric na trg, dočim je meja dovoza perutnine in jajc, poljskih pridelkov, drv itd. iz nad 150 krajev pomaknjena daleč do krajnih notranjskih hribov, kočevske doline, litijske okolice, pa tja do Kamniških planin in Sorškega polja, živahni vsakdanji poljedelski stiki okolice z Ljubljano se v velikem krogu okrog naše prestolnice le polagoma izgubljajo, dokler jih ne prekine usmerjenost pridelkov na Gorenjskem proti industrijskemu Kranju, vzhodno od Litije v trboveljsko dolino, iz južnovzhodne Dolenjske in spodnjega Kočevskega na Karlovec, deloma na Sušak in Zagreb. Pri tem se ljudje iz oddaljenih krajev poslužujejo prevoznih sredstev le tedaj, če obeta zadovoljiv izkupiček pokritje stroškov.
še zanimivejši od vsakdanjega dovoza na naš trg bi bil točen pregled okoliškega delavstva, ki prihaja vsak dan za zaslužkom v Ljubljano. Ljubljanska industrija in obrt nudita kruha ljudem, ki prihajajo na železnicah, kolesih in peš v naše mesto
40 do 80 tisoč prebivalcev imajo še Maribor, Split, Osijek, šibenik, Niš, Bitolj, Pe-trovgrad, Sembor in Senta. Nad 20.000 ljudi štejejo mesta Vršac, Velika Kikinda, Zemun, Kragujevac, Banja Luka, Pančevo, Karlovac in Mostar, ostalih 61 naših mest ima pod 20.000 prebivalcev.
še v 1. 1921. je živelo v naših mestih 1,464.447 ljudi. Pritisk s podeželja je stalno naraščal, tako da so naša mesta , deset let pozneje pomnožila svoje prebivalstvo na 1,939.235 ljudi. Prirastek 474.788 ljudi ali celih 32.48% ne velja tedaj naravni razploditvi mestnega prebivalstva, ki je, kakor znano, razmeroma zelo majhna, temveč v veliki meri dotoku delavoljnih moči z dežele. Mesta s svojo dobro razvito industrijo in obrtjo nudijo zaslužka stotisočem delavcev in stanovska statistika meščanov navaja le v dunavski banovini 44% ljudi, ki se bavijo izključno s poljedelstvom. V vrbaski banovini je poljedelskih mestnih prebivalcev le še 25%, v primorski 22, zet-ski 20, vardarski 15, savski 14, drinski in maravski manj ko 10, v dravski banovini komaj 2 odstotka! Stara Kaniža, Senta, Velika Kikinda in Subotica so izraziti predstavniki mest z ogromnim, skoraj vaškim pomeri jem in pretežno večino kmečkega mestnega prebivalstva v plodni Vojvodini.
V vsej Jugoslaviji je 86 mest z izrazito meščanskim značajem. Največje število teh mestnih občin odpade na savsko banovino 20, donavsko 15, zetsko 10, primorsko,
»JUTRO« St. 155.
5
Četrtek, T. VIL 193».
Gospodarstvo
Posojilo za povečanje banovinskih bolnifoic
Ravnateljstvo Suzorja je v načelu odobrilo dravski banovini posojilo 48 milijonov za bolnišnice — Prva tranša naj bi se izplačal» prihodnje leto
I
Zagreb, 6. julija, o. Ravnateljstvo Suzorja je imelo v zadnjih dveh dneh važne seje, na katerih je razpravljalo o celi vrsti proženj za hipotekama posojila in o gradnji raznih bolnišnic in sanatorijev. Sklenjeno je bilo, da bo Suzor zgradil sanatorij za tuberkulozne bolnike v bližini Niša za 10 milijonov din. Ta sanatorij bo imel 100 postelj. Drug tak sanatorij bo zgrajen na Avali s sodelovanjem beograjske mestne občine, centralnega higienskega zavoda in centralne uprave humanitarnih fondov v Beogradu. Stroški za ta sanatorij, v katerem bo 400 postelj, bodo znašali 40 milijonov din.
Nadalje je ravnateljstvo Suzorja odobrilo posameznim banskim upravam in občinam posojila v skupnem znesku 104,400.000 din.
Največje posojilo naj dobi banska uprava dravske banovine. Posojilo je predvideno v višini 43 milijonov din in se bo amortiziralo v 25 letih s 6 odstotnimi obrestmi. Banska uprava v Ljubljani namerava s sredstvi tega posojila zgraditi odnosno preurediti in povečati bolnišnice v Mariboru, Celju, Murski Soboti, Brežicah. Novem mestu, Slovenjgradcu, Ptuju, Radgoni ir Vu.ùiiku.
Banski upravi savske banovine je bile v
načelu odobreno posojilo 10 milijonov din
za elektrifikacijo banovine. To posojilo 8« bo amortiziralo v 30 letih in se obrestovalo po 6 odstotnih obrestih. Nadalje so bila odobrena posojila pod enakimi pogoji kakor banski upravi dravske banovine, zagrebški mestni občini v znesku 25 miliio«-»v din, ter občinam Virovitici, Senju, Sušaku Užički Požegi in Uroševcu.
Zagreb, 6. julija, o. Predsednik Suzorja Marko Bauer je nocoj izjavil vašemu poročevalcu, da je sklep ravnateljstva glede 43-mili jonskega posojila banski upravi dravske banovine za enkrat Se načelnega značaja. Posojilo bo dovoljeno na osnovi Suzorjevega pravilnika, ki določa za taka posojila hipotekama poroštva. Banska uprava v LJubljani bo za to posojilo pripravila še načrt o razširjenju in modernizaciji bolnišnic. Prva tranša posojila naj H vnašala. 20 milijonov din in M se izplačala prihodnje leto, ko bo omenjeni načrt za razširjenje bolnišnic že docela pripravljen ln odobren. O podrobnostih za to posojilo in za ostala posojila bo ravnateljstvo Suzorja še razpravljalo in sklepalo.
Oskrba naše države s pogonskim mineralnim oljem
Pretekli teden je ministrski svet sprejel uredbo o tekočem gorivu. Ob tej priliki je finančni minister g. Dušan Letica podal daljšo izjavo, v kateri je med drugim omenil naslednje:
S finančnim zakonom za leto 1933/34 je bilo ustavljeno vsako nadaljnje izdajanje pravic za preiskovanje petrolejskih ležišč in petrolejskih polj privatnim osebam in so bili ti posli pridržani državni monopol-ski upravi. Izkušnja pa je pokazala, da ni priporočljivo, da'bi država pridržala sebi izključno pravico preiskovanja ležišč mineralnih olj. Zato je ministrski svet izdal uredbo o tekočem gorivu, ki to stanje spreminja.
Sodelovanje privatnih podjetij
Nova uredba bo zamenjala dosedanji zakon o preiskovanju in predelovanju mineralnih olj, zemeljskih smol in plinov od 21. marca 1922. Uredba vsebuje predpise o pogojih, pod katerimi sme ministrski svet dajala privatnim družbam, ki javno polagajo račune, pravico preiskovanja ležišč mineralnega olja in pridobivanje takega olja. Ponovno se vzpostavlja pristojnost ministrstva za gozdove in rudnike za izdajanje dovoljenj za proučevanje in za pridobivanje mineralnih olj, ln bitumena ter pristojnost glede nadzorstva nad rudarskimi pravdami na naftonosnih poljih. Monopolska uprava pa ima proste roke, da nadalje vrši raziskovanje na vseh področjih, za katere niso izdane rudarske pravice.
Nadzorstvo nad podjetji za predelovanje mineralnih olj
V drugem delu je predpisan postopek kako se pridobi pravica za predelavo mineralnih olj v tekoča goriva. Ker je organizacija oskrbe države s tekočim gorivom poverjena monopolski upravi, pridejo vsa podjetja za predelovanje tekočega goriva pod njeno nadzorstvo. Prav tako se monopolska uprava s to odredbo pooblašča, da sama predeluje tekoča goriva odnosno da sodeluje v privatnih podjetjih za predelovanje mineralnega olja v tekoče gorivo.
Rezerve tekočega goriva
Uredba vsebuje tudi važne določbe o ustvarjanju potrebnih reaerv tekočega goriva v naši državi. Tako so tvrdke, ki predelujejo tekoča goriva dolžne držati na skladišču najmanj «4 letne produkcije. Ako bi bilo pridobivanje tekočega goriva iz trdega bitumena in fosilnega premoga, ki ga imamo v državi, dražje v primeri s predelavo uvožene nafte, tedaj se pooblašča finančni minister, da sme znižati obstoječe državne in samoupravne dajatve na tekoče gorivo, proizvedeno v naši državi iz domačih surovin ali uvesti posebne produkcijske premije, ki naj omogočijo rentabilnost produkcije v primeri z rafiniranjem uvožene nafte.
Rudarske pravice
Po rudarskem zakonu se izdajajo rudarske pravice na omejeno dobo 50 let, nakar pripadejo vse naprave brez bremen v last državi. V novi uredbi pa je določeno, da traja dovoljenje za obratovanje novih rafinerij do 30 let in da se lahko podaljša še za 20 let. Zaradi sedanjega odnosno novega zakonskega stanja je nastala tudi potreba, da se dovoljenja za obratovanje že obstoječih rafinerij omeji na isto dobo, tako bodo izenačene praviee vseh podjetij, ki predelujejo tekoče gorivo brez ozira na to, ali so si pravico pridobila na podlagi obrtnega zakona ali rudarskega zakona ali pa na podlagi nove uredbe.
Promet s tekočim gorivom
Tretji del uredbe vsebuje določbe, s katerimi se urejuje promet s tekočim gorivom (izvoz, uvoz in prodaja). Uvozniki in prodajalci na debelo so dolžni dajati monopolski upravi vse podatke glede tekočega goriva, ki jih bo monopolska uprava 2:ahtevala. Uvozniki in prodajalci na debelo so prav tako zavezani držati reaearve tekočega goriva v količini % letne prodaje, kakor domača podjetja za predelavo mineralnega olja. Ta obveznost je vnešena v uredbo zaradi tega, da ne bi bili uvozniki derivatov nafte iz inozemstva v povoljnej-šem položaju nasproti domačim rafinerijam ki morajo držati rezerve, kar pomeni veliko breme, ki ga naj nosijo vsi prodajalci tekočega goriva. Ta določba pa ima tudi namen zaščititi domače rafinerije in stalne uvoznike tekočega goriva od nelojalne konkurence uvoznikov, ki se s tem poslom pečajo samo od časa do časa, pri čemer izkoriščajo trenotne konjukture. Zaradi tega uvo« nafte in derivatov ni več svoboden in je vezan na uvozno dovol jen je monopolske uprave.
Prispevki uvoznikov
Ker so stroški pri raziskovanju petrolejskih ležišč in petrolejskih polj znatni in zvezani z velikim rizikom, določa nova uredba, da bo monopolska pri izdajanju
dovoljenj za uvoz tekočega goriva pobirala poseben prispevek v korist fonda za pospeševanje domače produkcije tekočega goriva. Na ta način se bodo stroški raziskovanja lahko več ali manj prevalili na predelovalce mineralnega olja in uvoznike, ki imajo po večini lep zaslužek. Iz tega fonda se bodo krili stroški za draga raziskovalna dela.
Rezerve potrošnikov tekočega goriva
Ker zahtevajo interesi državne obrambe, da držijo tudi gospodarska podjetja, ki tro-šijo tekoča goriva za motorski pogon, rezerve v tem gorivu za slučaj, če bi nenadoma prenehal uvoz iz inozemstva, določa uredba, da morajo taka podjetja, dati monopolski upravi vse potrebne podatke o svoji potrošnji tekočega goriva in si morajo na zahtevo monopolske uprave takoj oskrbeti rezea-ve za najmanj 1 mesečno do 6 mesečne» porabo.
*
Vprašanje uvozne carine na nafto
Pred dnevi je poročal »Jugoslovenski kurir«, da je bil ministrskemu svetu predložen tudi predlog o spremembi uvozne carine na surovo nafto po tarifni številki 171 carinske tarife. Po tem predlogu naj bi znašala za industrijske rafinerije odnosno za skupno organizacijo teh rafinerij (kar-tel) uvozna carina 1.50 zlatega dinarja za 100 kg. To ugodnost naj bi dobile rafinerije pod pogojem, da stalno prodajajo bencinsko mešanico kot pogonsko sredstvo po enakih cenah na vseh sedežih banskih uprav in trgovinskih zbornic, kakor tudi v drugih krajih, za katere se doseže sporazum z rafinerijami. Sedaj znaša minimalna uvozna carina na nafto v cisternah in tankih 3 zlate dinarje, v drugih posodah pa 5 zlatih din. Po predlogu, ki je bil predložen ministrskemu svetu naj bi se ustanovil tudi poseben odbor za kontroliranje in urejevanje cene bencina. V tem odboru naj bi bili zastopani poleg predstavnikov domačih rafinerij in kartela tudi predstavniki zainteresiranih ministrstev.
Za presojo važnosti tega predloga naj omenimo, da je znašal lani uvoz nafte v našo državo 9452 vagonov in je bilo na to nafto plačano 37 milijonov carine. Dohodek države od carine bi se torej zmanjšal na polovico, če se reducira carina na 1.50 din. Produkcija nafte v naši državi se je sicer v zadnjem času dvignila, vendar je še malenkostna v primeri s potrošnjo. V prvem letošnjem četrtletju smo pridobili v naši državi 25 vagonov nafte, nasproti 11 vagonom v prvem četrtletju lanskega leta.
Včerajšnji »Jugoslovenski kurir« poroča nadalje, da se je italijansko zunanje ministrstvo obrnilo na našo vlado glede izvoza italijanske nafte v Jugoslavijo. Italijanska oblastva so nam že ob koncu leta 1936. odobrila kontingent v vrednosti 10 milijonov lir, za uvoz nafte iz Italije v Jugoslavijo, in sicer proti celotnemu plačilu v kliringu. Tako ugodnost glede plačila je Italija odobrila samo naši državi. Zmanjšanje carine za 50% za industrijske rafinerije pa bi imelo za posledico, da nam Italija ne bi mogla dobaviti nafte, ker bi bila italijanska nafta, ki jo uvažajo manjša podjetja v Jugoslaviji, obremenjena z višjo carina Po informacijah »Jugoslovenskega kurirja« je Italija pripravljena povečati nam kontingent na 25 milijonov lir letno.
Nazadovanje naših terjatev v Italiji in povečanje naših terjatev v Nemčiji
Narodna banka je izdala izkaz o stanju klirinških računov z inozemstvom dne 30. junija t U iz katerega je razvidno, da se je saldo naših klirinških terjatev v Italiji v zadnji četrtini junija ponovno zmanjšal za 4.8 milijona din. V starem kliringu se je namreč saldo naših terjatev zmanjšal za 0.76 milijona lir (za 1.7 milijona din), v novem dinarskem kliringu pa za 3.1 na 109.8 milijona din. Naše klirinške terjatve v Italiji znašajo sedaj še okrog 145 milijonov din, to je za preko 50 milijonov manj nego sredi letošnjega marca. Dne 5. t m. je Narodna banka izplačala klirinške nakaznice do št. 14,506 od 8. marca t- 1.
Klirinški račun s Nemčijo pa kaže v zadnji četrtini junija po prejšnjem stalnem nazadovanju zopet občutnejše povečanje, in sicer kar za okrog 31 milijonov din. To povečanje je očitno v zvezi a vključitvijo plačilnega prometa z Avstrijo v nemškojugoslovenski kliring. Nedavno smo poročali, da Narodna banka še ni prejela obvestil o vplačilih avstrijskih uvoznikov za naše blago, ki je bilo uvoženo od 1. junija naprej (od tega dne se promet obračunava v nemško - jugo-slovenskem kliringu). Sedaj pa je Narodna banka očitno prejela ta obvestila, kar je imelo za posledico povečanje salda. Tudi na borzi se je zadnje tedne po-
javila večja ponudbo MrtnSkfh mark,
kar je imelo za posledico popuščanje tečaja. V zadnji četrtini junija se je saldo naših terjatev v Nemčiji povečal «a 1.49 na 9.54 milijona mark (na 143 milijonov dinarjev).
Od ostalih aktivnih kllringov kaže naš kliring s Poljsko povečanje salda naših terjatev za 0.3 na 11.4 milijona din, naš kliring z Bolgarijo pa povečanje za 0.2 na 1.8 milijona din, medtem ko je saldo naših terjatev v Turčiji ostal skoro nespremenjen na višini 12.1 milijona din.
Od pasivnih kliringov zaznamuje naš kliring s Češkoslovaško nadaljnje povečanje salda našega dolga za 3.7 na 147.8 milijona din. Nadalje je zabeleženo povečanje našega klirinškega dolga v Svici za 0.21 na 3.21 milijona šv. frankov in zmanjšanje našega klirinškega dolga v Rumuniji za 2.6 na 6.6 milijona din ter v Madžarski za 12 na 38.4 milijona din.
Gospodarske vesti
«= Preložen sestanek jugoslovensko-italijanskega stalnega gospodarskega odbora. Ze o priliki letošnjega januarskega sestanka jugoslovensko-italijanskega gospodarskega odbora je bilo predvideno, da se bo ta odbor ponovno sestal v juliju, in sicer na Bledu Sedaj poročajo iz Beograda, da do tega sestanka ne bo prišlo, ker je dosežen sporazum, da se bo sestanek vršil šele v jeseni, v seotembru ali oktobru. Navzlic temu se vršijo direktna pogajanja z Italijo, glede prodaje naše pšenice in koruze. Italija je 7ahte-vala večje količine pšenice kakor tudi koruze, ki pa jih ne bomo mogli dobaviti, ker smo del presežka že angažirali za izvoz v Nemčijo in Češkoslovaško Razgovor se vrši sedaj na tej osnovi, da bi dobavili Italiji za okrog 19 milijonov lir pšenice in za okrog 18 milijonov lir koruze.
= Premije za izvoz v neklirinške države. Nedavno smo poročali, da je finančni minister odobril Narodni banki, da lahko odkupuje od izvoznikov devize po posebnih višjih tečajih, in sicer devize od izvoza gotovih vrst blaga v neklirinške države. Listo tega blaga smo že objavili. Premije bo Narodna banka plačevala iz sredstev, ki jih bo dobila od razlike pri prodaji deviz uvoznikom kave po specialnem višjem tečaju, ki je določen za angleški funt na 262 din (nasproti normalnemu tečaju 238 din). Sedaj poročajo iz Beograda, da bo Narodna banka od izvoznikov blaga, ki uživajo to ugodnost, kupovala izvozne devize po tečaju 250 din za 1 angleški funt
= Udeležba Länderbanke pri Trboveljski premogokopni družbi. V zveri s prevzemom avstrijskih poslov pariške Länderbanke od strani dunajske Merkurtanke, poročajo sedaj « Dunaja, da je Merkurbanka že prevzela vso udeležbo Länderbanke pri avstrijskih podjetjih, medtem ko je pariška centrala obdržala svojo udeležbo pri praški Trgovinski industrijski banki ta pri rumunski kreditni banki. Obenem je pariška centrala prevzela od dunajske podružnice udeležbo pri Trboveljski premogokopni družbi in prj Splošni kreditni banki ▼ Varšavi.
Borze
6. julija
Na ljubljanski borzi so s? danes trgovali angleški funti v privatnem kliringu po 238. V zagrebškem privatnem kliringu so se nudili angleški funti po 238 in grški boru po 29.12. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani nadalje nespremenjeno 15.00, v Beogradu pa 14.9490 in v Zagrebu 14.9450 odnosno za konec julija 14.92 in za konec avgusta 14.85.
Na zagrebškem efektnem tržišču jeVoj na škoda pri nespremenjeni tendenci no-tirala 475 — 479 (v Beogradu je bil promet po 477 — 477.25). Zaključki pa so bih v 7<>/, investicijskem posojilu po 97.50, v 7°/o Blairovem posojilu po 92.25—92.75 (v Beogradu po 92 50), v 8% Blairovem posojilu po 97.25 in v delnicah Trboveljske po 185.	_
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2405.16—2419.75 Berlin 1750.52 — 1764.40, Bruselj 737.20
—	742.26, Curih 996.45 — 1003.52, London 215.10 — 217.16, New York 4323.51— 4359.82, Pariz 120.81 — 122.25, Praga 150.83 — 151.93, Trst 228.20 — 231.28.
Curih. Beograd 10, Pariz 12.1550, London 21.62, New York 437.25, Bruselj 74.0250, Milan 22.9750, Amsterdam 241.15, Berlin 175.75, Dunaj, bankovci 31, Stockholm 111.48, Oslo 108.65, Köbenhavn 90.5250, Praga 1514, Varšava 82.25, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, EFEKTI
Zagreb. Državne vrednot»: Vojna škoda 475 __ 479, 40/, agrarne 61.50 — 68, 4Vo severne agrarne 60 den., 6% begluSke 90.50 den., 6<y0 dalm. agrarne 90 — 91, 7o/o stabiliz. 98.50 den., 7«/0 invest. 97 — 98, 7% Drž. hip. banka 99.50 den., 7•/» Blair 92.50 — 93, 8% Blair 97 — 97.50; delnice: PAB 226 — 231, Trboveljska 180
—	185, Gutimann 60 bi., Osiječka Ijevaoni-ca 180 den, Dubrovačka 350 — 360, Oceanija 850 bi., Jadranska 355 — 400.
Beograd. Vojna škoda 477 — 477.50 (477 — 477.25), 40/, agrarne 62 — 62.50 (62), 40/0 severne agrarne 60 — 60.50 (60.25), 60/0 begluške 91.75 — 92 (91.75), 6% dalm. agrarne 91 den (91), 70/, invest. 98.50 bi., 7o/6 Drž. hip. banka 99 den., 7»/e Blair 92.50 — 93 (92.50), 8% Blair 97.25 den., PAR 228 den., Narodna banka 7320 bi.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Ch»cag«, 6. julija. Začetni tečaji: pie. nie«: za sept 72, za dee. 73.875; konwa: za sept. 58.625, za dee. 58.50.
+ Novssadska blagovna boria (6. t, m.). Tendenca nespremenjena. Pšenica: 78/79 kg; taška 205 — 210; sranska 306 — 210; ba-natska 198 - 205; baška potiska 206 — 210; Kom «a: baška 117 — 118; banateka 118 — 114. Oves: uaški 180-185; slavonski 180-185. Ječmen: baški in aremaki 68/64 kg 180
—	183.50. Moka: baška >0g< in »OgR« 810
—	800; »2< 290 — 800; >5« 970 — 280; >6« 250 — 265; »7« 185 — 195; >8« 120 — 125. Fliol: baški, sremski v vrečah 117.50
—	125. Otrobi: baški, sremski 115 _ 123.50.
+ Budlmpefttanska tenuta*«» borsa
(6. t m.). Tendenca čvrsta. Koron: aa juBj 17.80 — 17.85, aa avg. 17« — 1745.
BOMB AC
+ Liverpool, 5. julija. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: aa julij 4.91 (prejšnji dan 4.95), za sept 4.98 (8.02),
-f New York, 5. julija. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: aa iuUj 8.98 (9.02). za dee. 8.99 (9.09).
1
S P O B T
Včeraj
Ljubljana. 6. julija Na poti iz Rima po evrcpddh državah sta se danes z« kratek obisk ustavila v Ljubljani in obiskala Planico dvs visoka športna predstavnika Japonske, in sicer baron Inada, predsednik japonske smučarske zveze in prof. Takahashi, član organizacijskega odbora za zimsko olimpiado 1. 1940 v Sapporu.
Znana japonska športna funkcionarja sta v Ljubljani v spremstvu tajnika USP g- Gores obiskala predsednika JZZS dr. Pavlina in predsednika krajevne^ olimpi j skegs odbora dr. Pirca, popoldne pa sta si ogledala našo veliko skakalno napravo ▼ Planici. Kakor vsi tujci sta bila tudi japoo-
Japonci v Planici
olimpijskega
flfca gosta navdušena nad krasno skakalnico, • kateri pravita, da nima para na svetu. Naplavila sta več posnetkov, jo obhodila prav do vrba ter zahtevala še razne podatke o njej, češ da bi hoteli na Japonskem zgraditi »lično. Slednjič sta se zelo zanimala za »istem planiške skakalne sole za vzgojo skakalnega naraščaja.
Razumljivo sta oba odlična gosta želela tudi Številne informacije o naših srnučar-jih-tekmovalcih. ki sta jim naročila po »Jutru« izročiti najlepše pozdrave z obljubo, da bodo japonski tekmovalci, če bodo prihodnje leto prišli tekmovat v Evropo, prav gotovo obiskali tudi Planico.
Baron Inada in prof. Takahashi sta v noči odpotovala dalje v Budimpešto.
Se iz nogometnega koledarja
V lig! 1938/39 bo Ljubljana jeseni igrala 4 tekme doma, 7 pa na tujih tleh
Prvi nasprotnik je Jugoslavija
Kakor smo že včeraj poročali med brzojavnimi vestmi, so bili na torkovi seji upravnega odbora JNS irfrebanj pari in določeni termini za prihodnjo dTžavno prvenstvo v noeometu. V poročilu so zaradi telefonskega prenosa nekatere pomanjkljivosti, ki jih v naslednjem izpopolnjujemo še takole:
Prihodnje liga£ko tekmovanje se bo prav tako kakor dozdaj igralo v dveh dedih, in sicer jeseni in spomladi. Prvi del se bo začel 7. avgusta in bo trajal do 27. novembra, spomladanski del z revanžniml tekmami pa se bo letos začel mnogo prej. in sicer že 4 decembra t L tako da bo ligaško tekmovanje po sporedu v celoti zaključeno že 30. aprila 1939. Število ligaških klubov je letos povečano od 10 na 12 in bo torei za odiranje celotnega sporeda potrebnih 22 terminov. Glede razdelitve terminov le šlo V9e gladko in je jmel savez edino težavo s terminom 11. septembra t L, kateri dan bo v Beogradu na sporedu letošnja balkaniada. Zaradi tega eo bile prve tekme iz tega (IV) kola razdeljene kar na tri različne termine, in sicer na 11. in 18. septembra in deloma še na praznik uedinjenja 1. decembra t L
Kakor so naši čitatedij v glavnem že lahko povzeli iz včerajšnjega poročila, bo imela naša Ljubljana v letošnjem tekmovanju težji del naloge jeseni. 2reb je namreč odločil, da to igrala v prvem deüu tekmovanja samo Stiri tekme doma. in skorai še enkrat toliko, torei vseh ostalih 7. izven domačih
tal. Prvega nasprotnika je dobila v Jugoslaviji (7. avjrusta), s katerim bo lsrrala v Beo-irradu, nato pa dve nedelii zaporedoma doma, in 6icer s Hajdukom (14. avgusta) in B^Kom (21. avgusta). Septembra meseca bo morala na mejdan v Zagreb z Gradjan-skhn. oktobra pa že spet dvakrat na pot in sicer v Beograd (za Jedinstvo) in še nižje na jug (bodifli v Kraerujevac ali Skoplje), medtem ko bo 9. oktobra iimela sarajevsko Slavijo doma v gostih. Novembra meseca bo najhujše, kajti takrat bo imela le eoo iero na svojem terenu (s klubom bodisi iz Zemuna ali Osjeka), trikrat pa to spet morala potovati, in sicer najprej (6. nov.) bodisi v Varažidm ali Zagreb, nato (13. nov.) v Beograd za Baska in prav nazadnje (27. nov.) še v Zagreb na tekmo z državnim prvakom Haškom.
Se dober mesec dni nas loči od tega zanimivega tekmovanja, ki bo spet razgibalo nase nogometno življenje in številne prijatelje nogometne igre. Konkurenca bo letos še nekoliko bolj pestra, za Ljubljano pa je kljub slabemu žrebu v prvem delu tekmovanja razveseljivo vsaj to, da ie med kandidati za najboljši klub v državi tudi nekaj imen, ki šele prvič stopajo na to pozornioo, nalj telo-zeleni pa imajo za seboj vsaj že nekaj let trde in razburljive borbe v teh tekmah. Saj so bili leto za letom skoraj zmerom na tehtnici, da bi morali vrniti v pod savez no tekmovanje, letos pa jih je v tei družini še nekaj, ki bodo morali ta krst šele prestati.
Jutri zvečer
bodo plavali
Prva Iigaška tekma v Ljubljani med Jadranom iz Splita in Ilirijo
Po absolviranih treh najtežjih tekmah izven Ljubljane bodo nastopili jutri pla-vači naše Ilirije v prvem letošnjem liga-šketm srečanju proti splitskemu Jadranu doma — seveda zvečer ob svitu reflektorjev in na kopališču Ilirije.
Spored dvoboja obsega naslednje točke: 400 m prosto gospodje, 100 m hrbtno dame, 200 m prsno gospodje, 100 m prosto dame, 100 m prosto gospodje, 100 m prsno dame, 100 m hrbtno gospodje, skoki gospodov, štafeta 4 x 50 m prosto dame, 4 x 200 m prosto gospodje in waterpolo.
V vsaki disciplini nastopita za vsak klub po dva tekmovalca odn. po ena štafeta. Točke štejejo: prvo mesto 5, drugo 3, tretje 2 in četrto 1. Skoki in water-polo štejejo posebej. Dosegljivih točk je v plavanju 109, ki si jih morejo osvojiti tekmovalci obeh nastopajočih klubov. Klub more osvojiti največ 76 točk, če se v vseh disciplinah plasira na prvo in drugo mesto.
Dejstvo ,da je jutrišnja tekma prvi nastop ligašev v predpisanem bazenu obeta tudi spremembo rekordne tabele v najmanj dveh disciplinah, morda pa kar v
štirih!
(Splitski Jadran je sinoči startal v Trstu proti Triestini, žal pa se je tekma spet končala tako pozno, da bomo mogli njen izid objaviti šele v jutrišnji številki, op. ur.)
Prva motociklistične dirke v ŠKki
Velika prireditev z motorji v režiji motosekdje Herrn esa
V nedeljo dne 10. t m. bo na dirkališču Hermesa v Ši3ki brez dvoma zelo živahno. Že samo Zagrebčani so prijavili 12 tekmovalcev. Zanimanje domačih motoci-klistov je izredno. Vcüdstvu dirke pošiljajo posamezne sekcije sporočila, da se bodo njihovi člani po možnosti korporativno udeležili te dirke, boljši med njimi tudi kot tekmovalci.
Domači publiki bo dana prilika, da spozna naše mednarodne adute, pa tudi njihove konkurente. Z gotovostjo lahko trdimo, da bo na nedeljski motociklistični dirki Hermesa zbrana elita jugoslovenskih motociklistov.
Trening bo danes in jutri ob 17., v soboto poipoldne pa morajo biti odbrani vsi tekmovalci ns dirkališču. V nedeljo ob pol 12. bo občinstvo lahko gledalo vse te motoci-kliste v propagandni vožnji.
MotocfcUsti pričakujejo, da bo Ljt*lja-na s enakim zanimanjem sledila in ss udeležila te prireditve kakor je to storil sport-dei Zagreb.
mrnmmmmm^mmmmmamammmmm
SK Ljubljana. Danes ob 17 JO ob večen trening ligs&ega in rcaenmega moštva. Vsi io točno!
SK Reka: Drevi ob 20 sestanek nogometne sekcije v gostilni Obisk (Bučar) na Trtsški cesti.
SK Mars. Zasadi nedeljskega gostovanja danes od 18. dalje obvezen trening za I. in jun. moštvo. V petek ob 20.30 važen članski sestanek ns običajnem mestu. Vri in točno! Nsčekiflc.
Moioklub Ilirija. Seja n. o. v petek & t m. ob 20. grl Slamiču. Udeležba obvezna.
Na sodišču so zajeli ubežnega roparja
Maribor, 6. julija V Zimici v Slovenskih goricah je bil izvršen pred tremi tedni drzen roparski napad pri posestnici Mariji Mulečevi. Kakor smo že svojčas poročaii, sta vdrla okoli polnoči v Mulečevo hišo dva roparja, ki sta Mulečevi, njeni sestri ter dekli grozila s smrtjo, če jima ne izroče denarja. V smrtnem strahu so ženske, ki so bile same pri hiši, izročile roparjem okoli 160 dinarjev gotovine, iz oimare pa sta roparja odnesla neko hranilno knjižico ter zlato uro in pobegnila. Dočim so orožniki že naslednjega dne aretirali nekega roparja, je drugi neznano kam pobegnil. Za njim je bila izdana tiralica. Pobegli ropar, neki Pavel Kranjc pa se je sedaj sam ujel.	,
Včeraj se je namreč v prezidialni pisarni sresikega sodišča pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah zglasil neki moški in prosil, da bi dobil zaradi polnoletnosti izplačilo dednega deleža, ki je znašal okoli 75 din. Na vprašanje, kako se piše, je pokazal hranilno knjižico Okrajne hranilnice pri Sv. Lenartu, glaseče se na ime Pavel Kranjc. Slučajno navzočni izvršilni organ Ivan Brumen sicer moža ni poznal, pač pa se je takoj spomnil na ime Pavla Kranjca, ki je v zvezi z roparskim napadom. Ker je bil moški neobrit in zanemarjen, je bil Brumen na mah prepričan, da je v pisarni iskani ropar Kranjc. Uradnik se je s Kranjcem še naprej pečal, dočim se je Brumen odstranil na skrivaj iz pisarne in takoj tekel na orožniško postajo. V hipu je bilo sodišče zastraženo. V pisarno je stopil komandir stanice Cizelj z asistenco. Ob soočenju z orožniki se je Kranjc nekoliko zdrznil, vendar se je mirno vdal. Odvedli so ga na orožniško postajo, kjer so ga zaslišali. Očividno je prišel Kranjc na sodišče v prepričanju, da ga tu ne bo nihče spoznal. V hudi stiski je prišel po denar, kar pa je bilo zanj usodno. Prebivalstvo Slovenskih goric pa si je oddahnilo, ko je zvedelo, da je za zapahi nevaren zločinec.
Pfntaričeva tolpa
izročena sodišču
Maribor, 6. julija
Danes so orožniki izpustili aretiranega posestnika Josipa Kaca tz Rač, ker se je izkazalo, da mu Josip Koder ni izročil 20.000 din, da jih hrani.
Drugi važni dogodek v preiskavi proti Pintariču in tovarišem je aretacija Kodro-ve ljubice, neke Marije iz Rogoznice. Aretirali so jo zaradi swna. da je pomagala Josipu Kodru pri begu. Razen tega je Marija osumljena, da ji je Josip Koder izročil večje zneske denarja, ki izvirajo od tatvine pri posestniku Greifu v Ješenci. Aretirana Marija je sicer priznala, da ji je Koder srvojčas izročil 10.000 din, ki mu jih je pa pozneje vrnila, tako da nima sedaj nobenega denarja od Kodra.
S tem je preiskava proti Pintariču m njegovim pajd&šem zaključena. Ogromen je material, ki so ga orožniki zbrali, saj obsega cele knjige zapiskov. Posebne zasluge ima pri tem poveljnik orožmiške čete kape-tan Mavrič. Pintariča in njegove pajdaše bodo danes izročili v zapore okrožnega sodišča. Glavne obtežiine okoliščine so sicer že dognane in pojasnjene, nedvomno pa je, da bo nadaljnja preiskava pri sodi-Sču ugotovila še marsikatero podrobno zanimivost
Plavalna tekma, f s plinskimi maskami
Todi fi vi ca al prizadeva, da U svoje prebivalstvo poučila, kako ae je treba varovati zračnih napadov. V to svrho prirejajo tam kakor drugod v različnih mestih zaščitne vežbe, ob neki plavalni tekmi v temevi p» so pokazali, da je mogoče a plinskimi maskami na obrazih tudi plavati. Skupina pla-vačev je v normalnem tempu preplavala določeno progo.
Največje transportno letalo
No>v ameriški top
šef. poljskega gen. štaba na Finskem
šef poljskega generalnega štaba Sta-chiewicz je te dni prispel z letalom v Helsinki na Finskem. Sprejeli so ga z velikimi vojaškimi častmi.
V Watertownu (Massachusets) so zgradili top kalibra 406 — Top je montiran na kolesih in lahko odda štiri strele v minuti na daljavo 50 km
».Douglas DC4«, Id lahko naloži 42 potnikov, je najveöje transportno letalo ne samo v Ameriki, ampak sploh na svetu. Posebnost tega aeroplana je električna kuhinja in telefonska zveza z vsemi kraji, nad katerimi leti
Operacija za 75 milijonov
Zanimivosti iz medicine
Najstarejša učna knjiga kirurgije je staroegiptski papirus, ki izvira nekako iz leta 2800. pred našim štetjem. Ta papirus je nepopoln, kajti sredi opisovanja 48. bolezenskega primera ga zmanjka.
Prvi zdravnik, ki je spoznal
zdravilno moč elektrike, je bil Rimljan Skribonij, ki je 1. 48. pred našim štetjem zapisoval bolnikom z rev-matizmom ali kroničnim glavobolom — električna skate. Te ribe, ki jim je električne sile spoznal že tedaj, so si pacienti polagali na telo. Seveda pa je elektrika kot takšna iz električnega kolovrata dobila uporabo v medicini šele 1. 1744.
Prvo javno bolnišnico v Evropi je imela Irska. Leta 300 po našem štetju je kneginja Maha dala zgraditi »bolnišnico za vse, ne glede na rod in spol«. Taksne ustanove so bile dotlej popolnoma neznane.
Prvo zanesljivo poročilo o vložitvi umetnega očesa v očesno duplino živega človeka izvira iz L 1561. Sestavil ga je sloviti
francoski kirurg Ambroise Paré.
V njem pripoveduje, kako je izdelal umetno oko iz emajliranega zlata v naravnih barvah.
Prvo krvno trama&iztjo Je izvedel 15. junija 1667. francoski zdravnik Jean Denis. Ta operacija, ki sicer ni uspela, je naletela v javnosti na hud odpor in vlada je Denisu končno prepovedala izvršiti še kaj podobnega.
Prvo želodčno operacijo so izvršili gredi 18. stoletja na nekem
Vlak s tisoč izletniki se je iztiril
Na progi iz GKiwitza v Ratibor v Nemčiji je treščil vlak, ki je prihajal iz Glei-witza, v lokomotivo, ki je vozila z nasprotne strani. Več voz vlaka, v katerem je bilo okrog tisoč izletnikov, se je iztirilo. Trije izletniki so bili hudo ranjeni osem pa lahko. Najhujše poškodbe je odnesel vodja lokomotive, v katero je vlak treščil 3aradi sunka jje zletela namreč velika količina žarečega premoga iz kurišča vanj in ga strašno ožgala.
Skoraj cela družina žrtev nesreče
Med Eichom in Krombachom v Nemčiji je hotel motorni vozač s prikolico prehiteti drugo motorno kolo. Zadelo se je vanj, sunek ga je vrgel proti nekemu drevesu. Vozača, njegovo ženo in 14-letnega sina je na mestu ubilo, drugi, 10-letni sin, pa. je bil hudo poškodovan. Vozač drugega motornega kolesa in njegova spremljevalka sta bi-a lažje rantfena.
Zadnji francoski misijonar v Abesiniji
V Džibuti je prispel monsignor Jose
Jarosseau, zadnji izmed francoskih duhovnov in misijonarjev, ki so jih italijanske oblasti trpele v Abesiniji. Jarosseau je star 85 let in je preživel 57 let v Abesiniji. Bil je Škof v Hararju in eden izmed najbolj znanih francoskih misijonarjev, ki jih je bilo v Abesiniji nad sto.
Ko je prišel 1. 1881. v Abesinijo, je začefl delovati med tedaj še divjaškimi rodovi Dankalijcev in je pogostoma le po naključju ušel smrti. Ustanovil je v Abesiniji prvo misijonsko šolo. Pozneje je prišel v Harar in je postal eden najboljših prijateljev ne-guša Menelika. Italijanske oblasti Jarosse-auja, ki je bil med domačini zelo priljubljen, niso izgnale, temveč so mu le vljudno sporočile, da želijo njegovega odhoda, ker dobi škofovski čin v Hararju Italijan.
kaznjencu, ki so ga bili obsodili na smrt. Pacient, ki se je prostovoljno javil kirurgu, da bi se rešil vislic, je preživel ta po-sežek le nekoliko ur. Rabelj pa je potem od zdravnika zahteval odškodnino, ker je prišel ob zaslužek.
Prvo operacijo slepiča je izvršil švicarski kirurg Rudolf Ulrich Krönlein 1. 18S3. Ta operacija pa je bila le slučajna, kajti Krönlein je hotel izvršiti prav za prav neko drugo operacijo v trebušni votlini.
Najdražja operacija, ki nam je doslej znana, se je izvršila pred nekoliko leti nad siamekim kraljem. Po nekem znamenitem ameriškem očesnem specialistu si je dal operirati sivo mreno in mu je plačal za to honorar
15 milijonov dinarjev. Toda vsi stroški za zdravljenje so znaša-si s potnimi stroški za kralja in njegovo spremstvo vred ter s stroški za- bivanje v Ameriki okrog 75 milijonov dinarjev..,
Mož, ki se lahko ponaša s tem, da so ga največkrat operirali, je seveda Ameri-ričan in se imenuje Henry Smythe. Po nar vedbah ameriških strokovnih listov Bo tega nesrečneža zdravniki
rezali nič manj nego 14,8-krat. Mož pa je Seie pred kratkim dopolnil 43
let
Najbogatejši radijski zavod na svetu je radijska klinika v Stockholmu, ki se imenuje »Radiuimhesmmet« in ki ima za 10 gramov radija.
Cesta, na kateri prebiva največ zdravnikov, je
Harley Street v Londonu.
Tam izvršujejo svoj poklic nič manj nego 550 zdravnikov.
Prvi porod v letalu je bil L 1931. v Kanadi.
Med Anglijo in Franeom
Sir Ernest Robert Hodgson, angleški diplomatski agent pri španskem generata Francu, ima važno misijo in se mudi trenutno v Londonu
„Ascania*
Angleški potniški pairnik »Ascania«, ki je vozil s 360 potniki iz Mantreala proti Londonu, je naseli v bližini Velikega otoka, 275 km severno od Quebeca. Pri tem se je poškodoval in velike množice vode so vdrle vanj, vendar pa ga je bilo mogoče s črpanjem držati na površini
Potnike So prekicaJi na druge parnike in so nadaljevali svojo pot. S parnika so spravili -tudi tovor zlata v vrednosti poldrugega milijona dolarjev, ki je bil namenjen za Angleško banko. Mislijo, da bodo mogli tudi parnik sam spraviti na varno in v popravilo.
Sod slanikov za radijskega napovedovalca
Uradu britske radijske družbe so te dni dostavili velik sod slanikov »kot darilo za napovedovalca vremenskih poročil«. V pismu ki je spremljalo to pošiljko, so našli pojasnilo za to nenavadno zahvalo.
Neki ribič z zapadne Irske je hotel pravkar odriniti s svojo ladjo na lov, ko je zaslišal svareči glas radijskega napovedovalca, ki je napovedoval hud vihar. Čez kratek čas je vihar v resnici nastal in bil je tako hud. da bi se ribičev čoln v njem razbil. Za zahvalo, da mu je radijska napoved obvarovala življenje, je možakar napovedovalcu potem poslal cel sod slanikov.
Šef i tal. gen. štaba v Berlinu
General Pariani (slika), šef it gen. Štaba, je prispel v nemško prestolnico, kjer si bo ogledal vojaške naprave najprej v Berlinu, nato pa še v drugih večjih mestih
300 smrtnih žrtev nedeljskega počitka
Zadnji konec tedna so imeli Američani podaljšan zavoljo državnega praznika 4. junija. V vseh Zedinjenih državah je bü promet ogromen in seveda se je pri tem zgodilo neštevilno nesreč. Doslej so zbrali podatke o 300 smrtnih nezgodah med počitnicami. Od tega je kakšnih 200 oseb postalo žrtev avtomobilskih nesreč, kakšnih 80 jih je utonilo pri kopanju. Zelo mnogo oseb je dobilo hude opekline pri sežiganju umetelnega ognja.
Sckmeling na poti v Nemčijo
Maks Schmeling, ki je v tekmi za svetovno prvenstvo v boksu že v prvem kohl podlegel strahovitim udarcem ameriškega črnca Joe ja Louisa, še vedno ni okreval. V ponedeljek ponoči so ga v New Torku prenesli na nemški prekomornik »Bremen«, ki ga odpelje v Hamburg. V Nem-bodo boksarja preiskali zdravniki-spe-eteüsü, <te ugotovijo, kakšne *> njegov« paghodbe. SchnjeKng ne sme zapustiti postelje ki mora negibno leteti.
za pranje perila je
„PERI0N"
ki opere belo in čisto!
Pogled na Barcelono
Požar v četrti siromakov v Bukarešti
V starem delu Bukarešte Grivica, tako-zvani četrti siromakov, je izbruhnil Be dni ogenj, ki je v kratkem času upepelil 15 hiš. Gasili so vsi gasilci, ki so bili trenutno na razpolago, kajti grozila je nevarnost, da bo uničena cela četrt. Po več urnem gašenju so požar omejili, vendar pa je zaradi ognja brez strehe 30 siromašnih družin.
Kradel je srca in denar
Sleparski pevec ob spre ml j e vanju jazzbanda
Nedavno so v Kodanju po vsem mestu zavoljo lepote znanega jazzovskega pevca Jansena vtaknili v zapor. Policija je napravila z njim kratek proces, ko je zvedela, da je mož v kratkem času ukradel nič manj nego 36 dekletom srce in potem tudi prihranke.
Delal je vedno na isti način. Najprvo je zapel kakšno ganljivo pesem o ljubezni in sreči, potem je izbrani žrtvi začel pripovedovati, kako hrepeni po mirnem domu in da je življenja z njegovimi zabavami sit. Na zadnje je žrtvi predlagal skupno potovanje
v zakonski pristan. Ta predlog se je končaj običajno s tem, da je o sreči sanjajoče dekle izročilo sleparju hranilno knjižico.
Nekatere so bile v Jansena celo tako zaljubljene, da so kradle svojim šefom, samo da bi Jansenu lahko dale denarja za nakup oprave. Policija je morala ubogim dekletom sporočiti, da se pojoči don Juan sploh ne more omožiti. Možakar je namreč že poročen in oče dveh otrok. Sedaj se bo moral naučiti kaj novega, kajti z ljubezenskimi pesmicami ne bo mogel več goljufati deklet.
Poljski zdravniki za podeželje
MladSi praktiki bodo morali najprej na kmete
V poljskem podeželju vlada veliko pomanjkanje zdravnikov, zato je zdravstvena komisija varšavske poslanske zbornice pripravila zakon, po katerem bi bili vsi mladi zdravniki dolžni prakticirati dve leti na de-želL Ta ukrep naj bi stopil v veljavo prihodnje leto.
Pomanjkanje zdravnikov v podeželju m «amo posledica splošno premajhnega števila zdravnikov, temveč tudi posledica bega z dežele. Ta čas je na Poljskem 12.600 zdravnikov, to se pravi, da bi jih prišlo na vsakih 10.000 prebivalcev 3.7. Potrebnih bi bilo še okrog 25.000 zdravnikov.
Od delujočih zdravnikov se jih je 61 od-
stotkov naselilo v 28 mestih, ki štejejo skupaj le 13.5 odstotka celokupnega poljskega prebivalstva. V nekaterih vaših so ljudje segli po samopomoči in so ustanovili zdravniške zadruge, ki nastavljajo zdravnike s stalno plačo, za kar morajo člane zadrug zdraviti brezplačno. Načrt sejmske zdravstvene komisije hoče na najširši osnovi izkoristiti izkušnje s temi zadrugami.
Stotisoča Wertheimovka
Po 86 letih dela v Warthesmövth tworni-cah so izdelali stotisočo blagajno WerU heimovega tipa.
Avtobus se je zaletel v drevo
Pri Saint Denisu v Franciji se je primerila huda avtobusna nesreča. Potniški avto Jft treščil v neko drevo ob cesti. Zaradi hudega sunka se je en potnik ubil, 38 pa Jo bSo
ranjenih, med njimi nekateri zelo nevarno
Strela oplazila cerkovnika
V Zillertahi je divjala te dni huda nevihta. Cerkovnik Rainer je odšel v zvonik in je začel zvoniti proti toči. Med zvonenjem pa je strela udarila v zvonik ter hudo oplazila cerkovnika, ki je vlekel za vnv.
Nemški svetovalci pri čangkajšku odpoklicani
Reuter poroča iz Hankeva, da je te dni zapustilo Kitajsko 26 nemških vojaških svetovalcev, ki so bili v službi maršala čangkajška. Nnmci so dobili povelje za odhod iz Kitajske iz Berlina, kjer je zah-Ju&aàA jtffe odpoklic jasanaka, vlada,
Specialist za tlakovanje cest polni $vqj
Čebela ga je pičila
Nteftg 34 letni delavec v Schneitseeju pri Mooafoc/vem je grabil aerao na travniku. Med dak*n je priletela öetoeta ter ga pičila. Delavec jU lanata po piku umrl. Zdravnik je ugotovil, da je nastopila smrt zaradi zastrupitve krvi. Pokojnik zapušča vdovo a štirimi nedoraslimi otroki.
Vlak napravi 160 km na uro
Od L julija dalje obratuje na železniški progi Köln—Berlin—Hamburg poseben vlak, ki vozi s fantastično brzino 160 km na uro. Vagoni so v notranjosti razkošno opremljeni. Vlak rabi od Kölna do Berlina 4 in tri četrt ure. V tem »bliskovitem« vlaku je prostora za 264 potnikov.
Arzenal za francoska veleletala
Francoski minister za letalstvo je sporočil, da se bodo začele v kratkem graditi tvornice za francoska veleletala. Vlada je v ta naanen kupila 28 ha zemljišča v Limog-esu. Za tvorni co je predvidenih 60 tisoč kvadratnih metrov površine.
ANEKDOTA
Ruski car Aleksander je bil eden naj« bolj vnetih obiskovalcev vseh slavnostt dunajskega kongresa, čeprav je njegov dTžavni tajnik Nesselrode poudarjaj da je car tako priden, da tajnika «amento ne ostane nobeno delo, ni viadar vendarle zamudil nobene prireditve.
Nekoč se je zgodilo, ko je bü preplesät že 40 noči zaporedoma do štirih, petih, zjutraj, da ga je med valčkom z lady Ca-stlereaghovo prijela slabost. Ta dogodek je dal seveda povod za mnoge hudobne opazke. Tako je dejal eden izmed francoskih kavalirjev, Jean Garbiel Eynard:
»V analih svetovne zgodovine bomo pozneje brali da so morali vladarji na dunajskem kongresu opravljati tako resne dolžnosti, da je ruski cesar po 40-nočnem n ajnapornejšem delu končno od preutrujenosti zbolel.«
VSAK DAN ENA
K oltarni pregled
Jeansove „Tajne vsemirja"
Angleški astronom sir James Jeans si je
v zadnjem desetletju pridobil prvenstvo med popularizatorii svoje znanosti, ki iO je že devetnajsto stoletje proglas'lo za >KraljL co ved«. Mi, ki sirto še ujeli zadnje odmeve astronomsko-literarne slave malce fantastičnega Francoza Camilla Flammariona in ki smo se uvajali v tajne in čuda vsemirja z ljubeznivim posredovanjem takih avtorjev, kakor so bili Fabre, Mayer, Bölsche in pisci znane >Kosmo;ove< knjižnice, ne bomo nikdar pozabili čisto emotivnih, poetičnih doživetij, k: smo jih imeli nad temi, danes že zaprašenimi knjigami. Kajti sleherno tako štivo je spremljala živa podota zvezdnega neba, ki smo ga morda lahko pogledali, če smo stopili nekaj korakov od mize k oknu: neba, ki se je z milijardami svojih svetov razpenjalo nad molčečo zemljo in budilo v ras pretresljivo občutje neskončnosti in večnosti. Ob takih trenutkih i e priplavala od nekod iz duha Pascalova misel o strahu pred večnim molčanjem neskončnega prostora. ali pa nas je tolaži ji vo povzdigovala Kantova mised, da nas izmed vseh reci na svetu najbolj navdajata z občudovanjem zvezdno nebo nad nami in nravni zakoni v naši duši. Kdor je citai Tolstega »Vojno in mir«, se ie nemara spomnil prizora, ko leži knez Andrej Bolkonskij ranjen na bojnem poliu bLizu Brna in se ozira na nebo: »Le kako da prej nisem videl tega visokega neba? In kako srečen sem, da sem ga vendar že spoznal. Da, vse i e prazno, vse je prevara razen tega neskončnega neba. Ničesar, ničesar ni razen njega. A niti tega ni, ničesar ni razen tišine in miru...«
Neskončno nebo, tišina, zvezde, osončja, Rimska ceita ... Kadarkoli vržeš nanj misleči pogled, vedno se r? -bije kakor sončni žarek, ko gre skozi priznro. v vrsto problemov, na katerih leži veliki vprašaj nase lastne usode: Odkod in kam? Majhno bitje, košček pralni iz vesoljne materije, 6e s čudovito silo svojega duha Sprašuje pred obzorjem neskončnosti o smislu svojega obstoja in svoje poti izmed dveh temin večnosti. Pogled zvezdno nebo nam kliče v zavest tajne vsemiTja, vprašanja vesoljne materije in njenih zakonov, ki vladajo tem velikanom enako kot nair-; zagledamo se v brezna neskončnosti iin omotično zremo na kazala vsemirja, ki so mu naša tisočletja skromne brezpomembne -sekunde.
>Tajne vsemirja« se i'menuje v slovenskem prevodu .Milene Mchoričeve delo sira Jamesa Jemisa, ki slove v izvirniku >The univers arornid us«. Knjiga, ki nam jo je izdala v lepi opremi Modra ptica, se dokaj razločuje od naših astronomskih avtorjev v mlajših let'h. Predvsem zahteva čitanje Jeansove knjige večie znanje v stvareh fizike, matematike in astronomije, kakor so ga zahtevali nekdanji, skoraj že beletristič-ni popularizatorji astronomije. Pojem popularizacije znanosti se je med tem izpreme-n 1. nivo se je dvignil, merila so postala strožja. .James Jeans je »načilen predstavitvi j novega tipa popularizatorjev, ki zahtevajo od čitatel ia mnogo sodelovanja, pozornosti in miselnega napora. Poetična sprem-li'iva se je zmanjšala na lahne poteze, stil s« ie zgostil v duhu stvarnosti in znanstvene natančnosti. Jeans stoji na stališču, da mora čitatelia zagrabiti sama tvarina.
Lb zaresi tajne, ki jih razkriva v svoji » knjigi,- bodo slehernemu -mislečemu čitate-• lju vabljivejše od izmišljenih figur v. pov-1 prečnih romanih. Kaj' je veličastne jšega nego slediti piscu, ki odkriva naravo na nfenih najskrivnostnejših poteh — v čudah in taj-nah njenega mikrokozma in makrakozma, v plesu njenih atomov, v zgoščevanju vse-mirskjh meglin, teh žarišč neučljivih energij, ki se menjujejo in izravnavajo v neskončnem prostoru in času? Danes, ko se nam tolikokrat zajeda v dušo mučno občutje nestakiosti in ničemurnosti vsega človeškega. ko nas grizejo toliki problemi našega moralnega, socialnega in materialnega obstoja, danes se zdaj vse to tako majhno in brezpomembno pred večnim obličjem vsemirja. Vsa zgodovina človeštva, katere viharne sekunde gredo mimo nas. ie samo epizoda v zgodovini vsemirja, neznaten hi minljiv pojav na skorji majhnega vsemtr-skega telesa, ki ga človeško oko ne bi videlo niti z oddaljenega planeta našega osončja! Morda bi nas spoznanje naše nemoči vodilo k podobnemu misticizmu kakor vera v božjo neskončnost, če ne bi prihajal iz globine tolažilni klic, da imamo v svojem umu večji in koristnejši prirodni dar nego ga je narava dala vsem neskončnim masam materije, ki se vrte po vsemiT-iu, in da v tej novi, še vedno skrivnostni luči narava spoznava samo sete: naš duh ji je zrcalo, ki pred njim prihaja do zavesti svojega obstoja in zakonov, ki jo vodijo.
Sir James Jeans je zastopnik novih nazorov o vsemirju. o postanku in »življenju« zvezd. Še Flammarion se ie opajal z mislijo, da je v vsemirju vse polno svetov z živimi bitji in je celo dopuščal možnost, da tudi na drugih planetih našega in nekaterih osončij žive človeku podobna ali človeka razvojno celo daleč prekašajoča bitja. Današnji astronomi, med njimi zlasti avtor »Tajn vsemirja«, so razbili ta sen in omejili življenje na majhen košček vesoljne snovi, ki se imenuje Zemlia, prav tako kakor so znatno popravili nekdanje nepredstavlii-ve pojme o neskončnosti i. t. d. Nova podoba vsemirja ni nič manj veličastna, vendar je hladnejša in odljudnejša kakor kdaj-koli prei. Zopet zapiramo okna svojega doma in si pravimo, da je tu vga naša usoda, in zopet nas je strah molčanja večnih prostorov tam zunaj. Svet se zožuje, toda veličina itn pomen človeka rasteta.
Knjiga sira Jamesa Jeansa bo izobražencu doter uvod v študij astronomije. Iz nje si bo prjdobil trdnejših pojmov o ptrukturi vesoljne materije, o atomih in njihovih sestavinah. o času in prostoru. Iz neskončno majhnega bo pod vodstvom slavnega angleškega strokovnjaka lahko dvignil svoje poglede k neskončno velikemu, k vsemirju in n jegovim >atomom « — zvezdam. Spoznal bo današnje pojme o urejenosti vsemirja in današnje teorije o postanku zvezd in njihovih raznoterih oblik.
Slovenski prevod Milene Mohorfčeve je opremljen z »Vodičem po nebu«, ki ga je po Ballovem »Primer of Astronoma prj-redil prevajalkiin sodelavec prof. Vladimir Premru. Obilne ilustracije, med njimi mnoge na posebnih prilogah in karta obeh po-lut zvezdnega neba, dajejo tej nevisakdanie pomembni knjigi tudi na zunaj dostojen značaj.	—o.
Ob zaključku sezone v ljubljanski operi
(Musorgskij,
Malokatero sezonsko operno novost ie občinstvo sprejelo s tako mešanimi občutki, kakor Borisa Godunova«. Neznosna vročina in dolge pavze med dejanji i:i posameznimi slikami so neugodno vplivale na številne poslušalce, katerih ušesa so poleg tega v zadnjem času le prepogosto opajale sladke italijanske melodije. Vendar je vsaka scena te mogočne opere, ki s svojo resnično tragiko izčrpava naša čustva ter s svojo iskreno in ne-potvorjeno rusko glasbo opaja in zavzema, vedno »nova pritegnila, prisothe in zapustila močne vtiske.
Musorgskij je čuden in obenem čudovit pojav v glasbeni zgodovini. Medtem ko so njegovi sodobniki (na pr.: Wagner) pa tudi današnji vodilni glasbeniki (Stravinsi« j, Hmdemith itd.) prišli do novega izraza in lastnega sloga razvojno preko š:eviinih del, 9 sistematičnim šolanjem in vzornim poznavanjem glasbene literature, je Musorgskij večidel samouk. Pridružil se je ruskim »novotarjem« z geslom, da je treba zatreti v ruski glasbi osladne in cen:ne zapadnjaške vplive. Tehnične popolnosti ni nikdar dosegel; tem večji je instinkt, ki ga predvsem vodi pri ustvarjanju. Dosegel je v svojih delih najmočnejši in najpristnejši izraz ,kar ga je ruska gla&ba doslej premore, v njem je bilo pač v največji meri nakopičeno bogastvo vseh tistih prvin, ki jih poznamo kot prisotno ruske. Danes štejemo Musorgskega k realistom in mu moremo primerjati med Slovani edino Jané 'ka. Ne le vsebinski izraz, tudi oblika in sredstva pričajo o njegov m realizmu. Musorgskij opušča stereotipno simetričnost v melodiki in ritmu, prav tako tudi marsikak zakonit harmonsk: po stop in kadenciranje. Prevladujejo trpke cerkvene skale med starim recitativom in arijo ni več najti prehoda ali razlike: melos ie vedno v najne-posrednejši zvezi s tekstom, gibanje tona v prosti narodni govorici mu je osnova. L špa spremljevalnih glasov skladatelj ne mara, zato je vsaka nota resnična glasba in celotni stavek ni nikjer preobložen. Kakor je Musorgskij živel, tako je tudi ustvarjal nesistematično, razrvano in celo kaotično. Vendar pa nepopisna skladnost odrskega dogajanja in besedila z glasbo ter neobičajna, toda prepričevalna odtehtanost, ki spaja vse glasbene utri-j>e »Borisa Godunova«, povzdiguje Musorgskega med največje genije odrske glasbe sploh.
Premiera Borisa je bila že leta 1874, nakar je delo dolgo počivalo bajé zaradi slabe instrumentacije. Lotil se ga je —. kot toliko drugih — sijajni instrumenta-tor in plodoviti ruski skladatelj Rimski-Korzakov, Ki ga je predelal in preinstru-mentiral. Ponatis originalnega klavirskega izvlečka ter rokopis partiture, ki je postal v poslednjih letih dostopen, kažeta, da pomeni instrumentacija in izpopolnitev nekaterih scen, ki jih je Rimski-Korzakov tudi deloma preložil in zaokrožil, obogatitev prvotnega Borisa. Pri har-
Boris Godunov)
monskih in kontrapunktskih popravkih pa slednji ni imel srečne roke, ker je marsikatero značilnost Muaorgskega napačno tolmačil in nepravilno dzglaciil. Zato drugod že segajo po originalu. (Prim.: Die Musik, Stuttgart, april 1925).
Sedanjo predstavo (brez scene med Marino in Jezuitom Rangonijem) je vodil g .dr. švara. Kdor je pristaš osnov današnje interpretacije, bo znal visoko ceniti švarovo opravljeno delo. Najsi poslušamo plošče slovitega Toscaninija ali očarujo-čo, svežo igro najpriznanejšega pianista Horowitza, povsod najdemo v prvem redu Izpolnjevanje najsubtilnejših skladateljevih zahtev. Torej podreditev njegovim zahtevam ! V drugi vrsti pa dosleden ritem, vživljanje v komponistova hotenja in zgoščen zvok. žal, da si moremo pri naših razmerah ob omejenem številu godbenikov in pomanjkljivih instrumentih ustvariti kljub vsej hvalevredni volji svirajočih le približno sliko idealne izvedbe, kakor je in bo za naš mali in nezadostno opremljeni oder inscenacija in vpzi-zoritev te mogočne opere v nekaterih epizodah le dobra slutnja njene veličine. Di? rigent in režiser (g. Primožič) sta zastavila vse sile, da črpata iz. Številčno sla.-, bega zbora kar največ. Ta je bil muzikal-no tako lepo izdelan in v gibanju toliko enoten, da mu gre prav izrecna hvala. Enako orkestru, ki ne more za to, da na kremljsko veličastno zvonenje zvoni kakor vaško pritrkavanje. Gladki potek predstave je nekoliko motil sicer sijajni basist zagrebške opere, g. Griff, ki je v poslednjem hipu vskočil za obolelega Betetta. Zato ni mogel biti v enakem kontaktu z dirigentom in orkestrom, kakor vsi ostali sodelujoči. Pel je meniha Pi-mena v ruščini in nam razodel znova, kako globoka vez je med to govorico in glasbo. G. Primožič je žel v vlogi Borisa vse splošno priznanje. Vlogo ima glasovno in igralsko d0 podrobnosti izdelano in premišljeno. Posebno učinkovito se prilega njegovi zunanjosti in igralskim zmožnostim mračna maska in vsa strahovita sila bolestnega orjaka. Naj zadošča, če posebej omenimo le Marino Mnišek ge. Ko-gejeve in napačnega Dimitrija g. Franc la. vlogo, ki se temu pevcu prav posebno prilega in v kateri se bo gotovo imel še priliko izkazati v teku svojega nadaljnjega odrskega udejstvovanja. Ostali solisti: Nollijeva, Ribičeva, španova. Poliče-va ter Marčec, Kolacio, Zupan, Banovec, Sladoljev, Lupša in drugi so bili vsi zaslužni za uspeh dela. Z resnim in vestnim podajanjem so podprli težnj» dirigenta ln režiserja. Končno so omogočili upravi, da ob zaključku sezone — čeprav v neprl-kladnem času — nudi premierskim abo-nentom redek umetniški užitek.
Dajte nama Se take glasbe, da se naše
uho in naš okus znebita pomade in par-fema tolikih osladnih odrskih del, ki nam često zameglijo jasno presojo in užitek prave, elementarne glasbe.	P. š.
Iz življenja na deželi
Is Trbovelj ,
t— Pomotni&ki tapi* «a brivsko! riiersko strok«, js podagalo pred strokovno komisijo v frizerskem salonu Hutar pet trttotfeljških vajencev in yajenk. V komisiji so bili frizerski mojéttf Hutar, Lisac Ivo in Dovšak iz Laškega. Vsi vàjenpj so pri izpitu dosegli preko 90% točk, kar znači prav dobro oceno. V brivski stroki 90 izpit položili: Ro-žaj Konrad, Učakar Vincenc, Gantar Anica, v damskj stroki pa Irt Justina, v brivsko damski 6troki je s prav dobrim uspehom položila izpit Fabjan Vilma. Brivsko fri-zersika obrt. ki je pred leti štela v Trbovljah jedva par brivskih mojstrov, se ie pri nas zelo razširila in lepo napreduje. Naša dolina šteie danes kar 12 brivskih salonov, med katerimi imajo nekateri po več podružnic. Večina brivskih mojstrov se bavi tudi z damsko frizersko stroko ter je z modernimi tehničnimi pripomočki poskrbela za njeno izpopolnitev. Več mojstrov se je potrudilo, da preuredi svoje lokale prav lično in čisto v smislu higienskih zahtev. V tej smeri naj bi tekmovali prav vsi trboveljski brivski saloni. V vrstah tukajšnjih frizerjev se uveljavlja upravičena želja po večji poklicni skupnosti ki bi vse stanovske tovariše strnila v eno vrsto dela, napredka in zahtev. Saj je v tako obširnem industrijskem kraju tudi za frizersko obrt potrebna večja strokovna izobrazba Zelja mojstrov, da dvignejo svojo stroko — zlasti damsko frizersko — na sodobno višino, pa se bo dala uresničiti le z večjim zanimanjem za stalno strokovno izobraževanje v posebnih tečajih, kakršnih dosedaj ni bilo uri nas. V teh tečajih se todo temeljito pripravljali na svoj bodoči poklic ne le vajenci temveč se izpopolnjevali tudi mojstri v Vßeh frizerskih novostih.
t_ G. G vido Pofivavšek. gostilničar v Trbovljah je namesto venca na grob gospe Logarjeve iz Hrastnika daroval din 100 za sklad trboveljskega Sokolskega doma.
t— Na predvečer praznika sv. Cirfla in Metoda so tudi v naši dolini zagoreli številni kresovi. Posebno lepo kresovanje je tudi letos priredila CMD na sokolskem te-lovadiiču. Visok plamen ogromnega kresa se je dvigal v nebo. Sokolski prostori so se ob zvokih sokolske godbe kmalu napolnili z mnogobrojnim občinstvom. CMD je eo-etom pripravila okusna okrepčila in tudi sicer poskrbela, da so se v sokolski sredini kot vedno počutili kar najprijetneje.
Iz Krškega
kr— Preselitev zobozdravnice. Iz Krškega v Kranj se je preselila zobozdravnica dr. Frida Znidaršičeva, ki je imela tudi bolniško hlagaino OUZD.
kr— Dražba zaplenjenega oroija bo v soboto 16. t. m. ob 9. na sreskem načelstvu v sobi štev. 4. Kupoval bo lahko samo oni. ki u streže pogojem iif; fi. 18 zakona o posesti in nošenju orožja Ju ki ima or-ožnj list ali nabavno dovoSfeHlé. Kdor pa bo hotel zdražiti lovsfcò'puško, ;niora biti v smislu no vih predpisov tudi član Slovenskega lovskega društva. ■ ,
kr— Mirni naboff. Te dni so v Krškem nabori fantov tza vójaèko službo. . Komisiia jKJeluje v., hiši, ki je last zapuščine po pok. Kriegerju Antonu. Mladeniči pa so mirni kakor redkokdaj, da nimajo povoda za pritožbe niti naborna komisija niti orožniki.
BLED. Zvočni kino predvaja S. in 9. t. m. fjlm »Kozak in slavček« s svetovno pevko Jarmilo Novotni in Sv. Petrovičem. Od 12. do 14. t. m. rBeg pred smrtjo^.
DOBRNA PRI CELJU. Kopališki zdravnik dr. Ferdo Trenz je namesto venca ra grob blago pokoj nega skladatelja dr. Antona Schwaba poklonil tukajšnjemu Pomladku Rdečega križa za revne šolarje 200 din. Iskrena hvala!
POLJČANE. Ob osmi obletnici postavitve razglednega stolpa na Bocu sta podružnici SPD Rogaška Slatina in Poljčane v nedeljo priredili pri Sv. Miklavžu veliko planinsko rajanje, ki ima že svojo tradicijo. O takih prilikah se zbere na stotine ljubiteljev Boča 11a njegovih zelenih planjavah. Letos ie bilo pričakovati še posebno velikega obiska, ker je bila prireditev v korist zgraditve planinskega doma na BoČu. Zjutraj je bila v cerkvici sv. Miklavža služba božja. Ljudi pa ni bilo tokrat na Boču toliko kot običajno, ker je grozilo slabo vreme In res je popoldne prihrumel dež. kj je vse pokvarjil in bodo zato planinci prireditev ponovili. — V peteJc 8. t m. bodo za občino Poljfane v SI. Bistrici nabori. — V ponedeljek 11.. t. 111. to v Poljčanah-živinski.,sèlem. — Poročila- s*a se te dni v^ovenjem Gradcu tukaj«, nji učitelj. Žolnir Bogdaa. in, gospodična GrmovŠck Slavi«^ učiteljica v. Slovenjem .Gradcu. Čestitamo!
RAD 10
Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj in obilo zanimivega branja dobite v tedniku za radio, gledališče in fihn »NAŠ VAL«, Ljubljana, Rnafljeva UL 6.
Petek. 8. julija
Ljubljana 12: Naši pevci in pevke (plošče). — 12.46: Poročila. — 13: Napovedi.
—	13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila. — 19.80: Nac. ura. — 19.50: Poročila o'izseljencih. — 20: Plošče. — 20.10: Ženska ura: — Posvetovalnica za matere (ga. prof. Olga Grahor). — 20.30: Koncert s sodelovanjem pevskega zbora >Cankar« in Radijsikega orkestra; — 22: Napovedi, poročila. — 22.80: Angleške plOš?e.
Beograd 17.45: Narodni napevi. — 18.20: Orkester. — 20: Ladika glasba. — 21: Kakor Zagreb. — 22,15: Petje. _ Zagreb 20: Nabožna glasba. — 21'- Pevski in klavirski koncert. 22.20: P4ee. — Praga 19.25: Petje in zvočne slike. — 2t: Skladbe za violino in orkester. — 22.15: Plošče. — Varšava 19.80: Amerika se zabava. — 21.10: šramli. kitare iin druga lahka gilasba. — 22: h oper. — Sofija 18.30: Kvartet mandolin. _ 19.45: Operni prenos- — 21.80: Simf. glasba. — Dunaj 10.30: Vedra muzi-ka. — 12: Koncert orkestra. — 10.30: Arije,
—	1& Orkester.'— 19.10: Plošče. — 20: Zeppelinovo življenje. — 21 : Lahka glasba.
—	22.30: Ples. — 24: Nočni koncert. -Berlin 19.10: Operna glasba. — 20: Zabaven sporecT. — 22.30: Lahka godba in ples. — 24: Nočni koncert. — Münrhen 19.10: Pesmi in napevi. — 20: Klavirski koncert, — 20.30: Berlinski filharmoniki. — 22.30: Kakor Berlin. — 24: Lahka glasba.
rt ' m»
potem rabite Retino, da lahko zadržite Vaše
utiske s potovanja hitro in poceni. Vsi Retina modeli imajo sprožilec na oklopu, avtomatični transport filma in napravo proti dvojnim osvetljenjem — svetlostno jake optike do f 2, Compur ali Compur Rapid zapor, Retina II ima tudi z objektivom vezani daljinomer.
Kodak Retina I. in II.
Retina I. že od Din 1.350.— naprej, pokromana, s sprožilcem na oklopu, in svetlostno jakimi optikami m Retina H v krasni izvedbi za največje zahteve od Din 2.500 naprej.
Upravljamo veliko število hlS ln palač ln posedujemo organizacijo za- vse posle. Iti spadajo
semkaj. V interesu vsakega hišnega lastnika je, da nam odda svoje imetje v upravljanje, ne samo ako živi izven Beograda, temveč tudi če živi v sami prestolnici, kar mu bodo potrdili vsi oni, ki so to žit- davno storili.
lyWWWci
•mrasiiii*^
in da se prevzame 1.200 000 hipoteke, dohodki preko 500.000 din letno, kar znači 12%. Hiša je nova, davka prosta, ena najmodernejših, naj-impozatnejših. najrazkoénejélh pa.ač v prestolnici. Stavba ima mnoeto lokalov, ki so oddani zanesljivim trgo.cem; ker se imetje nahaja v enem najprometnejših m<-st v centru. imajo stanovanja ves moderen komfort. pritikline so v keramičnih ploščicah, vzidane kadi. marmor, osebni in tovorni lift itd. IMOBILIJA, Knez M!haj]a 17. telef. 26 167 in 28 260
HIŠA
za dinarjev £,050*000
V centru Beograda, najlepše mesto, z gosposkimi stanovanji po 2 sobi, jedilnico, kuhinjo, kopalnico, in vse ostalo. Vse pri-tikline v pločicah, kopalnice s vzidanimi kadmi. Izredno ugodna priložnost za naložitev denarja. Renta bruto letno din 130.000, neto din 110.000. Hiša je tako moderno zidana, da bo primerna za 20 let vnaprej. Vsa mednadstropna konstrukcija je zidana iz armiranega betona. Fasada je iz kamna, vhod večbarvni naravni marmor, vrata iz nikla in antikorodala, parket najboljši, okovje bela kovina. Hiša predstavlja veliko bogastvo in nenadkriljivo varnost za vložen denar in odlično obrestovanje. V gotovini potrebno din 700.000; ostalo hipoteka. — Prodaja izključno
B O V A N,
BEOGRAD, KNEZ MIHAJLOVA 5, palača »Ta-Tac — telefon 27-978.
4iiftiitin*iiii:'niriiitMiniiimmmiiiiNifiniiniitimiwHiii«ffiira!>niiiil
«niirmnninKiiiiiminniniTiiniiiMiim
JAVNA DRAŽBA raznega pohištva, zlatnine in vsakovrstnih drugih predmetov
bo v petek, dne 8. t. m. ob 15. uri v skladišču tvrdke A.B.C. Ljubljana VII, Medvedova 8, telef. 24-44, poleg Gor. kol.
iniiiHliiiiimiitiiiintiiiiimtniiiuuiiiMiiiniiiiitiniiMnitiuiiwiiunfinimniRHiiiitwiHiiiiHiiimiyiiiiifiiHl.tiuw«
Neizprosna smrt nam je iztrgala iz naše sredine zvestega in neumornega člana, podpredsednika ljubljanske sekcije
Ing. Josipa Močnika

^RUDARSKEGA GLAVARJA.
članstvo združenja, kateremu je bil pokojni zaslužen odbornik, ga teó ohranilo v najlepšem in častnem spominu.
Pogreb pokojnika bo v petek, dne 8. julija ob 16.30 iz hiše žalosti, Domobranska c. 21, na pokopališče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 5. Julija 1938.
ljubljanska sekcija združenja jugoslovanskih rudarskih in topilniških inženjerjev. Združenje jugoslovanskih rudarskih in topilniških inženjerjev.
žalostnim srcem naznanjamo, da je po kratki bolezni preminul naš soprog, oče, brat, zet in stric, gospod
Ing. Močnik Josip
RUDARSKI GLAVAR, imejltelj reda jugoslovenske krone III. reda, sv. Save III. reda in sv. Save V. reda.
Pogreb blagega pokojnika bo v petek, dne 8. julija ob 16.30 iz hiše žalosti Ljubljana, Domobranska cesta 21 na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 5. julija 1938. ^ ;
MAfcENKA, soproga; RASTKO in ERNUŠ, sinova In ostalo sorodstvo.
1 JUTRO* fit. 155,
8
-.öekxtek, Z. VIL HÖ3&.
NRPOLEONOUR TRI HR UÜBEZEH
Zgodovinski romar
»Ne morem več čakali. Moje krdelce se tu dolgočasi in postaja nestrpno. Moja blagajna je prazna. In kdo ve, kaj bi se utegnilo zgoditi, če bi se obotavljal. Ali ne bi mogla pripluti angleška ladja, me prijeti in me odpeljati v še bolj oddaljene kraje? Talleyrand je na Dunaju govoril o Sv. Heleni ...«
»O Sv. Heleni?«
»Da, to je otok, izgubljen sredi Atlantskega oceana ... Potem bi bil vsak up zaman. Tam bi me čakal samo grob___«
Cesar obmolkne, prekriža roke na prsih mi zamišljeno pobesi glavo... V tem trenutku veliki igralec gotovo ne misli na ljubezen. Sanje o slavi
in moči so ga spet vsega prevzele. Marija Walew-ska to čuti, vendar ni užaljena. Dovolj ga ljubi, da ga razume...
Še vedno je ves zatopljen v svoje misli...
Tedaj vzame Marija prelepo biserno ogrlico, ki krasi njen vrat. Kraljevska je. Napoleon ji jo je podaril ob Aleksandrovem rojstvu. Odpne si naročnice, vse prstane posname s prstov in obdrži samo prstan s cesarjevimi lasmi in skromno zapestnico, ki jo ima po materi... Vse zlato, vse bisere zloži na belo leseno mizo. Ko Napoleon vzdisne oči, jih opazi.
»Kaj delaš?«
»Napoleon, vi potrebujete denarja, meni je pa ta Hšp nepotreben. Vzemite ga. Kasneje mi daste drugega, lepšega.«
»Ne, Marie,« jezno reče cesar, »nočem ga. Revna si. Ničesar nisem mogel storiti zate in za tvojega sina...«
Toda Marija ga gleda in je v svojem dostojanstvu tako vzvišena, da osupel obmre.
»Prijatelj,, ali mi hočete odbiti edino radost, Id me bo tolažila, ko vas spet zapustim? To bo najdražji spomin vsega mojega življenja in najlepša dediščina najinemu otroku.«
V tej minuti sta njuni srci drugo drugemu tako blizu, kakor! le moreta biti srci dveh ljudi. Edinstveno trenutje zanosa, ki dela žive enako vzvišene, kakor so mrtvi!
Napoleon vstane, jo objame, ji poljubi plave lase in jih omoči s svojimi solzami. »Sprejmem, Marie.«
Nato se njegov objem razklene.
»Spočij se zdaj. Dan je bil težak. Nasmehni se... Nikar me tako ne glej. Ne maram te videti žalostne ... Ce bi vedela, kako ti zavidam. Videla boš Francijo prej kakor jaz. Pričakovala me boš na Francoskem, Marie.«
Seveda ga bo pričakovala. Kaj pa je bilo vse njeno življenje dnigega kakor pričakovanje? Čakala je ljubezni, otroka, vstajenja svoje domovine. Nežna, zvesta, vsa v skrbeh, bo čakala še in še...
Na pragu jo poboža po laseh. »Marie, ljuba mala Marie, nič se ne boj. Lepa leta se nama še obetajo.«
Lepa letal Ohi Tako blizu strašne pustolovščine, ki se Napoleon spušča vanjo, je iz vsega srca pripravljena upati... in vendar čuti, kako ji up ugaša. Kakor koli se brani, čeio se ji mrači vse bolj in bolj... Kdo ve? Morda jo obhaja ta mah temna slutnja, da je njen konec blizu. Komaj tri leta še, in ne bo je več.
In on, ki ga je tolikanj ljubila, ki mu je tako
služila, ki mu je toliko odpustila____kje bo on čez
leto dni, čez kratko leto dni?*
* Napoleonov načrt se m posrečil. Ko se je vrnil v Francijo, ga je armada sicer navdušeno sprejela, toda vojna sreča je dne 18. junija pri Waterloo« odločila zoper njega. Premagan se je zatekel na angleško ladjo, s katero so ga prepeljali na otok Sv. Helene. Tam je umri dne 5. maja L 1821.
K o n e e
Mali oglasi
wmMauvà
Letovanje v Splitu
pri kopališču nudi lepe sobe, vso oskrbo, dobro hrano po zelo nizki ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Letovanje v Splitu«.
16123-38
1-		
E	22ZELZ2S	333
Delavca
pošten, priden, vojaščine prost, mlajši, dobi takoj službo v skladišču. Predstaviti se ie do 8. . m. v trgovini Ignac Andrašič, — Kran).	16114-1
Samostojno
kuharico
iščem, ki bi upravljali tudi vsa hišna dela. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16115-1
Pekovski pomočnik
mlajši, ki ima nekaj odjemalcev, dobi stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalna«.
16110-1 Snažilca pribora
krepkega fanta, išče hotel Štrukelj.
16145-1 Natakarica
pridna in poštena, dobi takoj stalno mesto. Mestni trg 13.
HS143-1 Manufakturist(a)
dobita mesto. Oferte poslati 2 znamko na ogl. odd. Jutra pod »Gorenjsko«.
16134-1
Šiviljo
kavcije zmožne, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober zaslužek«.
16135-1
Modistko
sprejme Ivanka Stegnar, — Stritarjeva 9.
16132-1
Strojni
ključavničar
dober in natančen delavec, zmožen tudi struženja, t večletno prakso, dobi takoj slu bo v tovarni SETA, Tacen pod Šmarno goro.
16136-1
Fotopomočnika
marljivega in zmožnega — sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalno mesto«.
15649-1
čevljarskega
pomočnika
sprejmem takoj. Zanič Jože, Trbovlje, loke 56, Terezija, Delavski dom.
16137-1
Pisarniška moč
zelo dober strojepisec, perfekten slovenščine in nemščine tudi v stenografiji, zmožen knjigovodstva, dobi mesto. Ponudbe pod šifro »Dobro mesto« na ogl. odd. Jutra.
16022-1
Sluf.be išče
Simpatična
Dunajčanka
išče mesto nemške vzgo jiteljice k manjšim — otrokom jugoelovenske rodbine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra poa šifro >C. L. 20« 15732-2
Mesto hišnika
ali kaj sličnega, bi prevzel mlad zakonski par poleg stalne službe. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod šifro »Skrben«.
Kl 17-2
Dobra kuharica
samostojna gospodinja, želi službe pri bališi družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva 32«.
16160-2
.ilMIlMIUliililUiMIIIUilllHIl^llUl^lllItlMIUil!'!!!'
Vajenci (ke)
Vajenko
sprejme modistka. Salon La femme chic, Anica Puhek, Šelenburgova ulica 6, I. n. Ljubljana.
16125-44
Učenko
sprejmem v trgovino s steklom. Naslov v vseh pošlo valnicah Jutra.
16129-44
Brivski vajenec
z 2 in pol letno učno dobo, želi spremeniti službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	16080-44
Pouk
Abiturient
instruira za izpite predmete do 5. razreda gimnazije. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Siguren uspeh« 16130-4
Potniki
Agilnega potnika
stalnega, usnjarske stroke, mlajšo moč, po možnosti samovozača, iščem in to proti mesečni plači. Nastop službe takoj. Ivan Prešern, Kranj.
16138-5
INSERIR AJTE
V »JUTRU«
Tisoče zahval prejema »M O RAN A«
UEi
il a/oviti d" paccini iz ClKACA. JE I /VOJ1M /enzacijonalnim PRE. paratom. povrnul ŽEMI AKTIV. NO/t in mlado/t.
Za žeme od «o let naprej MORANA HORMON AKTIV KREMA' din.601,vrne ženi AK. tivmo/t in mlado/t.
OD30- «o LET MOPAN A HOR. riON KREMA' ( IZ MI/JIH ZLEZ)
DINARA 50-
iOD 18-30 let MOPANA VITA. ; MIN KREMA-f/i/oKiH gora) m^a
i te novitete takoj od/tranijo ! gube, mlahavo kožo. nerede KOtO imlado/tno napeto z barzuna/. |tim tenom.
«MORAMA LEPOTA RA/TLIN/.
KI PUDRI' v weh nijan/ah dim.25".
MmA NA
/PUT
Zaslužek
1000 din
tn več zaslužite meseč no doma. Potreben kapi tal 2300 din. Anos, Ma. rlbor, Orožnova.
1513& 3
Prodam
Parketni odpaJH
popolnoma suhi, so najcenejše kurivo. Ivan Šiška, tovarna parketov, Metelkova 4. telefon 22-44.
16086-6
Tolkala
kompletna, v dobrem stanju, ugodno naprodaj. — Sorn, Ljubljana, Kmetijska družba.
16159-6
Glasbila
Salonski klavir
t angleško mehaniko, odlično ohranien, prodam zaradi selitve. Naslov v vseh
16105-26
poslovalnicah Jutra.
Harmoniko
prodam znamke Hohner, malo rabljeno, 80 basov in register. — Žganjarna Zaje, Ljubljana Vil, Celovška cesta 114.
16141-26
n
Opel Olimpia
limuzina, model 1937, T najboljšem stanju, CHEVROLET limuzino model 1936 kot nova, FIAT BALILLA model 1936, limuzina 4 vrata, CHEVROLET limuzino din 7.000 in več drugih dobro ohranjenih avtomobilov proda po nizki ceni DKW zastopstvo J. LOVŠE, Tyrševa c. 35.
16118-10
Tovorni avto
3 tonski Ford 1936 7 novih gum, — prodam zelo ugodno. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ul. 12.
16156-10
Motorno kolo
Indian Scout 600 ccm, s prikolico, ugodno naprod..j. Ogleda se lahko pri g. L. Weibel, garaža StuDica.
16147-10
Obrt
Slava Gril
kreme in knjige o kozmetiki Cesta na Rožnik 29.
16146-30
„prav isto
Gostilno In
trgovino j
skupaj ali posebej, na prometnem kraj« v Ljubljani, oddam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Promet«.
16140-17
Tovorni avto
rabljen od 4 do 5 ton v dobrem atantu kupim. Ponudbe z opisom na ogl. od Jutra pod »To vorni«	15632-10
Manufakturna
trgovina
na zelo prometnem kraju v | mestu, ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prvovrstna«.
16120-19 j
Trgovine, trafike
industri jr
hotele, restavracije, kavar-1 ne, gostilne, bufete, krčme, mlekarne, drogerije, lekarne, parfumerije, vile, hiše, posestva prodajamo in posredujemo nakup uspešno: Poslovnica Pavlekovič, Za- | greb, Ilica 144.
16112-19 I
Skobelni stroj
(Hobelmaschine) na 3 ali 4 rezilne vele, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Preciznost«.
16124-29
Šivalni stroj
zelo dobro ohranjen, ceno prodam. Kolodvorska ul. 36 I., desno.
15936-29
Štorja za strope
po nizki ceni » železnini
FR. STUPICA Ljubljana, Gosposvetska 1.
15054-6
Kupim,
Rabljen štedilnik
levoročni prostostoječ ali zidan, kupim. Istotam prodam Sax motor, Rotar, Črnuče.	16116-7
tum
Vsakovrstno zlato Kupuje po najvläjib
CERNE — juvelir,
Ljubljana, Wolfcrva ul.
iL
Ur
Pohištvo
novo to že rabljeno, ki ga želite prodati ali samo dati v strambo -sprejmemo v posebni od delek v komisijsko prodajo po zelo ugodnih pogojih. Kupcev je v tem oddelku vedno dovolj za dobro ohranjeno pohištvo. Vso reklamo preskrbimo sami. Sporočite nam na dopisnici ali ustno. Prevoz pohištva v naš komisijski oddelek preskrbimo sami. Ivan Mathlan. Ljub. Ljana, Tyrèeva cesta 12" 79 12
dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe.
Dvoriščni lokal
oddam 1. avgusta na Blei-weisovi c. 48. Poizve se pri I hišniku.	!
16158-19
Posest
Trgovsko
enonadstropnico
vogal najprometnejšega zagrebškega predmestja, nova | zgradba, s 2 trgovskima lokaloma, pet stanovanj, z ; vsemi pritiklinami, z veliko j pivnico, prodamo radi smrtnega slučaja za 190.000 dinarjev. Prvovrstna prilika za agilno trgovsko ali gostilni-čarsko družino : Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica br. 144.
16111-20
Večje Število parcel
Kompleksov, posestev gozdov, trgovskih tn pa stanovanjskih hiä tei vU. ima naproda; grad oeno strokovno izotora žen posredovalec
K un a ver Ludvik
Cesta 28. oktobra 8. Te tefon 37 33. Pooblaščen graditelj ln sodni oeni teij za nasvete Iv p lačno na razpolaga
25-20 I
Samo N i v ea vsebuje Eucerit, krepčilno sredstvo za kožo. Nobeno drogo sredstvo za negovanje kože ni »prav isto«. Nivea krepi kožno staničje in zmanjšuje nevarnost sončnih opeklin. Z Niveo okrepčana koža porjavi hitro in enakomerno ter jo varuje pri nagli ohladitvi pred prehladom.
137
Dvosob. stanovanje
oddam ▼ hišici na dvoriiču za 'vgttst — io prazno sobo s cdilnikom Naslov v vseh poslovalnicah Jutra
16144-21
Stanovanja
Opremljeno
garsoniero
alt opremljeno eno dvosobno stanoranie s kopalnico, zaseben vhod, mirna l«j» Wim gi kotodvw» —
iS« za takoj za 2—3 mesece boljši iStarejži par brez ojrok. Ponodbé do IS. t. n)f. na ogl. odd. Tutta pod Šifro »Mir«.
f?	16026-2 la
Kupuj domače blago!
Kabinet in
lepo sobo
takoj oddam — prazno ali opremljeno. Gradaška 8-1.
16139-23
Opremljeno sobo
v mestu, s posebnim vhodom s stopnic, takoj oddam gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16119-23
Trgovski lokal
m veliko prazno sobo oddam v • najprometnejši ulici sredi Ljubljane, ugodno. — Mestni trg 11-1., Ciglič.
16121-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, za eno ali dve solidni osebi, takoj oddam pri D. Rovšeku, Kolodvorska ul. 35-1.
15935-23
Prazno sobo
s posebnim vhodom in maio predsobo, v centru oddam tako;. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra.
16133-23
_____I OSL d*<Mk
Oln a» atro au dajanje naslova 5 Din Najmanj ii aimefc 17 Ola.
Sobo
strogo separirano, lepo opremljeno, s kopalnico ali garconiero sredi mesta, — iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen 76«.
16128-23a
Prazno sobo
s posebnim vhodom, iščem v bližini mesta za avgust ali september. Ponudbe na ogl. odd. Jutta pod šifro »Krojačica«.
16127-23a
Moder papagajcek
»Hobi-Hobiček« je ušel. — Najditelja prosimo, da ga odda prod visoki nagradi v Tavčarjevi uL 4-II., desno 16155-27
Ženitve in možitve
boljših rodbin posredujemo najvestneje, galantno in diskretno. Prvovrstne rodbinske zveze. Informativne prospekte razpošiljamo proti nakazilu deset dinarjev v znamkah : » RE ZOR«, Zagreb, pošta 3.
16113-25
»•Milili. mMIUKIIIMIUIt'
Naročniki »JUTRA« so zavarovani za 10.000 Din.
Od Vas je
odvisno, da imate obleko vedno bot novo zato jo postite redna kemično ölst iti aH barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Foijansfcl nasip 4-6 Sirfln irlr ilniii
Enosob. stanovanje
poleg sodišča, pritlično, I prikladno tudi za pisarno, oddam 1. avg. Vprašati hiš- | nika, Cigaletova 11.
16157-21
Najlepše
Zavese
samo v trgovini
SEVER — MARIJIN TRG 2!

Uradništvo Rudarskega glavarstva v Ljubljani
naznanja bridko izgubo blagega in dobrega šefa, gospoda
ins. Močniku Josipu
RUDARSKEGA GLAVARJA.
Bodi mu blag spomin.
V LJUBLJANI, dne 6. julija 1938.
Edino merilo za vrednost gume je cena, koliko stane prevoženi kilometer in sigurnost vožnje. 6 O O D TEA R-guma G-3 Vam nodi poceni kilometražo in Vam zasigura življenje in voz po vseh potili in ob vsakem vremenu.
Zato zahtevajte samo
BEOGRAD, MILOŠA VELIKOG S TELEFON 2$-379
W. H. SMTTH
ZAGREB GUNDULIČEVA TELEFON 22-782
ZAKLETI
GRAD
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra* Adolf Ribmkar. — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiakaroarja Fna Jena. — Za «-inmtirt dei Je odgovoren Aiqjx rprrefr ~ * if^j»^