205. številka Ljubljana, v četrtek 9. septembra. XIX. leto, 1886. Izhaja vijak dan ave«er9 izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeuian za a v h tr i j a ko-og er sk e dežele M vse leto 15 Kld., zh pol letA 8 j?ld., za četrt leta 4 gld. ta jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na tlom za -se leto 13 gld., za četrt Irta a gld. 30 kr.„. za jedeo mesec 1 gld. 10 ur. Za pošiljanje na doui računi se po 10 kr. za inesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po H kr., če se oznanilo jedmkrat tiska, po 5 kr., če Be dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiBka. Dopisi naj se izvole irankirati. - Rokopisi s> ne vračajo. Uredništvo in u pr a vništvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, .Gledališka stoRn'. Upravni št v u nuj se blagovolijo pošiljati naročnin«- reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V LJubljani 9. septembra. Jok in stok vlada v nemško-židovskem Izraelu in časniki včeraj še „himmelboeb jaucbzend", so danes „zu Tode betrtlbt", kajti njih ljubljenec, zenica njih očesa, hrabri, veledušni, vseh lepih lastnosti] polni knez Aleksander ustavil je bolgarska tla ter se odpeljal domov v idilični Jugenheim, kjer bode brez ovir „procul negotiis" užival prijetne spomine na solnčno Bolgarsko Saj pa je temu joku in stoku dovolj povoda. Pred malo dnevi še, ko je Battenberžan v Levovu ustavil neprostovoljno svoje potovanje in jo krenil nazaj na knežji prestol, zaorilo je po vseh listih brezmejno proslavljanje kneza in klevetanje na Rusijo. Na dolgo in široko razpravljalo se je, kolik poraz je prizadet Rusiji, kate rej je na vekov veke odvzet ves upliv na Balkanih, slavil se je narod bolgarski, da je zaveden, svobodoljubiv in delale so vsakovrstne kombinacije, o novem položaji, o novem redu, ki ima sedaj nastati in cveteti na bolgarskem poluotoku „in majorem Germaniue gloriam". Sedaj pa, čez malo dnij, kolik preobrat! Ruskega carja kratek a odločen odgovor razpršil je vsa prorokovanja in vse zlate gradove, luč se je iz-premenila v senco, postavile so se druge kulise, začelo se ie v bolgarskej igri novo dejanje, ki nikakor ne ugaja nemško-židovskim glasilom in Ba-tenberžan vzel je v drugič popotni les v roko. Ni čuda torej, da se razni časniki kar božjastno zvijajo in da se „N. Fr Presse" debele solze udirajo po uvodnega članka širokem lici, ker se je politični položaj skoro hipoma tako prevrgel, da sedaj kakor sama priznava, v evropskem koncertu Rusija na prve gosli gode. Vsa iskrenost za bivšega bolgarskega kneza, vsi lažnjivi telegrami in vse izmišljene vesti o razmerah ob Balkanih, bili so zaman, stvar razvila se je po jedino naravnem potu na veliko žalost in pre senečenje raznih listov in političnih strank, ki si sedaj mislijo: „Es war zu schbn gewesen, es bat nicht sol len seiu". Novi preobrat pa je res prišel jako neumestno. Madjarski magnati, ki so se šli klanjat Battenber-žanu, še neso utegnili oprtati si svoje prtljage in so še ugibali, kod bi bil najkrajši pot domov, kralj Milan je najbrže koval novo čestitko; (ta jo odpošlje v Sofijo, Salisburv met si je veselja roke, da teško angleško zlato vender ni bilo v vodo vrženo in Le-vovski zidovi in njih somišljeniki veselili so se svoje hrabrosti pri ovacijah, katere so bile naperjene proti Rusiji, a so, kakor je tožila „Norddeutsche Allgemeine" bile tudi Nemčiji nevarne, — kar se knez Battenberg odpove in s tem vse svoje hvali-satelje postavi na led. Z opravičeno nevoljo se slednji sedaj uprašu jejo, čemu se je knez sploh vrnil ua Bolgarsko, ako ni mislil ondu ostati. In ker na to vprašanje ni pravega odgovora, obrnili so subco, v^a prejšnja gorečnost za kneza je hkratu ugasnila, čitajo se že rahli napadi in ima celo takih, ki knežev povratek v zvezo spravljajo s sedaj praznimi bolgarskimi blagajnica Ali. Zgolj dogodki, ki so vsekdar bili in bodo posledica nesreče ali neuspeha, vsaj pri takih časopisih, ki vedo, da jim sedaj ničesar več ni pri čakovati iz dispozicij skega zaklada bolgarskega. Najbolj osmešili so se pri tej priliki Madjari in hrvatski „Obzor" priobčil je v tej zadevi pretekli torek jako dovtipen članek, v katerem biča Arpadovih potomcev domišljavost in oholost, ki se je po zadnjih dogodkih premenila v popolno zbeganost, kakeršno kaže njih glasilo „ Pester Lloyd". Slednji list namreč pripoveduje, da se Madjari Rusije ne boje, kajti te bojazni ne treba, saj je Andrassv nekoč rekel, da se Rusije ni bati. Ko se je nekdaj visok gospod mu pritoževal: „Rusi nastavljajo mi formalno pištolo na prsi", odvrnil mu je namreč Andrassv: Pustite, naj sprožijo, saj ne-majo kapice na pištoli." „Obzor" pravi k temu: Hvala Bogu, da je grof Andrassv opazil, da ruska pištola nema kapice! Sedaj stoprav umejemo, zakaj bi se Madjari tako radi bojevali z Rusijo. Rusija ne more ustreliti, ker nema kapice. Kdo pameten bi se pištole brez kapice bal! Človek mora po tem razkritji nehotoma misliti na pogoste madjar-ske dvoboje s „srečnim izidom". Tabori. — p. Že nekaj let je, odkar se je v našem narodnem življenji ustanovila neka stagnacija, nek poguben mir, kakor se uleže na bojno polje, kedar je končan odločilni boj. Prepričani smo, da v našem narodnem boji še ni bita zadnja bitka, zato je letargija, ki se je naroda prijela, neumestna, kajti ustrajno treba bojevati se, da je zmaga toliko slavnejša in gotovejša. Ne dvomimo in vidimo celo, da se naše narodno življenje na tihem in polagoma vendar razvija, trdimo pa, d;« temu razvijanju manka jednot-nega načrta in skupnega delovanja. Že naši stari pradedje zbirali so se o gotovih časih, da so se posvetovali, kako naj se branijo, ako na tem ali drugem konci prodere sovražnik; posvetovali so se tudi, kako bi bilo ukreniti v drugih mirnih zadevah s skupnimi močmi. Tudi, ko se je v šestdesetih letih jelo naše javno življenje znatneje gibati, shajali smo se na mnogih krajih naše domovine prirejali smo tabore. Na teh taborih razpravljale so se naše pravice, kakoršne so in kake bi morale biti; marsikatera krivica se je razkrila, in potem poravnala, ki bi sicer neporavnana ostala; oglašali so dotlej neznani možje in dajali so večkrat prav dobre nasvete; narod se je probujal, politična probujenost in zavednost je naraščala in nikdar kasneje se ni osnovalo toliko Čitalnic in družili narodnih in gospodarskih društev, ki so koristno delovala in deloma še delujejo. Kakor rečeno to cvetje je na marsikojom kraji prošlo in sadu ni videti; da ga pa ni, temu je nedvomno mnogo kriv oni mir, ki se je prehitro uselil v slovenske dobrave. Ta mir je moreč in mora se odpraviti, kajti naše potrebe, reve in težave so tolike, da ne velja molčati, nego treba jih spoznavati natanko, naštevati jih, da razvidimo, pri čem smo; ter treba je vse pokazati v pravi veličini naši slavni vladi in nasprotnikom, sosebno, da se zadnjim vzlic njih govoričenju naše stanje pokaže v taki svetlobi, kakoršna je in kakoršne gledati ne morejo. Vsaki vladi so narodni tabori celo prijetni, kajti na njih poizve ona pravo misel naroda pa tudi drugo njegove okolnosti, da se ve po tem ravnati. Našim nasprotnikom so bili tabori seveda od nekdaj neprijetni in napadali so jih strastno, ker se je na njih razlegala prava resnica; a ravno to priporoča tabore pred vsem, kajti kar nasprotnikom ni prav, to je nam gotovo prav. LISTEK. Strahovi. Povest; češki spisal Vac. Beneš Tfeblzskv, prevel M. V r n i 1 e ž. (Dalje.) XI. Zopet se je solnce v morje topilo, le pol ognjenega kroga se je še nad vodami rudelo, druga polovica bila je v valovih in ti so Be zopet tja do skal rumenili, kakor sramežljive deve, ko jih gre mladenič snubit. Tudi nje je solnce vsak dan snubit hodilo, vselej na večer ter je poljubovalo, kakor ni-jedeu mladenič ne zna. Valovi bili so veseli, da imajo vsak dan ženina! Zato se i često zlobijo, ako je zaženo oblaki, črni oblaki. Zato nenasitno po ljudeh hrepene in zategadelj je goltajo, ker niso ženina videli. Čudne neveste so morske vode, res čudne, vender so zveste ženinu svojemu, večno zveste sicer bi se ne rudele, ko ga vidijo in ne dvigale bi se, da bi njegova gorka lica bolje občutile in no srdile bi se, ko ga ne vidijo. Kiuperli je držal besedo, da pride, ko bo solnce v tretje zahajalo in da pojde potem v skale k sta remu očetu, da ga poprosi Jelice. Deklica ga je že čakala na skalovji. A danes se je je ustrašil, kajti njene oči, zelenkaste kakor smaragdi, so se kalile in na licih ni bilo videti lepo rudečih cvetek, a skala, na koji je Jelica sedela, se je solzami biserila. Deklica je povedala Kiuperliju celo povedko, ni jedne besede ni izpustila in Kiuperli je poslušal, kakor kedar je stal na obali v črni noči, kojo zdaj pa zdaj razsvetljava blisk, ne pokajo li kod puške, kličoč ljudi na pomoč, da bi šel pomagat . . . In koje bila Jelica povedko uo-išiia; ni rekel ničesa; le žilavo rHco položil si je načelo. Bilo je vroče, bolj od sobica, !:oje jc vso te valove, neveste svoje, mnogokrat poljubovalo, a Jelici so se oči zopt« b solzami i ilile in njena Jioic«, u, se lesketam uiucij^*, fi tio padali na Bkalo, a na skali se razprševali. Ni ji rekel, naj ue plaka, ni z besedico je ni potešil, a vender bi jo bil moral, kajti še nikoli ni bilo Jelici tako bridko. Saj je ni mogel tešiti, kajti premišljal je o nečem in hotel z žilavo roko, s kojo je zdaj pa zdaj (»reko čela potegnil, priklicati spomine iz naj1 ih iet, iz let detinskih, iz kojih si I človek tako malo pametuje, in ako pametuje, se mu vse le kakor sen dozdeva, kojega je ŽQ davno sanjal, sladko, pokojno. Tudi njegova mati je bila žena revnega bro-darja in njegova sestra hči, krasna hči reveža, kojemu gospod Bog ni ničesa dal, razen polusegnitega krova, cape na telo in meh za podglavnico, pa zato lep obraz, od vseh najlepšega. Skaderski paša je tudi to ženo s hčerjo in dečkom vred ukral in ta brodarska žena je pašo zadušila, ko je k njej prišel, oskrunjeno hčer in sebe z opijem usmrtila, a ko je v mladeniča dorasel, šel je mej ljudi, spraševal po očetu, pa nikjer niso vedeli o njem. Njegova rojstna vas je bila podrtina in niti človeka ni bilo v nji. Potem se je podal na morje, poiskal si sodrugov ter se za mater, za sestro vsem ljudem osvetal. Pa to že vemo, slišali smo iz njegovih lastnih ust. Zopet je potegnil žilavo roko preko čela, iz stisnjenih ust prodrl se je težak vzdih, da se je Jelica zdrbtnila kakor trepetlika. „Sedaj ne grem nikdar več od tebe, moraš me seboj vzeti, bojim se starca, ki me je vzgojil z rokama, ki sta najbrž mojo mater davili in v krvi mojega očeta brodili. Koj poj deva, koj; pa ti ne V tej misli potrjuje nas delovanje Nemcev samih. Odkar jim je dano ustavno življenje, pa tudi še poprej, so se zbirala vsako leto velika njih strelska, pevska in telovadna društva na raznih shodih, ki pa v resnici ueso nič druzega bili kakor politični tabori, kajti na njih je slišati jako malo besed o ožjem društvenem stanji, pač pa prav mnogo „o nemški moči, zvestobi, omiki in jedinosti". In res hvalijo se sami, da imajo veliko zaslug za je dinstvo Nemčije, kar jim konci nikdo ne odreka. Nemce posnemali so Cehi in vsakdo pač vidi veli-kansk učinek njih slavnosti preteklih in sedanjih, in čehi jih ne opuste, ker vedo, da se klin zbija s klinom. Tudi mi jih tako gotovo ne smemo opuščati, kakor ne smemo v nemar puščati naših narodnih in gmotnih potreb. Moramo jih prirejati bodisi nalašč, bodisi združene z drugimi slavnostmi. Resnica je, da politična in gospodarska društva, broječa večjidel razumnike mej svojimi člani, mnogo lahko store v zgoraj navedenih ozirih in nam je takih društev živo potreba, a tabori in jednaki narodni shodi so na širši podlagi osnovani, iz njih prihaja več mislij in z večjo silo, nego je to možno v društvih. Zato naj bi naša telovadna in pevska društva pogosteje napravljala svoje izlete mej narod, spremljala naj bi jih naša svobodna inteligenca in v skupnem razgovoru z narodom saznalo bi se mnogokedaj še le, kje nas čevelj žuli. Mi imamo žalibog že mnogo mož v grobu, ki so narod kedaj tolažili z domačim petjem, z domačimi spisi ali ki so ga poučevali v raznih strokah umnega gospodarstva. Taki možje leže v Kranjski, Primorski, pa tudi v Štajerski in Koroški. Narod ima morda še njih spise, a na nje pozabil je čisto, ali jih pa še poznal ni. Bi li ne bilo umestno, da se polagoma takim poštenjakom od najpriprostejega do odličnega uziilajo v dom, kjer so se rodili ali kjer so stanovali, ka menite ploče, če tudi priproste. Glavna stvar je, da narod čuti, da nestno od včeraj, ampak, da se je naš jezik slovenski od nekdaj razlegal na naš ponos, isti jezik na koji moramo tudi sedaj ponašati se. Take ploče, verjemite, stanejo man], nego diplome častnim članom, a imajo dosti več uspeha, več upliva in so zato neprecenljive vrednosti. Take slavnosti, taki tabori naj se torej snujejo. NeČemo narekavati, koliko jih treba še letos, a trdimo, da jih je treba več, nogo do letos, kajti mislimo, da se na njih ne bode rodila narodna ošabnost ali šovinizem, ampak narodni ponos, katerega imamo dosti premalo. Mislimo, da bi bilo gradiva v izobilji za razpravljanje pred narodom, kateremu bodo tabori v pouk in zabavo. Kdor je bivšo tabore in njih upliv in posledice opazoval, si bode pač teško tolmačil, zakaj so tako hitro pone ■ hali, kakor bi odrezal, zakaj jih izza 1870. leta sploh več ni bilo. Premišljujte torej, velraoži naši! Politični razgled. ioiiaiip' dežele. V L j u b 1 j a n i 9. septembra Cesar se je v ponedeljek v Levovu razgovar-jal z dr. Smolko, s čim naj bi se bavil državni smeš več na morje, daleč od tod pojdeva, kjer te ne poznajo", zašepeča deklica in bliže k njemu prisede. A danes je mladi mož ni vzel v naročje; kdo je slišal, kar mu je pravila. „Poznati ga moram, grem k njemu — oče mi je rekel, da bo car Adrije iz mene in jaz sem ga Spraševal, kje je Adrija, a on mi je vselej na sever pokazal. Jaz sem res car jadranskega morja, a on? Jelica, ne moti se Kiuperli, ne moti", zaklical je glasno, ali niti sedaj se ni na njegovih ustnicah smeh zaigral, neka trpkost in bolest se je razlegla po njegovih zarujavelih licih in to se je le zredka, ne zredka: nikoli se ni zgodilo pri njem. „Ne pojdeš več na morje? Idiva daieč od tod. Moj rednik se več ne povrne, tri dni ga nisem videla, cele tri dni, Kiuperli, in brez tebe bi bila uboga sirota," „Z menoj pojdeš, Jelica, ne z njim, s tem peklenšeekom", odzval se je gori na skali pronikavi glas Vazilijev, za besedo razlegal se je strel, skalo je zagrnil dim, a ko se je v znesel navzgor, je Je-ličino srce poslednjikrat utripnilo; Kiuperli jo je držal na roki, svojo glavo je položil na njena bela prsa, iz kojih se je kri tokom valila, ji li srce še bije. A ni bilo; tudi njedra se niso več dvigala ibor v priliodnjem zasedanji, zlasti pa o nagodbi z Ogersko. Cesar je dal razumeti, da se državni zbor najbrž ne snide pred 20- septembrom. Dr. S molka je že sestavil dnevni red za prvo sejo. Na vrsti so največ, prva branja inicijativnih predlogov in verifikacija nekaterih volitev. Čehi in drugi Slovani posebno hudo Čutijo sedanje objektivno postupim,je proti časnikom. Nedavno je bil kontiskovan govor nekega morav-skega državnega poslanca, ki je svojim vohlcem poročal o svojem delovanji. Dotični poslanec in več soilrugov mislijo sedaj predlagati v državnem zboru, da bi se odpravil § 493 in drugi ž njim v zvezi stoječi paragrafi kazensko sodnjega reda, ki se tičejo objektivnega postopanja Nadejajo se, da bodo dobili zato v zbornici veliko večino. Za odpravo objektivnega postopanja bodo glasovali Čehi, Slovenci, Dalmatinci, več nemških konservativcev in vsa levica. Vzlic temu pa vendar ni mnogo upanja, da bi se odpravilo objektivno postopanje, ter hode vlada gotovo temu ugovarjala in jej ne bode težko zase dobiti večine v gospodskej zbornici. Zbornica poslancev se bode pa nazadnje tudi udala želji vlade, saj vemo, kako se dado upogniti baš slovanski državni poslanci. V nedeljo je če* It i državni poslanec grof Kaunitz v Lounich poročal volilcem o svojem delovanji v državnem zboru. Pritoževal se je, da češki klub ne more razviti svoje delavnosti, ker samo vlado podpira, katera pa čehom neče ničesar privoliti. Ako Čehi kaj zahtevajo, kar nič ne stane, takoj pravi vlada, da ne more dovoliti, ker bi potem to tudi druge narodnosti zahtevale. Ako pa Čehi kaj zahtevajo, kar kaj stane, pa vlada takoj kaže na slabo finančno stanje. Uzrok slabemu po ložaju češkega kluba je to, da so Čehi brez vseh jamstev šli v državni zbor. Železni obroč desnice ne velja nič, kajti Poljaki in nemški konservatici skrbe le zase, Čehi naj pa jim samo hodijo po kostanj v ogenj. Ako Čehi kaj predlagajo ali kaj zahtevajo, preti takoj vlada z ostavko, in prisiljeni so poslanci zanjo hoditi po drni in strni Nek volilec je predlagal resolucijo, da naj poslanec izstopi iz kluba, v katerem se ničesar doseči ne da. Resolu licija pa ni bila vsprejeta in poslancu se je pro pustilo, da naj postopa, kakor ve da je prav. Oger^kii vlada je, kakor je izvedela „Reforma" iz gotovega vira, pripravljena, pritrditi sklepu avstrijskega državnega zbora o carini na petrolej v zmislu (iroeholskega predloga. W ii 4i u i «k rt r x« \ C - Dva bolgarska zarotnika, kapitana Kovalov in Tankov, ubežala sta v Odeso. Kakor trdi Tankov, sta posadki v Šumli in Slivnein še le tedaj prisegli vernost kneu, ko je Stambulov telegrafično poročil laž, da se je knez spravil s carjem. — Kneza najbrže že ni v Bolgariji, ali je pa vsaj Že blizu meje. Odpotoval je čez Lom Palanko. Sobranje bode imelo tajne seje, ker se je bati, da bodo nekateri poslanci hudo napadali Rusijo, drugi \r kneza. — Zastopniki velevlasti] v Sonji imeli so posvetovanje, pa neso ničesar sklenili, ker še neniajo instrukcij. Kakor se iz "Varšave javlja, se je v Iluziji jako otežkočilo dobivanje potnih listov za inozemstvo. K !or se ni popolnem prost vojaške dolžnosti, mu je skoro nemogoče dobiti tak potni list. To kaže, da Rusija nič prav ne zaupa, da bi sa dolgo ohranil mir. ■ talijaniskl časniki niso tako optimističnega mnenja, kakor Dunajski in Berolinski ofieijozi. Skoro vsi sklepajo, da tro carske zveze več ni. Hvalijo grofa Robilanta, da se ni preveč spustil v politiko carskih vlastij. „Diritto" se veseli, da more konstatovati, da italijanski konzul v Sotiiji ne postopa popolnem v sporazum ljenji z Rusijo in Nemčijo sedaj, ko hoče Rusija usiliti svojo voljo Evropi. Mladi mož je močno njen obraz k svojemu pritisnil ; tako je nekoliko trenutkov Jelico na rokah držal, položil jo potem polahko na skalo, se dvignil ter okolu sebe ozrl. X. Pod skalo pojavili sta se dve ladiji in nekoliko čolnov, v čolnih zalesketala so se bodala v ru-dečem svitu potapljajočega se solnca. Kiuperli ni rekel ni besede, po skalah zagro-mela sta dva poka in mahoma sta dva padla — dva stražnika. Dobro je meril ter se pripravlja! na smel skok v morje; ali v tem jo zazviznila kroglja ter se zarila Kiuperliju baš nad srce. Ko se je dim zopet dvignil, stalo je že mnogo mož na strmcu v globokem molčanji. Jedin belolasi starec se je smejal, preril se do Kiuperlija, nagnil se k njemu ter ga pomrkal. Le polahko, kakor iz sna, odpirale so se velike njegove oči; pogledavši z njimi bistro nad starca, oddihnil je. „Veš, koga so ustrelili? zašepeče tiho. „Tvojega Stanka. Jelica mi je povedala tvojo povedko, tain-le leži, vrzi naju oba doli v morje —u „Nikdo ni slišal, kar je rekel, a starec nagne se še bliže k umirajočemu. „Jaz sem te ustrelil, dete, jaz, z lastno roko, V migle&Jkej spodnjej zbornici naznanil je podtajnik Fogussov, da se afganska mejna komisija vrne v septembru v Indijo. Ridgwagh bode mimogrede obiskal emira. Veleposlaniki italijanski francoski in avstro-ogerski so se v ponedeljek dalj časa raz^ovarjah z angleškim ministrom vnanjih zadev, lordom Iddesleighom, ki je potem še imel več pogovorov s Salisburv jem. — Vsi angleški listi se bavi jo S bolgarskim vprašanjem. „Pali Mali Gazette" misli, da Rusija ne more trpeti, da bi v Bolgariji vladal kak knez, ki bi jej bil sovražen, kakor tudi ne more trpeti Anglija v Egiptu sovražnega jej podkralja. Sicer pa ta list še dosti prijazno piše za Rusijo „Morning Post" pa misli, da se Rusija moti, če misli, da Angležem ni nič na tem, da ostane B dgarija n^zavi na, ter ne postane ruski most v Carigrad. Osoda Bolgarije Angleže u res ni dosti mari, a zmage Rusije na Balkanu Anglija ne more trpeti kot velika mohamedauska in evropska vlast. Anglija se še m odpovedala tradicijonaliiej politiki nasproti Turčiji. Anglija mora biti pripravlj -na na vse žrtve, če se neče odreči svojej veljavi v Evropi in orijentu Mnogo govorjenja je ob svojem Času bilo zlasti v !%"<* »ii**- i I i o tem, iia vojvoda Cumberlaudski želi priti na brunšviški prestol. Vojvoda je tedaj bil izdal neke izjave, iz katerih se je to sklepalo. Kakor je nek Dunajski list sedaj izvedel, vojvoda na to resno nikdar mislil ni. K temu so ga le nagovar-j I i dr. VVindhorst in tovariši, ki bi bili radi napravili Prusiji kake sitnosti. Vojvoda se še vedno na-d"ja, da pride na hanoverski prestol, kadar bode Nemčija na bojiščih tepena. Cumberland bode najbrž še dolgo čakal. Čisto nemogoče pa ni. da kedaj vojvoda doseže svoj namen, kajti najnovejši dogodki so pokazali, da Nemčija ni tako silna, kakor se je mislilo. Dopisi. I/. JI vi i i ko 6. septembra. (Posebna svečanost.) Tukajšnja požarna bramba je pod povelj ništvom učitelja Schonbrunna nekako hirati začela, kar je temu poveljniku povod dalo, da se je odpovedal. Občinski zastop skrbel je društvu za drugega energičnega in razumnega poveljnika, in bil v tem oziru jako previden in srečen. Izvoljen je velespoštovani g Lavoslav (iangl, občinski tajnik, mestni in občinski blagajnik, in c. kr. državnega pravdništva upravite j. Pod nekaterimi pogoji prevzel je poveljništvo požarne hrambe na obče veselje in zadovoljnost, ter je društvo že jako dobro uredil. Da bi pa bili požarni brambovci k svoji prostovoljno prevzeti dolžnosti bolj zavezani, zahteval je slovesno službeno obljubo, katera se je Včeraj v prisotnosti mestnega odbora, c. kr. uradnikov, drugih odličnih meščanov domačega in vna-njega občinstva vršila. Požarni brambovci, 36 mož po številu z zastavo postavili so se pred mestno hišo ter šli potem v cerkev, spremljani z domačo godbo. Obj'J, uri bila je slovesna maša. Po končani maši vrnejo se brambovci nazaj pred mestno hišo, kjer je bilo veliko občinstva. Načelnik ognjegascev stopi mej nje in jim čita: Požara brambovci! Vi namesto prisege obljubite na Boga vsemogočnega, na svojo čast in poštenje, da bodete vselej zvesti in pokorni Nj. |velečastvu našemu presvetlemu gospodarju Franu Josipu 1. po božji milosti cesarju avstrijskemu itd., da bodete Nj. vele- s to-le, Stanko, ker si mi hotel deklico zvabiti — jaz nisem vedel, da tebe ubijem. — Lastni oče je sina usmrtil!" zadivjal je grozovito, strahovito starec, izruval si pest belih las, spustil je po vetru ter si jih zopet ruval. „Hotel sem danes z Jelico k tebi priti, da bi mi jo dal —■ „Jaz sem sam prišel, pa s sovražniki svojega sina, ubil sem ga, a Vasilij Jelico. — Tiho, niti ne šepetajte, car jadranskega morja umira. Vidite, da niti morje ne diha, tudi ono je tiho, ne gane se, kajti njegov kralj umira; stoprav jutri bo viharno, besno, grom bo udarjal in bliski bodo švigali in deca, od carja ostavljena, bo plakala. — Tiho, ne hodite sem, to je moje dete, moj Stanko in jaz sem Izmail iz jonskega morja. Od mrtvih ustali „strah". — Mar nesem „strahu, ko lastno dete ubijem, sovražnike na-nj kličem, na svojega Stanka, ki se je za mater, za sestro maščeval in ljudi preganjal? Jaz sem ga ubil, ko se je s tole deklico na svatbo pripravljal! — Vzemite me, povedite kamorkoli, več nečem živeti, ker bi še več zla učinil ropajoč po vaših okrajih, šel bi tja do Zadra in do Trsta. Izmail sem, na vašem morji sem šest ladij potopil in za to me že lahko obesite." (D&lja prih.) j častev čast in korist vselej podpirali, škodo in zlo pa odvirali in ustavljali; posebno pa obljubite, da bodete zvesto in pošteno po svoji najboljši moči, vesti in vednosti opravljali vam izročeno in prostovoljno prevzeto požarno brambovsko službo v Metliški občini, da bodete natanko in po vesti na vse strani, in pri vsaki priložnosti, naj si bode po dnevu ali po noči, o lepem ali grdem vremenu izpolnjevali dolžnosti, katere ste po predstojećih pravilih in po službenem redu prostovoljno že prejeli ali katere vam še pozneje poveljništvo naloži, tla bo dete svojemu poveljniku pokorni, da ga bodete spoštovali kakor mu gre, da bodete pridno in zvesto opravljali dela, katera vam bode izročal, da ga bodete na vso moč podpirali, da si bodete prizadevali, skrbeti za občinsko dobro, ter skrbeti, da se izkaže našemu društvu spoštovanje in poveljništvu pokorščina, in da bodete sploh v bratovski ljubavi stali čvrsto jeden za vse, in vsi za jednega, na korist in čast naše mile domovine. Na to so vsi brambovci govorili sledeče besede • Kar se mi je zdaj bralo in kar sem dobro in natanko razumel, imam in hočem zvesto spolnjevati in to z obljubo namesto prisege potrdim. V to ime: „Pomozi Bog." Vsi brambovci so potem v znamenje storjene obljube v roko segli, pozneje pa v občinski pisarni storjeno obljubo še posebej podpisali. Popoludne bil je izlet \ mestni log, kjer je bilo skrbljeno za dobro vino, pivo in pečenko in kjer je bila lepa zabava do pozne noči. V mestnem logu svirala je godba in bilo veliko napitnic. Prisotnih je bilo več c. kr. uradnikov tukajšnjih in iz bližnjega Črnomba ki so ravno odhajajočega deželne sodnije sovetnika g. Dev-a spremljali. Ta svečanost mislim, da je jedina v deželi; zanimivala je vsacega prisotnega in bode ostala v najboljšim spominu. 1% Kugorju 7 sept. (Požar.) Bali smo se kolere, a prišla je nad nas druga uima, ki ni zahtevala sicer toliko žrtev človeških, pač pa uničila mnogo premoženja. Danes ob 11. uri dopoludne, ko smo imeli že cel teden hujšo vročino, nego o sv. Jakobu, prestraši nas na jedenkrat plat zvona in gost dim valeč se v celih gručah kvišku, naznanja nam požar. Ljudje večji del na polji, hiteli so tru-moma vkupe in ravno tako so bili naši sosedje iz Knezaka in Bača hitro na mestu. Poslopja petih gospodarjev bila so v trenotku v plamenu, ker so bile strehe vse s slamo krite, slama pa vsled vročine zadnjih dnij suha in gorljiva kot smola. Neustrašeni in ne meneč se za velikansko vročino, stali so ljudje po gorečih strehah in ubranili, da se ni požar razširil, vkljub lahnemu vetru, ki je žugal celo vas upepeliti. Vendar je nesreča velika, tem večja, ker je zgorelo vse snopje in vsa krma, raz-ven tega pa osemleten Vidmarjev deček, ki je baje tudi zaigal. Trije kmetje prišli so vsled požara skoro na beraško palico; živeli so že sedaj v revščini, pa sedaj bo pela še hujši;, ker niso bili zavarovani. Četrti je sicer zavarovan za kakih 500 gl. a škode ima čez 2000 gld. Slovenci! z zaupanjem se obračamo s prošnjo do vas! vsak še tako majhen dar bo župnijski urad s hvaležnostjo sprejel. — Zagorcem pa h koncu nekaj v premislek! Tako se štejemo nekako za prebrisane, pa koliko jih je še, kterim so zavarovalnice deveta briga! Dalje: to liko imate delavnih in pripravnih močii in vender še ni v vasi požarne brambe In kar mi je najbolj na srci: Zagorje, Knežak in Bač so tri vasi, ki leže skoro na kupu in štejejo do 400 hišnih številk, — in vender nimajo niti najmanjše brizgalnice. Da se zjedinijo vse tri vasi, napravile bi tudi brizgalnico z majhnimi stroški in požarna bramba bila bi tako mnogobrojna, da bi se lehko merila z marsikatero na Kranjskem. Zdramite se! Domače stvari. — (Osobne vesti.) Ravnatelj tukajšnje bolnice vladni sovetnik prof. dr. Val en ta, dobil je odpust na 3 tedne, ter je odpotoval v Inomost k zboru društva avstrijskih zdravnikov. Namestnikom primarja na porodniškem in ginekologičnem oddelku imenoval je deželni odbor dr. V. Gregor ič- a. Dr. Kaisersberger, premeščen je kot asistent na porodnišui oddelek. — Umrl je g. Anton Centrih, glavni župnik in dekan v Rogatci, odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono, v 76. letu svoje dobe. — Provizorjem v Rogatci imenovan je tamošnji kaplan g. Anton Vraz. — (Premeščen je.) Polkovni zdravnik g. dr. Kosme lj premeščen je od domačega pešpolka baron Kuho k 7. lovskemu batalijonu v Beljak, kamor se je danes odpeljal. — (Kegljanje društva „Slavec") za kl pirilo se je včeraj zvečer ob 10. uri Bilo je keg-ljanih 980 serij. Dobitki razdelili so se naslednje: I. dobitek IV., V. in VI. dobil je g. Jakob Zalaznik, II g. Iv. Drol in III. g. Lipovšek. — (Stuwer v Ljubljani.; Slavni dvorni pirotehnik g. Anton Stuwer z Dunaja priredi v nedeljo 12. t. m. na novem strelišči sijajen umeteljni ogenj, pri katerem bode svirala vojaška godba. — (Izvestje o koleri:) Od 6. do 7. t. m. jpoludne v Trstu in okolici 8 osob za kolero zbolelo, S umrli. — V Ricmanjih je kolera menda popolnem prenehala, ker so se dela za Hrpeljsko železnico zopet pričela. — (Utonil) je zadnjo nedeljo 12 letni deček Dobrave«; iz Drage, ko se je pri Igu kopal v takozvanem grofovskem jezeru. (Vabilo.) Diletantski orkester iz Kranja (godbeni klub) priredi v soboto dne 11. septembra 1886 na vrtu gosp. Fr. Gregoriča na Krškem koncert, katerega čisti dohodek se bode porabil za napravo obleke revni Krški šolski mladini. Začetek točno ob 7Va zvečer. Ustopnina: 40 kr. za osobo; 1 gld. za rodbino (treh oseb). Pri neugodnem vremenu bode se zabava vršila v prostorih bralnega društva. Krško, meseca septembra 1886. Kranjski godbeni klub. — (Premiranje konj) vršilo se je dne 6. t. m. na Vrhniki. Premije za kobile z žrebetom so dobili: Josip Lenarčič z Vrhnike 40 gld.; Ignacij Gams iz Iške vasi 25 gld.; Ignacij Štefin iz Zaloga pri Postojini 20 gld.; Vincencij Ogorelec iz Škofeljce 20 gld.; Franjo Oven |iz Podsmereke 15 gld.; Ignacij Marko Jelovšek z Vrhnike 10 gld.; Fran Seliškar iz Loga 10 gld. Srebrne državne svetinje so dobili: Anton Roter iz Podsmereke, Josip Lavreučič iz Postoj ine, Josip Dekleva iz Postojine in Štefan Frlan iz Mirk pri Vrhniki. Za mlade breje kobile: Ivan Jeraj iz Sinje Gorice 30 gld., Andrej Marinka iz Vnanjih Goric 20 gld., Josip Keršman iz Bevk 15 gld. Srebrno državno svetinjo: Jarnej Ber iz Sinje Gorice. Za jedno- in dveletna žrebeta : Fran Gregurka iz Sinje Gorice 10 gld., Avgust Gaspari iz Logatca 10 gld. Srebrno državno svetinjo: Josip Debevec iz Borovnice. Danes je bilo premiranje konj v Št. Jarneji na Dolenjskem. lačni veži poslovil se je knez od mnogih osob, mej kojimi so nekatere jokale. Konzuli, tudi ruski, bili prisotni. Knez korakal potem mimo častnikov ter slednje pozdravil, pri čemer ni bilo nikakeršnega pojava in potem s Stambu-lovom sedel v voz, v katerem je stoječ in razo-glav vsprejemal klice prebivalstva. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Lompalanka 9. septembra. Dvajset kilometrov takraj Sofije ustavil se je sprevod kneza in bilo je zadnjo pnslavljanje. Mutkurov in Gešov vrnila sta se v Sofijo opravljat poslove, regenti in drugi ministri spremljali so kneza dalje. Vožnja trajala vso noč. V Lom-palanki vsprejela sta ga prefekt in vojaški poveljnik, stotnija Vidinskega polka izkazala mu vojaško čast. Tu govoril knez zadnje besede vojakom rekoč, da akoravno mora odpotovati, bode vender vedno Bolgar ostal in kakor vsak drug Bolgar, če treba, domovino branil. Pred odhodom v Vidin reklo je 18 odposlancev knezu, da bodo vedno nanj računih, ko bi deželi pretila nevarnost. Na avstrijski ladiji „Slava" (? Ured.) pripeljal se je knez z regenti in ministri ob 5, uri popoludne v Vidin. Carigrad 9. septembra. Porte okrožnica spominjajo č na zadnje dogodke na Bolgarskem zahteva, naj velesile, ker se knez Aleksander namerava odpovedati, potrebno store, da se prepreči tuje posredovanje na Bolgarskem. Sofija 8. septembra. (Izvestje Ilavasovo.) Člani regentstva so Stambulov, Mutkurov in Karavelov. Novo ministerstvo pa je tako sestavljeno : Radoslavov predsedstvo, Stojlov pra-vosodstvo, Načevič vnanje zadeve, Gešov finance, Ivančev pouk, Nikolajev vojno. Sofija 8. septembra. Pri včerajšnjem posvetovanji ministrov bilo je soglasno mnenje, da treba pismenega odgovora Rusije o njeni bolgarski politiki. Ruski konzul obljubil je prepis došlega mu telegrama. Knez vsprejel dopoludne novo vlado in zastopnike vlastij. Popoludne ob 4. uri odpotoval je v Lompalanko. Spremi j ali so ga člani regentsva, ministri in mnoge občinstva, Posadka bila postavljena v špalir, ča&tniki stali so nasproti palači. V pa- Narodno-gospodarske stvari. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) Razen tega so bile trgovcem izključljivo pridržane samo nekatere vrste finejšega in dragocenega blaga, na pr. trgovcem s špecerijskim blagom : kava, sladkor, laško olje, fino dišavje, barvila itd. poleg faktorije in špedicije. Pri vseh vrstah blaga, katere v privilegiiih neso bile izrecno trgovcem pridržane, dovoljena je bila trgovcem in kramarjem mala trgovina. Ker dvorni dekret z dne 20. februvarja 1822 kramarjem tedaj, če so se izkazali s postavnim dovoljenjem, da smejo prodajati še drugo blago, kakor z naredbo z dne 12. junija 1789 jim odkazano, dovoljuje nadaljno trgovino s tistim, razvidi se, da so se trgovske pravice kramarjev v Kranjski mnogo dalje raztezale, nego v mnogih drugih provincijah. Vsak kramar dobil je konečno pravico do trgovine v polnem obsegu, ko se je izkazal, da se je trgovine redno naučil ter da ima za trgovca višje vrste potreben zaklad, dasi je trgovskemu stanu vender-le kot kramar utelovljen ostal (privilegij Graškega in Ljubljanskega trgovskega društva) To je posebno bilo uzrok, da kramarstvo v Kranjski obsega še dandanes najrazličnejše blago. Se ve, da to velja posebno v malih krajih po kmetih. Nahajajo se kramarije z mešanim blagom, kramarije s krojnim in z belim blagom, z lepotninatni, kramarije s špecerijskim i u prekmorskim blagom, z olji, s tolščami, svečami, mili; dalje se nahajajo tudi kramarije, katere prodajajo samo oblačila, potem take, ki imajo samo lepotnine in NUrnberško blago in nekaj bb-ga krojne trgovine; kramarij pa, katere bi prodajale samo v izkazu navedeno blago, ni najti. Kramarije te slednje vrste bi tudi ne mogle obstati, ker bi ne zadostovale potrebam prebivalstva. Ce bi to mulo trgovino, katera kupuje blago v večjih prodajalni-cah zborničnega okraja, onemogočili, odtegnili bi mnogim osobam zaslužek in škodo bi trpele tudi večje prodajalnice. Iz teh razlogov naj se kramarije ohdržijo v njihovem dozdanjem obsegu, ker tako ugajajo potrebam prebivalstva. Za slučaj, če bi se to ne moglo zgoditi, naj bi se iz izkaza „od branjevcev prodavano blago" izbrisalo in se nadomestilo z „od trgovcev s kroj nim blagom prodavano blago". Obrt prteninarjev, kateri bi prodajali samo v izkazu navedeno blago, se ne nahaja v zoorničnem okraji; ravno tako tudi ni trgovcev, kateri bi se pečali samo s trgovino belega blaga. Trgovski obrt prteninarjev in trgovina z belim blagom bi bila na Kranjskem sicer samo v velikih mestih, in sicer v Ljubljani možna. V izkaz blaga za trgovski obrt prteninarjev naj bi re še sprejelo: tkano in pleteno blago, posteljne odeje; v izkaz trgovine z belim blagom: narejeno perilo, životki (nedrci), podvleka, sukanec (cvirn) in volna, svilene rokavice, platno, shirting, pique i. dr.; iz izkaza za trgovino z belim blagom naj bi se izločilo; rokavice in fino platno ter svileno blago slabe j še vrste. Kar se tiče trgovine s krajni m blagom (vsakdanjim ali rokodelnim blagom), se omenja, da je izkaz mnogo pretesen ter ne ugaja zdanjim razmeram v zborničnem okraji. Trgovina s krojnim blagom, katera more ostati samo v glavnem mestu in v nekaterih mestih po deželi, obseza navadno vse blago trgovine z belim blagom ter trgovine prteninarjev ter ne more na deželi nikakor obstati hrez teh dveh trgovskih kategorij. Z ozirom na to nuj bi trgovina s krojnim blagom obsezala: tkanine od bombaževine, volue (tudi sukno), svilo in polusvilo, juto, poluvolno, vse blago trgovine z belim blagom prteninarjev, prejo, sukanec, platneno blago, tkanine iz družin vlaknin in vlasij. Trgovine z lepotninami in z Niirnberškim blagom tudi skoro jedne hrez druge ui misliti možno in primemo hi bilo, da se združita. V izkaz za trgovino z lepotninami naj bi se sprejelo: fiue pletenine, pahaljice, palice, dišave, kadilne, potovalne in lovske potrebščine, izdelki od morske pene in jantarja i. dr., izločili pa naj bi se izdelki od zlata in srebra. Izkaz za trgovino z Niirnberškim blagom naj bi se dopolnil z naslednjimi rečmi: izdelki udenka, gumija in kavčuka, od kokosa, ilovice, koščauca, trstovine in slame, tkanine, očala, strune m igli-čarski izdelki. Iz izkaza za trgovino s surovinami naj bi se izbrisalo: moka, usuje, lim, apno in cement, sprejelo pa naj bi se v izkaz: krompir, slama, seno, posušeno sadje. Pri tem se mora poudarjati, da se ti izkazi ne morejo zmatrati popolnimi, da pa se vendar lahko rabijo kot podstava pri odločbah političnih oblastev, če nastanejo dvojbe o obsegu obrtnih pravic Odsek stavi torej predlog: Zbornica naj izreče svoje mnenje ▼ zmislu tega poročila. Predlog vse sprejme. IV. G. zbornični svetnik M. Pakič poroča o prošnji občine Gora za preložitev semnja od prvega ponedeljka po 5. avgustu na dan 5. avgusta vsakega leta Občina Gora utemeljuje prošnjo s tem, da je ob istem času v Ribnici, na Travi in v Vrbovci somenj, kar je na škodo krajem, kateri imajo ob jednem somenj; na 5. dan avgusta pa ima Gora, kakor tudi bližnje vasi domaČ praznik, kar je za udeleževanje pri semnji ugodno. Z ozirom na to in ker nobena opravičena občina ni ugovarjala tej pre ložitvi semnja, stavi odsek predlog: Slavna zbornica naj to prošnjo priporoča Predlog se vsprejme. (Dalje prih.) Itilor ne boji mrtvouda ali katerega je že zadel, ali pa boleha na navalu krvi, omotici, udotrpu, ali ne more spati ter ima bolne živce, naj si mroči knjižaro „Ueber Schlagfluss-Vorbeugung umi Hei-Itrag", 5. i "d:)ja, ki se zastonj in franko dobi ud pisatelja bivšega dezeluobrambovskega ba tal i jonskega zdravnika Kom. W e is sm a n n -v Vilshofen-u, Bavarsko. 38—17) Tujci: 8. septembra. Pri Nionai Fischer z Duuaja. — Barsiloi, Slobe, Schleimer iz Trsta. — pl. Tasch iz Celovca. — Giidl. Ep Btein 7. Dunaja. — Schwarz Musina iz Gorice. — Kron-feld z Dun;ija Pri r*iH.ltcii Salvari iz Gradca. — Bertagnoli z Dunaja. — Mechora iz Rudolfovega. — Klein iz Prage. — pl. Porenta, de Vielli iz Trsta. TfAne cen«- ♦ ljiifrlja . dn^ 7 septembra t. 1. Kr. Špeli povojen, kgr. gl. kr Pšenica, hkA. . . . 6 34 - 72; iRe/ ; . . . 5 04 Surovo maslo, „ — r.r 1 Jeeu>en, n ... 4 06 Jajce, jedno .... - 2*5 Oves, _ ... 2 76 Mleko, liter .... -t S 'Aidp, . . . 423 Goveje li't'.sii, k^r. — 64 Proso, „ ... 4 55 Telečje „ „ — 4-1 Kom/.a, „ . . . 4i71 Svinjsko , „ — 56 iKrotrpir, B . . 231 K oh trn novo „ n — 83 LecH, n . . . Gral-, . . . — 4:'» 9 — Golob...... — 17 JFi/o' „ . . . 10 — Seno, 100 V\o , . ;•' 31 M^'s'o, tr.gr. . :-6 S'ama, „ „ . . Drva trda, 4 □ met-. 948 Mas , — 72 6 20 Kpeh frišen, „ — l>4 n mehka, , „ 4 - Meteorologično poročilo. o Chs opazovanja Stanje barometra v- mm. Temperatura Vetrovi Neb.. Mo kri na v mm. l ** c 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 739-38 .um. 738 06 mm. 737-84 ™. 15-4" C 2.V4" C 18 4' C brezv. si. zah. si. zah. megla jan. jas. O-OO um. — V 00 QO 7. zjutraj 2. p«>p. |9. zvečer 737 82 mm. 736 22 mm. 735 86 m«. 14-8" C 25-6" t; ■8 4-C brezv. si. zah. brezv. megla jas. jttS. 000 mm- Srednja temperatura 19-7° in 18-6°, za 42° in 3-3° nad nomadom XD-o.aa£Ljslsa, "borza imi 9. septembra t. I (Izvirno telegrafieno poro«* In 1 Papirna renta . H-> g d. — kr. Srebrna renta .... 86 40 Zlata renta . !1*» 20 5" „ uiarcna renta 102 o. Akcije narodne hunke . .... >64 K n .litne akcije .... 27 — j London 125 85 Srebro. .... — Napil! 97>/, 1 C. kr. cekini 5 Nemške marke »1 . , 5o t „ državne srečke iz i. 1861 25<> gld. 132 Državne srečke iz 1. 164 100 gld. 19 25 t)-rr> ka zlata renta 4U , 107 55 Ogrska papirna renta 5. '••4 Trbiža. — Ponudbe, če le mogoče, za cele vagone. — Nkupovalci se vsprejmejo. (645—5) ALOJZIJ MAYER v Šiški pri Ljubljani. l našem zaioimštvu je izšla in s* dobiva po vseh knjif trtmeah knjiga: £+• la ndivtrtschaftltchen Gesetze u. Verordnungen des Herzogthums Krain. Za poljedelce in gozdarje, politiike uradnike, občinah« predstojnike, oaebito za kranjske učitelje in učiteljske pripravnik*. S pojasnili ixdal na svi tlo prof. Vilj. Linhart. 6 pSl v 8°. Cena mehko vezani knjižici Je SO,po poŠti 55 kr. Ta knjiiiea obseva vse poljedelske postave ii Kranjsko: postavo ta ti/je varstvo, pokonSavanje mriesov, poljske varstvo, »a pokonSavanje predentee, v obramho ribarenja itd., s pri-memimi prirodos/ovnimt in poljedelskimi pojasniti. Tudi prtloten* ratprars o *titjem varstvu*, *preiiettici», tumnem ribarstvu*, ttrtni uii» ita. obserajo mnogo poufljivega in zanimivega. Dodatek ratpravlja vrednost gozda in niifv»i. fisehito pa veletestiti duhovitimi in kranjskemu iti U tel/s ti ■«. Kicinmavr H Fcd. Bambcrg knjigctiinicii V Ljubljani na KmaniSiicnt /rgit. (357—12) Kisla voda, kopališče Radence s svojo jako obilo ..nalm-lilhimi-kialino". narodovi poskusi so dokazali, da jo ogljeno-kisli ,Lltbion* pri proti ti u nsjMjSf in nnjjrotflTfjSe Vsled obilnega ogljenokislika, natroiia, lithiona je radvanjska kisla voda kot specifikum pri protinu, kamnji v želodci, me burji, ledvicah, zlati žili, »ramo rici, branom, zlatenici, želodčnih bo leznih, katara. Koprlji, slanoTanja, restavracija r eno zd ra vili /:ili>«ii- F. Hlmilss v i.jiitilj.uii, I*. NoIliiiH'vr vi:i »nppa v Tratu, A. Šlasaoll v Gorici, v (Vlji iu Muriboru v veaki h|..t. tr«.ivini. FRAN CHRISTOPH-ov ' svetli lak za tli je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. Zaradi teh praktičnih, laitnostlj in jednostavnega rabljenfa ao, posebno priporoča, kdor Iioče sam lakirati tla. — Sobe se v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva sev različnih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki ilaio Batno svit). — Uzorci lakiranja in navod rabi dobe se v vseh zalogah PRAN OHRISTOPH, izumitelj in jedini izdelovutelj pristnega svetlega laka za tla, PIJ Al i A & BE KOLIN. \ Ljubljani se dobiva pri Iv. I ,ii4-kiti;tnli-u. Brnsko "blago. Proti gotovini ali poStn>>mu povzetju po stlja blago za zimsko obleko za t»-l«i. »Vi v šje, vse po jako nizkih cenah, samo tovarni&ka zaloga zh sukno (610—6) FRIDERIK BRUNNER, v Brnu, Frolichergasse 3. Uzoroi pošljejo franko na ogled, bogato preskrbljena zbirka uzorcev za gospoda krojače nefrankovano. Prva Brnska manufaktura sukna in raspošiljainica birentnega blaga FHJf A TECIll* v Brnu, Gospodske ulice št. 13 razpošilja proti poštnemu povzetju: Rnnuba I« popolnem fiiste volne, za Jesen»U«» iti zitiiMUo I. OtllOKU M1UIIU «bieke,f 3-10—3-20 met.o dolgo, za popolnem moško obleko, k'-«1. '1.75, 7—tt u. v. ' II. 0^1 t«l('i? metra dolgo, v vseh barvah, gld. «—7.50 a. v. m. Jesenske in zimske hlače, lV.20v.,,,e,ra do1g0' K,a" *-**° iv. Manutakturnega in kurentnega blaga JSi™ J^e,"S in so na željo pošljejo ceniki in uzorci vsega blaga banko. (611—6) V najem dado se pod jako ugodnimi pogoji primerni prostori za vsakovrstno kupčijo s Mtunovanjeui vre«l. — Daljne poizvedbe pri gosp. Janezu Kuiuer-ji v Iiti-iji li. lit. (654-2) Takoj deJr'oče Uspeh zajamčen. Denar dobi vsaki takoj povrneii, pri katerem ostane moj sigurno deluj oči roborantdjm: (brado ustvarjajoče sredNtvo) brez ut-peb". Ravno tako sk,.....» pii nfcltdh lr{Ktlflfr 'n oaiye*M!L in Gorici \ ' C C-is-toffoletti; v JHci le*ur C. SUhavu; v Celj* Id. Pciti; v Mariboru J. Martinz; v ltotinji lekar G. Tromba. Tam se tudi dobi: orientalsko lep« .:'..o srodstvo, ki uar-ia petnoct, belino {i ob*'rr-: telesa, odstranuje pego in lis« cena 85 kr. Eau de H6bć, Ni sleparija! Ultt BERNHARDA TIGHO v BRNU, rfiapošil|a |»o poNtuem piivzetji: Zelnytrh štev. 18 (620—3) Žensko sukno, i/, r-iste volne, v vseh modnih barvah, 10 metrov ; a popolno ()bleko, 100 cm. široko, ■i <-l«l. H.—. ■ BarhantzaolMo, lepi uzoroi, ki se sme prati, v ostankih od 10 do 11 inetro.', 60 cm. širok, za obleko. B9 Gld. :i.r»o. ■■ Zimski niger-loden, najnovejše in iiajtraj-in'jše. za ženske obleke, 100 cm. širok . IO inelr. gld. S.SO. Valerie- pol volna, najnovejši modni uzorci, najboljše za zimsko obleko, 60 cm. širok. IO HMll*. 1.—. Brnsko volneno blago za obleke, palnierston, harlein, mandarine, za zimske suk je in ogrtače, kakor tudi tilfel, loden, peruvienne, dosking, v »idreskih za celo obleko in suknje, za polovico rcne. Mijski fonle, pol volna, v vseh mogočih barvah, za celo obleko, 100 cm. široko. IO metr. k1«I. 1.50. Domače platno, 1 kos V4 širok «1.4.—. 1 „ »/4 - m «5.-. Kiii^-tkaiiinu, boljša, kakor prej nato platno, 1 kos 30 vatlov, celo wm gw. 5.80. wm Volnen rips, 60 cm. širok, IO metr. gld. S.IO. liasiuii-. pol volna, • 100 cm. široko. • IO metr. gld. 4.—. Crni 100 cm. širok, ki je| prej veljal 60 kr , prodajam, dokler ga| je kaj v zalogi, IO' nivtr. gld. 4.50. OXFORD, sme se prati, najboljše baze, 1 kos 29 vati., cel. ■H Gld. 4.SO. OD Kanafas, 1 kos feigl gl. i.HO. 1 „ rudeč r».v:o. 1 rips-garniturai obstoječa iz 2 posteljnih odej in 1 nam, prta. ■■ Gld. I-■»<►. mi ljute garnitura, 2 post. odeji In 1 pit. ■■ <;id. S.50. hm Velika zaloga tkanih naglavnih robcev, v vseh barvah, 1 kom. a/4 velik, gld. 1.70. /e'isl.i I : 1 1 I I « • ali tkani ženski jopiči, 1 kom. največje vrste jfis giđ. S.80. m Partija volnenih ogrinjal za »lame, p/4 dolgi, v vseh gladkih barvah, kakor tudi pisani, poprej gld. 4.50, sedaj za nioevno ceno g-idL. a.—-Prodajalcem na drobno da se 5°/0 rabata. Uzoroi in oeniki zastonj in franko. Izdatejj in odgovorni uroiluik : f van tir. Lastnina iu tisk »Narodne Tiskarne". 80