Leto XIV. M> St. 9 35. september 1911 Proizvodnja slovenskih železarn v mesecu avgustu 1974 Proizvodnja surovega železa je bila v avgustu sicer slabša kot julija, vendar nad načrtovano količino. V proizvodnji jekla je rezultat tudi slabši kot pretekli mesec in v vseh treh jeklarnah izdatno zaostajajo v izpolnjevanju mesečnega načrta proizvodnje. V blagovni proizvodnji je rezultat bolj -razveseljiv, saj je dosežena letos druga največja mesečna količina. Samo v mesecu marcu je znašala letos blagovna proizvodnja več kot je mesečna poprečna načrtovana količina ter smo jo z 58.438 tonami tudi izdatno presegli. V avgustu znaša blagovna proizvodnja 55.269 ton in zaostaja 560 ton za mesečnim linearnim načrtom. Proizvodnja surovega železa (v tonah) Železarna Mesečni načrt Mesečna izvršitev 70 Kumulat. načrt Kumulat. izvršitev % Jesenice 12.667 13.332 105 101.336 104.105 103 Štore 3.583 4.234 118 28.664 29.996 105 Skupaj 16.250 17.566 108 130.000 134.101 103 V obeh železarnah je proizvodnja surovega železa v osmih mesecih za 4 % večja kot je bila v istem obdobju lani. Vroči dnevi, zastoji, slabša kvaliteta ognje vzdržnega materiala in podaljšani remonti peči nad načrtovanim časom so vzroki, da nobena jeklarna ni izvršila mesečnega načrta proizvodnje. Pri SM-jeklu znaša izvršitev za slovenske železarne 86 %, v elektro-jeklarnah 97 %, skupno pa je bila proizvodnja jekla v avgustu 92 %. Proizvodnja jekla (v tonah) Železarna Mesečni načrt Mesečna izvršitev % Kumulat. načrt Kumulat. izvršitev % Jesenice 41.250 38.766 94 330.000 322.657 98 Ravne 16.250 15.604 96 130.000 125.930 97 Štore 7.083 4.950 70 56.664 45.980 81 , Skupaj 64.583 59.320 92 516.664 494.567 96 Letošnja proizvodnja jekla v osmih mesecih je na Jesenicah za 3.592 ton večja od lanskoletne v enakem obdobju, na Ravnah za 2.325 ton manjša, edino v Štorah je zaradi nove elektro-peči izdatno večja in to več kot dvakrat večja, saj je -bila lani le 22.551 ton. Zaostanek za kumulativnim načrtom znaša v vseh treh železarnah že 22.097 ton, kar je tretjina mesečnega linearnega načrta in v preostalih štirih mesecih letošnjega leta tega zaostanka praktično ni več mogoče ujeti. Blagovna proizvodnja — železarne (v tonah) Železarna Mesečni načrt Mesečna izvršitev % Kumulat. načrt Kumulat. izvršitev % Jesenice 31.240 31.794 102 249.920 250.937 100 Ravne 11.178 11.087 99 89.424 84.435 94 Štore 13.411 12.388 92 107.288 96.289 90 Skupno 55.829 55.269 99 446.632 431.661 97 V prvih osmih mesecih lani je znašala blagovna proizvodnja 434.570- ton in je bila za 2.909 ton večja od letošnje v enakem obdobju. Samo v Železarni Štore je letošnja blagovna proizvodnja za približno 1 % večja od lanskoletne, na Jesenicah in na Ravnah pa je manjša. Pri predelovalcih je mesečna izvršitev blagovne proizvodnje v avgustu približno na istem nivoju kot je bila meseca julija odnosno je za 67 ton večja. Blagovna proizvodnja — predelovalci (v tonah) Delovna Mesečni organizacija načrt Mesečna izvršitev % Kumulat. načrt Kumulat. izvršitev % Veriga 1.100 1.208 110 ■ 8.800 8.569 97 Plamen 750 602 80 6.000 5.334 89 Tovil 129 118 91 1.032 1.002 97 Žična 1.135 463 41 9.080 6.262 69 Skupno 3.114 2.391 77 24.912 21.167 85 Sodobna obdelava valjev V primerjavi s proizvodnjo v osmih mesecih lani je letošnja proizvodnja za 153 ton večja od lanskoletne. Večji zaostanek za lansko proizvodnjo isa samo Žična Celje, tj. 7 %, Plamen Kropa zaostaja manj kot za 1 %, v Verigi Lesce in Tovilu Ljubljana pa so letos proizvedli več kot lani. Blagovna proizvodnja slovenskih železarn (v tonah) Mesečni Mesečna % Kumulat. Kumulat. % načrt izvršitev načrt izvršitev Železarne 55.829 55.269 99 446.632 431.661 97 Predelovalci 3.114 2.391 77 24.912 21.167 85 Skupno 58.943 57.660 97 471.544 452.828 96 (Dalje na 3. strani) SREČANJE BORCEV JE USPELO Čeprav se je sobota, 24. avgusta, začela deževno in je potekal svečani del 2. srečanja borcev NOV slovenskih železarn na Rimskem vrelcu pod dežniki, pa se je vreme kmalu toliko popravilo, da je družabni del popolnoma uspel. Fanfare, možnarji in himna so pozdravili udeležence, ki jim je zaželel v krajšem govoru dobrodošlico glavni direktor Železarne Ravne tovariš Fale. Posebej prisrčno je pozdravil častnega gosta, člana sveta federacije Franca Leskoška-Luko in Miho Marinka. Ko je orisal delež Kotelj, Mežiške doline in Železarjev v NOB, je med drugim poudaril, da borci NOV ne iščejo nobenih privilegijev, ne smejo pa tudi počivati na lovorikah vojnega časa in imajo pravico do poštenega in objektivnega obravnavanja problemov. Pozval pa je tudi iborce, naj dajo vzpodbudo, da bi Slovenske železarne razen enodnevnega zaslužka še pomagale Kozjanskemu. Sledil je kulturni program, ki so ga lepo oblikovali pevski zbor »Vres«, dramska skupina ravenske »Svobode« in pihalni orkester ravenskih železarjev. Okoli 1500 udeležencev hotulj-skega srečanja se je poslovilo z obljubo, da se prihodnje leto spet vidijo v Štorah. Njihovo zadovoljstvo pa je obenem največje priznanje prizadevnim organizatorjem, tei so se zares potrudili, da je bilo vse v redu. V celoti objavljamo govor generalnega direktorja Slovenskih železarn Gregorja Klančnika. Tovarišice in tovariši, dragi borci, cenjeni gosti! Potem ko so se železarne Jesenice, Ravne in Štore leta 1969 združile v Združeno podjetje slovenske železarne, se je odprla široka možnost za plodno sodelovanje na proizvodno poslovnem področju in tudi na področju družbenopolitične, športne in kulturne dejavnosti. Ustanovljena so bila skupna telesa — sveti za koordinacijo in vzpodbujanje aktivnosti zveze komunistov, sindikata in ne nazadnje zveze borcev narodnoosvobodilne vojske. Koordinacijski odbor SŽ za zadeve borcev je ob izenačevanju pravic in dolžnosti podal tudi pametno pobudo za organizacijo vsakoletnega srečanja borcev železarjev. Pobudo so v vseh samoupravnih organih železarn z odobravanjem sprejeli. (Dalje na 2. strani) SREČANJE BORCEV JE Premiera na Pokljuki Železarna Jesenice je kot največja delovna skupnost in z največjim deležem v narodnoosvobodilni vojski bila lansko leto prvi organizator tega srečanja. Pokljuka, kjer smo se 8. 9. 1973 prvič po osvoboditvi Zbrali borci-železarji in naši družinski člani, bo ostala nepozabni spomin vsem udeležencem. Neomadeževana in očarljiva priroda gorskega sveta pod Triglavom, prekrasno vreme in odlično izpeljana organizacija so nam razvili edinstveno razpoloženje. Kakor da bi nam zrasla nova revolucionarna krila, smo prepričljivo spoznali enakost zavesti in miselnosti borcev vseh železarjev v koristnosti združenega poslovanja za optimalnejšo proizvodnjo in razvoj ter za učinkovitejša prizadevanja, da bi vsa naša družba postala še bolj gospodarsko ustvarjalna in socialno pravična. Edina pripomba, ki so jo dajali borci, je bila: »Škoda, da se nismo že združili znatno prej in že prej na medsebojnih srečanjih borcev jeklarjev krepili duh enotnosti, vzajemnosti in solidarnosti.« V imenu vseh nas se iskreno zahvaljujem delovni skupnosti, samoupravnim organom, zvezi borcev in požrtvovalnim delavcem Železarne Jesenice za čudoviti dan in krasno speljano premiero srečanja borcev slovenskih železarjev. Danes, na drugem srečanju borcev narodnoosvobodilne vojske slovenskih železarjev smo se sestali pod Uršljo goro, v Prežihovih in partizanskih Kotljah, kjer so se skupaj s tistimi onstran meje, ki jim ni dana narodnostna, kulturna in socialna svoboda, borili koroški Slovenci za osvoboditev in združitev v federativno in socialistično republiko Jugoslavijo. Gore razdvajajo narod Uršlja gora je prvi vzhodni člen z gozdom in travniki pokrite gorske verige — Karavank. Karavanke so čisto slovensko pogorje, saj so na južnem in severnem pobočju naseljeni samo Slovenci. Usoda je hotela, da je to pogorje, ki loči Savsko in Dravsko dolino, postalo tudi državni mejnik in Slovence severno od Karavank iztrgalo iz matične domovine. Tisti, ki smo že med narodnoosvobodilno vojno in ob osvoboditvi bili na Koroškem, smo bili prepričani, da nam drugič nihče ne bo z zakulisnimi sklepi mogel vzeti, kar smo si z orožjem priborili. In zopet smo bili prevarani tisti, ki smo se za trajno svobodo koroških Slovencev borili in so mnogi za te ideale žrtvovali svoja življenja. Veliki so se dogovorili, da meje Avstrije ostanejo nespremenjene in žalostna dediščina plebiscita iz leta 1920 je bila zopet vredna več kot prispevek pri uničevanju fašizma. Ni čudno, da se nezaslužni dediči ponašajo kot edini gospodarji in organizirani v Heimatdienst in druse nacistične organizacije skrunijo svetinje iz borbe proti fašistični Nemčiji. Veliko smo zamudili, da nismo vsaj ob sklenitvi avstrijske državne pogodbe pred dvajsetimi leti zahtevali popolno uveljavitev njenega 7. člena in da smo v zaščito zamejskim Slovencem energično pristopili šele takrat, ko so fašizmu zrastle nove tipalke. Vzpodbujanje k nacionalni zavesti, pomoč s kulturnim in športnim sodelovanjem so sedaj edina sredstva pri zadrževanju germanizacije koroških Slovencev v Avstriji. Klasje socializma Drugače pa je v Mežiški dolini, to je v tistem delu Koroške dežele, ki je bil deležen narodnostne in socialne osvoboditve. Poseben primer so Ravne na Koroškem. V spodnjem delu Mežiške doline je v osvobojeni domovini nastal pomemben industrijski objekt — Železarna Ravne, ki je druga po veličini OZD Slovenskih železarn. Medtem ko so leta 1945 na Ravnah stale zastarele proizvodne naprave s kapaciteto okrog 7.500 ton surovega jekla letno, imamo sedaj sodobno železarno kvalitetnega in žlahtnega jekla evropskega formata z zmogljivostjo 200.000 ton surovega-jekla. Vse proizvodne naprave so nove ali obnovljene in nič ni ostalo v proizvodnem programu iz prvih let po osvoboditvi. Delovna skupnost Železarne Ravne se je povečala 10-krat in danes šteje okrog 4350 ljudi, letna realizacija pa bo letos predvidoma znašala 1,2 milijarde dinarjev. Proizvodnja pa ni edina pridobitev naše socialistične izgradnje na Ravnah. Tu je nastala nova struktura delavcev in prebivalstva; jedro Prežihovih Samorastnikov se je dopolnilo z ljudmi od drugje. Iz vseh krajev Slovenije in tudi iz drugih republik so prišli delavci, da bi okrepili delovno skupnost in ob tem opleme-njevali ljudi in gradili nov rod zavednih državljanov. Ravne na Koroškem so postale gospodarsko, prosvetno, kulturno, športno, zdravstveno iin administrativno središče, nacionalna trdnjava, ponos vseh koroških Slovenčev tu in onkraj meja. Tudi borci, ki smo se borili Za iste ideale osvoboditve, smo na Ravne prispeli iz raznih krajev, enot in območij in še danes tvorijo najbolj zaveden sloj delovne skupnosti. Ti borei prenašajo svojo zavest na mlajše in so kot krajišnik! za obrambo priborjenih pridobitev ponovno pripravljeni prijeti za orožje. Združena v Slovenske železarne je Železarna Ravne neposredno povezana s sedežem naše republike in z OZD Štajerske in Gorenjske. To je nova pridobitev, iz katere s' pomočjo razraščenih korenin železarna črpa dodatni življenjski sok za nov gospodarski in socialistični napredek. Od prvega srečanja borcev jeklarjev in njihovih družinskih članov se je mnogo spremenilo. Ustava vodnik v prihodnost Jeseni lanskega leta se je vnela nova bližnjevzhodna vojna, ki je bila povod za nov odnos med cenami proizvajalcev primarnih energetskih virov in surovin ter cenami končnih izdelkov; Sredi poletja je izbruhnil nov spopad na Cipru, ki je ogrozil eno nevezano in samostojno državo. SFR Jugoslavija je pri vseh teh svetovnih dogodkih vedno bila na poziciji miru, suverenitete in ena- kopravnosti. Po vsem svetu smo postali znani s svojo zunanjo politiko in simbolom enakopravnosti tovarišem Titom. Naša zunanja politika pa je le odraz notranjih odnosov. • Posebno pomembna pridobitev v zadnjem letu za nas je naša nova ustava, ki uvaja delegatski sistem, delitev upravljavcev družbene imovine na osnovne celice družbene reprodukcije TOZD ter zagotavlja suverenost narodov in narodnosti, enotnost jugoslovanskega tržišča in enakopravne medsebojne odnose. Cilj večje vzpodbude na vseh področjih družbene reprodukcije je razvijanje našega gospodarst-. va v stabilnejših pogojih ob zmanjševanju Inflacije in zniževanju zunanjetrgovinskega defi-. cita. Letos na tem področju nismo mnogo storili. V sedmih mesecih so se proti istemu obdobju lani življenjski stroški v enem letu povečali za 24 %, zunanjetrgovinski primanjkljaj se je povzpel na 33,7 milijarde din, kar je 127% več kot v istem obdobju lani. Kam plovemo, se sprašujejo borci, prepričani, da moramo sprejeti in izvajati ukrepe, ki bodo zadržali inflacijo, zmanjševali porabo in znižali zunanjetrgovinski deficit. Še bogate Združene države Amerike skrbi inflacija. Čeprav so njeni vplivi proti nam tam še skromni, je novi predsednik Ford najprej napovedal boj proti inflaciji. Vedeti pa moramo, da amerikanski delavec ob 4-krat višjih prejemkih kupuje mnoge življenjske potrebščine, med njimi maslo in jajca cenejše kot mi. Tudi naš izvršni svet je poleg povišanja cen osnovnih živilskih artiklov končno sprejel ukrepe, ki bodo zmanjšali uvoz in omejili porabo. Mišljenja so bila pri tem različna. Nekateri so zagovarjali tezo sistemskih posegov, zaradi akutnosti problema pa je bil dosežen medrepubliški dogovor za improvizacijski pristop k zniževanju zunanjetrgovinskega in plačilnega deficita. Komu koristi inflacija V tem prizadevanju ni filozofije, edino uspešno je: več in učinkovitejše je treba delati ter produktivnosti dela primerno trošiti. To je področje družbenega načrtovanja in krmarjenja proizvodnje, ki z novo ustavo dobivata pravo vsebino. Mnenja sem, da je optimizem samo takrat vzpodbuden, če je realen. Preveč se tolažimo z letošnjo povečano stopnjo rasti proizvodnje, premalo pa se zavedamo rasti porabe. Tudi med proizvodnjo obstajajo izdelki, na katere bi lahko še počakali, in se prodajajo na račun inflacije in trgovinskega deficita. Velik letošnji dosežek, ki ga vsi s ponosom pozdravljamo, je 5,7 milijonov ton pšenice. Tudi v Sloveniji se je na področju kmetijstva počasi pričelo pomikati na bolje. Toda to, da iz uvoženih surovin in delov izdelujemo in na kredit prodajamo osebne avtomobile, prikolice in podobno opremo visokega standarda, pa pomeni, da živimo na visoki nogi in bogatejše kot bi smeli. Delavcem in njihovim družinam bi morali zagotoviti osnovno USPFLO življenjsko in stanovanjsko kulturo ter za vse, kar je s tem v zvezi, omogočiti nabavo tudi na kredit iz družbenih sredstev; gradnjo vikendov, nabavo prevoznih sredstev in podobno pa je treba prepustiti "tistim, ki to z lastnimi viri zmorejo. Učinek dela, ne pa špekulacije in privilegiji, mora biti vir dohodka, zato je tudi že čas za odpravo sedanje nevzpodbudne uravnilovke. Absurdno je, da nas skrbi, kako bodo nekateri sloji kompenzi-rali podražitve živilskih potrebščin, istočasno pa ob 25 % inflaciji prodajamo opremo, ki je en mesec na leto v prometu, na kredit. Nesporno je, da se v visoki inflaciji bogati tisti, ki je zadolžen, očitno pa je tudi, da delavec s podpoprečnimi prejemke ne more biti dosti zadolžen. To enostavno pomeni, da s kreditiranjem siro-mašnejši podpirajo bogatejše. S podano ugotovitvijo nočem reči, da je določeno proizvodnjo treba omejiti. Potrebna jo je vzpodbujati, samo ne na račun inflacije, temveč za prodajo v gotovini in za izvoz. Delati varčno je druga stran problema, ki bi mu morali posvetiti večjo pozornost. Medtem ko so se visoko razvite zahodne ekonomike takoj ob nastopu energetske krize odločile za varčevanje z energijo in surovinami, smo pri nas zastonj pričakovali načrt racionalnega varčevanja. Obnašali smo se kot pijani grof in razumljivo, da smo padli v te-žive. Tudi v naših tovarnah nismo ravnali varčno in sigurno je, da bo z isto energijo, z isto.surovino in drugim materialom ob večji pažnji lahko dali več kvalitetnih izdelkov na tržišče. Kar nismo v preteklosti, bomo morali storiti v prihodnosti. V enem letu se je veliko spremenilo tudi pri nas. Naša združena družina je po podpisu samoupravnega sporazuma združevanja v Slovenske železarne 27. 11. 1973 postala večja. Železarnam Jesenice, Ravne in Štore so se pridružili predelovalci žice: Veriga, Plamen, Tovil in Žična ter Metalurški inštitut. Medtem ko so na prvo srečanje prišle le povabljene delegacije, so letos med nami vsi borci z družinskimi člani Verige, Plamena, Tovila, Žične in Metalurškega inštituta, zato dovolite, da jih posebej pozdravim. Slovenske železarne 5,2 milijardi Naša sestavljena organizacija Slovenske železarne sedaj zajema 15.800 delavcev. V prvem polletju letošnjega leta smo izdelali 374.000 ton surovega jekla, 341.000 to'n blagovne proizvodnje, na trg smo dali za 2,22 milijard din blaga in dosegli 2,53 milijarde din celotnega dohodka. Izplačali smo za 358,3 milijone din osebnih dohodkov ali 21 % več kot poprečno leta 1973. Skupaj smo v 6 mesecih izvozili za 18,6 milijonov dolarjev blaga. Po sedanjem poteku proizvodnje lahko sklepamo, da bomo v celem letu 1974 imeli okrog 5,2 milijardi din celotnega dohodka. Bruto akumulacije smo v prvem polletju zbrali 325,3 milijone din ali 41 % več od enakega ob- dob j a lani. Upoštevati pa je treba, da je bruto akumulacija nominalno lani bila nižja od leta 1972, kar ipomeni, da v lastnih sredstvih za razvoj realno še nismo na ravni izpred dveh let. Zaradi inflacije stroškov pa bo verjetno akumulacija v drugem polletju še padla. Iz podatkov pa se vendar vidi, da imamo kot vsi ostali tudi proizvajalci jekla dvojno dušo: kot kupci smo proti inflaciji,: kot prodajalci jo gojimo. Tudi pri nas je manj prisotna prizadevnost za povečanje dohodka z varčevanjem surovin, energije, učinkovitostjo koriščenja delovnega časa in povečanja izplenov, kot v smeri najmanjšega odpora — poviševanja cen. Torej ob tem, ko se jezimo na inflacijo in na neučinkovitost samoupravne družbe v borbi proti njej, se moramo zavedati, da jo z cirugimi vred tudi sami reproduciramo. Zahtevano in doseženo letošnjo raven cen grodlja, valjanega, kovanega. in vlečenega jekla pa vendar lahko zagovarjamo z nujno izboljšavo primarne delitve dohodka pii nas in s svetovnim procesom sprememb cen v prid surovin. Tako spremenjeni odnosi v cenah so nam mnogo po- . magali pri izboljšanju ekonomskega položaja ter odprli možnost za novo fazo razvoja Slovenskih železarn. Sami sebi v škodo bi ravnali, če bi se na doseženih rezultatih uspavali. Proces poboljševanja in relativnega povečevanja prejemkov jeklarjev se too sicer nezadr-žano moral nadaljevati, če tudi v prihodnosti želimo za1 držati proizvodnjo jekla, vzporedno pa moramo izboljševati kvaliteto dela. Samoupravno sporazumevanje s porabniki, dobavitelji, blagovnim ter denarnim prometom nas boi vzpodbujalo k boljšemu delu. Deficitarnost izdelkov črne metalurgije pri nas in visoke uvozne cene jekla povzročajo negotovost in negodovanje porabnikov, kar vpliva na oblikovanje splošnega razpoloženja. Že se opaža, da SR Slovenija čmi metalurgiji zopet obrača hrbet. Z reprizo politike izpred štirih, petih let bi si zopet žagali vejo, na kateri sedimo. S polno vnemo se moramo zato predvsem sami vključiti v borbo za racionalizacijo in ekonomizacijo proizvodnje v vseh naših organizacijah združenega dela. V železarnah sta posebno važna zadovoljstvo in učinkovitost delavcev v talilnicah, saj sta od količine in kvalitete surovega jekla odvisna delo in življenje v vseh ostalih TOZD in fazah predelave do končnih izdelkov SŽ. Več in cenejše mora biti spoštovano načelo SŽ, da bi lahko izvrševali našo družbeno dolžnost in prispevali svoj delež stabilizaciji, antiinflacijskemu programu, likvidnosti gospodarstva in trdni blaginji prebivalstva. Mladina prevzema dediščino Tovarišice in tovariši borci! V narodnoosvobodilni vojni smo se boriili za enotne cilje nacionalne svobode, socialne pravičnosti in enakopravnosti. Dobro smo se zavedali, da bomo dobrine, ki si jih bomo pravično delili, morali sami pridelati. Pravica do dela je zato ena od poglavitnih pridobitev naše revolucije. Z zavestjo, ki nas je nosila v najtežjih dneh naše zgodovine, moramo to pravico povezati tudi z dolžnostjo do dela in to obvezo vzpodbujati tudi pri drugih, zlasti pri mladini. Mladina je tista, ki prevzema dediščino naše NOV in v letih izgradnje po osvoboditvi pridobljene gospodarske, prosvetne, kulturne, športne, zdravstvene in socialne potenciale. Ta dediščina bodo mrtva sredstva, če ne bodo neprestano oplojevana z zdravim in učinkovitim živim delom. Ta zavest in zavest revolucionarnega duha moramo borci prenašati na naš mlajši rod, na tiste, ki bodo nadaljevali nalogo oblikovanja sodobne samoupravno ustvarjalne in pravične družbe. Zavedamo se, da se naša vloga izteka. Neprestano pada delež udeležencev NOV v naših delovnih skupnostih. Po zadnjih podatkih imamo v SŽ le še 935 bivših bork in borcev, kar je le 6 % vseh zaposlenih. Največ jih je na Jesenicah, kjer še vedno tvorijo 10 % delovne skupnosti železarne. Od tistih, ki so se udeležili prvega srečanja na Pokljuki, se jih je za vedno poslovilo 24. Med njimi je tudi Lojze Breznikar, predsednik občinske organizacije ZB Ravne na Koroškem, ki je s posebnim žarom pričakoval današnji dan, a ga ni dočakal. Slava jim. Grdi bomo napravili do naše NOV in naših potomcev, če jim ne bomo vdahnili duha zvestobe in delavoljnosti. V tem je razlog, da ibodo odslej na naših srečanjih prisotni tudi tisti, ki so že plod revolucije, in da bo teh vsako leto več. Letos je na drugo srečanje bilo povabljenih že 60 mladink in mladincev. Ni naključje, da smo se danes zbrali prav na temle mestu. Tu so pred tridesetimi leti Švabi imeli svojo postojanko in po okolici preganjali in uničevali nedolžne ljudi samo zato, ker so bili Slovenci. Tam pri Rimskem vrelcu je na spominski plošči vsem poznim rodovom v opomin rečeno: TUKAJ SO HITLERJEVI POLICISTI Z GLAVO NAVZDOL KRIŽALI ROŽANKOVEGA ANZNA OBESILI ROŽANKOVEGA ŽEPA UBILI KOTNIKA AVGUSTA IN APOHALJQ MICO USTRELILI ŠTAJNERJEVEGA LOJZNA PLAZILI SE PO NAŠIH TIHIH GORAH — KRVAVA ZVER — KI BREZ SRCA MORI IN DAVI Nikdar ne bomo pozabili usodnih časov, ko smo v kruti borbi z okupatorjem in njegovimi hlapci napisali najsvetlejši list slovenske zgodovine. Železarji na čelu revolucije Slovenske železarne, ki so začetek in srž industrije, so s svojimi revolucionarnimi delavci kreativno sodelovale pri nastajanju naše samoupravne, federativne in socialistične republike Jugoslavije. Preko 700 padlih, pobitih in v koncentracijskih taboriščih pomrlih je naš krvav prispevek za osvoboditev domovine. Delež delavcev Slovenskih železarn pa je očiten tudi pri izgradnji domovine in našega samoupravnega socializma. Blizu 12 milijonov ton jekla smo dali po osvoboditvi ' za potrebe gospodarstva, življenjske ravni in obrambe. Borci, zbrani 24. avgusta 1974 v Kotljah, obljubljamo, da bomo čuvali pridobitve NOV in z lastnim vzorom prispevali svoj delež za uresničitev ustave v Slovenskih železarnah, ki morajo postati trdna proizvodna celota z razvito notranjo samoupravnostjo, slogo in vzajemnostjo, da bi ob TOZD — mehanske obdelave sodelovanju porabnikov in zadovoljstvu zaposlenih dosegli optimalen in sodoben postopek proizvodnje in predelave jekla. Naj živi revolucionarni duh delavcev Slovenskih železarn! PROIZVODNJA V AVGUSTU (Nadaljevanje s 1. strani) Podatki o eksterni realizaciji v mesecu avgusitu so za vse tri železarne ugodni in nad načrtovano vrednostjo. Pri predelovalcih je skupen uspeh sicer 102 %, vendar med tem ko sta Veriga in Plamen precej presegla načrtovano vrednost in je To vil na načrtu, Žična zaostaja za 16% za načrtovano vrednostjo. Količinski obseg načrtovanega izvoza izvršujemo v slovenskih železarnah z 99 %, vrednostni načrt pa 92%. PROBLEMATIKA PO DELOVNIH ORGANIZACIJAH ŽELEZARNA JESENICE Vzrok za (to, da program proizvodnje ni bil dosežen, pripisujejo povečani odsotnosti z dela zaradi dopustov, veliki vročini, ki vpliva negativno na delo, predvsem v vročih obratih, razen tega je bilo več okvar, ki so neposredno vplivale na proizvodne uspehe. TOZD talilnice Zaradi slabega ognjeodpornega materiala je obratovala SM-peč 06 enajst dni manj, kot je bilo predvideno. Namaesto te peči je obratovala peč z manjšo kapaciteto in je temu primemo tudi manjša proizvodnja. Velike težave so imeli zaradi neustrezne kvalitete sintermagnezita pri vzdrževanju dna peči. Popravila dna so se časovno podaljšala, kar je tudi neposredno vplivalo na proizvodni uspeh. Dodatna težava je nastala še zaradi povečanih zastojev na vlagalnih-strojih. TOZD — valjarne Težave v jeklarni so se odrazile v delu valjam, ker so dobili v valjarni bluming zaradi izpadle proizvodnje jekla tudi manj vročega vložka. Nepredvideni remont globinske peči in večja okvara na generatorju v strojnici bluminga sta nadaljnja vzroka za nižjo proizvodnjo valjarn, predvsem 'bluminga. TOZD — hladna predelava V žičarni so malo zaostali za načrtovano proizvodnjo zaradi pomanjkanja delovne sile. Enak problem so imeli tudi v elektrodnem oddelku in v žebljarni. V žebljami jim je primanjkovala ustrezna žica za vložek, zaradi mehanskih okvar na strojih so imeli Več zastojev kot običajno. V celoti pa je TOZD — hladna predelava presegla načrtovano blagovno proizvodnjo za 5,5 %, predvsem ker so obrati hladna valjarna, profdlarna in jeklovlek delali zelo dobro m tako izdatno prispevali k izpolnitvi načrta gotove proizvodnje v železarni. ŽELEZARNA RAVNE Proizvodni rezultati v mesecu avgustu so bistveno boljši kot julija, vendar še vedno zaostajajo za mesečnim načrtom za več kot :! %. TOZD — metalurške proizvodnje Proizvodni načrt jekla so dosegli z 96% in je glavni vzrok v 122 ur zastojev peči, zaradi redukcije električne energije. Velik problem imajo 'še naprej v pomanjkanju delovne sile. Težave so imeli zaradi zelo pogostih izpadov visokofrekvenčne elektro-peči. V jeklo-livarni so imeli v avgustu zelo neugoden asortiment proizvodnje in so izvršili le 87 %, načrtovane količine. Realizacija je bila dobra in znaša celo 106 %. V valjarni so mesečni načrt proizvodnje presegli in so s proizvodnjo zadovoljni kljub temu, da so imeli precej zastojev na elektromotorjih. Pomanjkanje delovne sile se odraža na kvaliteti izdelkov in nižjem izplenu. V kovačnici so imeli sicer nekaj težav zaradi remontov, ker so manjkali nekateri nadomestni deli, načrtovano proizvodnjo pa so celo visoko presegli. Realizacija je zaradi neugodnih cen v izvozu nekoliko pod načrtovano vrednostjo. V jeklovleku je bila proizvodnja v avgustu precej boljša kot v preteklih mesecih in je bila dobra tudi realizacija. Pomanjkanje vložnega materiala v obratu industrijskih nožev, izrabljenost strojnega parka za proizvodnjo pnevmatskih strojev, neugoden asortiment v obratu za izdelavo strojnih sklopov in strojev in pomanjkanje vložka za proizvodnjo vzmeti so vzroki, da so vsi obrati mehanske obdelave izdatno zaostali za načrtovano količino proizvodnje. Realizacija je bila dosežena v obratu za proizvodnjo strojev in v obratu za proizvodnjo vzmeti celo presežena za 18 %. TOZD — TRO-Prevalje Zaradi koriščenja kolektivnega letnega dopusta so dosegli 86% načrtovane proizvodnje, načrt realizacije pa so prekoračili za 6 %. Milan Marolt DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV KRATEK PREGLED DELA DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE je svojo septembrsko sejo posvetil oceni rezultatov polletnega poslovanja. Ob tem je proučil tudi stanje likvidnosti, vpliv sprememb cen na naš gospodarski načrt in ukrepe za uspešno poslovanje v drugem polletju. Na tem zasedanju je delavski svet tudi ugotovil, da so delovni ljudje po TOZD sprejeli statut delovne organizacije. Posebna točka dnevnega reda je bila namenjena investicijam. ODBOR ZA DOHODEK IN DELITEV OSEBNIH DOHODKOV je, enako kot prejšnji mesec, obravnaval rezultate poslovanja in v zvezi s tem izplačilo osebnih dohodkov. Ugotovil je, da nam rezultati omogočajo izplačilo gibljivega dela osebnih dohodkov v višini 26 %. Obširnejša informacija je bila objavljena v 8. številki Štorskega informatorja. EKONOMSKO-GOSPODARSKI ODBOR je na 11. seji proučil rezultate poslovanja v juliju in sprejel operativni plan za september. Med drugim je obravnaval tudi sporazum o poslovno-tehničnem sodelovanju med podjetji Mikron, Brodomaterial in Železarno Store. DELAVSKI SVET TOZD PROIZVODNJE 114. PANOGE. Na 11. seji. je bilo poleg obravnave rezultatov poslovanja večji del razprave namenjen analizi krajše prekinitve dela v valjarni I. Posebna komisija je podala oceno, na osnovi katere je DS ugotovil, da postopek delavcev ni bil v skladu z določili statuta TOZD. DS je ugotovil tudi to, da nastajajo v valjarni I težave zaradi pomanjkanja delovne sile, zato je sprejel ukrepe za, obrazložitev tega problema. Nadalje je DS obravnaval pomanjkanje vložka za valjarno 'I in delovno silo. DELAVSKI SVET TOZD VZDRŽEVANJE IN TRANSPORT se je 11. septembra sestal na svoji 5. redni seji. Obravnavali so osnutke samoupravnih sporazumov o ustanovitvi SIS za nafto in plin in o združevanju sredstev v skupno naložbo za realizacijo programa plinifikacije SRS. . Med ostalimi vprašanji, ki so bila 113 dnevnem redu, so posebej kritično ocenili zaostajanje investicijske izgradnje v TOZD vzdrževanje in transport. DELAVSKI SVET TOZD DRUŽBENA PREHRANA IN GOSTINSTVO je na 6. seji obravnaval poleg vprašanj, ki so bila dana delavskim svetom TOZD v potrditev, še medsebojne odnose sodelavcev v kuhinji. Sklenil je, da naj se čimprej sestanejo delovne skupine in se o tem pogovori jo. DELAVSKI SVET ORGANIZACIJE SKUPNIH SLUŽB. Na 8. seji so preučili zaključke sestanka vodij delovnih skupin, ki ga je 12. septembra sklical predsednik DS organizacije skupnih služb in na katerem so kritično obravnavali potek razprave ob sprejemu statuta delovne organizacije. O oistalih vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu, vas obveščamo v sklepih DS. Več sestankov so imele v tem času tudi komisije, delavskih svetov v vseh TOZD in ÖSS. 16. septembra se je sestal DS proizvodnja 117. 'panoge, 18. septembra pa še DS TOZD Energetika, vendar do zaključka redakcije poročil o teh dveh sejah še nismo prejeli. čič-ko EKONOMSKO-GOSPODARSKI ODBOR 11. seja, 9. septembra 1974. 1. Odbor je potrdil sklepe prejšnje seje. 2. Sprejel je operativni plan za september 1974, kot je bil predložen, vendar s pripombo, da morajo vzdrževalne oziroma štabne službe zagotoviti nemoteno obratovanje. 3. Seznanil se je z rezultati poslovanja za julij 1974. 4. Potrdil je poročilo komercialnega sektorja za julij 1974. 5. Odobril je odpise razlik: a) po uvoznem zaključku št. 1869, DM 270 b) po uvoznem zaključku št. 1880, Ash 2.622,20 c) po uvoznem zaključku št. 671, DM 99,75 oz. din 594 d) po uvoznem zaključku št. 750, DM 4.093 oz. din 24.373,80 e) po uvoznem zaključku št. 498, DM 648 oz. din 3.858,85 f) po uvoznem zaključku št! 257, Lit. 221.100 oz. din 5.129,50. Odbor ponovno opozarja na svoj sklep, da v bodoče ne bo odpisoval razlik, če vzroki nastanka le-teh ne bodo detaljnejše opisani. 6. Sprejel je drugo varianto predloga sektorja za novogradnje in sicer da se zavarovanje rudniškega jaška v Veliki Reki uredi po dogovoru s tovarišem Ivanom Hribarjem iz Male Reke št. 63. Pri tem EGO ugotavlja, da gre za začasno rešitev, zato predlaga pravni službi, da poskuša urediti te odnose z občino Žalec oziroma da se lastništvo dokončno prenese. 7. Vloga ribiške družine »Voglajna« Štore se prepusti v reševanje sektorju za novogradnje, ki naj ugotovi, kako je z deli pri stanovanjski hiši Tratna 3 in kakšno pomoč lahko nudi v okviru svojih možnosti (gradbeni material). 8. Potrdil je trojni sporazum o poslovno-tehničnem sodelovanju med podjetji; »Mikron«, Matulji, »Brodomateri-jal« Rijeka in Železarno Štore. Pri tem je odbor poudaril, da je treba takšne in podobne sporazume tehnično ovrednotiti in paziti, da se pri pogodbah z ocenami ne vežemo na daljše obdobje. 9. Odbor je začasno odložil sklepanje o pogodbi o dolgoročnem poslovnem sodelovanju s firmo Interexport Ljubljana, zaradi pomanjkljive obrazložitve. Predlagatelj naj do prihodnje seje poda boljšo obrazložitev. 10 Odobril je plačilo gospodarske članarine društvu inženirjev in tehnikov Celje v vrednosti 5.000 din. ODBOR ZA DOHODKE IN DÉLITEV OSEBNIH DOHODKOV 8. seja, 30. avgust 1974 1. Odbor je potrdil sklepe 7. seje. 2. Na osnovi predloga je sklenil, da se tudi za mesec avgust izplača odstotek variabilnega dela osebnih dohodkov za celotno delovno organizacijo in sicer: — dodatek zaradi nižjega števila ur 3 % — za razliko do izplačanega OD v juliju 12 % — povečanje povprečnega nivoja OD 11 % skupaj torej 26 % Pri Upoštevanju števila plačanih ur, razlike do izplačanega OD v juliju in zaradi pozitivnega finančnega rezultata v razdobju I—VII znaša povprečni OD za avgust 3.050 din. V odnosu na julij se OD za avgust poveča za 6,5 %. TOU naj izda informacijo, ki mora biti napisana jasno oziroma tako, da bo razumljiva večini delovnih ljudi. Odbor je predlog predstavnika obračunske službe, da bi se o težavah in nejasnostih, ki se pojavljajo v zvezi z obračunom OD, pogovorili na seji odbora, sprejel kot sklep. 3. Odbor je odobril prérangiranje delovnega mesta »voznik toplega obroka« iz X. v XI. rang, ker smatra, da se bistveno razlikuje od delovnega mesta »šofer C -kategorije« v avtooddelku. 4. Predlog obnovitve postopka za vlaganje zahtev za ponovni uskladitvi rangiranja je odbor sprejel kot informacijo, podrobneje pa ga bo proučil in se izjasnil na prihodnji seji, ko bo vsem članom odbora predloženo gradivo. 5. Na svoji prejšnji seji je odbor za dohodek in delitev OD sprejel sklep, da se obračunske postavke vseh zaposlenih zaradi podražitve prehrambenih artiklov povečajo za 0,55 din/h. Zaradi tehničnih razlogov obračunavanja pa se sedaj predlaga, da se teh 0,55 din/h spremeni v 15 točk. S tem se obračunska postavka na 182 ur vsebinsko ne spremeni. Odbor je predlog sprejel. Z ozirom na to bodo posamezniki sprejeli obvestilo kot prilogo k odločbi. DELAVSKI SVET ORGANIZACIJE .SKUPNIH SLUŽB 8. seja, 13. september 1974 1. DSS je zadolžil delovne skupine, ki o statutu DO še niso razpravljale, da o njem razpravljajo in povedo svoje mnenje. Ta stališča jim bodo služila tudi sicer v bodoče. 2. Razpravljal je o pripombah komercialnega sektorja na statut delovne organizacije in -pri tem ugotovil, da delovna skupina komercialnega sektorja ni dobila odgovora na svoje pripombe, kar bi morala storiti usklajevalna komisija za izdelavo prečiščenega besedila statuta DO. Zato je delavski svet takšno prakso v bodoče odsvetoval. 3. Seznanil se je z obrazložitvijo osnutkov obeh samoupravnih sporazumov — Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za realizacijo programa gazifikacije SRS in o pristopu v Poslovno skupnost za izgradnjo plinovodnega omrežja in samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin v SRS — in ju sprejel s pripombo, da zaupa strokovni službi TOZD energetika usklajevanje pripombe na nivoju Slovenskih železarn. Delavski svet OSS želi, da strokovne službe v povezavi s tajništvom organov upravljanja tudi v bodoče in še bolj pripravijo obraz-* ložitve takšnih in podobnih sporazumov. 4. Po razpravi o samoupravni interesni skupnosti za zaposlova--nje se je delavski svet odločil, da se strinja z dosedanjim teritorialnim obsegom predlagane samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje. 5. Soglasno je potrdil predlog za prerangiranje delovnih mest in sicer: »vodja metalografskega laboratorija« se naj prekvalificira iz G na H in prerangira iz XVI. v XVIII. rang. Eno delovno mesto »fizikalni laborant« pa se prestavi iz XII v XV. rang; izobrazba se spremeni od D na G (drugo delovno mesto fizikalnega laboranta se ne spremeni). 6. Potrdil je sklep komisije za medsebojna razmerja o sprejemu in razporeditvi tovarišice Ivane Veršna-k, dipl. oec. v ekonomskem sektorju, na prosto delovno mesto »vodja oddelka za analizo in statistiko«. 7. Potrdil je predlog komercialnega sektorja, da se tovariš Albin Potočnik, imenovan za vršilca dolžnosti šefa nabave, dokončno razporedi na delovno mesto »šef nabave« v komercialnem sektorju. 8. Potrdil je sklepe prejšnje seje pri čemer zahteva, da odbor za dohodek in delitev osebnih dohodkov ponovno razpravlja o predlogu preran-giranja delovnega mesta »tajnik družbenopolitičnih organizacij« in o tem dokončno odloči. 9. S 1. junijem letos bi morali preiti na obračun in prikaz bruto osebnih dohodkov, kar zaradi pomanjkanja delovne sile na tem področju zaenkrat ni izvedljivo (za ročen obračun bi rabili še 6 ljudi). Delavski svet se je strinjal s tem, da na ta obračun preidemo, ko bo vpeljana elektronska obdelava podatkov, odgovorne pa je zadolžil, da pospešeno- delajo na -tem. DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV 10. Zadolžil, je delovne skupine v okviru skupnih služb, ki samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih in odgovornosti delavcev v združenem delu oziroma njihovih dopolnitev in sprememb še niso obravnavale, da to čimprej storijo. DELAVSKI SVET TOZD PROIZVODNJA 114. PANOGE 11. seja, 23. avgusta 1974 1. DS je potrdil sklepe prejšnje seje z ugotovitvijo, da so izvršeni. 2. Sprejel je poročilo komisije koordinacijskega odbora TOZD 114 v zvezi krajše prekinitve dela v valjarni I in sprejel iz poročila naslednje sklepe: — DS TOZD proizvodnja 114. panoge obsoja kršenje in neupoštevanje statuta TOZD 114. panoge. V zvezi s tem je potrebno delavcem vseh skupin pojasniti, v čem je bil kršen statut TOZD proizvodnja 114. panoge; — z ozirom na pomanjkanje delovne sile se sprejme kratkoročni sklep, da od 2. 9. do 14. 9. valjarna I dela na dve izmeni, medtem ostali koristijo dopust; — do 1. 11. se naj izdela srednjeročni projekt, podkrepljen z ekonomskimi pokazatelji o nadaljnji perspektivi valjarne I, s poudarkom na izboljšanje delovnih pogojev in zmanjšanjem delovnih mest. 3. DS je sprejel poročilo in oceno o polletnem poslovanju z naslednjo ugotovitvijo: TOZD 114. panoge količinsko plana ni dosegel, vzroki pa so: — pomanjkanje delovne sile, — redukcija električnega toka. — pomanjkanje polizdelkov za valjarne, — zmanjšanje storilnosti in delovne discipline. Finančni rezultat polletja je pozitiven, vendar ni odraz storilnosti, temveč povišanja cen naših izdelkov. Zaradi splošnega dviga cen surovin in nevarnosti, da zaključimo leto z izgubo, je DS sprejel naslednje sklepe: — jeklarna I se zadolžuje, da dela do konca leta vse sobote; s tem si omogočimo cenejši vložek za nadaljnjo predelavo v valjarni I; — zadolžuje se vse operativne vodje," da do konca leta izvršijo planske naloge; — DS apelira na vse družbenopolitične faktorje, da dajo vsak svoj prispevek za uresničitev planskih zadolžitev. 4. Zaradi poslabšanja delovne discipline in odgovornosti do proizvodnje, DS sprejela naslednje sklepe: — striktno se naj izvaja določilo po 163. členu samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih in odgovornosti delavcev v združenem delu, ki omogoča v težjih prekrških premestitev na slabše delovno mesto; — vsi prekrški, katerih posledica je materialna škoda na osnovnih sredstvih in izpad proizvodnje, se smatrajo kot hujša kršitev delovne dolžnosti in se bo na osnovi določil obstoječega pravilnika zahtevalo povrnitev nastale škode; — nadalje delavski svet predlaga, naj ostale TOZD in OSS stopijo v širšo akcijo, skupno z družbenopolitičnimi organizacijami, za izboljšanje delovne in tehnološke discipline; — zahteva se spoštovanje statuta, ki prepoveduje zapuščanje delovnega mesta med delovnim časom. Istočasno se naj odpiralni čas bifeja v Štorah I v dopoldanski in popoldanski izmeni podaljša. 5. DS se je seznanil z informacijo, da se bo izračun iz neto na bruto OD individualno izvršil takoj po prehodu obračuna na mehano-grafski sistem obračuna in da razliko, ki nastane v neto izplačilih do takrat krije podjetje. 6. Potrdil je predlog, da se zaradi razrešitve tovariša Bojana Božička, člana stanovanjske komisije izvoli tovariša Alojza Kolarja iz kalibrirnega oddelka za člana te komisije. 7. Zaradi odhoda tovariša Karla Zadolška iz TOZD je DS izvolil tovariša Bojana Božička za člana odbora za splošne zadeve. 8. DS TOZD proizvodnja 114. panoge podpira predlog sindikalne organizacije »Metka« Celje o pričetku postopka za ustanovitev SIS za zaposlovanje na področju, ki ga pokriva dejavnost sedanjega komunalnega zavoda za zaposlovanje Celje. 9. DS je sprejel poslovnik o akordih za jeklarno I in II. DS DO ŽELEZARNE ŠTORE 3. ZASEDANJE, 6. SEPTEMBRA 1974 1. DS je potrdil sklepe prejšnjega zasedanja z zahtevo, da se sklep št. 7 jasno formulira, iz katerega vira se črpajo sredstva za izobraževanje in prakso v Italiji. 2. Sprejel je poslovnik za delo DS delovne organizacije in program dela DS delovne organizacije za leto 1974. 3. Po obravnavi poročila o poteku razprave in sprejemu Statuta delovne organizacije Železarne Store v TOZD in OSS in poročila usklajevalne komisije za obravnavo pripomb ter izdelavo prečiščenega besedila statuta je spre- jel obe poročili in z večino glasov soglasno potrdil Statut delovne organizacije Železarne Štore. 4. Seznanil se je s poslovnimi rezultati za prvo polletje in s tem v zvezi predvsem z vplivom sprememb cen na rebalans plana, prav tako tudi s poročilom o stanju likvidnosti delovne organizacije. Za dosegd z družbenim načrtom določenih rezultatov za drugo polletje pa je sprejel naslednje predloge EGO: a) Povečati proizvodnjo in izboljšati kvalitetni asortiman v okviru razpoložljivih surovinskih virov. b) Dopolniti delovno silo tako po številu, kakor tudi po kvalifikacijski strukturi (žerjavovodje, delovodje itd.). c) Povečati produktivnost z načrtnostjo, boljšo organizacijo dela in z izobraževanjem na vseh delovnih mestih. č) Izboljšati planiranje, zasledovanje in izvajanje dobavnih rokov. d) Hitrejše aktiviranje novih osnovnih sredstev, predvsem po planu predvidenih. e) Izpadlo proizvodnjo iz objektivnih — tržnih razlogov je potrebno v čim krajšem možnem času nadomestiti z adekvatno kvalitetnim asortimanom pri isti ali večji donosnosti. Ugotovil je, da so zadnji poslovni rezultati kljub nedoseganju skupne proizvodnje spodbudni, da pa morajo priti velike naložbe prav letos do izraza in končno so pred nami še štirje meseci, v katerih moramo izkoristiti vse proizvodne kapacitete. 5. Zavlačevanja pri investicijskih delih imajo neposreden vpliv na doseganje planskih obveznosti v proizvodnji, zato je priporočil strokovnim službam, da pri sklepanju pogodb z dobaviteljem opreme v bodoče pogodbene pogoje bolj zaostrijo. 6. Sprejel je načrt akcije pomoči delavcem s potresnega območja, s katerim se naša železarna organizirano vključuje v splošno družbeno solidarnostno akcijo v naši republiki. Potrdil je imenovanje komisije v sestavi: Zapušek Roman, predsednik, Arzenšek Štefan in Sotler Stane — člana. Komisija ima naslednje naloge in pristojnosti: — pripravi celoten seznam pri-javljencev škode; — temeljito prouči zbrano gradivo (na osnovi ankete, ki je že bila izvedena) ; — v celoti uskladi stališča politike občine Šmarje, Šentjur in Celje zaradi enotnega pristopa k reševanju; — pripravi v soglasju z družbenopolitičnimi organizacijami program akcij. Oblike pomoči bo na osnovi predlogov komisije, v soglasju z družbeno-političnimi organizacijami sprejel in odobril delavski svet delovne organizacije (sklicana bo izredna seja, ko bo komisija s tovrstnim gradivom razpolagala — rok: čimprej). Nadalje je sprejel sklep, da se iz sklada skupne porabe delovne organizacije izloči za pomoč prizadetim po potresu 32 starih milijonov, kar predstavlja enodnevni zaslužek vseh zaposlenih in je bilo to že nakazano. 7. Odobril je nabavo osebnega vozila FIAT 132 GSL/1800. 8. Potrdil je korigirano pogodbo za Poslovno združenje energetike SRS, katere član je naša delovna organizacija že od leta 1966. Korekcije so nastale v zvezi z ustavnimi spremembami. 9. V zvezi s problematiko izgradnje zaklonišč se je odločil, da se tudi na področju Štore II pristopi k proučitvi izgradnje zaklonišča. 10. Imenoval je člane Odbora za splošni ljudski odpor in Štaba civilne Zaščite v sestavi: Odbor za splošni ljudski odpor: Voga Tugomer, predsednik; Burnik Dušan, namestnik predsednika; Suhar Anton, upravitelj vojnega načrta, in člani: Senčič Srečko, Gorišek Ciril, Zakonjšek Niko, Gajser Stane, Arzenšek Štefan, Kajba Anton, Ocvirk Stane, Sitar Franc. Po svoji samoupravni in družbenopolitični funkciji so člani tega odbora tudi: Štefančič Ivan, Gradišnik Frido, Pugelj Milan, Lorger Edi. Štab civilne zaščite: Ocvirk Stane, vodja štaba; Krumpak Štefan, namestnik vodje štaba in člani Šturbej Alojz, Mahne Danijel, Štefančič Ivan, Krajnc Srečko, Zagoričnik Ignac, Pungeršek Franc, Štefančič Pavle, Žmahar Ivan, Suhar Anton. 11. Na predlog komisije za raz-hodovani', odpis in prodajo osnovnih sredstev in sredstev družbenega standarda je odobril odpis in prodajo teh sredstev v ocenjeni vrednosti 83.321,00 din. Potrdil je predlog' te komisije, da se imenuje koordinacijska tehnična komisija za usklajevanje dela med posameznimi TOZD, sicer pa so pristojnosti upravljanja nad osnovnimi sredstvi prenesene na TOZD in njihove komisije za razhodovanje, odpis in prodajo osnovnih sredstev. V sestavu komisije morajo biti predstavniki posameznih TOZD, vsekakor pa naj bodo v komisiji zastopani: metalurg, strojnik, ekonomist, elektro-strokovnjak in predstavnik sektorja za novogradnje. 12. Sprejel je na znanje informacijo o razgovorih na Gospodarski zbornici Slovenije glede problematike izgradnje nove livarne sive litine tovarne Atmos v Hočah. Informacijo sta podala tov. Marjan Belej in Žmahar Ivan, ki sta se teh razgovörov udeležila. 13. V komisijo za sestavo samoupravnih aktov je dodatno imenoval še enega člana in sicer tov. Mitjo Umnika s tem, da komisija izdela in dopolni še naslednje akte: poslovnik o delu organov upravljanja, pravilnik o kreditiranju in dodelitvi stanovanj in pravilnik o informiranju. Tajništvo organov upravljanja POVODOM 50-to GODIŠNJICE OSNIVANJA I RADA INDUSTRIJSKOG PREDUZECA -IKARUS« BEOGRAD — ZEMUN RADNIČKA SKUPŠTINA DODELJUJE OVU JUBILARNU ZAHVALNICU ZA DUGOGODIŠNJU USPEŠNU POSLOVNU SARADNJU Samoupravne novice IZKORISTIMO CAS DO KONCA LETA KRATEK POVZETEK 3. SEJE DS DO V začetku tega meseca se je na svoje 3. zasedanje sestal delavski svet delovne organizacije. Dnevni red je bil precej obširen, kar je po svoje razumljivo, če upoštevamo, da se je letos sestal šele tretjič, pri tem pa tudi dobro vemo, kakšna je sicer samoupravna dinamika našega vsakdanjega življenja. Toda ne zaradi dnevnega reda, ampak predvsem zaradi vsebine in problemov, ki so bili obravnavani, zasluži ta seja, da se pri njej dlje časa pomudimo. Bistvene točke so bile sprejem statuta delovne organizacije oziroma potrditev, saj so ga predhodno že sprejele vse TOZD. Pri tem lahko ugotovimo, da se je pri razpravi o njem OSS 'dokaj ležerno obnašala in je zato tudi doživela zasluženo kritiko s strani TOZD. DS je obravnaval poslovne rezultate v prvem polletju letošnjega leta in s tem v zvezi predvsem vpliv sprememb cen na rebalans plana. Tehtna je bila razprava o poročilu o realizaciji plana investicij. Tako smo pri izvajanju investicijske dejavnosti tudi letos naleteli na vrsto težav pri izvajalcih del in dobaviteljih opreme. Za največjo 8-mesečno kasnitev gre pri dobavi žerjava za skladišče starega železa s strani Litostroja, ki žerjava kljub mnogim urgencam še ni dostavil. Tudi pri dobavi domače opreme za avtomatsko linijo KFA-10 v livarni II je prišlo s strani novogoriškega podjetja GOSTOL do večmesečne kasnitve dobave. Še hujša je kasnitev pri dobavi opreme za kotlarno II, ki jo sicer dobavlja Đuro Bakovič iz Slavonskega Broda. V zaostajanju so tudi dela na izgradnji akumulacije Tratna, predvsem zaradi nerednega dotoka finančnih sredstev iz hidrosistema Celje, ki financira izgradnjo pregrade. Glede Tratne so bili člani DS informirani, da se bo akumulacijsko jezero Tratna začelo polniti že prihodnji mesec. Vsa takšna in podobna zavlačevanja in kasnitve pri investicijskih delih imajo neposreden vpliv na doseganje planskih obveznosti v proizvodnji, je bilo posebej poudar-no. Prav zato je DS priporočil strokovnim službam zaostritev pogodbenih pogojev z dobavitelji opreme in izvajalci del. Potem, ko je DS sprejel poslovnik za delo in program dela, se je seznanil s poslovnimi rezultati za prvo polletje. Poglejmo na kratko še nekaj podatkov oziroma poslovnih rezultatov. Skupna proizvodnja je bila za 9,9 % nižja od rebalansiranega letnega plana (na to je treba navezati tudi kasnitev pri dobavi opreme in pri investicijah, o čemer je bilo že govora; prav tako pa pomanjkanje delavcev). Celotni dohodek se je povečal za 44 % v primerjavi z istim obdobjem lani in za 89 % v primerjavi s planom, izvoz je bil dosežen v vrednosti 5,462.960 USA dolarjev oziroma za 17,7 % več, uvoz pa so lahko »pohvali-, da je bil manjši za 3,8 %. Posebej je treba poudariti, da gre pri nas za stalno pomanjkanje delavcev, saj je bilo npr. število zapo- slenih do konca junija za 132 nižje od predvidenega v letnem planu. Kljub temu, da gre za spodbudne rezultate poslovanja, kar ima za posledico tudi povečanje osebnih 'dohodkov za mesec avgust — tako se je poprečni osebni dohodek v železarni povečal od 2.860 din v juliju na 3.050 din v avgustu, pri čemer smo svoje osebne dohodke uskladili z ostalima dvema slovenskima železarnama na Jesenicah in Ravnah, je bilo izraženo mnenje, da morajo priti ogromne naložbe prav letos do izraza in končno so pred nami še dobri trije meseci do konca leta, v katerih je treba izkoristiti vse proizvodne zmogljivosti ter usmeriti vse napore k doseganju kar najboljših poslovnih rezultatov, saj le večja produktivnost in ekonomičnost dela dajeta realno osnovo za povečanje osebnih dohodkov in nasploh življenjskega standarda vseh zaposlenih. UM Dobra praksa O pomenu delegatskega sistema smo si vsaj teoretično vsi več ali manj na jasnem. Vsem nam je tudi jasno, da so glavni problemi in težave pri njegovi uveljavitvi in učinkovanju v praksi. Prav tu pa bo treba opraviti še veliko trdega dela, seveda ob stalno pričujoči zavzetosti zanj. Delček prizadevanj v tej smeri že kaže zadnja praksa, ki smo jo opazili.pri.nas. Gre namreč za »delegatsko pripravo« seje delavskega sveta. Ne samo zato-, ker mora o določenih zadevah delavski svet razpravljati pò delegatskem načinu, ampak predvsem zato, da posamezne delegacije TOZD kompletno gradivo prej dobro proučijo, zavzamejo svoja stališča, ki jih potem na seji povedo. Prav zato smo nekako »po -tihem« uzakonili prakso, da se pred sejo delavskega sveta tovarne sestane ves samoupravni vrh — se pravi vsi predsedniki delavskih svetov posameznih TOZD in predsedniki vseh samoupravnih organov na nivoju delovne organizacije. Že na tem sestanku dobro »prečešejo« ves dnevni red, ki ga nato delegacije po -posameznih TOZD 'poglobljeno proučijo in se nato z izoblikovanimi stališči tvorno vključijo v delo -delavskega sveta delovne organizacije. UM SOS za vzdrževanje in transport Delavski svet TOZD vzdrževanje -in transport je na svoji 5. seji opozoril na pereč problem: investicijska vlaganja v vzdrževanje in transport zaostajajo, zato tudi tovrstna dejavnost zaostaja za razvojem proizvodnih obratov. O zaostajanju vzdrževanja in transporta je bilo slišati tudi v razpravi na 3. zasedanju DS DO, vendar o vzrokih niso govorili. Delavski svet je ugotovil, da je nujno takoj pričeti z enotno akcijo vseh samoupravnih in družbenopolitičnih dejavnikov v TOZD vzdrževanje in transport, pri vodstvu delovne organizacije Železarne Štore ter centralnih samoupravnih organih za izpolnitev dolgoletnih obljub o izgradnji novih prostorov za vzdrževalce in o nabavi prepotrebnih osnovnih sredstev, ki bodo služila za nemoten potek vzdrževanja ter poslu-ževanja-transport surovin do proizvodnih obratov in odprema gotovih izdelkov. Če se v najkrajšem času tega perečega problema vzdrževalcev in transportnega oddelka ne prične reševati, niso izključeni večji zastoji v proizvodnji, ker s tako preprostimi in improviziranimi sredstvi (zastarelimi) ne bo mogoče slediti naglemu povečanju potreb že zelo modernizirane 'proizvodnje v ho-vih obratih. Delavski svet je sklenil, da se zapisnik seje pošlje vsem odgovornim v podjetju za investicijsko izgradnjo ter da se uvrsti to vprašanje na dnevni red prvega zasedanja delavskega sveta delovne organizacije Železarne Store. čič-Bo IZ DELOVNIH SKUPIN Delovne skupine so nadaljevale z razpravo o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih in odgovornosti delavcev v združenem delu, sprejele pa so tudi sat-tut delovne organizacije. Na osnutek statuta je bilo sicer -nekaj pripomb, vendar so vsi, ki so bili na sestankih prisotni, statut soglasno sprejeli. Po posameznih TOZD je bila prisotnost naslednja: TOZD proizvodnja 114. panoge TOZD proizvodnja 117. panoge TOZD energetika TOZD vzdrževanje in transport TOZD ustanov., gradb. in komunalno-gospodarstvo TOZD družbena prehrana in gostinstvo OSS 73,2 % 61,7 % 77,4% 57,2% 50,9% 68,3% 26,5 % Skupaj 60,4% Pripombe iz razprav so bile posredovane komisiji za sestavo samoupravnih aktov, ki je skupaj z izvoljenimi delegati izvedla usklajevalni posto-pek. Vse temeljne organizacije združenega dela so- razpravo zaključile v roku z le manjšimi zamudami. Za organizacijo skupnih služb smo prejeli zapisnike le štirih delovnih skupin (od dvanajstih), skupni zapisnik za OSS pa nam sploh še ni bil posredovan. Na podlagi zapisnikov s sestankov ■ delovnih skupin je delavski svet delovne organizacije na svoji 3. seji, dne 6. septembra ugotovil, da so delovni ljudje statut sprejeli. VALJARNA I. Delovne skupine vseh treh izmen so obravnavale sklepe DS svoje TOZD in problematiko obrata. Na sestankih so delavci sprejeli stališča posebne komisije in delavskega sveta v zvezi s svojim izrednim sestankom. Skupaj so analizirali, kaj je bilo narobe, sprejeli pa so tudi stališča za bodoče delo. JEKLARNA I. Od 30. avgusta do 3. septembra so se sestali delavci vseh treh delovnih skupin. Obravnavali so rezultate poslovanja, osebne dohodke in problematiko po remontu SM peči. Največ pozornosti so posvetili obravnavi predloga, da bi zaradi pomanjkanja vložka za valjarno I delali vse sobote in nedelje do konca leta. Delavci so soglasno podprli predlog, menili pa so, da bi osebni dohodki za to (sobotno in nedeljsko delo) ne smeli biti obremenjeni z davkom iz skupnega dohodka in pri otroških dodatkih. SKUPNE SLUŽBE. Predsednik delavskega sveta organizacije skupnih služb je sklical sestanek vseh vodij delovnih skupin v skupnih službah. Osnovni namen sestanka je bil: podati kritično oceno poteka razprave o sprejemu statuta delovne organizacije in sprejem ukrepov za nadaljnje delo. Poglejmo nekatere ugotovitve s tega sestanka: 1. Najprej so ugotovili, da nekaj vodij delovnih skupin sploh ni prišlo, opravičili pa se tudi niso. 2. Nadaljnja razprava je pokazala, da je bila razprava o statutu delovne organizacije slabo organizirana, za kar nosijo poleg vodij delovnih skupin del krivde tudi člani koordinacijskega odbora v organizaciji skupnih služb. 3. Vodje delovnih skupin morajo imeti nujno tudi svoje namestnike, ob obravnavah posameznih vprašanj pa je bolje, če se nekatere skupine sestajajo skupaj. Po razpravi so sklenili, da v bodoče do takih pro-pustov ne sme priti in v zvezi s tem sprejeli zadolžitve za nadaljnje delo. čič-ko Telefon GASILCI-REŠEVALCI 302 KLIC V SILI — 0 — 303 Gasilski dom, vodja gasilske službe, dežurni gasilci Proizvodnja slovenskih železarn v juliju 1974 Poletni čas je zaradi vročine in dopustov vedno nekoliko vplival na rezultate dela v vročih obratih in tako je tudi letos. Kljub temu je julijska proizvodnja surovega železa v Slovenskih železarnah doslej najvišja. Več kot 18.000 ton je znašala proizvodnja surovega železa samo lansko leto maja, in sicer 18.045 ton. Julijska proizvodnja je bila 18.209 ton ter je za 1.117 ton večja kot junija in za 1.959 ton nad načrtovano poprečno mesečno proizvodnjo. Proizvodnja surovega železa (v tonah) Železarna Mesečni načrt Mesečna izvršitev % ' Kumulat. načrt Kumulat. izvršitev % Jesenice 12.667 13.719 108 88.667 90.772 102 Štore 3.583 4.490 125 25.083 25.762 103 Skupno: 16.250 18.209 112 113.750 116.534 102 Doslej so jeseniški plavži proizvedli približno 4.200 ton več kot v istem obdobju lani, štorska elektroindukcijska peč pa zaostaja samo še za 73 ton za lanskoletno proizvodnjo prvih sedmih mesecev. Pri proizvodnji jekla je rezultat precej slabši in se zaostanek ža načrtovano količino zopet povečuje. Količina je približno enaka kot junija odnosno še za 19 ton nižja, kar ni bistveno. Blizu izvršitve načrta je samo Železarna Jesenice, železarna Ravne je imela v popravilu 40-tonski peči in so izkoristili letne dopuste, v Železarni Štore so imeli problem z okvarami v novi jeklarni in je proizvodnja nove elektropeči občutno nižja kot pretekli mesec in kot bi morali pričakovati. Proizvodnja jekla (v tonah) Železarna Mesečni načrt Mesečna izvršitev % Kumulat. načrt Kumulat. izvršitev % Jesenice 41.250 40.581 98 288.750 283.892 98 Ravne 16.250 14.610 90 113.750 110.326 97 Štore 7.083 6.037 85 49.583 41.030 83 Skupno: 64.583 61.228 95 452.083 435.248 96 Letošnja proizvodnja jekla v sedmih mesecih je_ za 19.093 ton večja, kot je bila v istem obdobju lani. Ker imamo v Železarni Štore novo elektro peč, ki je letos proizvedla že 25.879 ton, je letošnja proizvodnja jelka na istih agregatih, kot so bili na razpolago in v proizvodnji lani v resnici nižja kot je bila lanska. Za kumulativnim načrtom zaostajamo že za 16.835 ton. Blagovna proizvodnja je bila slaba in je julijski rezultat z 51.440 tonami samo za 91 ton boljši od januarske proizvodnje, ki je bila v letošnjem letu najslabša. Pri slabi proizvodnji jekla ne moremo pričakovati dobre blagovne proizvodnje.. Blagovna proizvodnja — železarne Železarna Mesečni načrt Mesečna izvršitev % Kumulat. načrt Kumulat. izvršitev % Jesenice 31.240 30.558 98 218.680 219.143 100 Ravne 11.213 9.485 85 78.278 73.348 94 Štore 13.411 11.397 85 93.881 83.901 89 Skupno : 55.864 51.440 92 390.839 376.392 96 V sedmih mesecih letošnjega leta smo prodali torej 14.447 ton manj naših proizvodov kot smo načrtovali in celo 6.566 ton manj, kot v istem obdobju lani. Blagovna proizvodnja — predelovalci (v tonah) Železarna Mesečni Mesečna načrt izvršitev % Kumulat. načrt Kumulat. izvršitev % Veriga 1.100 947 86 .7.700 7.361 96 Plamen 750 588 78 5.250 4.732 90 Tovil 129 111 86 905 884 98 Žična 1.135 678 59 7.947 5.799 73 Skupno 3.114 2.324 75 21.802 18.776 86 Iz tabele je razvidno, da vse delovne organizacije predelovalcev zaostajajo v izvrševanju načrta blagovne proizvodnje. Če pa primer- jamo letošnje proizvodne rezultate s podatki sedmih mesecev lani, so edino v Žični Celje izdelali 46 ton proizvodov manj, ostali trije pa izdatno presegajo lanske dosežke. Blagovna proizvodnja slovenskih železarn