Leto 1925.	Izdaja: Župni urad v Tržiču.	Za julij
CERKVENI GLASNIK
riihaja zadnji teden v meseca j 2A TRŽISKO ŽUPNIJO
Karmelska Skapulirska bratovščina.
16. julija 1251 se je na Angleškem v mestu Cambridge prikazala Mati Božja Simonu Stack, generalnemu predstojniku karmelskega reda. Ta svetnik je neprestano prosil Marijo varstva za svoj, takrat zelo preganjani red. Pri tej prikazni mu je preblažena Devica pokazala škapulir, ki ga je nosila v roki in rekla: »Ljubi sin, vzemi ta škapulir svojega reda, znak moje bratovščine, tebi in vsem karmeličanom znak posebne milosti. Kdor s tem škapulirjem umrje, ne bo trpel večnega ognja. To je znamenje zveličanja, varstvo v nevarnosti, zveza miru in večne obljube.«
Enainsedemdeset (71) let potem se je Marija zopet prikazala papežu Janezu XXII. Priporočila mu je karmelski red in je obljubila, da bo članom tega reda pomagala tudi v vicah, ca jih b'o tolažila in jih kolikor mogoče hitro, zlasti v soboto po smrti rešila iz vic. Papež Janez XXII. je to' sporočil vsemu svetu v svojem pismu z dne 3. marca 1322.
Dve veliki milosti sta torej obljubljeni članom karmel-ske bratovščine: 1. večno zveličan je, 2. hitra rešitev iz vic.
Kdor hoče biti deležen prve obljube, mora biti član kar-meiske bratovščine, stalno nositi njen škapulir — ali njeno svetinjo — truditi se mora za krščansko življenje in ob času smrti v resnici nositi škapulir ali svetinjo karmelske bratovščine.
S tem ni rečeno, da so zveličaini samo oni, ki so člani karmelske bratovščine, dano jim je le zagotovilo stanovitnosti d« konca — kar je posebno milost — če bodo kot člani te bratovščine živeli po njenih pravilih.
Kdor hoče biti deležen tudi druge milosti, to je skoraj-šne rešitve iz vic, mora poleg prejšnjih pogojev ohraniti stanovsko čistost in, če zna brati, vsaki dan moliti male dnevnice Matere Božje.
Kdor pa ne zna brati, mora pa natanko držati vse cerkvene poste in se poleg tega ot sredah in sobotah vzdržati niesnili jedi.
Cerkvene — to je zapovedane — poste mora držati tudi oni, ki moli dnevnice Matere Božje.
Ker pa je molitev dnevnic prebl. Dev. Marije in zdrž-Tiost od mesa ob sredah in sobotah v naših razmerah zelo težka dolžnost, imajo oni duhovniki, ki imajo pravico sprejemati v bratovščino, tudi pravico te dolžnosti spremeniti v druga dobra dela. Vsak spovednik pa ima pravico oibveznost zdržnosti od mesa premeniti v kako drugo dobro delo.
Pri nas ima župnik pravico sprejemati v Karmelsko bratovščino. Na podlagi prej omenjenega pooblaščenja spreminjam vsem, ki jih bom sprejel v Karmelsko bratovščino, dolžnost moliti Marijine dnevnice in zdržnost mesa ob sredah in sobotah v toliko, da mesto tega molijo vsak dan pet očenašev in pet češčenasimarij. Tako so dosedaj v Tržiču delali gg. župniki in naj tudi ostane.
Kdor sprejme škapulir karmelske bratovščine, postane član iste bratovščine. Pri sprejemu mora vsak sprejeti škapulir, kasneje pa mesto tega lahko nosi škapulirsko svetinco. Le prvi škapulir mora biti blagoslovljen in podeljen od za to pooblaščenega mašnika, kasneje si lahko vsak ud te bratovščine sam nadene neblagoslovljen škapulir.
Odpustki za člane škapulirske bratovščine so ti-le: Po-pol odpustek —; pogoji: spoved, obhajilo, molitev v namen
Sv. očeta —; 1.) Na dan sprejema. 2.) 16. jul. na praznik škapulirske M. B. 3.) Ob smrtni uri, če pobožno kličemo ime Jezus in prejmemo zakramente. 4.) 15. nov.,, ko se obhaja spomin vseh umrlih članov bratovščine, takrat je treba obiskati bratovsko kapelo. 5.) Poleg teh dni morejo udje te bratovščine pod navadnimi pogoji prejeti popolne odpustke še 2. in 4. febr., 19. in 25. marca, veliki četrtek, o Velikinoči, na praznik varstva sv. Jožefa ali v osmini, na vnebohod, 5., 16. in 25. maja, 2. julija, 16. julija ali v osmini, 20. in 26. julija,
7.	in 15. avg., v nedeljo po Marijinem Vnebovzetju, 27. avg.,
8.	Sept., 15. okt. ali v osmini, 15. nov., 21. nov., 24. nov., 8. dec., o božiču in v enem dnevu 40 urne pobožnosti.
Milosti karmelske bratovščine so res tako velike in o/bilne, da bi bila res ogromna škoda za vsakega vernika, ki bi ne bil član te bratovščine. Vabim torej vse, ki še niste njeni člani, da se vpišete, zlasti pa posebno one, ki so že toliko dorasli, da morejo vsaj nekoliko umevati in izpolnjevati njene dolžnosti, torej vsaj vse otroke, ki so dopolnili že deseto leto.
Oznanila za mesec julij.
3. Prvi petek v mesecu, ob 6. sv. mi z blagoslovom.
5. V. ned. po Bink. Prva nedeljk v mesecu, praznik sv. Cirila in Metoda, po 6. sv. m. skupno sv. obhajilo za fante in može, ob 10. sv. m. z blagoslovom.
12. VI. ned. po Bink. Sv. Hermagora in Fortunat, pa-trona naše škofije, služba božja po navadi.
16.	Škapulirska Mati Božja.
17.	Sv. Aleš, ob 6. sv. m. za dolino.
19. VII. ned. po Bink., služba božja po navadi.
25.	Sv. Jakob, ob 6. farna sv. nf.
26.	VIII. ned. po Bink., Sv. Ana. Služba božja po navadi, ob 10. pri sv. Ani. Pri sv. Ani je po sv. maši običajno darovanje za cerkev.
Dekliška Mar. družba. Shod 5. jul. v dvorani Našega doma; skupno obhajilo 26.; ura molitve 26. ob pol 2. uri; izlet k sv. Joštu 19.
Ženska Mar. družba. Shod 26. jul., skupno obhajilo 26.
julija.
Mladeniška Mar. družba. Shod 26., skupno obhajilo 5. julija.
Ш. red. Sv. maša 7. julija, shod 5. jul., ura molitve 12. in 19. julija.
Marijin vrtec shod za deklice v medeljo 5. jul. po osmi sv. maši, za dečke 26. julija.
Karmelska bratovščina. 16. julija je godovanje Karmelske M. B. Isti dan bo ob 6. uri zj. sv. maša za žive ude karmelske škapulirske bratovščine. Pop. odpustki za ude škapulirske bratovščine.
V	nedeljo — 19. jul. — bo Ob 10. sv. m. za bratovščino in popoldan po litanijah darovanje za škapulirsko bratovščino.
V	pondeljek 20. t. m. ob pol 6. zj. bilje in nato slovesna črna sv. maša za mrtve člane te bratovščine in nato libera na pokopališču.
Ta mesec bomo sprejemali nove ude v karmelsko bratovščino. Kdor hoče biti sprejet, naj se priglasi do nedelje 19. t. m. v župni pisarni. V nedeljo 19. t. m. bo popoldam ob 2.
str. 2
»CERKVENI GLASNIK"
Štev. 10
govor b skapulirski bratovščini, nato sprejem novih udov, po sprejenlu pete iitanije M. B.' in nato đa'rovahje.
sedaj |e bilo 5px<5ietih od leta 185^. ,260 ttdov. Prva jedila" ispreje® in-vpisaria Srečnik Marija^ 41 apiila 1852. SpNkmali so navadno na dan prvega sv. ot^ajila yse%)rvo-0'bh^l^e v to bratovščin^ od leta 1921 dalfc pa na dan pr-vej^ O'Wiajila ni bilo več sprejema vsled raznih okoliščin.
. Шо5п udje ne poznajo ilolžnosti, ki jih nalj^ ta bratovščina in jih tudi ne spolnujejo, in tudi ne prejemajo njenih mLlosti, zato priobčujemo.v tej številki nekoliko pouka o tem.
Šolski vestnik.
Počitnice so tu. V industrijskih krajih so zlasti za delavske otroke počitnice pogosto zelo nevarne. Oče in mati sta celi dan v tovarni, otroci pa sami doma — ali pa brez nadzorstva zunaj. Marsikateremu otroku so bile vsled tega počitnice v duševno pogu'bo. Premalo nadzorstva, slaba to-varišija, brezdelje — to so neredko' vzroki pokvarjene mladine.
Če smo že med letom' priporočali, da pošiljajte zlasti delavski stariši svojo deco v dnevno zavetišče na Skalo, toliko bolj moramo, to priporočati za počitnice. Tam se otrok lahko naskače in razvedri — a je pod nadzorstvom.
Starše prosimo, da tudi v počitnicah pošiljajo mladino ob 'nedeljah k sv. maši, in sicer k osmi maši. Šolska sv. maša se v počitnicah ravno tako vrši kakor med šolskim letom, saj prva in druga cerkvena zapoved velja tudi za počitnice. Prav, če greste starši z otroci ven v naravo, tudi v planine, toda svoje izlete tako uravnavajte, da boste sami in posebno pa otroci izpolnili vsako nedeljo tudi svojo versko in cerkveno dolžnost. Tudi popoldanske službe božje naj otroci v počitnicah ne zanemarjajo; kadar so doma, naj gredo popoldan k službi božji.
Mesečna spoved naj ostane tudi v počitnicah. V počitnicah naj se otroci vadijo hoditi bolj sami od sebe pogosto k sv. zakramentom, ko jih katehet v šoli ne more k tC'mu opominjati. Vsako soboto bomo ob 5. uri pop. spovedovali šolsko mJadinO'.
Mesečna šolska spoved: Dečki vsi 18. julija; deklice vse 25. julija; skupno obhajilo prihodnjo nedeljo pri osmi maši.
Paša mnogo okoliških otrok zadržuje od sv. maše, tako se otrok že v mladosti nauči malomarnosti v službi božji. Mislimo, da bi se pri dobri volji dalo tako urediti, da bi pa-stirji-šolarčki lahko hodili v nedeljo k sv. maši. Starejši pridete od prve sv. maše, pa zamenjate mladino na paši, da gre Jahko k deseti maši. Vsled pašnje nekateri otroci mesece ne gredo k službi božji! To je gotovo malomarnost in pa tudi greh, ki pade na — starše in gospodarje.
Mrliška kronika.
19.	Smolej Marija, delavka, Tržič št. 165, roj. 23. maja 1907, umrla 8. maja.
20.	Jane Ivana, zak. hči Franca, čevlj. mojstra, sv. Ana št. 100, umrla takoj po krstu.
21.	Jane Frančiška, žena čevlj. mojstra Franca, sv. Ana št. 100, roj. 4. sept. 1902, umrla 24. maja.
22.	Perko Jožef, nekdanji dijak, Tržič št. 176, roj. 15. marca 1902, umrl 2. junija. Bil je svojčas gojenec salezijan-cev, a je moral opustiti nadaljni študij. Q. Jožef Pollak mu je 1. 1922 oskrbel v Ameriki denar za vožnjo v Ameriko, kjer bi bil sprejet v škofijski zavod, da bi bil lahko dokončal študije, a naša vlada mu ni hotela dati potnega dovoljenja, ko pa je isto došlo, je bil Joško že smrtno nevarno lx)lan na — tuberkulozi, ki mu je tudi strla življenje. Bil je res vzoren katoliški mladenič, ki se je mnogo žrtvoval še celo v bolezni pri krščanskih organizacijah, zadnje mesece je prav pogosto prejemal na domu sv. zakramente, umreti se ni bal, smrt mu je bila končno celo zaželjena znanilka združitve z Bogom. Njegova smrt je bila tako lepa, da je res za njo najlepši izraz.
đa i^_zaspal'y Bogu. Njegov sijajni pogreb je pričal, kakoje 61t ljubljen in spoštovan od vsih, ki so ga poznali.
f ,., T?3. Hufloioallč-usnjar, Tržič št.; 191. rojen 26. f^^r. l|52, umrl 3. junija.	'
24.	ј\Лап$ек Marija, roj. Dobrini vdova. Tržič št. 1Ц, roj. 25. dec. 1б55,umrla ,9. junija.',	''	>;•
25.	Primožič Terezija, roj. Prestrl, vdova, Tržič št. 15, roj. 14. okt. 1858, Umrla 13. junija.
26.	Blair James, vojaški ataše britanske armade v Beogradu, ,44 let star, umrl v Beogradu 7. junija, pokopan tu 10. junija.
Svojčas je zahajal k g. Gassnerju in se mu je Tržič tako priljubil, da si je želel biti tu pokopan. Njegova želja se mu je uresničila. Pogreb je izvršil vojaški kaplan angleške armade iz Benetk, duhovnik anglikanske episkopalne cerkve. Navzoči so bili pri pogrebu med drugimi: gospa soproga umrlega, vojaški angleški ataše v Beogradu, tajnik angleškega beo-gradskega veleposlaništva, zagrebški konzul in več častnikov jugoslovanske armade. Na vse je napravilo naše pokopališče najboljši utis.
Kari Pire:
Podružnica sv. Jožefa.
(Konec.)
V	vrhu sedi sv. Trojica, malo nižje pa Marija Devica, ki kaže na v sredini klečečega sv. Jožefa, kakor bi hotela sv. Trojico prositi, naj vsliši molitev njenega ženina, ki se zavzema za Tržič, ki je naslikan v spodnjem delu podobe.
Iz te podobe lahko posnamemo, kakšen je bil trg pred velikim požarom 1811. leta. Tu vidimo v spodnjem koncu še stari leseni most in tudi grad se nam kaže v svoji stari prvotni obliki.	*
V	cerkvici se nahaja še en altar sv. Angela variha, ki je pa kasnejšega izvora. Na stenah so položene podobe sv. Lenarta, Žalostne Matere Božje in pa Marije Dobrega Sveta. Vse te slike smo že omenili v majski številki Glasnika.
Tudi se nahaja v cerkvici mal križev pot, ki ga je prvotno imela v svoji sobi oiiromela gospa Margareta Kališnik (Tončeva frava), ob svoji smrti ga je pa volila podružnici.
Če omenim še dva železna, v steno vdelana svečnika, ki pričata o spretnosti nekdanjih tržiških ključavničarjev, sem oimenil menda vso boljšo notranjo opravo.
Na koru so bile svojčas orgije. Danes jih ni več. san:o lična tablica se je na steni do danes ohranila, ki spričuje. da jih je postavil na svoje stroške leta 1796 tržan Peter Napret (p. d. Brencek), nogavičar in posestnik št. 37 v Tržiču. Škoda, da so se orgije odstranile. Dasi so bile razglašene in nič več za rabo, tvorile so neko starinsko znamenitost. Mehovi so se namreč gonili z jermeni. Za nas otroke je bil nad vse komičen prizor, gledati, kako je vlekel mehač iz orgelj kakor kače po več metrov dolga jermena.
Iz poznejše dobe moram omeniti, da so 25. aug. 1859 Obesili v zvonik dva nova zvonova a 812 in 452 funtov težka. Veljala sta 1214 gld. 48 kr. Plačala sta se večinoma iz zapuščine gospoda Josipa Peharc.
S tem je dobila podružnica krasno zvonenje, ki je ostalo vsem tržičanom, ki smo ga tedaj poslušali, v blagem spominu še do danes. Veliki zvon se je sicer še ohranil in se nahaja v zvoniku župne cerkve, toda tam nikakor ne pride do te veljave, kakor jo je imel na griču z odmevom od trde skale.
Mnogim je bila tolažilna misel, kako milo jih bodo spremljali sv. Jožefa zvonovi k zadnjemu počitku, pa še to bore veselje nam je skvarila nesrečna vojska.
1863. leta je doibila cerkev nov kelih s srebrno kupo. Nekako tega leta so se tudi odstranile lesene stopnice, ki so vodile po griču do cerkvice in speljala se je po cerkvenem zemljišču nova pot. Bila bi laliko' bolj zložna, a lastnik sosednje parcele ni bil voljan odstopiti sveta.
1879. leta se je cerlcev na novo prebelila.
Stsv. 10
»CERKVENA GrLASNlK"
Str/l
i 1887. leta so se vršile velik poprave v cerkvi. Marsikaj je bilo starega, kar se je moralo odstraniti in z novim nadomestiti.
Leta 1888 sta prišla na vrsto stranska altarja. Matevž Dežela, kipar iz Idrije, ju je na novo prebarval in prezlatil za 420 gld., slikar Bradaška iz Kranja je pa za 30 gld. preslikal slike. 16. avgusta sta bila altarja vnovič blagoslovljena. Omislili so ,se, tudi novi svečniki, svetilnice in kanontable. Vse to je naredil za 200 gld. pasar Tratnik iz Ljubljane.
Pa še ni bilo vse v redu. Zvonik je nujno potreboval no-. e strehe. Dobil jo je 1891. leta za 1154 gld. 61 kr.
Leta 1900 je bila pa na novo prekrita vsa cerkvena streha za 600 gld.
Tako se vidi, koliko skrb in pažnjo so tržičani vsaki čas posvečali ljubkemu svetišču!
Dasi se je prvotni namen cerkvice tekom let pozabil, vsaj tudi kuga ni več šibala ljudstva, so pobožni tržani vse-jedno smatrali podružnico kot nekako božjo pot, ker je ondi najti toliko pripomočkov za razUčne stiske človeškega življenja.
Ob praznikih teh svetnikov so radi plačevali za sv. maše. Tudi za ustanovne maše so se našli dolbrotniki. Med drugim leta 1707 Rva Kibsa, 1720 Resin Elizabeta, 1855 Ignacij Polak in Marjeta Polak, tako da je bilo svoj čas letno 66 takih maš. Ker so se opravljale samo v poletnem času. je umevno, da je bila v ugodnem vremenu skoraj vsak drugi dan sv. maša v podružnici.
Zbog premajhne fundacije maš (nekatere so bile komaj s 40 krajcarji plačane) se je moralo njih število skrčiti na 23, zdaj je pa še to pojedlo vojno posojilo.
Praznika "sv. Jožefa (19. marca in 3. nedeljo po veliki noči) sta se kar najsijajnejše obhajala. Različni premožni Jožefi so imeli navado' ob svojem godu darovati za smodnik, da so na predvečer in na praznik pokali topiči. da je bilo veselje.
Ker je bilo v prejšnjih časih dovoljeno ob takih prilikah hraniti v podružnicah Najsvetejše, se je vršila dopoldanska kakor tudi popoldanska služba božja z blagoslovom.
V	ta namen je omislil 1807. leta tedanji župnik rojak Jožef Jabornik (1801—1807) lepo monštranco, ki se še danes hrani. Na praznik sv. Jožefa 19. marca 1807 je imeli v podružnici darovanje za novo sv. posodo. Tem povodom se je prehladil in v malo dneh ga je plučnica položila na mrtvaški oder.
Kako so hodili verniki ob nedeljah popoldne v procesijah na božjo pot na grič, smo' že omenili v Glasniku.
Pa še dan danes je mnogo častilcev sv. Jožefa, ki radi pohitijo v njegovo svetišče, kadarkoli se oglasi mali »mev-ček«, ki začasno nadomešča prejšnjo lepo zvonenje.
Zdi se mi. da je kakor ljubezen do Marije Device tudi češčenje sv. Jožefa nekako prirojeno Tržičanom. Pa kaj bi ne bilo, ker ta ljubki svetnik tako rad vsliši vsako prošnjo.
Zato se pa ljudstvo, kakor Izraelci v puščavi na bronasto kačo, ozira zaupljivo v cerkvico na griču. Kadar odhaja Tržičan v tujino, velja zadnji pogled na dom sv. Jožefu in ko se vrača srečno domov, je prvi sv. Jožef, ki ga prijazno pozdravlja.
A tudi sv. Rok je pri vernikih v čislih! Da je le cerkvica odprta, se vse gnete krog altarja in prinaša na kolenih svoj dar. Svojčas je bilo za altarjem povbešenih polno bergelj, palic, kit in drugih enakih stvari, ki so jih na svetnikovo pri-prošnjo ozdraveli v znak hvaležnosti podarili. Danes so ti predmeti odstranjeni, le ena bergla je ostala.
V	prejšnji dobi je imela podružnica svojega lastnega cerkvenika. Imena nekaterih teh cerkvenih strežnikov so se ?e ohranila.
Koncem 18. stoletja je služboval Mihael Peharc, kojemu je sledil njegov sin Valentin, ki je bil ob enem cerkvenik pri sv. Andreju. Še pri življenju je izročil službo pri sv. Jožefu majnika 1807 svojemu sinu Jakobu Peharc. Ko je ta postal leta 1817 župni cerkvenik, je prevzel Valentin Peharc, p. d. Balantek, oskrbo obeh podružnic. Stanoval je nekaj časa na
Klancu, kjer je zdaj nastanjeno ofožništvo. Umrl je leta 1842. v hiši svojca sina Jakoba Peharc, star 83 let.
Z njim je prenehala služba cerkvenika pri sv. Jožefu, nadaljno služttK) so opravljali in jo še opravljajo župni cerkvenik!. Le zvonenje so oskrbovale posebej zato najete osebe. Zadnja med njimi je bila leta 1914 umrla Zaletel Ivana, p. d. »Majdohna«, ki je dolgo vrsto let z veliko vnemo hodila v vsakem vremenu na grič, prižigala v cerkvici svetilčice pri altarjih in za neznatno odškodnino oskrbovala zvonenje, dokler ni vojska vrgla naših bronastih prijateljev iz zvonika.
Ljudstvu se zelo toži pa teh prijateljih in cerkveno pred-stojništvo bi kaj rado ustreglo čestokrat izraženim željam po novih zvonovih. Zal je pa toliko silno nujnih potreb, da si skoraj ne upa darežljivosti žnpljanov preveč izkoriščati, zato bo treba še par let potrpljenja. .
Omeniti pa moram konečno, da se je naŠla neka dobrot-nica (gdč. 1. D.), ki je na svojo roko začela praktično reševati zadevo zvonov. V ta namen je naložila pri Hranilnici iii posojilnici v Tržiču na knjižico št. 2857 Din 100.—.
Njenemu vzgledu so sledili že drugi; komur je stvar pri srcu, lahkoi odda svoje darilce bodisi v župni pisarni ali pa v hranilnici. Sv. Jožef mu bo gotovo vse stotero povrnil, povrh si bo pa še pridobil zahvalo župljanov.
Tržiški vzorniki.
»Kajtanava frava« — Gospa Barbara Ahačič (t 11. 3. 1906). Na obronku med cesto za cerkvijo in spodnjo cesto, nasproti »Kolarja«, koder stoji danes vili podobna cerkvena hiša št. 58, je stanoval Gabrijel Hicinger, klobučar in nočni čuvaj v mali na pol leseni »pri Koferjevčku« nazivani hišici.
Sredi preteklega stoletja, ko smo ga jeli spoznavati, je bil mož vdovec pri 70. letih, ki je zadovoljno in tiho živel s svojimi tremi hčerami.
Dekleta si splošno po zunanjosti niso bila druga drugi prav nič podobna, le delavnost in poštenost sta jim bile skupne, tako da je imel oče opravičeno veselje nad njimi.
Kaj rad se je z njimi pobahal: »Tri hčere imam, ta fošjo, ta funasto, pa ta frhko.« Mož je imel namreč organično hibo, vsled katere je izgovarjal črko »b« kot >f«.
»Božja«, Liza (roj. 1825. 1.), pobožno dekle šibke postave, je bila šivilja, tihega mirnega značaja in je rada mo-Ula.	^
Mica (roj. 1825. 1.), »bunasta«, t.'j. debela, čokljata ženska, je vodila gospodinjstvo. Samosvoja, malobesedna, se ni brigala za svet. marveč se neumorno ukvarjala od jutra do večera z najpriprostejšim delom.
Vse drugače se je vedla »brhka« Barbika (roj. 4. 12. 1829. I.). Samo življenje in veselje jo je bilo. Csl dan je prepevala in govoriti je znala, da nikoli kaj taceR. A to jo ni prav nič oviralo, da se je vadila v pošteni, zanesljivi, solidni pobožnosti.
Takrat so bile v naši cerkvi v navadi razne zasebne pobožnosti na čast Škapulirske M. B., presv. Srcu Jezusovemu in presv. Rešnjemu Telesu, pri katerih se je mnogo molilo, še več pa prepevalo.
Tu je bila Barbika v svojem elementu, kakor ptičica je prepevala in porabljala svoje lepe zmožnosti v božjo čast.
Takoj za Bogom je zavzemal v Barbikinem srcu prostor nje očka. Pomagala mu je pri klobučariji, pa po sejmih je prodajala klobučar&ko blago. Koder je ona postavila stojnico, so soobrtniki imeU slabe skupičke. kakor magnetna igla je vlekla kupce k svoji stojnici prijazna in postrežljiva Barbika.
Tako je skromno, a zadovoljno čebljala preprosta dru-žinica v svoji kočici, ko je nenadoma zasnubil Barbiko gospod Kajetan Ahačič, imovit košar in posestnik na trgu.
Dekle se je dolgo branilo, češ da ji ne pristoji gosposki stan, ko pa gospod Kajetan le ni odneh^ prositi, se je vdala in privolila v zakon.
V novem stanu je vso skrb in pažnjo, ki jo je doslej gojila za očeta, posvetila svojemu možu. Sicer je imela prvotno
Str. 4.
.GEI^ENI GLASNIK,.
Štev. .10.
mnogo prestati. Prišedši k hiši tz skromnih razmer, ji je bilo kaj težko priboriti si potrebno veljavo in spoštovanje, zlasti ker je bilo gospodinjstvo zanemarjeno, sorcxlstvo iz prvega zakona nagajivo in posli neredni. Toda vse to ni mlade, podjetne gospe prav strašilo. Svojo •strumnost in natančnost je znala vedno v pravem čase s prijazno in pohlevno besedo tako omiliti, da jo je kmalo vzljubil celi trg.
Žal srečno zakonsko življenje ni trajalo dolgo. Mož je začel hirati ter je po dolgi bolezni leta 1873 umrl.
Ostala je sama s tremi sinovi, katere je nadvse skrbno negovala.
Radi bi o tem, kakor tudi o njenem prevdamem gospodarstvu kaj več povedali, pa nam' je prostor prepičlo odmerjen. Zato hočemo le na kratko omeniti ono čednost, ki je blago gospo najbolj dičila, namreč njeno blagosrčno dobrodelnost.
Svojo radodarnost in naklonjenost je kazala gospa v prvi vrsti napram župni cerkvi in nje podružnicam. Ni je bilo pri cerkvi poprave ali nove naprave, h kateri ne bi ona bila znatno prispevala. Da, v cerkveni kroniki izza njenega vdovstva ne najdeš strani, koder bi med dobrotniki ne bilo po večkrat brati gospejno ime.
Ko se je ustanovila v Tržiču Dekliška Marijina družba, je ona prva spoznala važen pomen te cerkvene organizacije in dala družbi v svoji hiši primerno stanovanje proti neznatni odškodnini na razpolago. Pa še na tej malenkostni najem-ščini je čestokrat popuščala.
Napram bednim in siromakom je bila prava mati. Nikdo se ni zastonj k nji zatekel. Nekoč je bila v Tržiču navada, da so siromaki domači in iz sosednih krajev v petkih hodili prosjačit od hiše do hiše. Po 50 do 60 jih je bilo pogostoma. Gospa Ahačič je zato vstajala za rana, da je skuhala cele bnce ričeta, s katerim je dopoldan pogostovala reveže. Pa tudi drugače je delila toliko miloščine, da se je večkrat občutno razdala.
Znan mi je slučaj, ko je brez pomisleka podarila zadnjih 30 gld., pa je smeje pristavila: »Zdaj je pa moja blagajna čisto prazna. Pa bo že Bog dal nadomestilo.«
Posebno je bila gostoljubna tako napram domačinom, kateri so jo posetili, kakor tudi napram tujcem. Naj je potrkal na njena vrata katerikoli potnik, prijazno je bil sprejet. Zlasti potujoče redovne osebe, moške in ženske, ki navadno prenočujejo po župniščih, je rada jemala pod svojo streho in jih pogostovala. Vse to je .pa delala s tako ljubeznivostjo in prijaznostjo, kakor bi jo ne stato ne truda ne stroškov.
Svoj rojstni kraj Tržič je iskreno ljubila. Močno jo je bolelo, ko je prehajalo posestvo za posestvom v roke nedo-mačinov. Prav to je bilo tudi povod, da je leta 1886 kupila od Kranjske industrijske družbe fužino »v Njivi«, češ da se ondi ne bo naselil kak tujec, бе »Balos« bi bila rada kupila, pa ji ni preostalo sredstev in prehitela jo je bombaževa predilnica in tkalnica. In kako se je zanimala za katoliška gibanje po svetu in doma! Koliko je darovala za misijone in cerkvene ustanove, to ve le Bog sam.
Ko bi hoteli vse podrobno napisati, bilo bi gradiva za obširno knjigo. Pa naj zadostujejo te vrstice, da ohranimo trajen spomin na eno najizrazitejših, odličnejših in plemenitejših osebnosti, kar jih je živelo in delovalo v Tržiču v preteklem stoletju.
Razno.
Padli oziroma umrli vojaki v svetovni vojski. Ker so
priglasili še nekatere, do sedaj neznane žrtve svetovne vojske, in ker je ibilo v zadnjem seznamu nekaj pogreškov, še enkrat priobčujemo' imena vseh padlih, umTlih in pogrešanih vojakov iz tržiške župnije. V seznam smo sprejeli tiste vojake, ki so se ob vojski prištevali kot tržiški faranl. Kdor se je pred mobilizacijo Stalno izselil iz župnije, tega ne smatra-
mo za župljana in ga torej rte moremo vpisati na spominsko ploščo. Nekateri padli vojaki so bili vpisani v seznam padlih že od po-kojnega župnika Potokarja, te smo sprejeli v seznam, kakor so bili od njega vpisani. Imena smo razdelili po občinah, ki so v župniji. Kaka napaka bo mogoče še vedno v seznamu, toda pri toliki župniji in tolikem številu padlih je pač težko vse natanko dognati.
Iz Tržiča: Ahačič Franc, Ahačič Janez, Ahačič Jožef, Debevc Pavel, Dobrin Franc, Dobrin. Jakob, Do-hrin Janez, Dobrin Janez, Dobrin Janez, Dolenc Franc, Dolenc Janez, Dolinar Janez, Domines Štefan, Hafner Lovro, Janežič Ivan, Jazbec Luka, Jelene Janko, Kališnik Ignac, Klemene Kristjan, Kogoj Friderik, Končina Filip, Kosmač Franc, Kosmač Ivan, Kovčič Jakob, Kunst Kari, Leskovar Štefan, Mally Peter, Meglič Andrej, Meršol Jožef, MerSol Jožef, Mladič Anton, Neuer Rotbert, Ovsenek Antom, Papov Janez, Papov Kari, Perko Ivan, Pichler Mihael, Rabič Ignac, Režek Franc, Roč-nik Aleš, Rozman Janez, Rus Gustav, Sajovic Matija, Slapar Pavel, Srečnik Ivan, Sterniša Janko, Sterniša Jožef, Stockier Henrik, Štefe Andrej, Šarabon Franc, Šarabon Janez, Štucin Jožef, Tavčar Ivan, Tavčar Vinko, Theuerschuh 'Konrad, Tišler Alojzij, Tišler Urban, Tomazin Kristjan, Tomažič Ignac, Vuk Anto«, Vuk Janez.
Iz Sv. Ane: Ahačič Franc, Carman Anton, Dolžan Gašper, Dovžan Mihael, Erlah Franc, Erlah Jožef, Golmajer Janez, Kolišnik Jožef, Kavar Gašper, Kavar Jožef, Kavar Primož, Meglič Andrej, Meglič Anton, Napret Urban, Napret Valentin, Pernuš Janez, Peniuš Jakob, Pernuš Jurij, Schwik-kert Vilko, Sitar Franc, Zupan Anton.
Iz Doline: Golmajer Gašper, Koder franc, Meglič Jožef, Oman Matija, Primožič Jakob, Tišler Alojzij, Tišler Gašper.
Iz Bistrice: Dežman Franc, Jane Franc, Jane Janez, Jane Melhior, Košir Simon, Mokorel Franc, Podrekar Jožef, Stritih Matija, Vilfan Janez.
Bistričani so za cerkev pripeljali kakih 60 voz peska brezplačno. Vsem, ki so pesek vozili in tudi onim, ki so ga kopali, prav iskrena hvala! Bog plačaj!
Procesiji sv. Fiorijana In Sv. Reš. Telesa sta se letos prav lepo izvršili. V procesiji sv. Fiorijana je korakalo 2010 ljudi, med njimi požarne brambe iz Tržiča, Loma, Križa in Kovorja z godbo. Motili so le številni gledalci na trgu! Tudi pri procesiji Sv. R. T. je bila udeležba zelo častna, radovednežev ob ulici je bilo že mnogo manj, kar je pač razveseljivo. Zelo je povzdignila slovesnost procesije godba na pihala, ki se je zlasti po glavnem trgu prav lepo slišala. Pri prvem in drugem blagoslovu je bil res impozanten pogled na vso množico, zbrano pri blagoslovu. Procesije se je udeležil tudi g. patron in zastopniki nekaterih uradov. Vsem iskrena hvala!
Naš kor je za praznik Sv, R. T. proizvajal Griesbacher-jevo mašo Stella maris. Sodeloval je celotni pevski cerkveni zbor, domači kvartet na lok, pomnožen z 2 klarinetoma, 2 trombama, 2 rogovoma in basovsko pozavno. Lahko rečemo, da je proizvajanje napravilo res mogočen utis na vse. Ce bi bilo še par moških glasov več, bi bil naš pevski zbor prav krasen; vsekakor pa je prav dober in — zelo požrtvovalen — ker se naši pridni pevci žrtvujejo samo za »Bog lonej«.
Novo mašo bo pel v nedeljo 12. julija ob 10. uri v naši župni cerkvi tukajšnji rojak čast. g. Filip Mali iz reda oo. Cistercijencev v Stični. Svojo prvo novo mašo bo sicer pel 5. julija po samostanskih pravilih v samostanu v Stični, 12. julija bo pa novo mašo ponovil tudi v domači župniji.
Popravek. V zadnji številki je tiskovni škrat pogrešil na 3. strani spisa o podružnici sv. Jožefa nekaj napak. Tako se mora glasiti v 12. odstavku mesto »vsako tretjo leto tretjo nedeljo«« — pravilno »vsako leto tretjo nedeljo po veliki noči«. In v zadnjem odstavku mesto »na stolpu« — na stropu.
Odgovorni urednik Matija Skerbec.
Tisk ^Zadružne tiskarne* v Ljubljani.