POPLAVNA PODROČJA V POREČJU HUDINJE (S 15 T A B E L A M I , 15 D I A G R A M I , 12 R I S B A M I T E R 29 F O T O G R A F I J A M I M E D B E S E E I L O M I N 1 K A R T O V P R I L O G I ) FLOOD AREAS I N THE HUDINJA RIVER BASIN ( W I T H 15 T A B L E S , 15 D I A G R A M M S , 12 D R A W I N G S A N D 29 P H O T O G R A P H S I N T E X T A N D 1 M A P I N A N N E X ) M I L A N NATEK SPREJETO NA SEJI RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI I N UMETNOSTI DNE 20. M A J A 1982 Uredn išk i odbor Svetozar Ilešič, I van Gams, Drago Meze, M i l a n Orožen Adamič , M i l a n Š i f re r UREDIL A K A D E M I K SVETOZAR ILESlC Izvleček U D K 551.482.215.3 (497.12-11) : 911.3 Poplavna področja v porečju Hudinje Študi ja prikazuje poplavna območja ob Hud in j i — v vzhodnem slovenskem predalpskem svetu. Za porečje Hudinje, k i mer i 163,2 km2, so podane osnovne p r i - rodnogeografske značilnosti (geološko-litološka in reliefna sestava, k l imatske in hidrološke oznake). V družbenogeografskem orisu so prikazane pomembnejše regulacije potokov in osuševanja zamočvir jenih predelov. V zadnj ih 50 let ih so se zmanjšala poplavna področja od 369 na 138 ha. Razčlenjena je nekdanja in današnja izraba potokov v gospodarske namene ter oskrba s pitnio vodo. Na osnovi zemlj iških ku l tu r so orisane temeljne spremembe v kmet i jsk i izrabi ta l (1896—1977). Prikazane so osnovne značilnosti v spremembah števila prebivalstva v le t ih 1869—1981. Abstract UD C 551.482.215.3 (497.12-11) : 911.3 Flood Areas i n the Hudinja River Basin (East Slovenia) The study deals w i t h the f lood areas along the r iver Hudin ja in the eastern Slovene pre-Alpine region. For the Hudin ja r iver Basin, wh ich extends over an area of 163,2 sq. km, basic physical-geographical characteristics are given (geological- l i thological and relief composition, cl imatic and hydrological features). I n the socio-geographical description more important regulation of brooks and meliorat ion of marshy parts are presented. Dur ing the last 50 years the tota l surface of 369 ha of f lood areas has been reduced to 138 ha. The author analyses the former and the present use of running waters for both economiic purposes and for the supply of dr inking-water. Presented are the basic changes in the agricul tural land use (1896—1977) as wel l as the basic differences in the population growth (1869—1981). Naslov — Address Mi lan Natek, strokovni svetnik Geografski inšt i tut Antona Mel ika Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Novi t rg 4/I I . 61000 L jub l jana Jugoslavija 1. UVOD Predel predalpskega sveta, k i ga odmaka H u d i n j a z gosto razpredenim rečnim omrežjem, n i enotna pokraj insko homogena enota. Raznovrstna kam- ninska sestava površja, njegova tektonska s t ruk tura ter paleogeografski i n hidrogeografski razvoj se neposredno kažejo v njegovi današnji re l ie fn i raz- členjenosti. Hud in ja kot osrednja vodna žila, k i s svoj im celotnim porečjem zajema 163,2 km2 površja, ima svoje pov i r je visoko na Pohor ju, pod razvodnim hrb tom med Dravo i n Savinjo (Volovica 1456 m, T u r n 1463 m, Poljevec 1425 m in 1450 m). V tem slemenu, k i ga sestavljajo metamorfne kamnine (diaftor i t i ) , ima Hud in ja svoj začetek: n jen desni krak, domačini iz Rakovca ga imenujejo P a š k a v o d a , izv i ra v nadmorski v iš in i 1320 m, in sicer pod jugovzhodnim pobočjem Volovca (na top. ka r t i 1 :25.000, Volovica 1456 m). Lev i k rak Hud i - nje, k i s svo j imi pov i rn im i grapami razjeda krčevino Polevc (na top. ka r t i Poljevec), je med kotama 1425 in 1450 m, v nadmorski v iš in i okol i 1.385 m (si. 1). Za Hud in jo je značilno, da s svoj im k r a t k i m tokom (26 km) in z znatnim strmcem (povprečno 22,4 °/«o) prečka na svoj i pot i od izv i ra do iz l iva več geološko-tektonskih, pr irodnogeografskih i n gospodarskogeografskih zaokrože- n i h enot, i n sicer a) južna pobočja močno razjedenega Pohor ja s saminami; b) n i ž j i svet Doliško-vitanjskega podolja, k i prehaja na vzhodu brez večj ih vmesnih orografskih pregraj v Dravin jske gorice; c) tesno dolino Socke, k je r se prebi ja Hud in ja skozi vzhodne (Vitanjske) Karavanke; č) prečno prereže gr ičevnat i svet Dobrnskega podolja, k i sestavlja severno obrobje Celjske kot l ine; d) spodnj i tok pa si je Hud in ja izobl ikovala v ravninskem svetu severo- vzhodnega predela Spodnje Savinjske doline. Čeprav je Hud in ja po vodnatosti in svojem nekdanjem gospodarskem po- menu osrednj i i n najpomembnejši potok v tem predelu predalpskega sveta, pa ne smemo prezret i n jen ih g lavn ih pr i tokov: z desne strani dobiva J e s e - n i c o in D o b r n i c o. N jen najpomembnejši lev i pr i tok, k i ga sprejme že na obrobju Celjske kot l ine, j e T e s n i c a al i F r a n k o l o v s k i p o t o k . N je- govo pov i r je je v vzhodnem predelu Dol iško-vi tanjskega podolja, nato se v tesni do l in i prebi ja skozi Vi tanjske Karavanke pro t i j ugu (med Stenico 1091 m i n Konj iško goro 1012 m). V zadnjem desetlet ju je dobila Hud in ja v svojem spodnjem toku še (Vzhodno) L o ž n i c o al i B e z o v i č n i c o . Vse do nedavnega, t j . do regu- lac i je V o g l a j n e (1966—1968) med štorsko železarno i n novo celjsko tovorno železniško postajo na Čretu (od 1973. leta), je b i la (Vzhodna) Ložnica desni p r i t ok Vog la jne p r i (celjskem) Bežigradu. K l j u b temu, da so števi lne povodn j i pop lav l ja le danjo ravnico Vzhodne Ložnice vse do n jene regulac i je v le tu 1974, i n je n jen pop lavn i svet sodil po vsem svojem širšem porek lu že nepo- sredno v porečje Vogla jne, pa menimo, da je n jena najnovejša pretoči tev v Hud in j o to l ikšnega pomena, da jo moramo obravnavat i že v sk lopu H u d i n j i - nega porečja. Znač i lna i n najobsežnejša poplavna območja ob H u d i n j i ter ob n jen ih p r i t o k i h so nastala v spodnj ih del ih, i n le redkok je ob s redn j ih de l ih n j i h o v i h dol in. Poglav i tna poplavna območja so b i la ob Dobrn ic i med Dobrno i n P r i - stovo ter ob n jenem na jbo l j spodnjem toku pod Hrenovo. Tesnica je najpogo- steje pop lav l ja la današnje t ravn i ke med F ranko lov im i n Ivenco (Globoško polje), n jen l ev i p r i t o k Drežnica z Rovšco pa med nasel jem Jankova i n Ivenca. Znatnejše poplavno območje je b i lo ob (Vzhodni) Ložn ic i oziroma Bezovičnic i ; pr ičelo se je pod Gradiščem i n je segalo s k r a j š i m i p r e k i n i t v a m i vse do njenega ust ja v Vogla jno. H u d i n j a v svojem zgorn jem i n srednjem toku n i izob l ikova la t i p i čn ih po- p lavn ih območi j . Tam je ponavadi prestopi la svoja bregova le ob več j i h n a l i v i h i n neur j i h , i n sicer največ v Do l i ško-v i tan jskem podo l ju (med H r o v a č j i m m l i - nom i n V i tan jem) . Ož j i pas nekdanjega poplavnega sveta ob H u d i n j i se je SI. 1. V pov i r ju Hudiinje stoji zaselek Rakovec (ok. 1100 m). K ž iv l jenju so ga p r i k l i - cale neagrarne dejavnosti (glažute in gozdarstvo), k i so slonele na izrabi gozdov in pogonske moči Hudinje. pričel p r i Socki in je s k ra jš im i p rek in i t vami segal vse do Višn je vasi. Ko Hud in ja prestopi na severno obrobje Celjske kotl ine, k j e r se n jen i s t rugi ne- nadoma zmanjša strmec (na 6,2 °/oo), je nastalo ob nje j značilno poplavno ob- močje, k i je segalo domala v strnjenem pasu vse do njenega ust ja v Voglajno p r i Spodnj i Hud in j i . To je bi lo poglavitno poplavno območje ob Hud in j i . Nje- gov nastanek je povezan z značilnostmi celjskega hidrografskega stičišča, k i ga napajajo vode iz alpskega i n predalpskega hr ibov ja ter z območja Vogla jn- skega podolja. Njegovo padavinsko zaledje znaša 1673 km2 , k je r je povprečna letna kol ič ina padavin med 1000 do 1600 mm. Narasla Savinja je s svojo vod- natostjo in znatnim strmcem zajezila iz l iv Voglajn i , Hud in j i i n vsem drug im pr i tokom, k i j i h sprejema p r i Celju. Zategadelj so Sav in j in i p r i t ok i na tem območju prestopi l i bregove pogosteje kot so j i m to narekovale nj ihove lastne hidrološke značilnosti. Za severovzhodni del Celjske kot l ine je značilno, da se je vsa novejša poselitev naslanjala i n razvi ja la ob g lavnih prometnicah, k i peljejo p ro t i Celju. P r i tem je cesta pro t i severu (Cel je—Vojnik—Maribor) , k i je odsek nekdanje pomembne obalpske prometnice, naslonjena na dolino Hudin je i n na n jen nekdanj i poplavni svet, še danes izredno pomembna. Še danes pomeni eno izmed najpomembnejših urbanizaci jskih osi na območju celjske občine; ob n je j rastejo indust r i jsk i obrat i i n nova naselja industr i jskega prebivalstva. Predel ob Hud in j i med Celjem in Vo jn i kom je območje intenzivnih indust r i - al izaci jskih vp l ivov že več kot šestdeset let i n zato tud i koren i t ih družbeno- go- spodarskih i n f iziognomsko-geografskih sprememb. Še danes namenja človek nekdanjemu poplavnemu svetu ob H u d i n j i (med Vo jn ikom in Spodnjo Hudinjo) izredno pozornost: z regulaci jami i n d rug imi posegi nenehno bd i nad hudour- niško Hud in jo i n n jen imi pr i tok i . Z regulaci jami, k i so odpravi le povodnj i , se je ta predel čedalje bol j vk l jučeva l v sklop celotnega celjskega industr i jsko- gospodarskega i n urbanega organizma. Leta 1971 je živelo v celotnem današnjem porečju Hudin je (toda brez naselij, k i so vk l jučena v k. o. Spodnja Hudinja) 19.229 l j ud i (1981. leta 20.366), k i so preb iva l i v 101 naselju. Od tega je bi lo 23,8% kmeti jskega živ l ja, kar nas opozarja na precejšnjo stopnjo razslojenosti podeželskega prebivalstva. Danes je večina Hudinj inega porečja vkl jučena v širše vp l ivno območje Celja, k i zajema okrog 230.000 prebivalcev ( D o m i t r o v i č - U r a n j e k , 1979, 153). Mesto Celje z 39.579 prebivalc i v le tu 1981 obsega 2404 ha. N i presenet- l j ivo, da so zaradi neugodnih b iva ln ih pogojev, k i j i h nud i staro industr i jsko mesto z »umazano industr i jo«, čedalje močnejše težnje k presel jevanju l j ud i iz ožjega mestnega jedra v bol j pr iv lačne obmestne predele ( Š p e s , 1979 i n 1981), posebno tiste, k i so že izven neposrednih in škodl j iv ih vp l ivov onesna- ženega celjskega ozračja. Z oziroma na lokaci jo celjske »umazane industr i je« i n pogostost prevladujočih vetrov postaja tud i nekdanj i poplavni svet ob Hu- d i n j i (med Zgornjo Hud in jo i n Višnjo vasjo) izredno pr iv lačen za poselitev. Nekdanje poplavne površine ob spodnji Hud in j i pa so zaradi svojega polo- žaja izredno pr iv lačne tud i za številne veje specializiranega kmet i js tva v in - dustr i jskem predmestju. Takega kmet i js tva tam sicer še ni, ver jetno pa bo prišlo že v najkra jšem času tud i na tem območju do korenite preosnove kme- t i jske proizvodnje, k i se bo bol j kot doslej preusmeri la za oskrbo mestnega prebivalstva. 2. POPLAVNA PODROČJA V POREČJU HUDINJE Doslej poplavni svet ob Hud in j i in n jen ih p r i tok ih še n i doživel podrob- nejše strokovne osvetlitve. Zato skušamo v tej razpravi pr ikazat i nekatere njegove geografske značilnosti na podlagi ugotovitev terenskega dela v le t ih 1977 in 1978. S tem delom smo želeli spoznati nekdanj i (do regulacij) i n da- našnji poplavni svet ob Hud in j i i n n jen ih p r i tok ih ter učinke in posledice števi ln ih človekovih prizadevanj, s kater imi je želel prepreči t i al i vsaj zmanj- šati razdiralne učinke hudourniških voda. 2.1. Obseg poplavnih območij (do regulacij) Proučevanje je pokazalo, da je bi lo v današnjem porečju Hudin je še v let ih med obema vojnama okol i 763 ha poplavnega sveta, od tega b l izu 370 ha površin, k i so j i h zalivale redne povodnj i . I n prav na teh 370 ha so se razvi le t ipične obl ike poplavnega sveta, kar se je neposredno odražalo tud i v gospo- darski izrabi zemljišč (prevlada t ravnikov). Ugotov i l i smo, da je skoraj ob slehernem potoku, k i priteče s hribovskega al i gričevnatega sveta na ravnino, ožj i a l i širši pas poplavnega območja. Toda v naš sklepni pregled smo lahko vk l j uč i l i le t ista poplavna območja, k i j i h je bi lo mogoče še zarisati na ka r t i v mer i lu 1 : 25.000. Zato smo lahko na pr i loženi ka r t i pr ikazal i t ista poplavna področja, k i segajo na jmanj 25 m stran od struge. Tud i v tabelaričnem pr ikazu poplavnih območij (gl. tabelo 1) so zajete le tiste površine, k i j i h je bi lo mogoče vr isat i na karto in s pomočjo planimetra izra- čunati n j ihove površine. O b D o b r n i c i j e bi lo 40,5 ha poplavnih območij, od tega skoraj polovica (48,2 %>) površin, k i so j i h zalivale redne oziroma pogostejše poplave. Dobrnski poplavni svet je segal skoraj v sklenjenem pasu od nekdanjega Pravnarjevega ml ina na severu (Zavrh) do Miklavžekove žage v Pr is tov i pod Dobrno. Po- gostejše poplave so bi le v glavnem omejene le na ožj i pas ob Dobrnici , i n sicer v Zavrhu na severu ter območje med Dobrno in Pristovo, k je r so se uč ink i povodnj i prepletal i še z visoko gladino talnice. Redkokdaj so visoke vode zali le t ravn ike i n cesto še pod nekdanjo Šandrovo kovači jo (Vinska Gorica). Ožj i pas poplavnega sveta je tud i ob spodnjem toku Dobrnice, pod naseljem Hrenova (za vse navedbe pr im. kar to v pri logi). T e s n i c a al i F r a n k o l o v s k i p o t o k z D r e ž n i c o je najpo- membnejši p r i tok Hud in je ob njenem vstopu v Celjsko kot l ino. Redne po- vodnj i ob Tesnici so zalivale okrog 8 ha kmeti jskega zemljišča, medtem ko so ga visoke oziroma redkejše poplave prekr i le še dodatnih 14 ha. Poplavni svet ob Tesnici je segal skoraj v sklenjenem pasu od naselja Verpete pa do njenega ustja p r i graščini Tabor v V išn j i vasi (si. 2). Za spoznanje obsežnejše je bi lo poplavno področje v porečju D r e ž n i c e , levem p r i t oku Tesnice p r i Ivenci. Tod so obsegale redne poplave nekaj nad 13 ha, izjemno visoke povodnj i pa so zali le 25,5 ha. Poplave ob R o v š c i a l i R o v š k e m p o t o k u so zajele predvsem t ravnike od severnega dela Jan- kove navzdol, medtem ko so bi le ob D r e ž n i c i od Trbovškovega ml ina (v Ma l ih Dol ih) navzdol. SI. 2. Med Ivenco in Frankolovim je poplavljala Tesnica ožj i pas obvodnega kme- tijskega zemljišča. Pogled na del njene struge, k i so jo uredi l i 1972. leta. Od tod navzgor so pričeli v letu 1979 z novimi regulacijami, k i bodo rešile Globo- ško polje pogostih poplav. Izredno obsežne i n do lgot ra jne poplave so zal ivale kmet i j ske površ ine ob (Vzhodni) L o ž n i c i i n n jenem levem p r i t o k u D o b n i š c i . Redne poplave so p rek r i va le ob Ložn ic i 127 ha t ravn ikov , obsežnejše povodn j i pa še dodatn ih 77 ha. Pop lavn i svet ob Ložn ic i je segal v s t rn jenem pasu od njenega us t ja v H u d i n j o (še p re j v Vogla jno) p r i Začretu pa navzgor vse do kamnoloma nad B i kovškov im m l i n o m v Gradišču. Visoke povodn j i ob D o b n i š c i , k i je l ev i p r i t ok Ložnice pod nasel jem Proseniško, so zal i le 104 ha t r avn i kov i n deloma t u d i n j i v , medtem ko so za- je le redne poplave 87 ha t ravn ikov . Pop lavn i svet ob Dobnišci se prepleta do- mala povsod še z visoko gladino talnice, k i j e osnova zamočvi r jenost i kme- t i jskega zemljišča. Povodn j i so zal ivale t r avn i ke ob potoku, k i ima p o v i r j e pod nasel jem M a r i j a Dobje i n Draml je , v vsem ravn inskem oziroma do l in - skem obsegu. Najobsežnejše področje nekdanjega poplavnega sveta je b i lo ob H u - d i n j i . V n jenem zgorn jem poreč ju (do V i tan ja ) so pop lav l ja le iz jemno v i - soke vode J e s e n i c e , H u d i n j e i n H o č n e oko l i 26ha kmet i j skega zemlj išča, selišč i n cestišč. Tamka jšn je jedro poplavnega sveta je b i lo ob H u d i n j i , i n sicer med zgorn j im delom trga, k j e r so še danes povodn j i ob hu jš ih n e u r j i h (pr im. t u d i M e l i k , 1957, 134; K L S I I I , 309 i n Poroči lo 1981) i n H r o v a č j i m ml inom. Ož j i pas poplavnega sveta je še ob Jesenici med nek- d a n j i m Ho fbaue r j ev im i n S la t inškov im m l i n o m v Spodnjem Dol iču. Ob H o č - n i , levem p r i t o k u H u d i n j e v V i t an ju , za l i je jo visoke vode predvsem t r a v - n ike med opuščenim Urančev im i n nekdan j im Obrčev im m l i n o m v nasel ju L jubn ica . Poplavna območja v poreč ju s r e d n j e H u d i n j e , to je med Socko i n V išn jo vasjo, so obsegala 36 ha, medtem ko so iz jemno visoke vode pre- p lav i le b l i zu 78 ha kmet i jskega zemlj išča. Redke, a iz jemno visoke povodn j i so zal i le t r a v n i k e t u d i ob spodnjem de lu T r n o v š č i c e a l i T r n o v e l j - s k e g a p o t o k a . Povodn j i ob C r e š k o v i c i z V r b n i c o , desnem p r i - t o k u Hud in je , so b i le rednejše i n so skupaj s ta ln ico pr ispevale k nastanku manjšega poplavnega sveta. Sklenjeno območje poplavnega sveta ob H u d i n j i se j e pr ičelo t i k nad us t jem S a n d r i c e ; segalo je vse do ust ja Dobrnice i n še napre j do iz l iva Tesnice p r i Taboru nad Vo jn i kom. Najobsežnejši kompleks poplavnega sveta smo spoznali ob s p o d n j i H u d i n j i , to j e pod V išn jo vasjo, k j e r se n jena st ruga zareže v akumu la - ci jsko ravnico Cel jske kot l ine. Na tem območju, k j e r znaša povprečn i strmec današnje H u d i n j i n e struge le še okrog 3,5 %o, so obsegale redne povodn j i b l i zu 78 ha. Te so izobl ikovale t ip ično poplavno območje, k i v spodnjem de lu ne- posredno preha ja v pop lavn i svet ob Vog la jn i i n n jen ih t amka j šn j i h p r i t ok ih . Skra tka, na jbo l j spodnj i del Hud in j inega poplavnega območja že sodi v sklop celjskega C r e t a (pr im. M e l i k , 1957, 462). Znači lno pa je, da je p r iha ja lo Tabela 1. Pregled nekdanjih in današnjih poplavnih področij v porečju Hudinje (v ha) Obseg vseh Današnja Z regulacijami Porečje poplavljenih področij poplavna področja ^ p l a T p o d r o l f 6 Dobrnica Tesnica Drežnica 40,50 22,04 25,40 19,50 8,00 13,40 21,00 14,04 12,00 5,70 12,80 25,40 5,70 8,00 13,40 4.80 12,00 34,80 9,24 13,80 21,00 9,24 Tesnica skupaj: 47,44 21,40 26,04 38,20 21,40 16,80 9,24 9,24 Ložnica Dobnišca 203,52 104,22 127,00 86,94 76,52 17,28 31,92 67,56 31,92 67,56 171,60 36,66 95,08 19,38 76,52 17,28 Ložnica skupaj: 307,74 213,94 93,80 99,48 99,48 208,26 114,46 93,80 Zgornja Hudinja Srednja Hudinja Daj niča Spodnja Hudinja 25,62 77,55 34,92 229,06 36,09 15,56 62,23 25,62 41.46 19,36 166,83 25,62 12,93 3,48 8,29 3,48 25,62 4,64 64,62 31,44 229,06 27,80 12,08 62,23 36,82 19,36 166,83 Spodnja Hudinja skupaj: 263,98 77,79 186,19 3,48 3,48 260,50 74,31 186,19 Porečje Hudinje skupaj: 762,83 368,72 394,11 185,41 138,35 47,06 577,42 230,37 347,05 A = obseg poplavnega sveta ob visokih povodnj ih B = obseg pogostejših oziroma rednih povodnj i C = razlika med A in B (A — B) SI. 3. Del nekdanje voglajnske struge je postal »kanal« za industri jske od- plake. Na dnu struge so usedline onesnažene industri jske vode. V to mehko »industrijsko akumulacijo« se je zajedla voda in ustvarila manjšo teraso. p rav na tem območ ju pogosteje kot k j e r k o l i d rug je ob H u d i n j i do v i sok ih povodn j i . Te so ponavadi prep lav i le ka r 264 ha zemlje, i n sicer v precej sk le- n jenem pasu od V o j n i k a pa do severnega obrobja Celja. Tuka jšn je poplave niso b i le vedno le odraz h id ro lošk ih i n v remensk ih znači lnost i Hud in j inega po- rečja, temveč so mars ikda j nastale zaradi naras l ih voda Voglajne, Kopr ivn ice , Sušnice i n celo Savinje, k i so zaprle H u d i n j i no rma ln i odtok. Zato moramo povodn j i na cel jskem Čre tu uvrščat i v posebno zvrst, k i so skupaj s soraz- merno v i sok im n ivo jem talnice us tvar i le samosvoj t i p poplavnega sveta (si. 3). H u d i n j a dobiva v svojem spodnjem toku le D a j n i c o , n jen l ev i p r i - tok pod Šmar je to. Tud i svet ob Dajn ic i , k i odmaka del terc iarnega g r i čev ja pod Tomažem (444 m), j e b i l pogosto poplav l jen. Spodn j i del Dajn ice med Ško f j o vasjo i n Zgorn jo Zadobrovo je b i l pod v p l i v i najpogostejš ih povodn j i . Te so zavzemale b l i zu 16 ha kme t i j s k i h zemlj išč, medtem ko so pop lav i le visoke povodn j i do 35 ha površ in (vse podrobnost i gl. v tabel i 1 i n na k a r t i v pr i log i ) . 2.2. Površinska razmerja med rednimi (pogostimi) in visokimi povodnjimi Razl ika med pop lavn im svetom, k i so ga zal ivale i n obl ikovale redne po- v o d n j i i n t i s t im, k i je rezu l ta t občasnih, a v i sok ih voda, se zelo spremin ja v posameznem področju. Zato je težko postav i t i kak ršnoko l i t rdnejšo, na p r i - r odn ih danost ih porečja temelječe spoznanje. Podrobnejš i pregled pokaže, da se površine rednih a l i pogostejših in v isokih povodnj i v glavnem ujemajo ozi- roma skladajo s t remi znači ln imi odseki strug poplavnih potokov: z zgornj im, s srednj im i n spodnj im tokom. Sleherni izmed teh ima različno oblikovano danjo ravnico in različno velikost zaledja. Zasnovanost poplavnega območja ob spodnjem delu reke je odvisna od osnovnih sestavin celotnega porečja, k i pogojujejo poplave. Nasprotno pa so poplavni predeli v zgornjem toku pona- vad i odsev pr i rodn ih razmer pov i r j a in njegovega zaledja. Osnovni pogled nam pokaže takole podobo: v zgornjem toku prevladujejo poplavna področja, k i so j i h izoblikovale visoke povodnj i , medtem ko je za spodnje dele rek zna- či lna prevlada rednih, to je t ip ičn ih poplavnih območij. Poudar i t i je treba, da je obseg rednega in izjemno širokega, a zato manj izrazitega poplavnega ob- močja odvisen predvsem od mikrore l ie fne izoblikovanosti i n šir ine danje ravnice. Za zgornj i tok Hudin je je značilno, da nima poplavnega sveta, pač pa njeno danjo ravnico zal ivajo le visoke povodnj i . Ob srednjem toku Hudinje, med Socko i n Strmcem oziroma Višnjo vasjo, pokr iva jo visoke povodnj i več kot dvakratno površino rednega poplavnega območja. Razmerje med poplavnim svetom in v isok imi povodnj imi ob spodnjem toku Hudin je znaša 1 :3,69 (ob Dajn ic i le 1 :2,24). Tuka j smemo bol j kot k je rko l i drugje računat i tud i z za- jez i tvami hudinjskega odtoka, kar je povečevalo obseg zemljišča, k i so ga za- l iva le visoke povodnj i (prim. tud i si. 2). Poplavni svet v porečju (Vzhodne) Ložnice nam nud i zanimivo pr imer- javo razmerja med površinami z redn imi in v isok imi povodnj imi . Redne po- vodn j i so izobl ikovale poplavni svet na 127 ha, medtem ko visoke povodnj i zal ivajo še dodatnih 77 ha kmet i jsk ih površin. Potemtakem je razmerje med površinami rednih in v isokih povodnj i v porečju Ložnice 1 :1,6, kar daje precej drugačno vrednost, kot smo jo izračunal i za spodnji tok Hudinje. V po- reč ju Dobnišce zavzemajo visoke povodnj i 104 ha t ravnikov, redne povodnj i pa so omejene na 87 ha kmet i jsk ih zemljišč; številčno razmerje med arealom v isokih i n rednih povodnj i znaša 1,2 :1. Pregled poplavnih predelov v današnjem porečju Hudin je nam pokaže, da so redne povodnj i zavzemale b l izu 369 ha kmet i j sk ih zemljišč, medtem ko so visoke povodnj i zalivale še dodatnih 394 ha. To pomeni, da je bi lo t ipično poplavno območje, s kater im je računal kmečki človek p r i svojem gospodar- stvu, omejeno le na 48,3 % površin, k i so j i h zalivale najv iš je povodnj i (ali v razmer ju 1 :2,07). Temu povprečnemu deležu poplavnega sveta, k i ga zal ivajo redne poplave v vsem porečju Hudinje, se je najbol j pr ib l iža l poplavni svet ob Dobrnic i (48,2%), Drežnici (52,8 °/o), srednjem toku Hudin je (46,5%) ter ob Dajn ic i (44,6%). Povsod drugod je odstotek n iž j i : delež rednih poplav ob Tesnici je znašal 36,3 % v p r imer jav i z razprostranjenostjo v isokih povodnji , ob spodnjem toku Hud in je 27,2 °/o. Poleg že omenjenega poplavnega sveta v porečju Drežnice, k i je obsegal več kot polovico površine, k i so jo zali le v i - soke povodnj i , vel ja podobna ugotovitev tud i za porečje Ložnice, k je r visoke povodnj i p rekr i je jo že manj kot dvakra tn i obseg rednih poplav. P r i osvet- l jevan ju poplavnega sveta v porečju (Vzhodne) Ložnice je potrebno poudar i t i njegovo prirodnogeografsko značilnost. Med g lavn imi zasnovami povodnj i v porečju Ložnice so kamninska pisanost, močna razčlenjenost površja, njegova gospodarska (kmeti jska) izraba (vinogradi i n vse do nedavnega visok odstotek ornih površin), rečni strmec in padavinski režim ter neurja, k i so izredno zna- čilni vremenski pojav gričevnatega sveta pod južnim pobočjem Konjiško—bo- škega hribovja. 2.3. Današnji poplavni svet Že od nekdaj si je č lovek pr izadeval, da b i s svo j im i posegi v okol je od- s t ran i l poglav i tne povzroči te l je pogostejših poplav. Mars i k j e so njegova p r i - zadevanja rod i la uspeh. Povsod tam, k j e r niso p r i s top i l i k ce lov i t i p reure- d i t v i vodnega omrežja i n s tem niso odst ran i l i vseh pog lav i tn ih vzrokov za nastanek povodnj i , so se ohran i la poplavna območja, sicer v skrčenem ob- segu, vse do današnj ih dni . V poreč ju Hud in j e se je ohran i la več kot ena t r e t j i n a (138 ha) nekdan j ih , obstoječih še po p r v i svetovni vo jn i , pop lavn ih območi j . Ta so še danes pod v p l i v o m poplav. Površ ina tistega zemljišča, k i so ga zal ivale le visoke po- vodnj i , se je zmanjšala za 75,7 °/o i n danes obsega le še 185,4 ha. Do danes so se poplavna območja ohran i la v spodnjem toku Dobrnice pa ob Tesnici do nekdanjega Vr iskovega m l ina v Ivenc i ter v nekdan jem ce- lo tnem obsegu porečja Drežnice. Znatno pa so se pop lavn i predel i sk rč i l i ob (Vzhodni) Ložn ic i te r Dobnišci. Danes je ob Ložnic i le še 32 ha (t. j . 15 % od SI. 4. Tik nad levim bregom Tesnice (v Verpetah) je izvir Toplice (210 C), k jer so zgradili manjši bazen za kopanje že med obema vojnama. Ob njem je postavil Josip Karlovšek perišče, k i še danes pr ivabl ja gospodinje iz bližnje okolice. nekdanj ih redno poplavl jenih kmet i j sk ih površin), ob Dobnišci pa 68 ha (t. j . 64,8 %>) poplavnega sveta. Z regulaci jami Hudin je so b i l i odstranjeni števi ln i poglav i tn i razlogi, k i so pomembno pr ispeval i k povodnj im i n nastanku poplavnih območij. Vse do danes n i prišlo v zgornjem toku Hud in je (do Vi tanja) do bistvenih sprememb areala kmeti jskega zemljišča, k i ga prep lav l ja jo redke, a visoke povodnj i . Ob srednj i Hud in j i je le še 16,7 %> nekdanjega poplavnega sveta, k i ga zalivajo le visoke vode. V tem predelu Hud in je je poplavni svet v glavnem osredoto- čen na oba njena tukajšnja najpomembnejša pr i toka — na Trnovščico in Creškovico z Vrbnico. Po zadnj i svetovni vojn i , zlasti po katastrofaln i povodnj i v j u n i j u 1954. leta (prim. M e l i k in sod., 1954), je bi la temel j i to preurejena večina struge spodnje Hudinje. Se danes j i namenjajo izredno skrb, zlasti p r i u t r j evan ju bregov i n varovaln ih nasipov (si. 9 in 10). S tem so odstrani l i v spodnjem toku Hudin je večino vzrokov za povodnj i . Tud i visoke povodnj i niso bi le redke v tem delu hudinjskega toka. Le ob zgornjem delu Dajnice se je ohrani l ozek pas poplavnega sveta, k i mer i le še okrog 3,5 ha. V tem delu Hudin je se je ohrani lo le še 1,3 %> nekdanj ih površin, k i so j i h zalivale visoke povodnj i . (Vse podrobnosti so prikazane na ka r t i v pr i log i ter v tabel i 1). P r i pregledu poplavnega sveta v porečju Hudin je je treba opozorit i na dve območji, k je r so se zaradi človekovih posegov povečale površine t ravn i - kov, k i j i h zal ivajo pogostejše poplave. Oba pr imera sta v neposredni zvezi z gradnjo avtoceste A r j a vas—Hoče, in sicer v porečju Ložnice: a) Na desni strani Bezovičnice, med kamnolomom in B ikovškov im do- mom (z ml inom in nekdanjo žago) med Tomažem in Gradiščem, se je ozek pas nekdanjega poplavnega sveta razšir i l še za nekaj metrov v zadnj ih desetih let ih. Ob gradn j i ceste so lomi l i apnenec v že omenjenem kamnolomu, k i s to j i na levem bregu potočka, medtem ko je lokalna cesta med Ljubečno in Bezovico speljana po desni strani Bezovičnice. Zaradi odvoza lomljenca so delno zasuli strugo potoka. Po opust i tv i kamnoloma, struge niso poglobi l i na nekdanj i nivo. P l i tva struga, k i je v tem delu takorekoč brez bregov, je osnovni razlog, da se razl i je jo narasle vode po t ravn ik ih i n n j i vah i n marsi- kdaj sežejo celo do ceste. b) Vzporedno z zgradi tv i jo v iadukta Zepina (dolžina 140 m) na cesti A r j a vas—Hoče (med naseljema Glinsko i n Cerovec) so prestavi l i prečno na dolino Dobnišce kra jevno cesto, k i je vsaj za 70 cm dvignjena nad danjo ravnino; prek potoka so zgradi l i nizek most z majhno prepustnostjo. Ob vsakem močnejšem deževju je postala lokalna cesta pregraja, k i je prepreče- vala normaln i odtok narasl im vodam i n j i h je zajezila. Zaradi tega je pr iha- ja lo za zgorn j im robom ceste do obsežnih poplav, k i so j i h stopnjevala tud i zamočvir jena t la v do l in i Dobnišce. Da b i odprav i l i glavnega povzročitel ja obsežnih povodnj i , so v le tu 1976 zgradi l i nov i most, k i ima večjo prepustnost; dv ignjen je za 1,5 m nad danjo ravnino. V zadnj ih le t ih na tem področju n i bi lo povodnj i . Današnja poplavna območja obsegajo v porečju Hud in je le še okrog 138 ha, večinoma t ravn išk ih površin, medtem ko obsežnejše povodnj i pre- k r i j e jo še dodatnih 47 ha zemljišč. Z regulaci jami se je zmanjšal obseg poplavnega sveta. Poleg tega se je spremenilo tud i razmerje med površinami z rednimi poplavami i n v isok imi povodnj imi . Med obema vojnama so poplav- l ja le redne povodnj i samo 48,34 %> površin, k i so j i h zajele visoke vode (1 :2,1), medtem ko danes zavzemajo redne povodnj i 74,6 % (1 :1,34) zemljišč, k i so še v dosegu v isokih povodnj i . Današnj i poplavni svet ob Hud in j i i n n jen ih p r i t ok ih (brez porečja Vzhodne Ložnice) zajema komaj 0,24 %> porečja, medtem ko je obsegal še v le t ih med obema vojnama 0,95 °/o. S č lovekovimi posegi so se zmanjšale površine, k i so j i h preplavl ja le visoke povodnj i , i n sicer od nekdanj ih 2,79 °/o na današnj ih 0,53 °/o porečja Hudinje. Današnj i poplavni svet ob H u d i n j i je omejen na tista območja, k i n imajo pomembnejše vloge v vsakdanjem člove- kovem živ l jenju. Predvsem so b i l i odpravl jeni vzrok i nastanka povodnj i na t is t ih področj ih, k i so pomembna kot selišča naselij i n indust r i je kakor t u d i za vse pomembnejše prometnice. Tud i kmet i js tvo z usmerjeno proizvodnjo, zlasti v b l iž in i celjske mestne aglomeracije, se je t rdneje zakoreninilo, kot je bi lo poprej, na nekdanj ih poplavnih območj ih v spodnjem toku Hudinje- 3. K A M N I N S K E I N RELIEFNE Z N A Č I L N O S T I POREČJA H U D I N J E Za porečje Hudin je je značilno, da je zgradba njegovega površja izredno pestra. V n jem odsevajo mnoge posebnosti i n značilnosti predalpskega sveta, k i se kažejo v s l ikov i t i razgibanosti površja. Ta je v neposredni zvezi s pisano geološko i n še posebej petrografsko sestavo, s smermi g lavn ih pre- lomov, z vel iko rel iefno energijo, k i se kaže v precejšnj ih s t rmcih g lavn ih potokov i td. V porečju Hudin je razl ikujemo t r i osnovne t ipe rel iefa: a) h r ibov i t i svet južnega Pohor ja in vzhodnih izrastkov Karavank; b) nizek in razgiban gričevnat predel Dol iško-vitanjskega in Dobrnskega podolja in c) Dramel jske gorice; v n j ihovem zahodnem delu si je izobl ikovala (Vzhodna) Ložnica svoje povi r je . V tektonsko-orografskem i n morfogenetskem pogledu sestavljajo porečje Hud in je naslednje enote: a) H r i b o v i t i s v e t j u ž n e g a P o h o r j a , k i po svoj i geološko- tektonski zgradbi i n petrografski sestavi spada k Osrednj im A lpam oziroma k Vzhodnim A l p a m (Tolmač, 1978, 10). Zanj so značilne neprepustne, v g lavnem kr istal inske kamnine i n metamor fn i skri lavci. Zgorn j i del Hudin j inega po- rečja je v starejših metamor fn ih kamninah tako imenovane »pohorske serije«. Povi rna k raka Hud in je sta zajedena v d ia f to r i tn i skri lavec, k i sestavlja izrazit razvodni hrbet med Dravo i n Savinjo. V tem vidnem otoku meta- mor fn ih skri lavcev imajo svoja pov i r ja potoki, k i so usmerjeni p ro t i vzhodu (Oplotnica i n Dravinja) , j ugu (Hudinja) i n jugozahodu (Paka) ter p ro t i zahodu (Misl inja) i n severu (Radoljna). K rpo diaftor i tnega skri lavca obdaja pas svetlosive do sive skr i lave kamnine, k i jo sestavlja b iot i tno-muskovi tov blest- n ik s prehodi v gnajs. Ta prehaja na jugu, ob neposrednem s t iku z Dol iško- v i tan jsk im podoljem, v široko cono muskovitega gnajsa (prim. T e 11 e r , 1898; G a m s , 1959, 19). Novejša geološka proučevanja pa so ugotovila, da je tod razšir jen muskovi tno-biot i tov gnajs s š tev i ln imi prehodi v blestnik (Tolmač, 1978, 15). V skrajnem jugovzhodnem delu, k i ga odmaka Hočna, j e manjša zaplata skri lavcev, k i j i h sestavlja kremeno-sericitov f i l i t ; z južne i n zahodne strani je obdana z ozkim pasom diaf tor i ta (Tolmač, 1978, 22). b ) V i t a n j s k o al i D o l i š k o p o d o l j e je izoblikovano ob vel ikem laboškem prelomu, na katerega se navezuje prečno še smrekovški prelom, k i obdaja Pohorje s severovzhodne strani (N o s a n , 1973, 7; P r e m r u , 1976, 222). Ob laboški tektonski poči (ali laboško-misl injski prelomnic i po G a m s u , 1959, 22), k i je usmerjena od severozahoda pro t i jugovzhodu, je nastalo sinkl inalno podolje, k i ga je z vzhoda zali lo Panonsko morje. Njegovi ostanki so ohranjeni v ob l ik i terc iarnih kamnin v tako imenovanih soteških plasteh. Po T e l l e r j u j i h sestavljajo mehki lapor j i , peščenjaki ter apniški konglomerat i z v ložk i proda i n peska. Ugotovl jeno je, da so konglomeratna zrna p ro t i vzhodu čedalje drobnejša. Konglomerat ob Jesenici je pretežno že v ob l ik i peščenca (M e 1 i k , 1957, 130—131; G a m s , 1959, 20). Nova geološka kar ta (list Slovenj Gradec) uvršča terciarne sedimente v Dol iško-vi tanjskem podol ju med ivniške plasti, k i j i h sestavljajo konglomerat, peščenjak in lapor. Kamnine so helvetske starosti i n sodijo v miocen (Tolmač, 1978, 38—39). Pas helvetskih sedimentov je širok v Dol iško-vi tanjskem podol ju od 1800 do 2200 m. V n j i h si je zarezala Jesenica, desni pr i tok Hudin je v V i tan ju , dolino, i n sicer med Pohor jem in Karavankami. Edinole na jbo l j zgornje po- v i r j e Jesenice, k i se nahaja med Javor jem (1252 m) in Basališčem (1272 m), še sega na področje t r iasnih dolomitov in apnencev ter vijoličastega peščenega skri lavca. Večina Jeseničinih pr i tokov, k i so k ra t k i i n malovodnati, a izredno števi lni, ima svoja kor i ta že zarezana v miocenskih ivn išk ih plasteh. Le nekater i levi p r i t ok i Jesenice so svoje pov i r je z retrogradno erozijo pomakni l i že na južna pobočja Pohorja, to je na območja, k i so sestavljena iz meta- mor fn ih kamnin (biot i tno-muskovitov blestnik in muskovi tno-biot i tov gnajs; npr. Pleznikov graben, Stanečji graben itd.). Tud i Hočna, lev i p r i tok Hudin je p r i V i tan ju , ima večino svojega porečja razvitega v miocenskih helvetskih sedimentih. Le n jen i najbol j zgornj i del i segajo na območje metamorfn ih kamnin. Ta osamljena in sorazmerno majhna zaplata kremeno-sericitnega f i l i ta, na obrobju katere so raztreseni domovi Ljubnice, je najbol j p ro t i jugovzhodnemu obrobju Pohorja pomaknjena zvrst metamor fn ih kamnin. V tem predelu je pas terc iarn ih sedimentov najož j i (350 do 400 m); na severu prehajajo v metamorfne kamnine, medtem ko so na severovzhodu mednje vr in jene manjše zaplate zgornjekrednih lapor jev i n svetlosivega apnenca ( M e l i k , 1957, 130—131; Tolmač, 1978, 32—33). Dol iško-vi tanjsko podolje, ko l ikor ga odmaka Hudin ja s svoj ima najpo- membnejšima pr i tokoma, pomeni samo del vel ike terciarne kadunje, k i je vložena med Pohorje in Vi tanjsko-konj iške Karavanke. Njegova današnja podoba in samostojnost sta začrtana s porečjem Hudinje. Celotno terciarno podolje med Pohor jem i n vzhodnimi Karavankami je najbrž po umiku zaliva Panonskega mor ja obl ikovala enotna reka, k i je tekla od zahoda pro t i vzhodu. Danes razčlenjujejo terc iarni svet Doliško-vitanjskega podolja š t i r i porečja: Paka in Mis l in ja , Hud in ja s Tesnico ter Drav in ja na vzhodu. Mehke terciarne kamnine ne dopuščajo, da b i nastal i v isoki razvodni h rb t i med posa- meznimi porečj i . Osrednji del Doliško-vitanjskega podolja, k i ga odmaka Hudin ja, prehaja na zahodu s 670 m v isokim prevalom v dol ino Pake (Spodnj i Dol ič pod cerkvi jo sv. Mar je te 706 m). Tud i meja pro t i vzhodu n i izrazito rel iefno zarisana, saj je cestni preval med V i tan jem i n Slovenskimi Kon j icami v v iš in i 552 m, in sicer med Stenico (1091 m) in St ran išk imi brdami (737 m). V tem predelu prehaja zelo neopazno gr ičevnat i svet Dol iško-vi tanjskega podolja v Dravin jske gorice. Skra jn i jugovzhodni predel Vi tanjskega podol ja odmaka Tesnica, levi p r i tok Hudin je ob njenem vstopu v Celjsko kot l ino oziroma v Spodnjo Savinjsko dolino. Tud i oba njena povirna kraka — Tesnica al i Preval jsk i potok (prim. K L S I I I , 307) in Grabl j ica imata svoja izv i ra že nizko — p rv i v v iš in i 500 m pod zaselkom Poljana, drug i k rak (Grablj ica) pod naseljem Križevec v nadmorski v iš in i 470 m. Oba se zajedata s svo j imi pov i rn im i k r a k i v Straniška brda (737 m), k i j i h sestavljajo odpornejše plast i k redn ih apnencev i n t r iasnih dolomitov; slednjega izrabl ja jo v gradbene namene v straniškem kamnolomu oziroma peskokopu. Jesenica in Hočna, k i v podolžni smeri odmakata osredek Dol iško-v i tanj - skega podolja, kakor tud i Hudinja, k i teče prečno nanj, so si izobl ikovale v mehk ih miocenskih sedimentih sorazmerno tesne dolinice, ob kater ih n i znatnejših površin z dan j im i ravnicami. Podobno vel ja za povirne dele Tes- nice. Spričo tega imata tud i največja potoka, kot sta Jesenica in Hudin ja , svoj i s t rugi sorazmerno globoko zajedeni v terciarno osnovo. Ob potokih so le redkokje po nekaj deset metrov široke danje ravnice. Ponavadi prehajajo bregovi tuka jšn j ih potokov v položna pobočja (prim. M e l i k , 1957, 132). Terciarno podolje je namreč sestavljeno iz konglomerata, peščenjaka in la- por ja, k i dajejo osnovo blagim, a močno razčlenjenim površ inskim obl ikam. Skratka, v Dol iško-vi tanjskem podol ju n i prave osnove za nastanek poplavnih območij. Zato imamo v tem delu hudinjskega porečja le nekatera osamljena območja, k i j i h poredkoma zal i jejo visoke vode. c) Naslednja geološko-tektonska ter petrografska in morfološka enota so v z h o d n i i z r a s t k i K a r a v a n k . Za to masivno i n izredno markantno orografsko enoto, k i so jo potoki, k i tečejo p ro t i Sav in j i i n Dravi , razrezali v več posameznih gora, n i skupnega imena. V geografski l i te ra tu r i najdemo zanjo ime Boško al i Konj iško pogorje ( M e l i k , 1957, 420 in 422) pa t ud i Vi tanjsko gorovje a l i V i tanjske Karavanke niso neznano ime ( G a m s , 1959, 15, 20, 27, 29 itd.). Mnenja sem, da je za t is t i del Karavank, k i ga odmaka Hud in ja s svo j imi pr i tok i , zelo pr imerno ime Vi tanjsko pogorje a l i Vi tanjske Karavanke. Vitanjsko-konj iško-boško pogorje pomeni tud i okvi rno razvodje med dravsk im i n savskim porečjem ( M e l i k , 1957, 423). To hr ibov je se naslanja na severu na že prej omenjeni laboški i n donački prelom, na njegovem južnem robu je šoštanjska tektonska poč, na katero se navezujejo števi ln i i n pomembni termaln i a l i minera ln i vre lc i (Topolšica, Dobrna, Frankolovo, Rogaška Slatina; N o s a n , 1973, 7 in 9; G a m s , 1959, 22). Za srednj i i n zgornj i pl iocen je značilna vrsta prelomov na obeh straneh karavanške brazde, na kater i je zasnovano Vitanjsko-boško pogorje (npr. smrekovški, l jutomerski , ormoški, šoštanjski prelom itd.; P r e m r u , 1976, 222—223, 226). I n prav v teh je treba iskat i poglavitne razloge, k i so skupaj s podnebnimi in petrografsk imi p r i l i kam i nemalo prispeval i k današnji re l ie fn i razčlenjenosti pogorja. Za Vi tanjske Karavanke je značilno, da se n j ihov i v rhov i nižajo od zahoda pro t i vzhodu: od Basališča na Paškem Koz jaku (1272 m), Javor ja (1252 m), Stenice (1091 m) s Kisl ico (994 m) do Konj iške gore s Srobotnim v rhom (996 m) in Sto lpnikom (1012 m), Plešivcem (808 m), Tolst im v rhom (864 m) i td. V tem delu Karavank so sicer že zastopane paleozojske kamnine, a prav v neznatnih površinah, pač pa prevladujejo tr iasni apnenci i n dolomit i . Vs i na jv iš j i v rhov i so zgrajeni iz kristalastega apnenca, k i je obdan s pasom kristalastega dolomita. Skra jn i severni rob Paškega Kozjaka, k i ga obdajajo terc iarn i sedimenti, je sestavljen iz svetlo sivega do svetlo rumenkastega plastovitega dolomita z vmesnimi v ložk i rdečevijoličastega peščenega skri lavca. Na n jem ležijo skladi sivega apnenca i n vijoličastega peščenega skri lavca. Vzhodno polovico sever- nega vznožja Paškega Kozjaka sestavlja ozek pas sivega plastovitega dolo- mita. Obsežne površine vzhodnega in južnega vznožnega pobočja Paškega Kozjaka, vzhodnih delov Stenice ter severni i n južn i rob Konj iške gore se- stavl ja jo kr istalast i dolomit i lad in i jsk ih skladov (Tolmač, 1978, 28—29). Novejše geološko proučevanje Karavank ( R a m o v š , 1960) je v marsi- čem dopolni lo dosedanje znanje o n j ih . Najstarejše paleozojske sklade v V i - tanjskem nizu, to je na ozkem, največ do 500 m širokem i n 16 k m dolgem pasu med Landeškim gradom na vzhodu i n Skalami (pr i Velenju) na zahodu, so zgornje karbonske starosti i n pr ipadajo javorn išk im plastem. Sestoji jo pre- težno iz temnih gl inast ih skri lavcev, s l judnih peščenih skri lavcev i n kreme- nov ih peščenjakov (prim. R a m o v š , 1960, 174 i n 205). V teh nekol iko mehkejših karbonskih kamninah gželijske stopnje imajo nekater i Hud in j i n i p r i t ok i svoja pov i r ja (Brezenska voda, Dobrnica). Južno od tod so v rhov i Koz jak (748 m), Zavrh (907 m), Grušovec (669 m), Zlodejev v r h (625 m), Tajna (708 m), Temnjak (806 m), k i predstavl ja jo predgorje Paškega Kozjaka in so sestavljeni iz triasnega dolomita z vmesnimi v ložk i rdečevijoličastega pešče- nega skri lavca (Tolmač, 1978, 28—29). Območje teh kamnin je poseljeno s samotnimi hr ibovsk imi domači jami a l i pa z manjš imi zaselki. Opozori t i moramo še na svetlosiv in rožnat permi jsk i apnenec. Iz te kamnine je sestavljen skra jn i spodnji del Hud in j ine soteske p r i Socki. Večje število manjš ih i n med seboj ločenih zaplat permijskega apnenca je še v zgornjem delu porečja Dobrnice. Na južnem pobočju Paškega Kozjaka, med razloženima naseljema Brdce na vzhodu in Strmec nad Dobrno, k i je na zahodu, so v podolgovatem (4,5 km) i n samo do 700 m širokem pasu plast i peščenega rumenkastega lapor ja i n laporja, k i ponekod prehaja v lapornat peščenjak. Te kamnine domnevno uvrščajo v oligocen (Tolmač, 1978, 36—37). Vi tanjske Karavanke niso enotno pogorje. Z loka ln imi prečnimi tekton- sk imi počmi so razkosane v več samostojnih gora, k i j i h ž ivahni potoki od- del ju jejo drugo od druge. N j ihova strma pobočja so povečini pogozdena, medtem ko so števi lne uravnave, predvsem po prisojah, obl judene s samot- n i m i kmet i jami a l i z gručast imi zaselki. Povprečne strmine severnih pobočij V i tan jsk ih Karavank znašajo okrog 19 do 21° (prim. G a m s , 1959, 27). Zanima nas funkc i ja prečnih karavanških dol in p r i nastajanju i n obl i - kovan ju poplavnega sveta. Hud in ja i n vsi n jen i p r i t ok i imajo v tem ob- močju ozke, s s t rm im skalnat im pobočjem obdane doline. To so prave anfe- cedentne doline, k i imajo značilna imena: Huda l ukn ja ob Paki, Hudičev graben v zgornjem toku Dobrnice pa Socka ob Hud in j i ter Tesnica al i Graben ob Frankolovskem potoku. Vse te doline so ozke i n v n j i h je prostora samo za potok in cesto, k i si je mars ik je s težavo u t r la pot. Za struge vseh potokov so znači lni ve l i k i s t rmci : Paka ima med Tisn ikom in Šalekom 12 °/oo strmca; Hud in ja med Laznikom (Vitanje) i n Socko ima v povprečju 24,4 %>o strmca, med V i tan jem in Socko pa 16 %>o (prim. t ud i S o r e , 1969, 15). Dobrnica med Hudičevim ml inom in Zavrhom ima 44,4 °/oo strmca, Tesnica med Bor - lakom (Stranice) in Franko lov im 18,6 °/oo i td. Ve l i k i strmec Hudin je i n n jenih pr i tokov skozi pogorje V i tan jsk ih Karavank pospešuje odtok narasl ih voda. Potok i ob svoj ih strugah n imajo prostora, da b i si lahko izobl ikoval i danje ravnice. Tud i morfografska s t ruk- tura tuka jšn j ih ozkih i n skalnat ih dol in oziroma sotesk onemogoča nastanek poplavnih področij. Zaradi ve l i k ih strmcev narasle vode izredno naglo p r i - h rumi jo skozi pogorje. Ko se nenadoma zmanjša strmec potokom, pr ide do poplav i n povodnj i . č) Južno od Konjiško-boškega pogorja preide Hud in ja in njeno celotno porečje v gričevnato obrobje severnega dela s a v i n j s k e g a p r e d e l a , k i ga predstavl ja v tektonsko-geološkem oziru stara S a v i n j s k a k o t l i n a ( M e l i k , 1957, 428—433). V D o b r n s k e m p o d o l j u , k i je prekr i to z najrazl ičnejš imi terc iarn imi kamninami, imajo števi lni , a k ra jš i p r i t ok i Dobrnice, Hudin je in Tesnice zasnovana svoja pov i r j a oziroma porečja. Dobrnsko podolje je v morfogenetskem pogledu tesno povezano z nastankom i n razvojem Velenjske kotl ine. Kakor je Dol iško-vi tanjsko podolje razbito s š tev i ln imi potoki na več samostojnih orografskih i n h idrografsk ih enot, podobna razčlenjenost po potokih, k i tečejo p ro t i j ugu i n vzhodu ter zahodu, je značilna tud i za Dobrnsko podolje. Njegov zahodni predel odmaka Trebušnica ( levi p r i tok Pake p r i Velenju), v osrednjem delu prevladuje Pirešica s Tem- njašk im al i Vovkov im potokom. Področje, k i je vzhodno od lokovinskega razvodja, kamor se je najg lobl je za jedel Lokovinsk i potok, pa odmakajo p r i t ok i Dobrnice ( M e l i k , 1957, 448; S o r e , 1969, 7—8). Osrednja os Dobrn- skega podol ja se naslanja na znano štajersko termalno črto (šoštanjski prelom; M e l i k , 1957, 430; G a m s , 1959, 23; S o r e , 1969, 7—8; N o s a n , 1973, 9—10 i n 12—15; p r im. t ud i si. 4). Večina gričevnatega sveta, k i se naslanja na severu na mezozojske kamnine V i tan jsk ih Karavank, je sestavljena iz sorazmerno mehk ih nepre- pustn ih terc iarn ih sedimentov. V tem sorazmerno širokem pasu med Kon j i - ško-boškim pogor jem in severnim obrobjem Celjske kot l ine prevladujejo najrazl ičnejši odtenki miocenskih kamnin. Oligocenske kamnine, k i j i h se- stavl ja jo helvetske plast i (nekdaj soteški skladi), se po jav l ja jo le v manjš ih zaplatah, omejenih na severno obrobje, k j e r se neposredno naslanjajo na starejše bodisi mezozojske bodisi paleozojske kamnine. Sredi terc iarn ih kam- n in med Hud in jo p r i V o j n i k u i n naseljem Draml je na vzhodu j e manjš i pas t r iasnih kamnin, k i t vor i jo hrbet vojniške ant ik l inale, k i je s severa obdana s šoštanjskim prelomom. N jen svod, k i ga sestavljajo v rhov i Sv. Tomaž (444 m), Gradišče (384 m), Tudrež (400 m) i n Gora na vzhodu, je sestavljen iz ploščatega laminiranega sivega in rožnatega apnenca, k i se menjava s ser ic i t iz i ranim tu fom i n skr i lavcem ladini jske stopnje (Tolmač, 1979, 22 do 23). Na osnovi mikroskopske preiskave je G e r m o v š e k prišel do spozna- nja, da vo jn išk i skr i lavc i niso paleozojske starosti, kot je to lmači l T e l l e r , temveč da kažejo mnogo več podobnosti z wengenskimi predorn inami i n tu f i , zato j i h je treba prestavi t i v srednj i t r ias ( G e r m o v š e k , 1959, 52—53). Južno od hrbta vojniške ant ik l inale je v okol ici Vo jn ika večje število manjš ih zaplat e rupt ivn ih kamnin, po T e 11 e r j u andezita in n jegovih šte- v i l n i h različic; po G e r m o v š k u pa so to izdanki t r iasnih predornin, k i j i h sestavljajo kremenov por f i r , a lb i tski por f i r , kr iptokremenov keratof i r ter t u f i vseh naštetih kamnin ( G e r m o v š e k , 1959, 53—54). Kamninska sestava Dobrnskega podolja je izredno pisana. Peščenjaki, grohasti peščenjaki, skr i lavci , grohi so glavne kamnine. Tud i Dobrnsko po- dol je je razgibano s štev i ln imi dol in icami in grapami, k i pa imajo blaga pobočja. Izredno malo je š i rokih holocenskih ravn in ob potokih. V ozkih dol inah so skoraj neznatne danje ravnice. Dna vseh g lavn ih dol in so ozka i n s sorazmerno ma jhn im strmcem (do 5 %o). Preseneča nas, da je na področju, k i ga omejuje 500-metrska izohipsa, tol ikšen del površin, k i so strmejše od 30° (gl. S o r e , 1969, kar ta 1 v pri logi). d) Južno od Dobrnskega podolja se pr ičenja prava C e l j s k a k o t l i - n a , k i je nastala ver jetno na prehodu iz pliocena v pleistocen in je tekton- sko zasnovana (Tolmač, 1979, 44). Z razprostranjenostjo pl iocenskih kamnin je mogoče zelo nadrobno zarisati n jen obseg. Pliocenske plast i sestavljajo i lovice, peski i n prodi, kar pr iha ja v pokra j in i do fiziognomske veljave. Iz pl iocenskih kamnin so zgrajene valovi te brazde nizkega gr ičevja s položnimi pobočji, ploščatimi i n zaobl jenimi vrhovi , k i se dvigajo 50 do 70 m nad holo- censkimi ravnicami potokov (M e 1 i k , 1957, 450—453). Doline števi ln ih potokov, k i imajo majhne strmce, so sorazmerno široke in dajejo s svojo površinsko izobl ikovanostjo osnovne pogoje za nastanek poplavnega sveta. V tem predelu hudinjskega porečja so nastala najobsežnejša poplavna pod- ročja. Holocenska ravnina ob Hud in j i je sorazmerno ozka, od nekaj desetin metrov med Višnjo vasjo i n Vo jn i kom do nekaj sto metrov ob skrajnem spodnjem toku, k je r pa se že združi z a luv ia ln imi ravnicami (Vzhodne) Ložni- ce i n Voglajne. Ta ravnina sodi že v sklop starega celjskega Čreta, k i je rezultat kvar tarne morfogeneze (M e 1 i k , 1957, 262). Posebno pozornost zbuja poreklo pl iocenskih sedimentov, zlasti peskov z vel iko kremena. N j ihova petrografska razčlenitev je pokazala, da v n j i h n i zaslediti gradiva, k i b i izviralo s Pohorja. Takra tn i potoki s svojo zadenj- sko erozijo torej še niso posegli iz Celjske kot l ine preko karavanškega gor- skega slemena ter Dol iško-vitanjskega podolja na južna pobočja Pohorja. Zato je pretočitev dela nekdanje v i tanjske reke v Savinjo mlajša kot so pliocenske rečne odkladnine ob spodnj i Hud in j i (R a d i n j a , 1961, 16). Geomorfološka proučevanja so pokazala, da je pleistocenska akumulaci ja ob spodnji Hud in j i odložena na erodirani pl iocenski osnovi. Pleistocenska te- rasa, k i se začenja pod Vo jn ikom i n sega 5 k m po dol in i navzdol, je do 3 k m široka. Na zahodu jo odreže ravnina ob Hud in j i , na vzhodu i n j ugu pa aluvialna ravnina Ložnice. Na nje j imajo svoja selišča Arc l in , Zadobrova, T r - novl je, Ljubečna, Žepina i n Začret. Terasa je sestavljena iz debelih plasti i lovic in gl in, k i j i h že od nekdaj iz rab l ja jo v opekarniške namene. Površje terase je precej ravno, razčlenjeno je le z nekaj manjš imi i n p l i t v i m i grabni (npr. Dajnica) in nekater i med n j i m i imajo vodo le občasno (R a d i n j a , 1961, 17). Plast i lovic i n g l in v pleistocenski terasi je debela več metrov. Z v r t an j i so ugotovi l i , da segajo tud i do 12 m globoko, kar pomeni, da segajo pod današnje dolinsko dno. Gl ine i n i lovice ob severnem obrobju Celjske kot l ine niso jezerskega porekla, temveč je n j ihov nastanek povezan s poplavami in hudourn išk im nasipanjem nekdanje Hud in je ( R a d i n j a , 1961, 18 in 19). Petrografska analiza prodnikov, k i so se ohran i l i v pleistocenski terasi, je namreč pokazala, da izhaja gradivo izkl jučno s Pohorja. Sestavljajo ga ž i lnat i i n sk r i lav i gnajsi, blestniki, ž i lnat i kremen, metamorfozirani apnenci i td. ( R a - d i n j a , 1961, 21). P lavn i značaj g l in v starejši terasi pod Vo jn i kom po t r ju je tud i sestava terase v zgornjem delu doline, k j e r je manj f ine gline. Po dol in i navzdol je g l i n vedno več, prodnih vložkov pa čedalje manj. Površje pleistocenske terase med Vo jn ikom in Ložnico p r i Začretu kaže, da gre v b is tvu za p l i tev vršaj, k i ga je nasula Hud in ja i n je ohranjen tud i na n jen i desni strani ( R a d i n j a , 1961, 22—23). Najmlajša akumulaci ja ob H u d i n j i t vo r i dan j o ravnico. Po odloži tv i i lovnatega vršaj a pod Vo jn ikom je Hud in ja ponovno prešla k erozij i . S tem je vršajsko akumulaci jo prerezala na dvoje. Reka pa si je svoje kor i to še naprej poglabl jala v nasutini, i n sicer vse do terciarne podlage. Kasneje je pričela ponovno akumul i ra t i . Zgorn j i sloj, k i sega v globino do 3 m, sestav- l ja jo gline, pod n j i m i pa so plast i grobo klastičnega materiala. N j ihova debe- l ina mer i 2 do 3 m. Debelina holocenske naplavine ob H u d i n j i pod Vo jn ikom znaša 5 do 6 m. D a n j a r a v n i c a ob H u d i n j i , k je r so bi la na jbo l j t ipična po- plavna območja, ima dvojno sestavo: spodaj je pretežno grobo gradivo, k i je dobro zaobljeno, v zgorn j ih mla jš ih plasteh pa prevladujejo drobni sedi- ment i — gline, i lovice i n peski. Gl ina leži neposredno na prodni podlagi. V zgornj i , to je i lovnat i sedimentacij i , so spodaj sive ilovice, zgoraj pa r javkaste i n močno preperele. Skratka, holocenska ravnina ob Hud in j i je v b is tvu nanos, k i je b i l odložen v erozijsko kori to, izdolbeno v površje starejšega pleistocen- skega vršaja ( R a d i n j a , 1961, 26—28; pr im. si. 5). Posebno pozornost zbuja zgornj i sloj holocenske akumulaci je, k i ga sestavljajo f inejše i lovice i n gline. Arheološke plasti, k i so v celjskem sotočju 2 do 3 m globoko, kažejo, da je bi la akumulaci ja prodnih, peščenih i n gl inast ih plast i zelo nagla i n da smemo zgornjo plast f inejše naplavine uv rs t i t i celo v historično dobo ( R a d i n j a , 1961, 9—10). A l i je dvojna sestava najmlajše akumulaci je zares posledica človekovih posegov v pokraj ino, ko je začel s ku l t i v i ran jem zemljišča al i pa so razl ike pogojene s k l imatsk imi kolebanj i a l i celo z neotektonskimi procesi? Na to bodo mogla odgovori t i nova pro- učevanja. (Npr. vloga vojniškega preloma iz mlajšega holocena, ko se ugreza vzhodni del Celjske kot l ine; pr im. R a d i n j a 1961, 11; P r e m r u , 1976, 231—233). V dol in i L o ž n i c e sestavlja danjo ravnico le holocenska akumulaci ja. V zaledju njenega porečja so ohranjeni obsežni predel i mehk ih terc iarn ih sedimentov, k i j i h števi ln i potoki, spričo majhnega pov i r ja , majhne vodna- tosti i n majhnega strmca niso mogl i odnesti v večjem obsegu. Ložnica kakor SI. 5. Desni breg Hudinje med Višnjo vasjo in Loko. Na več mestih je reka načela izpodjedati brežino, s tem pa nam odpira vpogled v sestavo danje ravnice. Na obeh straneh Hudinje so travniki . t u d i n jen l e v i p r i t ok Dobnišca, imata sorazmerno š i rok i a luv ia ln i ravn in i . Do regulaci je sta ime l i n j u n i s t rug i neznaten strmec pa števi lne zavoje i n sta zelo pogosto pop lav l ja l i . Nap lav ino danje ravnice sestavl jajo pretežno r j ave i lov ice s š tev i l n im i p rogami peska i n peščene i lovice. Sestava a luv ia lne rav - n ine se zelo malo spremin ja po do l i n i navzdol ( R a d i n j a , 1961, 13—14). 4. PODNEBNE Z N A Č I L N O S T I V POREČJU H U D I N J E Spričo spoznanja, da so povodn j i neposredno odvisne od kol ič ine padavin, n j ihove razporedi tve i n intenzivnost i , smo namen i l i posebno pozornost pada- v inskemu rež imu v poreč ju Hud in je . Meteorološki podatk i so povzet i iz gradiva, k i ga izda ja Zvezni h idrometeoro lošk i zavod v Beogradu (Meteorolo- šk i godišnjak, I I . Padavine, Beograd, i n sicer za obdobje 1954—1973). Da b i spoznal i ko l i ko r to l i ko zanesl j ivo podobo o padav inah i n n j i hovem režimu, smo v k l j u č i l i v pregled poleg padav insk ih postaj v poreč ju Hud in j e še t iste z njegovega obrobja. Padav insk i poda tk i so zbran i za obdobje 1954 do 1973. P r i neka te r ih postajah so m a n j k a l i ustrezni podatk i za posamezne mesece v 20- letnem obdobju; te smo dob i l i z in terpolac i jo . V pregled smo vk l j uč i l i padavinske podatke devetih meteoroloških postaj: Paški Koz jak 980 m, Velenje 420 m, V i tan je 478 m, Lokovina p r i Dobrn i 403 m, Vo jn i k 285 m, Celje—Leveč 244, Šent jur p r i Cel ju 270 m, Spital ič 388 m i n Slovenske Konj ice 332 m. 4.1. Količine padavin in padavinski režim Tud i v podnebnem pogledu porečje Hud in je n i enotno. Njegov zgorn j i del nad V i tan jem prištevajo k podnebnim značilnostim Celovške kotl ine, preostalo porečje Hud in je pa ima osnovne k l imatske značilnosti s a v i n j - s k e g a r a j o n a ( G a m s , 1972,6—8). V obdobju 1954—1973 je znašala na širšem območju porečja Hudin je povprečna letna kol ičina padavin med 1077 do 1264 mm. Kol ič ina rahlo pojema od zahoda pro t i vzhodu in od juga pro t i severu, narašča pa z nadmorsko višino. Spreminja se iz leta v leto, iz meseca v mesec; p r imer java med posa- meznimi postajami pokaže, da so med n j i m i največkrat le nekakšna stalna razmerja: v kol ikor so npr. za Celje—Leveč značilne suše, j i h bodo — z določenimi raz l ikami — zabeležile tud i vse sosednje padavinske postaje. Za večino postaj na širšem območju porečja Hudin je je značilno, da so imele v obravnavanih dvajset ih le t ih največ padavin v letu 1972 (Lokovina 1438 mm, V i tan je 1476 mm, Velenje 1693 mm, Spital ič 1520 mm, Slovenske Konj ice 1389 m m in Šent jur p r i Cel ju 1698 mm), dve v letu 1962 (Celje—Le- več 1385 m m in Vo jn i k 1402 mm) in ena v letu 1965 (Paški Kozjak 1632 mm). V tem času so b i la na jbo l j sušna obdobja leta 1971 (Lokovina 818 mm, Ve- lenje 877 m m i n Paški Koz jak 940 mm), 1968 (Slovenske Konj ice 828 mm), leta 1967 (Vi tanje 814 mm, Spital ič 819 mm, Vo jn i k 852 mm, Celje—Leveč 824 m m i n Šent jur p r i Cel ju 912 mm). Maksimalna letna kol ič ina padavin je b i la vsaj za dve t r e t j i n i v iš ja od najmanjš ih (Vojn ik in Slovenske Konj ice); p r i večini opazovalnic pa maksimalne letne kol ičine padavin presegajo m i - nimalne za š t i r i petine oziroma celo za 93 °/o (Velenje). Členitev padavinskih podatkov nam pokaže, da min imalne letne kol ičine padavin v obravnavanem dvajset let ju zaostajajo od 23 do 31 %> za dolgoletni- m i povprečki. Tud i maksimalne kol ič ine padavin v posameznem letu prese- gajo večletno povprečje od 18 °/o (Celje) do 45 °/o (Šentjur p r i Cel ju in Ve- lenje). V padavinskem režimu so začrtane t ip ične poteze celinskega podnebja. V p r v i h dveh poletnih mesecih — jun i j a in j u l i j a — so najobilnejše padavine, k i presegajo od 40 do 49 °/o nj ihovo idealno porazdelitev po posameznih mese- cih v letu. Relativno največ padavin v j u n i j u i n j u l i j u so izmer i l i na dežjemer- sk ih postajah v V o j n i k u (25 °/o) i n le za spoznanje manj še na drug ih opazo- valnicah. V j u n i j u je p r imarn i le tn i višek padavin na Paškem Kozjaku, v Ve- lenju, Cel ju i n Šent ju r ju , medtem ko sta imela j un i j i n j u l i j v Lokov in i p r i Dobrn i enake kol ičine padavin. V j u l i j u so imel i le tn i višek padavin Vo jn ik , Spital ič i n Slovenske Konj ice. Drugotn i višek padavin v porečju Hudin je se pojav l ja a l i v j u n i j u al i v j u l i j u , samo na Paškem Koz jaku ter v V i t an j u se podaljša iz meseca j u l i j a še v avgust. POVPREČNE MESEČNE KOLIČINE PADAVIN V LETIH 1954-1973 CT5 tO Paški Kozjak (980m) 160 mm 140 120 105,3 mm 100 80 60 40 Velenje (398m) J F M A M J J A S O N D 120 100 98,3 m m 80 60 40 J F M A M J J A S O N D Vitanje (478m) 120 100 98,3 mm 80 60 J F M A M J J A S O N O O —k tu Oi Dobrna - Lokovina (403 m) Vojnik (285m) 140mm 120 , 0 ° 93,4 m m 80 60 40 20 0 140mm 120 1 0 0 93,4 mm 80 60 40 20 0 J F M A M J J A S O N D J F M A M J J A S O N D g S* 3 Z ai T) o H S* < 3 M •O O a H O ru BJ < Celje - Leveč o (244m) 8 c' a C fi 5 n 140mm — 97,8 mm r — — r — J F M A M J J A S O N D ZT " <35 Šentjur pri Celju (270m) Špitalič (386m) 140 m m 120 1 0 0 - 8 0 60 40 98,6 mm 140 mm 120 1 0 0 94,3mm 80 60 40 20 J F M A M J J A S O N D J F M A M J J A S O N D Slovenske Konjice (332m) 140 mm — 89,8 mm — | J F M A M J J A S O N D O V z imsk ih mesecih, j a n u a r j a i n februar ja , je na jman j padavin. M i n i m a l - ne vrednost i mesečnih ko l i č i n so i zmer i l i v j a n u a r j u na sedmih opazovalnicah (Velenje, V i tan je , Lokov ina, V o j n i k , Celje, Spi ta l ič i n Slovenske Konj ice) i n samo na Paškem K o z j a k u ter v Š e n t j u r j u p r i Ce l ju v feb ruar ju . Večina postaj j e zabeležila d rugo tn i n ižek padav in v f e b r u a r j u i n le dve v j a n u a r j u (Paški Koz j ak i n Šen t ju r p r i Ce l ju ; vse podrobnost i gl. v tabe l i 2 ter na diagramih). Tabela 2. Povprečne mesečne količine padavin v porečju Hudinje in njegovem obrobju v obdobju 1954—1973 (v mm ali l i t r i h na m2) Postaja O B 2 •d .S M >M I. I I . I I I . IV. V. VI. V I I . V I I I . IX . X. X I . X I I . Le tn o Paški Kozjak 980 59 58 69 107 122 155 143 143 113 99 115 81 1264 Velenje 420 56 59 64 98 115 139 136 125 107 89 114 75 1177 Vitanje 478 52 62 63 99 113 147 131 131 105 92 110 74 1179 Lokovina 403 53 55 62 91 106 140 126 125 102 84 107 71 1122 Vojn ik 285 54 55 62 92 102 138 140 126 96 80 103 73 1121 Celje—Leveč 244 55 59 67 95 111 138 136 127 104 88 116 77 1173 Šentjur p r i Celju 270 60 58 68 100 116 144 135 126 99 85 117 75 1183 Spitalič 386 53 58 66 99 110 135 137 121 94 80 108 70 1131 Slovenske Konjice 332 50 55 60 87 101 128 133 116 97 80 103 68 1077 Ko l ič inska razporedi tev padav in po l e tn i h časih pokaže, da je imela z i - ma oko l i 16 %> letne kol ič ine padavin, pomlad 23,5 °/o, po le t je 34,7 °/o i n jesen 25,8 °/o. Podobna razmer ja v ko l i č inah padav in po če t r t l e t j i h p rev ladu je jo t u d i med posameznimi postajami. P r i mesečni razpored i tv i padav in n i opaz i t i b i - s tven ih raz l i k med posameznimi predel i Hud in j i nega porečja. T u d i to je lah- ko eno izmed opozori l , da je porečje Hud in j e v padavinskem rež imu zelo ho- mogena enota. Man j š i odk lon i od povprečkov so pogojeni z lokaci jo dežje- mersk ih postaj (npr. Velen je i n Paški Koz jak , V o j n i k i n Cel je—Leveč, Sloven- ske Kon j i ce i n Špi ta l ič i td.). 4.2. Pogostost največjih mesečnih količin padavin v letih 1954—1973 Na jv i š je ko l ič ine mesečnih padav in so b i l e izmer jene od apr i la do no- vembra, medtem ko j i h n i b i lo ne v z imsk i če t r t i n i leta i n ne v marcu. Po- l e t n i meseci so t ist i , k i dob i jo p rav i l oma največ padav in ; v tem le tnem času je b i lo ka r 62 °/o p r imerov z maks ima ln im i l e t n i m i ko l i č inami padavin. V je - seni je b i lo ugo tov l jen ih le še 32,2 % p r imerov z na j ob i lne jš imi mesečnimi pa- dav inami i n le preosta l ih 6 °/o je odpadlo na ap r i l i n maj . Na osnovi in tenz iv - nost i padav in b i p r i čakova l i najpogostejše povodn j i v po le tn ih mesecih. Toda vzrokov za poplave ne smemo iska t i le v padavinah, temveč v sk lopu večjega števi la na ravn ih danosti. Padav insk i rež im za postajo Pašk i Koz jak n a m po- kaže, da j e na tem območju kon t inen ta ln i rež im po le tn ih maks ima ln ih pa- dav in do popolnost i uve l j av l j en ( F u r l a n , 1959, 20). 4.3. Pogostost najmanjših mesečnih količin padavin v letih 1954—1973 Nastop mesecev z na jman jš im i ko l i č inami padav in lahko pr ičaku jemo v vsakem le tnem času, z iz jemo v j u n i j u i n j u l i j u . Na jbo l j sušni meseci se po- j a v l j a j o najpogosteje v z imskem času (40%), pa t u d i pomlad i n jesen sta z n j i m i zelo bogato obdar jen i (30 % oziroma 28,4 %>). Izredno zan imiva j e časovna razporedi tev pogostosti na jbo l j sušnih mese- cev po posameznih dežjemerskih postajah na širšem področ ju porečja Hud in je . Na Paškem K o z j a k u i n v V i t a n j u j e b i l a v l e t i h 1954 do 1973 več ko t polovica p r imerov z na jman jš im i ko l i č inami padav in pozimi. N a j m a n j j i h je b i lo po- z i m i v oko l ic i Š e n t j u r j a (25 %>). Na jmanjša ko l ič ina padav in v po le t j u se le redkokda j po jav i , pa čeprav so znači lne za ta l e tn i čas zelo pogoste suše. V obravnavanem dva jse t le t ju so ime l i V o j n i k , Špi ta l ič i n Slovenske Kon j i ce samo po enkra t v avgustu na jmanjše ko l ič ine l e tn ih mesečnih padavin, p r i vseh d rug ih postajah pa je i zk l jučen t u d i ta mesec kot predstavn ik z n a j m a n j - š im i padavinami . T u d i jeseni, ko so b i le že pogostejše poplave, je t r i desetine p r imerov z na jman jš im i mesečnimi ko l i č inami padavin. V tem času v idno izstopa Velenje; t u je b i lo v l e t i h 1954—1973 ka r 43 °/o vseh na jbo l j sušnih mesecev v le tu j e - seni, v Šp i ta l i ču 35 %>, nekaj man j pa še v Šen t j u r j u , S lovenskih K o n j i c a h ter na Paškem K o j z a k u (po 6 -k ra t v dva jset ih let ih). Tabela 3. Pogostost letne razporeditve maksimalnih mesečnih količin padavan na širšem področju porečja Hudinje v letih 1954—1973 • n m Postaja I. I I . I I I . IV. V. VI. V I I . V I I I . IX . X. X I . X I I . §* Paški Kozjak 3 4 4 4 3 2 — 20 Velenje — — — 1 — 3 5 3 4 2 2 — 20 Vitanje — — — — 1 4 4 4 3 3 1 — 20 Lokovina — — — 1 2 4 5 3 3 — 2 — 20 Vojn ik — — — — 1 5 6 5 2 1 — — 20 Celje—Leveč — — — 1 1 3 4 4 3 1 3 — 20 Šentjur p r i Celju — — — — 1 4 4 3 4 1 3 — 20 Spitalič 5 5 4 4 1 1 — 20 Slovenske Konjice — — — 1 1 5 4 4 3 1 1 — 20 Skupaj — — — 4 7 36 41 34 30 13 15 — 180 Časovna razporedi tev na jman jš ih mesečnih ko l i č in padav in oziroma n a j - bo l j sušnih obdobi j nam pokaže, da so ta odvisna od geografskega okol ja. To p r ide v idno do ve l jave p r i posameznih dežjemersk ih postajah. Z a Paski Koz - j a k je znači lno, da so tam januar , februar i n oktober najpogostejš i meseci z na jman j š im i ko l i č i nami padavin, v V e l e n j u i n Šp i ta l i ču je to oktober, v V i t a - n j u j e poleg j anua r j a i n marca še oktober, v Cel ju, Š e n t j u r j u i n v Slovenskih Kon j i cah pa sta marec i n oktober (podrobnost i gl. v tabel i 4). Tabela 4. Pogostost najmanjših mesečnih količin padavin na širšem področju porečja Hudinje v obdobju 1954—1973 Postaja I. I I . I I I . IV. V. VI. V I I . V I I I . IX . X. X I . X I I . S ku pa j Paški Kozjak 4 4 3 — 1 — 1 4 1 2 20 Velenje 4 3 3 1 1 — — — 1 6 2 21 Vitanje 5 3 3 — 1 — — — — 5 — 3 20 Lokovina 5 4 4 1 1 — — — 1 4 1 21 Vojn ik 4 3 4 — 1 — — 1 1 4 — 2 20 Celje—Leveč 4 3 5 1 1 — — — 1 5 1 21 Šentjur p r i Celju 1 3 5 1 3 — — — 2 4 1 20 Špitalič 4 3 3 1 1 — — 1 2 5 — — 20 Slovenske Konjice 3 3 4 2 1 — — 1 2 4 — — 20 Skupaj 34 29 34 7 11 — — 3 11 41 3 10 183 Tabela 5. Povprečno število dni s sneženjem in snežno odejo v obdobjih 1954—1973, 1957—1966 in 1948—1956 Postaja Dnevi s sneženjem Trajanje snežne odeje A B A B C Celje 39 24 57 52 44 Vojn ik 37 24 58 48 50 Vitanje 38 29 56 50 ? Špitalič 38 31 54 49 ? Slovenske Konjice 36 25 48 45 ? Velenje 38 27 54 50 42 A = obdobje 1954—1973, B = 1957—1966 in C = 1948—1956 4.4. Število padavinskih dni in intenzivnost padavin V g lavnem lahko t rd imo, da števi lo padav insk ih dn i pojema od zahoda p r o t i vzhodu ter od j uga p r o t i severu. Iz jema je Špi tal ič, k j e r je b i lo v obrav- navanem obdobju največ padav insk ih dni, i n sicer 155, ka r je celo za 19 d n i več kot so j i h naštel i v b l i ž n j i h Slovenskih Kon j i cah (136 dni). Vse druge dežjemerske postaje so imele od 142 do 145 dn i v l e tu s padavinami . Podrobnejša razčleni tev podatkov je pokazala, da so t u d i glede in tenz iv - nost i padav in raz l ike med posameznimi območ j i poreč ja Hud in je . Na pada- v i nsk i dan je padlo povprečno od 7,3 (Špital ič) do 8,3 l i t r o v vode na m 2 (V i - tanje). Števi lo d n i v l e tu z več ko t 1 m m padav in je v poreč ju H u d i n j e od 107 (Slovenske Konj ice) do 112 dn i (Lokov ina p r i Dobrni ) . V t a k i h dneh je padlo na 1 m 2 od 10 (Vo jn ik ) do 10,96 1 vode (Celje, Velenje). Nadal je smo naštel i od 36 (Slovenske Konj ice) do 39 dn i (Celje) v letu, k i so dob i l i dnevno 10 i n več l i t r o v padav in na 1 m2 . Iz raz l i čn ih obdobi j imamo razl ične vrednost i za števi lo padav insk ih dn i v letu. Zan im ivo je desetlet je 1957—1966. Za ta čas je značilno, da so zabe- lež i l i v Hud in j inem porečju več padavinskih dn i (od 142 v V o j n i k u do 158 v Špital iču) kot pa v le t ih 1954—1973. V desetletju 1957—1966 so imel i posa- mezni predel i ob Hud in j i 37 (Slovenske Konjice) do 41 dn i (Celje—Leveč) v letu, ko je padlo po 10 in več l i t rov dežja na 1 m2. V le t ih 1925—1956 je bi lo s tako ob i ln imi padavinami v Cel ju le 34 dni. Za to postajo je značilno, da je imela tako močne padavine zelo enakomerno razporejene od maja do oktobra, oziroma novembra (F u r 1 a n , 1959, 24). 4.5. Število dni s sneženjem in snežno odejo Za vse postaje obravnavanega področja n i bi lo mogoče rekonstru i rat i šte- v i l a dn i s sneženjem. Za obdobje 1954—1973 so na razpolago ustrezni podatki za postaje Velenje, Vi tanje, Vo jn ik , Celje—Leveč, Špital ič i n Slovenske Konj ice. V tem času je bi lo v povprečju od 26 (Slovenske Konjice) do 34 dn i (Špitalič) s sneženjem. Drugačno podobo o števi lu dn i s sneženjem nam ponujajo podatk i za de- setlet je 1957—1966, ko je bi lo v povprečju manj dn i s sneženjem. Največje razl ike med obema obdobjema smo ugotov i l i za Celje in Vo jn ik , p r i d rug ih opazovalnicah pa so znašale od 10 do 11 dn i (podrobnosti so prikazane v ta- be l i 5). Snežna odeja prekr iva površje v porečju Hudin je prav i loma od ene t re- t j i n e do dvakratnega števila dn i s sneženjem. Tud i v tem pogledu je bi lo površje dl je časa pod snežno odejo v le t ih 1954—1973 kot pa v desetletju 1957 do 1966. V dvajsetletnem obdobju je t ra ja la snežna odeja v povprečju za 45 °/o d l j e časa kot pa je bi lo število dn i s sneženjem, v desetletju 1957—1966 pa je t ra ja la v povprečju 49 dni, medtem ko je snežilo v 29 dnevih. Tud i v pogledu snežne odeje so vzhodni izrastk i Karavank ločnica med Pohor jem in predalpskim svetom ter panonskim obrobjem. Pov i r je zgornje Hud in je sega že na področje, k i je imelo v le t ih 1948—1956 80 dn i i n več sklenjeno pokr i to površje s snegom. Domala ves preostal i del Hudin j inega povodja pa že sodi v območje, k i je niž je i n ima v povprečju od 40 do 60 dn i neprekinjene snežne odeje ( F u r l a n , 1959, 47—51 in pr i loga kar togram 17). 4.6. Maksimalne dnevne kol ičine padavin Ze p r i p rouč i tv i poplavnih območij v Spodnj i Savin jsk i do l in i smo po- drobneje razčleni l i t ista padavinska obdobja, k i so neposredno vp l iva la na ne- naden porast gladine potokov ter na poplave. Ugotovl jeno je bi lo, da ima Ce- l j e v septembru i n le za spoznanje manj še v avgustu ter v j u l i j u največje števi lo dn i z najobi lnejš imi padavinami. V le t ih 1956—1971 je b i lo kar 53 dn i s po več kot 45 m m padavin (oziroma v t reh zaporednih dneh vsaj 65 m m padavin), od tega kar po 21 dn i v poletn ih i n jesenskih mesecih. Spomladi je b i lo samo 6 dn i s tako ob i ln imi padavinami i n v decembru še 5 dn i ( N a t e k , 1979, 40—41). F u r l a n o v a proučevanja padavin na Slovenskem nas opozarjajo, da sodi večina porečja Hudin je v tisto območje, k j e r lahko znaša dnevna inten- zivnost padav in oko l i 100 l i t r ov na 1 m 2 i n le na jbo l j zgorn j i p rede l i H u d i n j i - nega porečja že segajo v pas, k j e r pade dnevno med 100 i n 125 m m dežja ( F u r l a n , 1961,96—97). Celjska ko t l ina s ce lo tn im poreč jem Hud in j e spada v t ista območja na Slovenskem, k i imajo dnevn i maks imum padav in p rav i l oma v septembru. To nam po t r j u j e j o naslednj i podatk i : v času vel ikega neu r j a 26. 9. 1926. leta so namer i l i naslednje ko l ič ine padav in : Cel je 177 mm, Pašk i Koz jak 118 mm, V o j n i k 90 mm, V i t an je 54 mm, Ribn ica na Poho r j u 104 mm. Dne 22. septembra 1933 je dobi lo Celje 132 m m padavin, V o j n i k le 100 m m ( F u r l a n , 1959, ta - bela 4). Dne 4. j u n i j a 1948. le ta so namer i l i v Ve len ju ka r 162 m m padavin. Katast rofa lno povodenj j u n i j a 1954. le ta so pogojevale izredno močne pa- davine. M a j i n začetek j u n i j a sta b i la izredno deževna. Tedaj je padlo v Ce- l j u v m a j u 158 m m dežja, v Ve len ju 159 mm, Rogaški S la t in i 150 m m i td . ( M e l i k , 1954, 4; F u r l a n , 1954, 60). Namočena zemlja, nizke temperature, ma jhno izhlapevanje i td . so b i l i osnovni vzrok i , da je neur je dne 4. j u n i j a 1954. leta, ko je padlo v 3 u r a h v poreč ju H u d i n j e od 69 m m (Velenje) do 150 m m dežja (Dobrna, Paški Koz jak 137 mm), zapusti lo za seboj to l ikšno škodo. Eden izmed g lavn ih razlogov za katastrofa lno povodenj v poreč ju Hud in j e t i č i v sami usmer jenost i neu r j a : to je namreč zajelo z na jmočne jš imi n a l i v i i n p l j u - sk i celotno hud in jsko porečje, razen samega povi rnega predela na Pohor ju . Osredje n e u r j a se je skoraj povsem pokr iva lo s poreč jem Hud in je . Rel ie fna izobl ikovanost, k i neposredno pospešuje h i te r odtok padavin, je poleg že omenjen ih znači lnost i največ pr ispevala, da so struge potokov postale nenado- ma pretesne za odtok to l i kšn ih ko l i č in vode ( M e l i k , 1954, 24—30). 4.7. Temperaturne znači lnost i Samo na osnovi ob jav l j en ih v i r o v nam je težko p r i kaza t i temperaturne razmere v poreč ju Hud in je . Vendar nam že t i skopi podatk i nakazuje jo prehod iz predalpskega sveta na panonsko obrobje. Podatk i t r ideset letnega odboja pokažejo, da se v obravnavanem področ ju g ib l je povprečna le tna temperatura od 8,5° C do 9,5° C. V j a n u a r j u kot os- redn jem z imskem mesecu je b i lo na jh ladneje v Ve len jsk i i n Ce l jsk i ko t l i n i , za več kot eno stopinjo tople je pa je b i lo v osrč ju D r a v i n j s k i h goric. T u d i me- seca f eb rua r j a so b i le povprečne dnevne temperature v obeh predalpsk ih ko t - l i nah še pod 0° C, v Slovenskih Kon j i cah pa nad zmrzliščem. Za Cel jsko i n Velen jsko ko t l i no so znači lne ostrejše podnebne pr i l i ke , na ka r neposredno opozar ja jo n izke temperature v vseh t reh z imsk ih mesecih. Tempera tu rn i rež im v Slovenskih Kon j i cah kaže mnoge znači lnost i kon- t inenta lnega podnebja. Spomlad i p r i ha ja do izredno naglega ogrevanja; pov- prečna apr i lska temperatura je precej v iš ja ko t v Ve len ju , pa t u d i v Ce l ju se ne more p r i m e r j a t i z n jo. J u l i j a je v Ce l ju i n Slovenskih Kon j i cah p r ib l i žno enako toplo (19,1° C), le v Ve len ju je skoraj za stopin jo hladneje. Jesensko oh la jevanje ozračja j e v obeh preda lpsk ih ko t l i nah h i t re jše kot v mestu ob D rav i n j i . Tabela 6. Srednje mesečne in letne temperature v Celju, Velenju in Slovenskih Konjicah v letih 1931—1960 (v "C) Mesec Celje Velenje Slovenske Konjice I. —2,0 —2,5 —1,0 I I . —0,3 —0,6 0,7 I I I . 4,2 3,6 4,7 IV. 9,3 8,6 9,5 V. 13,7 13,1 14,0 VI. 17,4 16,9 17,6 V I I . 19,1 18,4 19,1 V I I I . 18,3 17,8 18,7 IX . 14,4 14,0 15,1 X. 9,2 8,9 10,1 X I . 4,5 3,8 4,6 X I I . 0,4 —0,4 1,2 Letni povpreček 9,0 8,5 9,5 T u d i vegetaci jska doba je v D r a v i n j s k i h gor icah skoraj za mesec dn i dal jša kot v obeh omenjen ih kot l inah. To nas nava ja na misel, da pr ide v vzhodn ih p rede l ih Hud in j inega porečja več j i de l padav in do ve l jave v rastn i dobi vegetaci je ko t pa v n jenem spodnjem a l i zahodnem predelu. Na osnovi ko l ič ine padav in i n temperature uvrščamo domala celotno porečje Hud in j e v območje humidnega podnebja. Na osnovi L a n g o v e g a dežnega f a k t o r j a spoznamo, da je znašala njegova vrednost v l e t i h 1931—1960 123,3 za Cel je i n 129,8 za Velen je (pr im. N a t e k , 1979, 43). Členi tev osnovnih meteoroloških danost i je pokazala, da imamo v sav in j - skem podnebnem ra jonu, k i sodi že v obseg k l imatske prov ince vzhodne Slo- veni je, l e tn i v lažnostn i suf ic i t od 300 do 600, v išek padav in pa j e v po le tn ih mesecih ( G a m s , 1972, 6). D l j e časa t ra ja joče deževje povzroči polzenje t a l na pobočj ih, k j e r nasta- j a j o zemel jsk i usadi. Poletne i n jesenske padavine so ve l i kok ra t v o b l i k i na- l i vov , kar povzroča na nagnjen ih n j i v a h odnašanje p rs t i i n s tem t u d i izdatno siromašenje rodovi tnega sloja n j i v s k i h površ in ( S o r e , 1969, 12). T u d i kolovozi po h r i b i h i n gr ičev ju , k i so j i h p reu red i l i v zadn j ih l e t i h v vaške ceste za mo- to r i z i ran i promet , da je jo p renekater ik ra t ob i lo g rad iva naras l im vodam; te ga prenašajo po s t rugah navzdol i n odlagajo tam, k j e r se j i m nenadoma zmanj - ša t ranspor tna moč. Večkra t so odloži le povodn j i na pop lavnem svetu, najčešče na kmet i j skem zemlj išču, znatne kol ič ine najrazl ičnejšega nerodovi tnega ma- ter ia la. 5. H I D R O L O Š K E Z N A Č I L N O S T I Števi lne h idro loške znači lnost i so neposredno odvisne od kamninske i n re l ie fne sestave površja, padavinskega i n temperaturnega rež ima pa še od š tev i ln ih d r u g i h meteoroloških p rv i n , od t ipa i n razporedi tve ras t ja i n p rs t i i n ne nazadnje od človekovega b i van ja i n dela v pok ra j i n i . Potemtakem se ka- žejo v h idrogeografsk ih znači lnost ih t iste pokra j inske sestavine, k i oprede- l j u j e j o t u d i f i z iognomi jo posamezne pokra j ine . 5.1. Strmci potokov kot funkcija hidrogeografskih značilnosti porečja V prob lemat ik i , k j e r smo pos tav i l i v ospredje povodn j i ko t enega izmed na jpomembne jš ih ob l ikovalcev i n pospeševalcev nastanka pop lavn ih območi j , ima jo s t rmc i potokov i n rek izredno pomembno vlogo. V n j i h smo skušal i od- k r i t i enega izmed g lavn ih povzroč i te l jev povodnj i . Z na j raz l i čne jš imi člove- k o v i m i posegi p r i ha ja do nenehnega rušenja obstoječega stanja, k i je b i lo že uravnovešeno, to je pr i lago jeno obstoječim pr i rodnogeografsk im danost im. Tabela 7. Pregled strmcev na posameznih odsekih Hudinje in njenih pritokov (v %o) Strmec Potok Odsek ( v %„) D o b r n i c a Izvir—Hudičev m l in 98,2 Hudičev ml in—Zavrh 44,4 Zavrh—vila Ružička 19,5 Ružička—Vinska Gorica 10,0 Vinska Gorica—Lemberk 5,0 Lemberk—ustje 15,4 V i z o r s k i p o t o k (v celoti) 13,5 T e s n i c a Grablj ica ((levi krak) lb,2 Prevaljski potok 38,6 Kmet i ja Borlak—Frankolovo 18,6 Frankolovo—ustje (Višnja vas) 8,9 R o v š c a Izv i r do naselja Rove 64,0 Rove—ustje 10,8 Celotna struga 43,0 D r e ž n i c a Izvir—Kolar (M. Dole) 54,5 Kolar—ustje (Ivenca) 7,9 Povpreček za celotni tok 29,7 H u d i n j a Izv i r (Polevc) — do Paške vode 72,5 Paška voda (izvir pod Glažutsko planino) 189,7 Od sotočja Hudinje in Paške vode do Vitanja 25,0 Jesenica (ustje)—Fužina 15,0 Fužina (Laznik)—Socka (Lednik) 24,4 Socka—ustje Dobrnice 10,2 Dobrnica—ustje Tesnice 6,2 Višnja vas (Tesnica)—Celje 3,49 J e s e n i c a Izv i r (pod Basališčem)—Vitanje 78,0 H o č n a Izvir—Vitanje 42,5 T r n o v š č i c a Izv i t (Lipa)—Borovnik ((smer S—J) 210,0 Borovnik—Kotnik (smer V—Z) 44,0 Kotnik—ustje (Socka) 18,9 Povprečni strmec Trnovščice 88,4 D a j n i c a Izv i r—Arcl in 18,4 Arcl in—ustje (regulirana) 3,9 Povpreček za Dajnico 8,3 L o ž n i c a Izvir—Gradišče (Bezovičnica) 36,7 Gradišče—Lipovec 5,53 Lipovec—Začret (regul. del) 3,77 Začret—ustje (Gaberje) 1,67 D o b n i š c a Izv i r (Dobje)—Zg. Cerovec 15,3 Zg. Cerovec—Začret (reg. del) 4,41 Povpreček za celotni potok 14,1 SI. 6. Z regulacijo so povečali strmec ložniški strugi. Na številnih mestih so zgradili na dnu struge lesene ali kamnite pragove, k i preprečujejo nizkim vodam pre- nagli odtok, obenem pa vzdržujejo želj eno gladino talnice na kmetijskem zemljišču v neposredni bl ižini Ložnice. P r i p roučevan ju poplavnega sveta v poreč ju Hud in je smo skušal i raz lož i t i temel jne vzroke za nastanek (nekdan j ih i n današnj ih) poplav t ud i s s t rmc i potokov. Ugotav l jamo namreč, da povsod tam, k j e r ima jo struge potokov v i - soke strmce, p rav i l oma n i b i lo redn ih poplav. Te so se najpogosteje pr ičele po jav l j a t i povsod tam, k j e r so po tok i nenadoma prestopi l i iz ozk ih do l in na širša i n p lana površja, ko se j i m je nenadoma spremeni l — zmanjšal strmec. Zarad i večje preglednost i smo skušal i strmec na posameznih odsekih (de- l ih) Hud in j inega toka kakor t ud i na vseh n j en ih p r i t o k i h preds tav i t i v ta - be l i 7. Vrednost i p r i kazan ih oziroma iz računanih strmcev so le pr ib l ižne. Iz - računa l i smo j i h na osnovi topografsk ih k a r t v m e r i l u 1 : 25.000, dolžine rek pa so b i le izmer jene z na jbo l j p repros t im ku rv iomet rom. Upoštevano oziroma pr ikazano je današnje stanje. Na osnovi pregleda današnj ih strmcev potokov, k i so (redno) pop lav l ja l i i n ob ka te r ih so nastala poplavna območja, ugotav l jamo, da so b i le vrednost i n j i h o v i h strmcev na H u d i n j i med 3 i n 10 °/oo, na Dobrn ic i med 5 i n 10 %o, ob Tesnic i od 6 do 9 °/oo, ob Rovšci i n Drežn ic i v povpreč ju med 8 i n 10 %o, ob D a j - n ic i med 3 i n 6 %o, ob (Vzhodni) Ložn ic i pa med 1,67 do 5,5 %o i td. (gl. si. 6). Naved l i smo samo povprečne vrednost i strmcev. Toda strmec struge je samo eden od č in i te l jev , k i vp l i va jo na nastanek povodnj i . Le- te so odvisne t u d i od obl ike rečne struge, od g lobine njene zajedenosti v lastno naplav ino al i v živo skalo, od razporedi tve i n obsega danje ravnine, od s t rmine i n ob- sega pobočja oziroma celotnega zaledja, ko l ič ine vode i td . Zato so nastopale povodn j i na raz l ičn ih odsekih posameznih potokov, k i so ime l i razl ične strmce. S t rmcu lahko pr ip isu jemo večjo ve l javo le ob p r i m e r j a n j u posameznih odse- kov istega potoka. Mnogo manjšo ve l javo za kak ršnoko l i eksaktnejšo p r i - mer javo pa nam dajejo vrednost i strmcev p r i raz l ičn ih rekah. 5.2. Rečni rež im Pregled rečnega režima smo nas lon i l i na vodomersko postajo v Smar j e t i p r i Ce l ju (kota 233,2 m), k j e r beleži jo h idro loške znači lnost i spodnjega toka H u d i n j e ter so podatk i o tem t u d i ob jav l jen i . V ta pregled smo za je l i podatke iz obdobja 1957—1966. V H idro loškem godišn jaku so ob jav l j en i še poda tk i za H u d i n j o p r i Smar j e t i (z n ive lac i jsko koto 236,01 m), i n sicer za čas od leta 1948—1951. Prav tako smo mog l i dob i t i za to postajo še povprečne sumarične podatke o n i h a n j u vodne gladine na H u d i n j i za čas od 1939—1945. Za obdobje 1951—1965 je ob jav i l A . S o r e osnovne podatke o rečnem rež imu H u d i n j e za vodomersko postajo Strmec (S o r e , 1969, 16—18). Zarad i bol jše pregled- nost i bomo v k l j u č i l i vse razpolož l j ivo gradivo v našo tabelo 8. Čeprav imamo na vo l jo le skope stat ist ične podatke o povprečn ih me- sečnih n i h a n j i h vodne gladine, je iz n j i h vendar le mogoče spoznati vsaj osnovne značilnosti. Ugotov l jeno je, da ima H u d i n j a p l uv ion i va ln i rečni rež im ( I l e š i č , 1947, 82; p r im . še S o r e , 1969, 15). Za H u d i n j o p r i Ce l ju je značilno, da ima p r i m a r n i višek v apr i lu , v čemer se nedvomno kaže medsebojna prepletenost obi l ice spomladanskih pa- dav in ter ta l j en ja snega v zgorn j i h h r ibovsk ih p rede l ih njenega porečja. D rugo tn i v išek je v novembru. Avgusta i n septembra je imela H u d i n j a v ob- ravnavanem deset let ju na jman j vode. Tabela 8. Povprečne mesečne višine vodostajev na Hudinji v Strmcu in Smarjeti pri Celju v različnih obdobjih Šmarjeta (kota 233) (Šmarjeta (kota 236) Strmec Mesec 1957—1966 1939—1945 1948—1951 1951—1965 SV MV VV SV SV SV I. 139 127 194 60 58 125 I I . 136 126 184 63 60 124 I I I . 137 126 183 66 55 126 IV. 142 129 184 63 56 128 V. 138 127 210 67 54 126 VI . 137 127 209 61 54 126 VI I . 138 125 245 60 54 124 V I I I . 130 122 173 58 49 122: IX . 130 121 180 57 47 122 X . 134 120 223 63 49 124 X I . 138 125 200 69 65 128 X I I . 137 128 223 62 60 129 SV = povprečni srednji vodostaji; MV = povprečni nizki vodostaji; VV = povprečni visoki vodostaji Povprečni minimalni mesečni vodostaji na Hudinji (Šmarjeta, 233,2 m) v letih 1957-1966 120 100 80 J F M A M J J A S O N D Povprečni srednji mesečni vodostaji na Hudinji (Šmarjeta, 233,2m) v letih 1957-1966 J F M A M J J A S O N D Povprečni visoki mesečni vodostaji na Hudinji (Šmarjeta, 233,2m) v letih 1957-1966 240 220 200 ieo 160 140 120 100 80 60 40 20 nI I 1 I 1 I I I I I I J F M A M J J A S O N D T u d i v j a n u a r j u j e imela H u d i n j a izredno visoko vodo, k i j e le za spoznanje presegala d rugo tn i (novembrski) v išek. G lad ina H u d i n j e v Smar - j e t i p r i Ce l ju je v obravnavanem deset let ju zelo malo nihala. To pa lahko pomeni, da so v i r i n j e n i h p r i t okov precej s ta ln i i n da j e n jeno porečje v teku leta dokaj enakomerno namočeno. Ravno ta stalnost pa j e ve r je tno na jbo l j po- gojevala izrabo potokov ko t pogonske sile v naj raz l ičnejše namene. Poda tk i za obdobje 1939—1945 pokažejo, da je tedaj imela H u d i n j a p r v i v išek v novembru , drugotnega pa v ma ju , za spoznanje v iš jega ko t v marcu. Osnovne znači lnost i n ihan ja vodostajev na H u d i n j i v l e t i h 1948—1951 so precej podobne desetletnemu povpreč ju (podrobnost i p r im . v tabe l i 8 i n ponazori tev v d iagramu D 2). Zan im ivo je, da j e ime la H u d i n j a v St rmcu, to re j še p red p r i t o k o m Tesnice i n Dobrnice, zelo podoben rečni režim, ko t smo ga spoznal i v Smar je t i . P r v i v išek j e b i l v decembru, d rug i v apr i lu , n a j n i ž j i vodostaj je imela v avgustu i n septembru, d rugo tn i n ižek pa februar ja . Povprečn i n i z k i vodosta j i na H u d i n j i so precej dobro usk la jen i s sred- n j i m i . T u d i p r i n i zk ih vodosta j ih p r ide do ve l jave p l uv i on i va l n i rež im i n šte- v i l ne re l ie fne posebnosti Hud in j inega porečja. K a j t i precejšen del njenega po- vod ja zavzema gr ičev je i n n izko hr ibov je , k j e r z imske padavine ne obleži jo dolgo v o b l i k i snežne odeje; pogostoma sneg ka r spro t i kopni . Za rad i tega imamo t u d i poz imi na H u d i n j i v isoke vode. N a j v i š j i povprečn i v isok i vodostaj se po jav l j a na H u d i n j i v j u l i j u i n v ok tob ru ter v decembru pa v m a j u i n j u n i j u . V n j e m v id imo neposredne uč inke padav in na n ihanja, to je na naraščanje vodostajev. Obenem pa je povprečn i v i sok i vodostaj t u d i posredni napovedovalec povodnj i . V mesecih nad- povprečnega visokega vodostaja so se povodn j i po jav l ja le najpogosteje. 5.3. Značilnosti pretokov na Hudinj i T u d i v p re toku so zarisane glavne znači lnost i p remnog ih sestavin na- ravnega okol ja , pa posledice š tev i ln ih č lovekov ih posegov v okol je, predvsem Tabela 9. Povprečne mesečne vrednosti srednjih (SQ), nizkih (NQ) in visokih pretokov (VQ) na Hudinji pri Smarjeti in v Strmcu (v ms/sek.) Smarjeta (kota 233,3) Strmec Mesec 1957—1966 1958—1965 SQ NQ VQ SQ VQ I . 2,97 1,34 27,81 1,47 8,38 I I . 2,77 1,19 20,55 1,23 8,03 I I I . 2,84 1,21 15,63 1,46 10,20 IV. 3,48 1,28 15,93 1,75 7,93 V. 3,00 1,39 34,03 1,42 15,96 VI. 2,90 1,33 26,31 1,67 20,48 V I I . 3,33 1,12 52,22 1,71 27,27 V I I I . 1,85 0,76 10,67 1,32 22,09 IX . 1,86 0,63 19,02 1,13 10,25 X . 3,46 0,63 59,45 2,25 11,45 X I . 3,09 1,02 26,21 2,16 27,07 X I I . 3,98 1,36 34,23 1,90 14,00 t is t ih , s k a t e r i m i je zajel del padavin, p reusmer i l n j i hov odtok i n s tem t u d i zmanjšal p re tok po strugah. Z za jez i tvami i n raz l i čn im i za je t j i vodn ih i zv i rov je zmanjšal ko l ič ine po strugah tekočih voda (npr. akumulac i jska jezera, r i bn i k i , vodovodna zajet ja idr.). S tem pa je vsaj v p o v i r n i h de l ih potokov pomembno v p l i v a l na rečn i režim. Š tev i ln i po tok i v po le tn ih i n v sušnejših mesecih presahnejo, ke r so j i m z za je t j i odvzel i vodo ter j o spel ja l i po ceveh k na j raz l i čne jš im porabn ikom (gl. si. 7 i n 8). V deset let ju 1957—1966 je imela H u d i n j a p r i S m a r j e t i povprečni l e tn i pre tok 2,96 m3 /sek. Po te j vrednost i je podobna sav in jsk i Ložnic i . Za povpreč- ne mesečne pretoke na H u d i n j i je znači lno precejšnje n ihan je tekom leta. P r i vodosta j ih smo ugotov i l i , da je razmer je med n a j n i ž j i m i i n n a j v i š j i m i povprečn imi mesečnimi v rednostmi kakor 1 : 1,09, medtem ko je za pretoke precej drugačno i n znaša 1 :2,15. To pomeni, da je po H u d i n j i preteklo v decembru dvak ra t več vode kot v avgustu. Čeprav je po le t i največ padavin, je imela H u d i n j a v tem času na jn iž je vode. To pomeni, da se znaten del teh padav in porazgubi a l i zaradi v isok ih temperatur a l i zaradi potreb vegetacije. Avgus t je b i l mesec z n a j n i ž j i m i pretok i , k i m u sledi še september. D r u g i na jn i ž j i povprečn i mesečni pre tok so i zmer i l i f eb ruar ja , k i pa je znatno nad p r i m a r n i m po le tn im m in imumom. SI. 7. Pogled na r ibnika pr i Goričici. Pr i graščini Blagovna omenjajo r ibnike že v 16. stoletju. Tudi r ibn ik i so pomembne akumulacije površinskih voda in so mnogokrat preprečil i poplave. Se v letih med obema vojnama je stal pod gra- ščino Gologrančev mlin, k i ga je poganjala voda iz spodnjega ribnika. SI. 8. Od nekdanjega Kamenškovega mlina v Grabnu pod Malo Goro, k i je stal ob Lendeški vodi, je ostal le betonski rezervoar. Zgradil i so ga leta 1946, k 0 so vodno kolo zamenjali s turbino. Od rezervoarja do mlina je voda tekla po 107 m dolgem kovinastem cevovodu (s premerom cevi 80 mm). M l in so opusti l i pred leitom 1960. H u d i n j a je imela n a j v i š j i povprečni pre tok v decembru, i n sicer 3,98 m3/sek., d rug i v išek v ap r i l u (3,48 m 3 na sekundo) i n t re t jega v po l le t ju , i n sicer v j u l i j u (3,33 m3/sek.). Znači lno je, da je b i l povprečn i ok tobrsk i p re tok enak apr i lskemu. Na splošno je za Hud in j o znači lno izredno močno n ihan je reč- nega pre toka (pr im. d iagrame D 3). H u d i n j a v St rmcu, še predno dobi Dobrnico, je imela v l e t i h 1958—1965 n a j v i š j i p re tok v ok tobru , n a j n i ž j i pa v septembru. V z r o k je v tem, da sega njeno pov i r j e že v h r ibovsk i svet Pohor ja , k i ga sorazmerno k m a l u p rek r i j e snežna odeja. D r u g i v išek v p re toku H u d i n j e v S t rmcu je b i l spomladi, v apr i lu , t r e t j i pa v j u l i j u . Poleg p r imarnega na jn iž jega pre toka v septembru, j e d rugo tn i v f e b r u a r j u (1,23 m3/sek.), spomladanski pa že ma ja (pr im. S o r e , 1969, 16). Neposreden odsev ob i l n i h padavin, k i povzročajo poplave, se kaže med d r u g i m t u d i v n a j v i š j i h p re tok ih . Iz razpo lož l j i v ih podatkov smo iz računal i povprečne na jv iš je mesečne pretoke na H u d i n j i (glej podrobnost i v tabe l i 9 i n na d iagramu D 3). Poda tk i nazorno kažejo na izredno ve l i ka n ihan ja maks i - m a l n i h pretokov. P r i m a r n i v išek povprečnega maksimalnega pre toka je b i l v ok tobru , d rugo tn i v j u l i j u , sledi jo pa še decembrski i n ma jsk i ter j anuarsk i v išk i , k i pa se že za dve t r e t j i n i i n več n i ž j i od pr imarnega. Povprečn i maks i - m a l n i p re tok i H u d i n j e p r i S t rmcu so razpore jen i takole: p r i m a r n i je v j u l i j u D 3 Povprečni minimalni mesečni pretoki na Hudinji v rrvVsek. (Šmarjeta, 233,2 m) v letih 1957-1966 I5m3/sek. J F M A M J J A S O N D Povprečni srednji mesečni pretoki na Hudinji v m3/sek. (Šmarjeta, 233,2 m) v letih 1957-1966 im3 /sek. J F M A M J J A S O N D Povprečni maksimalni mesečni pretoki na Hudinji v m3/sek. (Šmarjeta, 233,2m) v letih 1957-1966 6om3/sek. 57 54 51 48 45 42 39 36 33 30 27 " 34 21 18 15 12 9 6 3 0 . J F M A M J ) A S O N D i n sekundarni v novembru. Znači lno je, da je imela Hud in ja do Strmca manjša n ihanja v vrednost ih povprečnih v isokih pretokov kot t i k nad svoj im iz l ivom v Smar je t i p r i Celju. V desetletju 1957—1966 so se najpogosteje po jav l ja l i maksimalni pre tok i na H u d i n j i v zadnj i čet r t in i leta (po dvakrat), po enkrat še v februar ju , maju, j u l i j u in septembru. V obravnavanem desetletju nismo zasledili na jv iš j ih le tn ih pretokov v januar ju , marcu, apr i lu, j u n i j u ter v avgustu. Povprečni na jn iž j i pretok na H u d i n j i je b i l ponavadi v septembru in oktobru, d rug i pa v feb rua r ju in marcu. V obravnavanih desetih le t ih je b i l kar petkrat v septembru, š t i r i k ra t v oktobru, dvakrat v avgustu ter po enkrat v ma ju in novembru. (V desetih le t ih so zabeležili na jn iž je letne pretoke v 13 mesecih, i n sicer v le tu 1962 od avgusta do oktobra, v le tu 1965 v oktobru ter novembru, v vseh drug ih le t ih pa samo v enem mesecu!). 5.4. Povodnj i S kol ič ino vode (pretokom) ter z višino vodostajev smo skušali rekon- s t ru i ra t i pogostost povodnj i na nekdanjem poplavnem svetu ob Hud in j i . Z našim pregledom smo zajel i le tiste povodnj i , k i se pojav l ja jo ob H u d i n j i i n n jen ih p r i t ok ih na obrobju Celjske kotl ine. V preteklosti , ko Hud in ja še n i b i la regulirana, kot je danes, so se pojavl ja le redne povodnj i že p r i pretoku 120 m3/sek., medtem ko so bi le povodnj i s pretokom 200 m3/sek. i n več že katastrofalne. Juni jsko katastrofalno povodenj 1954. leta je povzročila »t r i - stoletna voda«, to je kol ič ina vode, k i se v povprečju po jav i enkrat v tr isto let ih. Tedaj so namreč izračunal i v Smar je t i gladino Hudin j inega vodostaja v v iš in i 463 cm, maksimaln i pretok pa je znašal 436 m3/sek. Tud i leta 1964 (24. oktobra) so namer i l i v H u d i n j i pretok 355 m3/sek., vodostaj je dosegel višino 475 cm. Toda tol ikšne kol ič ine vode so izjemno redke. Večje i n ob- sežnejše povodnj i so se pojavl ja le v porečju Hud in je v le t ih 1926, 1933 pa 1954, 1964, 1973 in 1974,1980 i n v V i t an ju leta 1981 (prim. B u k v i č , 1973; Po- roči lo 1980 in 1981). K l j u b števi ln im regulaci jsk im delom, k i pa so le deloma opravljena, po- vodn j i na posameznih odsekih Hudinje, i n še posebej na n jen ih p r i t ok ih še vedno nastopajo (prim. karto v pr i log i i n tabelo 1). Povodnj i , k i smo j i h mogl i pr ikazat i v tabel i 10, so pravi loma širšega značaja, saj poplavi jo obrečni svet skoraj v vsem porečju Hudin je. V preglednico nismo mogl i zajet i pogostosti povodnj i ob (Vzhodni) Ložnic i i n njenem p r i t oku Dobnišci. Po zat r jevan ju domačinov so izoblikovale tamka jšn j i poplavni svet izredno pogoste povodnj i ; včasih se pojavi jo tud i po večkrat na leto. Tud i značaj poplavnega sveta v porečju Ložnice se bistveno razl iku je od drug ih poplavnih območij v porečju Hudinje. Ob Lož- n ic i i n n jen ih p r i t ok ih se namreč čestokrat prepletata talnica i n poplavna voda. Zato so tamkajšnje povodnj i trajnejše i n obsežnejše. 5.4.1. Časovna razporeditev povodnj i Podatk i za desetletje 1957—1966 kažejo, da so bi le v tem času poplave desetkrat. Na jbo l j pogoste so bi le v oktobru, kar je navsezadnje presenetl j ivo, saj je to mesec, k i je ime l v tem deset let ju samo enkrat na jveč jo kol ič ino padavin. Povodn j i smemo pr ičakovat i še v mesecu j u l i j u i n decembru po dvakra t . V obravnavanem obdobju so b i le januar ja , f eb rua r j a i n ma ja samo enkrat . V vseh d rug ih mesecih se poplave ob H u d i n j i niso po jav l ja le . Potemtakem je z ima t i s t i l e tn i čas, v ka terem smemo pr i čakova t i na jbo l j redne i n pogoste poplave. V jeseni so b i le poplave že redkejše, še redkejše pa po le t i (samo 2 -k ra t v desetih let ih) ter v zadnjem pomladanskem mesecu. Tabela 10. Časovna razporeditev povodnji v porečju Hudinje v letih 1957—1966 a) Mesečna razporeditev b) Povodnji po let ih povodnj i nastopa Mesec Število povodnji Leto Število povodnji I . 1 1957 — I I . 1 1958 2 I I I . — 1959 1 IV. — 1960 — V. 1 1961 1 VI. — 1962 1 V I I . 2 1963 — VI I I . — 1964 2 IX . — 1965 2 X. 3 1966 1 XI . — X I I . 2 Skupaj 10 Skupaj 10 5.4.2. Pogostost povodn j i Podatk i v tabel i 10 kažejo, da povodn j i ne moremo p r i čakova t i vsako leto. V desetih l e t i h j i h t r i leta n i b i lo. Pač pa so v t reh l e t i h nastopi le ka r po dvak ra t na leto. Le ta 1957, 1960 i n 1963 so b i l a brez poplav. Za leto 1957 je značilno, da je b i lo na jbo l j sušno v obdob ju 1957—1966. To nam kaže ko l ič ina padav in v l e tu 1957: Šen t ju r p r i Ce l ju 989 mm, Lokov ina p r i D o b r n i 1021 mm, Velenje 1060 mm, Spi ta l ič 1043 mm, V o j n i k 958 mm, Cel je—Leveč 1089 mm, Pašk i Koz jak 1015 mm, toda V i t an je celo 1413 mm, a leta 1959 samo 1115 mm. Le ta 1957 povodn j i t u d i n i b i lo v poreč ju savin jske Ložnice (pr im. N a t e k , 1979, str. 51). Na d rug i s t ran i pa ugotav l jamo, da so b i la t is ta leta, ko so vode po dvakra t prestopi le bregove svo j ih potokov, med na jbo l j namočenimi v obdob ju 1957 do 1966. Le ta 1965, k i ga uvrščamo med bo l j namočeno leto obravnavanega desetletja, je ko l i č ina padav in presegla desetletno povprečje od ene desetine do četrt ine. Tedaj so namer i l i na dežjemersk ih postajah, k i zajemajo širše pod- roč je porečja Hud in je , naslednje ko l ič ine l e tn ih padav in : Pašk i Koz jak 1635 mm, Velen je 1351 mm, Lokov ina p r i D o b r n i 1314 mm, V o j n i k 1336 mm, Cel je—Leveč 1346 m m i td . Podatk i za desetletno obdobje so sicer ma lo p r i m e r n i za kak ršnako l i zane- s l j ive jša predvidevanja, vendar se iz n j i h v id i , da je v povpreč ju ver je tno, da bo prep lav i la voda kmet i j ske površ ine vsako leto po enkrat . Po d r u g i s t ran i pa smemo pr ičakovat i v t r i le tnem obdobju samo eno leto brez povodnj i . Ve r - jetna pogostost povodnj i v porečju Hudin je je torej nekako dvotret j inska. 5.4.3. Tra jan je povodnj i Porečje Hudin je in n jen ih pomembnejših pr i tokov je po svoj ih f iz ično- geografskih lastnostih takšno, da povzroča n j ihov hudourn išk i značaj. Te lastnosti namreč pospešujejo naglo raz l i t je narasl ih voda, obenem pa prepre- čujejo, da b i se poplavna voda zadrževala izven strug dl je časa. Od tod nagl i i n pogosti nastop poplav pa n j ihov nič manj h i t r i odtok i n nagla osušitev večine poplavnega sveta. Povodnj i se zadržujejo na n jem navadno le po nekaj ur . Hudourn išk i je tud i prenos gradiva, k i ga vode nosijo ob svojem narašča- n j u že od pov i r ja navzdol, ob večj ih povodnj ih ga tud i odlagajo na poplavnem svetu. Ko odlože gradivo, naraste spet n j ihova moč, k i se mars ik je sprosti v globinski erozij i . Večina ravn in ob Hud in j i i n n jen ih p r i t ok ih je razen tega sorazmerno dobro nagnjena i n napeta. Zato se poplavna voda na n j i h zadržuje le kratek čas in se na n j i h niso razv i l i t ip ičn i poplavni predeli. Povodnj i poškodujejo le pol jedelski pr idelek, tu in tam, k je r je znatnejši strmec, pa odnesejo z n j i v zgornje sloje prst i , k i jo odložijo v zatišnih i n spodnj ih del ih svoj ih dolin. Zato so na vsem tem poplavnem svetu po večini dobr i suhi t ravn ik i , pa tud i n j i ve niso več tako redke. K j e r se poplavne vode prepletajo s talnico, s katero obl iku je jo enotno poplavno področje, so ponavadi kmet i jska zemljišča tud i d l je časa poplavl jena. Takšne poplavne predele smo spoznali ob Drežnici i n Rovšci, pa ob zgorn j i Ložnic i oziroma v pov i r j u Bezovičnice ter ob Dobnišci. Ne samo, da so ob naštetih potokih pogostejše povodnj i kot ob H u d i n j i i n n jen ih drug ih več j ih pr i tok ih , temveč se voda na poplavl jenih t ravn i k ih zadržuje dl je časa, od enega do t reh dni, včasih, ko se deževno vreme nadal juje, pa še dl je. T u se zadržuje poplavna voda od nekaj centimetrov do okol i pol metra visoko. Ob teh potokih so povodnj i zaradi relat ivno manjše kol ičine vode, kakor tud i zaradi manjšega strmca, mirnejše. P r i zadrževanju vode na poplavnem svetu smo upoštevali čas, ko je razl i ta voda po zemlj išču še povezana s strugo. Ko se pretrga živa in nepo- sredna vez med potokom i n poplav l jen im svetom, pr ide v porečju Hudin je do izredno nagle usahnitve poplavne vode. Nekaj dl je časa se zadržuje voda v posameznih zatišnih legah, k i j i h tvor i jo različne ulegnine — manjše kotanje v dan j i ravnici , ka ter ih dno pa je ponavadi prekr i to z manj prepustnimi po- p lavn imi sedimenti. Toda tud i v tak ih zatišnih legah se razl i ta voda ne zadržuje dl je kot dan a l i dva. Tra jan je oziroma čas zadrževanja vode na poplavnem svetu zavisi tud i od prepustnosti ta l ter od načina in namembnosti obdelovalnega zemljišča. Prod- nata t la z n j i vam i h i t re je vp i ja jo vodo kot t r avn i k i al i pašniki na enakih tleh. 6. OSNOVNI T I P I PRSTI NA POPLAVNEM SVETU Podoba je, da zaradi k ra tko t ra jn ih i n poredkoma nastopajočih povodnj i ob Hud in j i ne b i mogl i samo na osnovi pedoloških značilnosti ta l določit i poplav- nega sveta. Menimo, da b i b i l za to pr imernejš i k r i t e r i j izraba tal, k i se je v osnovnih potezah pr i lagodi la poplavam. Zato se bomo p r i pregledu osnovnih t ipov prst i na poplavnem svetu omej i l i na n j ihove najbo l j splošne pedološke značilnosti. Pregled bomo nasloni l i na objavl jene prispevke, k i so izšl i v loka l - n i h zborn ik ih (P u g e 1 j , 1974; Ž a g a r , 1957 i n S o r e , 1969). Holocensko ravnino ob spodnji Hud in j i , k j e r je b i lo najobsežnejše poplavno območje, prekr iva jo r java naplavl jena (aluvialna) tla. To so srednje globoka t la na prodnato-peščenem nanosu in imajo razvite izrazite prof i le. Pod humoznim slojem je že dobro izražen r jav B horizont, k i sega do globine od 60 do 80 cm. Prehod prs t i v peščeno-prodnato podlago je postopen. T la so zelo ugodnih f i z ika ln ih lastnosti, so zračna in prepustna za vodo. N j ihova tekstura je i lovnata in gl inasto-i lovnata, s t ruk tura pa je grudičasta in obstojna. T la so sposobna, da zadržujejo vlago, zato so rodovi tna i n zelo pr imerna za intenziv- nejšo izrabo. Reakcija ta l je slabo kisla do nevtralna. To so v glavnem t la ob Hud in j i , k i so j i h zalivale pogoste povodnj i . Vzhodno od te zvrst i prs t i je ozek pas tal, k i je vzporeden s pre jšn j im i n poteka med Skof jo vasjo in Začretom oziroma Trnov l jami . Tud i to so r java naplavl jena (aluvialna) t la, k i so globoka na prodnato-peščenem nanosu. Po svoj ih f i z i ka ln ih lastnostih so ugodna. Prst j e i lovnata do gl inasto-i lovnate teksture, v g lobin i pa je že bol j gosta i n vsebuje tud i več gl inast ih drobcev. T la so srednje humozna, prepustnost za vodo i n tud i zračnost sta ugodni. S t ruk tu ra je grudičasta i n srednje stabilna. Ke r je sprejemlj ivost za vodo ugod- na, se po jav l ja suša na n j i h le redkoma (P u g e 1 j , 1974, 233). Podrobnejša ka- rakter is t ika tega t ipa prst i pa je naslednja: do 25 cm je zmerno humusna i lovica, svetlo rumenkaste sive barve in slabe grudičaste strukture. Od 25 do 85 cm se i lovica nadal ju je v slabo humozni, nekol iko v lažni i lovnat i sloj rogljaste orehaste s t rukture z man jš imi r j as t im i madeži i n jez ik i železa i n humatov. V g lobin i 85 cm sloj prehaja sprva v slabše oglejeni, v lažni i lovnato- gl inast i sloj; oglejevanje z globino narašča i n doseže žile SiOg, k i so široke do 3 cm. V g lob in i 165 cm i lovnat i sloj naglo prehaja v močno oglejeno i n zmerno humusno glino, temno i n zamolklo modr ikasto sive barve. Reakcija HC1 je pozit ivna v celotnem pro f i l u (gl. Ž a g a r , 1957, 30). Prikazana t ipa r j a v i h naplav l jen ih p rs t i sta z obeh strani med Celjem in Škof jo vasjo obdelana z oglejeno prst jo. T u d i ta t la so r java, i n sicer na gl ina- st ih in deluv ia ln ih nanosih Hudin je i n n jen ih spodnj ih pr i tokov. Večina teh površin, k i j i h občasno še zali jejo povodnj i i n talnica, so v t ravn ik ih . Na prostrani pleistocenski terasi z bogat imi i lovnato-g l inast imi sedimenti, k i j i h izrabl ja (nekdanje i n sedanje) opekarništvo okrog Ljubečne, prevladujejo vlažna in globoka tla, nastala na neapnenčasti i n zamočvir jeni naplavini . Omeni t i je treba vsaj še osnovne znači lnost i prst i , k i so po nizkem gr i - čevnato-hribovskem svetu med V i tan jsk im i Ka ravankami ter obrobjem Celjske kot l ine. Na permskih kamninah i n na črnem karbonskem glinastem skr i lavcu i n peščenjaku, kater ih proge se vlečejo v vzporedniški smeri med Socko i n Velenjem, so nastale r jave p l i tve do srednje globoke prst i , k i n imajo izrazito ločenih posameznih horizontov. V Dobrnskem podol ju prevladujejo kisle r j ave prsti. T la so peščena in sipka, prepustna in zračna. K is la r j ava t la p rekr iva jo gr ičevje med Tesnico i n Hudin jo. Tamka jšn j i peščenjaki naglo razpadajo; na n j i h nastaja i lovnata i n peščeno i lovnata sipka prst. Po slemenih so t la p l i t va in izprana, v podnožj ih pobočij pa globl ja. T u je malo n j i v , pač pa prev ladu- je jo sadovnjaki i n gozdovi. Med Vo jn ikom i n Dobrno so nastala na pleistocenskih i lovicah in na vznožju hr ibov r java t la z i lovnato i n peščeno-ilovnato teksturo. Sipka prst je pomešana s peskom in kamenjem, zato je suha in prepustna za vodo (S o r e , 1969, 18—19). 7. DRUZBENOGEOGRAFSKE Z N A Č I L N O S T I Poplavna območja ob H u d i n j i i n n jen ih p r i t ok ih (z izjemo Vzhodne Lož- nice) niso tako izrazita, da b i se j i h človek kdaj izogibal, temveč j i h j e ne- posredno vk l jučeva l v najrazličnejše obl ike svojega (predvsem kmeti jskega) gospodarstva (prim. tud i O r o ž e n , 1957, str. 162—168), saj zajemajo le ozke pasove sveta neposredno ob vodah ter ne pomenijo n ikakršn ih izrazi tejših pokra j insk ih i n produkc i jsk ih ločnic. Po razdel i tv i pašniških gmajn, k i so po- nekod še do začetka stoletja obsegale tud i del poplavnega sveta, se je menjala dotedanja namembnost skupnega vaškega zemljišča. Človekov odnos do (nekdanjega) poplavnega sveta se nam dobro pokaže v pregledu izrabe pogonskih moči potokov, v deležu posameznih zeml j išk ih ku l t u r i n n j ihov ih spremembah, v spremembah v števi lu prebivalstva i td. 7.1. Regulacije i n melioraci je Človek se je up i ra l povodnj im na različne načine. Njegova števi lna dela na poplavnih območj ih so b i la usmerjena v preprečevanje povodnj i ter k odstranjevanju naravnih in umetn ih ovir, k i so prispevale k zajezitvam i n poplavam. Zato je večina današnj ih strug v porečju Hudin je že spremenjena po uč ink ih človekovega dela, ne samo zaradi obrambe pred poplavami, temveč tud i zaradi izrabe vodne pogonske moči. Spodnj i del i vseh več j ih potokov v porečju Hudin je so vsaj posredno delo človekovih rok. Človek je hotel na različne načine, z na jpr imerne jš imi ob l ikami in posegi zavarovati rodovitno zemljo pred škodami, k i so jo povzročale po- plave. Potokom, k i so ime l i majhne strmce in so leno tek l i po v i jugast ih s t ru - gah, je pospešil odtok i n s tem zmanjšal možnosti za nastanek povodnj i . S pospešenim odtokom voda po izravnanih in poglobl jenih strugah pa se je zni - žala gladina talnice, k i je ponekod ustvar ja la zamočvir jene predele (npr. med Dobrno i n Pristovo, ob Ložnic i i n Dobnišci, ob Tesnici med Franko lov im i n Ivenco, ob Da jn ic i i td. ; p r im. si. 2). Glavna človekova skrb je b i la usmerjena k odpravam povodnj i , k i so zal i - vale danjo ravnico ob H u d i n j i med Cel jem in Skof jo vasjo oziroma Vo jn ikom, svet, k i je postajal čedalje dragocenejši, i n to ne samo zaradi naraščajočega SI. 9. Tik pod MajdiČevim jezom v Skof j i vasi (ob njem stoji tovarna odej) so v letu 1977 prenehali z regulacijo Hudiinje. Z najnovejšo preureditvi jo škof- ljanskega ozkega grla na Hud in j i bodo odpravi l i povodnji, k i so pogostoma preplavljale zemljo in del naselja nad jezom. pomena obmestnega kmet i js tva, temveč predvsem zaradi naglega š i r j en ja cel j - ske urbane aglomeracije p ro t i severu i n zaradi čedalje več j i h potreb celjske industri je po novih zazidalnih, p ro izvodn ih i n skladiščnih površ inah (si. 9). Čeprav so b i l i že pred zadnjo vo jno posamezni poskusi za odpravo po- vodnj i v industr i jskem delu Celja, pa je šele katastrofa lna j un i j ska povodenj 1954. leta pospešila pr is top k h i t re j š i i n koren i te jš i u red i t v i celjskega sovodja, k i ga napajajo potoki s področ ja 1673 km2 . Vzporedno z u re jevan jem Savin j inega toka na celjskem območju so reševal i t u d i odtok Hud in je i n Voglajne, Sušnice in Koprivnice pa Ložnice i td . Kompleksno reševanje vel ikega celjskega sovodja je bilo potrebno tud i zato, ker so se na tem območju ob naras l ih vodah med- sebojno zajezovale vode posameznih potokov. Tako na p r imer je b i lo ču t i t i vpl iv narasle Savinje še skoraj 2 k m (točneje 1970 m) po s t rug i Hud in j e na- vzgor (prim. L e b a n , 1970; M e z e , 1972,9). Povodnji ob H u d i n j i na območ ju Cel ja so b i le dvojnega porek la: nastale so zaradi iz jemnih v remensk ih s i tuaci j v n jenem poreč ju (neurja), a l i pa zaradi naraslih voda Savinje i n Voglajne, k i sta v p l i v a l i na zajezitev Hud in j inega od- toka. Da b i prepreči l i naras l im vodam Vog la jne i n Savinje p rod i ran je po s t rug i Hudinje navzgor, so zgrad i l i v Ce l ju p r i Spodn j i H u d i n j i v l e tu 1976 mehk i — g ib l j i v i jez (prim. si. 10). Z n j i m ter z regulaci jo i n pres tav i tv i jo Vogla jne, po- globitvi jo Savinj ine struge med Cel jem i n Pečovnikom so v g lavnem odprav- SI. 10. V letu 1976 so izgradili t i k nad ustjem Hudinje v Gaberju tako imenovani »mehki jez«, k i je p rv i te vrste p r i nas. Njegova konstrukcija namreč pre- prečuje visoki vodi, k i se nabere v celjski sovodnji, da b i prodirala po hu- dinjski strugi navzgor. l j en i osnovni vz rok i pogost ih povodn j i ob spodnj i H u d i n j i . Z regu lac i j sk im i deli, k i so b i la že oprav l jena a l i pa so še predvidena, so povečal i prepustnost H u d i n j i n e struge na mestnem območ ju (do iz l i va Ložnice) na 100-letno vodo (282 m3/sek.), med V o j n i k o m oziroma V išn jo vasjo ter Ško f jo vasjo pa na 50- letno vodo (250 m3/sek.).* Prepustnost vseh nov i h mostov j e b i la preračunana na 100-letno vodo. St ruga regul i rane Ložnice od Začreta do Šmik lavža oz i roma do L ipovca ima prepustnost 20- le tn ih voda. Predvideno pa je, da bodo regu- l i r a l i še spodnj i del Ložnice (pod nekdan j im Kože l j ev im m l i n o m v Začre tu ; p r im . si. 11) na 100-letno vodo ( t j . 89 m3/sek.). Neure jena st ruga Ložnice i m a povprečn i strmec 1,254 °/oo, na regu l i ranem odseku v do lž in i 3 k m pa znaša 2,91 %o ( L e b a n - F e l i c i j a n , 1974). Človek je stalno skrbe l za urejenost H u d i n j i n e struge. S tem je v a r o v a l svoje zemlj išče pred povodn j im i , naselja, po t i i n mostove pa pred poškodbami naras l ih i n deročih voda. Na š tev i ln ih k r a j i h je obložena hud in jska st ruga s k a m n i t i m i a l i betonsk imi oporn im i stenami (npr. V i tan je , ob nekater ih n e k - dan j i h m l i n i h i n žagah), s p rečn im i lesenimi, k a m n i t i m i a l i celo betonsk imi p ragov i pa z va rova ln im i nasipi, še posebej na odseku med nasel jema Polže- Razdelj , med Ško f j o vasjo i n Cel jem i td . » Tr ideset letna, petdesetletna, stoletna i td. visoka voda j e h id ro tehn ičn i t e r m i n , k i p r i - kazu je statistično i z računano ver je tnost , da se bo predv idena n a j v e č j a ko l ič ina p re toka oz i roma višina vodne gladine v strugi p r a v i l o m a po jav i l a e n k r a t v n a v e d e n e m obdobju . Teore t ično predv idena ver je tnost nastopa i z redno v isok ih povodn j i j e p o m e m b n a predvsem za načr tovano namembnost zeml j išč ob potokih . SI 11 Koželjev ml in na Ložnici v Zaeretu so opusti l i 1958 leta. Ložnice pod mli- nom še niso reguliral i , medtem ko je njen zgornj i del ze urejen. SI. 12. Poslopje nekdanjega velikega industri jskega valjčnega ml ina, katerega last- n i k je postal Peter Majdi« iz K ran ja leta 1888. Stoj i na desnem bregu Hudi - n je na Spodnji Hudinja. Danes je v stavbi le še skladišče za žito, k i ga pre- deluje Merxov elektr ični ml in. Na jbo l j spodnj i del hud in jske struge so u red i l i že leta 1928 (med n e k d a n j i m Ma jd i čev im m l i n o m i n Smar je to — v do lž in i 1400 m; p r i m . si. 12 i n 13). Le ta 1944 so i z ravna l i H u d i n j i n tok od ceste S t rmec—Dobrna do Samčevega doma (vulgo Sorževega) v do lž in i 340 m; na n a d a l j n j i h 300 m so op rav i l i v s t rug i samo zemel jska dela, niso pa u t r d i l i n jen ih brežin. Spodn j i del regu l i rane struge pod Sorževo domači jo ima na obeh straneh va rova ln i nasip iz zeml je (pr im. V i r ž i k o v s k i , 1962; po p r ipovedovan ju gospodar ja Sorževega m l i n a v Polžah p r i S t rmcu so ta odsek hud in jske struge regu l i ra l i že 1937. leta. Domač in i so us tanov i l i vodno zadrugo, k i jo je denarno podpr la t u d i banov in - ska uprava. Odt le j dal je H u d i n j a na tem odseku n i več redno poplav l ja la) . Vsa druga več ja i n pomembnejša dela p r i regu lac i j i H u d i n j e so op rav i l i po d r u g i svetovni vo jn i , i n sicer šele od leta 1959 dal je. (Vse podrobnost i so pr ikazane na k a r t i v pr i log i ) . De l ložniške struge med Smik lavžem i n opuščenim Kože l j ev im m l i n o m v Začre tu so u red i l i v l e t i h 1973—1974. Istočasno s t em i de l i so regu l i ra l i t u d i spodn j i t ok Dobnišce. Spodbude za te regulaci je j e dala g radn ja h i t re ceste med A r j o vasjo i n Hočami. S to p reured i t v i j o Ložnič inega toka so b i le od- st ranjene števi lne i n pogoste poplave; poglobl jena st ruga i n h i t re j š i odtok nemalo pr ispevata k zn ižan ju gladine talnice. (Pr im. si. 6 i n 14). Hudourn iška Tesnica, še p rav posebej na odseku, k j e r se p reb i ja v ozk i i n s t r m i soteski skozi Konj iško-boško pogor je (med Stenico i n Kon j i ško goro), Si. 13. Bežigrajska cesta po Koštomajevem mostu prestopi Hudin jo i n pelje v Bukovžlak in na Teharje. Most so zgradil i 1929. leta, a ima premajhno pre- pustnost. Zato so se zajezile ob njem visoke povodnji in preplavile širše industri jsko območje na Spodnji Hudinj i . SI. 14. Regulirani odsek ložniške struge nad Koželj evim mlinom v Zagretu. Bregova reguliranega potoka sta zasajena s hitrorastočimi topoli. j e zahtevala že od nekdaj stalno skrb za vzdrževanje struge. To je b i lo še to l i ko bo l j potrebno, ker je spel jana vzporedno s potokom pomembna obalpska prometnica. Podoba je, da so razbesnele vode Tesnice stalno grozi le, da bodo razdejale to cesto. Zato je struga Tesnice p rav v tem delu toka u je ta v »umetno kor i to«, k i je obdano na desnem bregu s kamni to a l i betonsko škarpo. 2e doslej so b i le oprav l jene na Tesnic i nekatere manjše regulaci je, z last i med Ivenco i n F ranko lov im. Na to nas opozar ja jo man jš i zemel jsk i va rova ln i nasip i (npr. med Stopar jem i n Globočami). Le ta 1972, ko so zgrad i l i most p rek Frankolovskega potoka t i k nad V r i s k o v i m m l i n o m v nasel ju Ivenca, so pre- u red i l i t u d i 200 m njene struge (gl. si. 15). Spomlad i 1979. leta pa so p r iče l i od tod navzgor z regulaci jo, k i j e zajela p r ib l i žno 1 k m tesniške struge. S tem je b i lo odprav l jeno »ozko gr lo« p r i pre toku, k i je povzročalo števi lne i n pogoste povodnj i . V le tu 1982 bodo i z ravna l i še 150 m struge Frankolovskega potoka. S tem bodo odstranjene poplave na Globoškem po l j u (pr im. si. 2 i n 16). T u d i v poreč ju Dobrn ice so začeli z u red i t v i j o potokov sorazmerno pozno. V le tu 1936 so u red i l i zgorn j i del Topl ičice, k i so jo p rek r i l i , tin sicer v do lž in i 186 m. Spodn j i del Topl ič ice — v do lž in i 490 m, so regu l i r a l i 1959. leta. Da- našnja prepustnost ko r i t a je preračunana na pretok 29,5 m3 /sek. (pr im. P o - t o č n i k - C v a h t e , 1958; F u g i n a , 1931; prof . A . S o r e nava ja regu- lac i jo na Top l iškem potoku v l e tu 1934, p r im . S o r e , 1969, 17—18). Le ta 1935 so p r iče l i u re jeva t i s t rugo Dobrn ice v do lž in i 495 m, i n sicer od v i l e Ružička p r o t i Zavrhu . P r i t em je zanimivo, da ve l i ko neur je i n ka ta- st rofa lna povodenj 1954. leta nista bistveno pr izadeja la regul i ranega odseka SI. 15. Vriskov dom v Ivenci ob Tesnici. Njegova gospodarska trdnost je slonela tudi na mlinu, k i so ga opustili 1972. leta, ko so regulirali1 tuka jšn j i odsek Tesnice. Povodenj 1954. leta je segala do zgornjega roba oken v pr i t l ič ju. Hišo so nadzidali 1964. leta. Topl ič ice i n Dobrnice. Od tod navzgor, k j e r struga Dobrnice še n i b i la u re- jena, je tak ra tna povodenj un ič i la kolovoz vse do Kačnika, v do lž in i nad 4 k m ; v n j e m si je Dobrn ica izdolb i la novo strugo (pr im. M e 1 i k , 1954, 37; S o r e 1969, 16—17; Inves t ic i j sk i p r o g r a m . . . , 1956). Regulaci je na Dobrn ic i so op rav l j a l i v več etapah (pr im. na pr i loženi kar t i ) . Z n j i m i so odp rav i l i š tevi lne poplave. S tem je dob i l nekdan j i pop lavn i svet novo funkc i j o (npr. v jugovzhodnem delu Dobrne, k j e r je nastala nova šola). Ob p r i l i k i obnove ceste med V išn jo vasjo i n Crnovo so regu l i ra l i del Dobrnice med Pr is tovo i n Lemberkom, k j e r je ob povodn j i h pop lav l ja la t u d i cestišče (gl. L e b a n - F e l i c i j a n , 1965). T u d i zgorn j i de l i poreč ja H u d i n j e so b i l i deležni š tev i ln ih i n na j raz l i č - nejš ih č lovekov ih posegov. Ze sama gradn ja gozdne ceste od V i t a n j a do Ra- kovca (1962—1968) je te r ja la na mnog ih k r a j i h preured i tev dotedanjega toka hud in jske struge kakor t u d i Paške vode. Nekater i de l i spodnjega dela Jesenice i n Hočne so t u d i p reure jen i ; n j u n i s t rug i sta zavarovani na več mest ih z betonsk imi a l i k a m n i t i m i škarpami (si. 17). K a k r š n i h k o l i d rug ih obsežnejših i n zahtevnejš ih regulac i j pa na teh dveh H u d i n j i n i h p r i t o k i h niso oprav i l i . 7.2. V p l i v regu lac i j na zmanjšanje poplavnega sveta Celokupni uč inek vseh č lovekov ih posegov v ured i tev vodnega toka se na jbo l j nazorno kaže v obsegu nekdanjega i n današnjega poplavnega sveta (gl. tabelo 1 i n ka r to v pr i log i ) . Po podatk ih , k i smo j i h dob i l i s p l an ime t r i r an jem obsegov nekdan j i h i n današnj ih pop lavn ih predelov, so se površine nekdanjega poplavnega sveta zmanjšale v zadn j ih t reh a l i š t i r i h deset le t j ih ka r za oko l i 76 °/o. Na jbo l j so se SI. 16. Z regulacijo Tesnice so zavarovali pred poplavami Globoško pol je med na- seljem Frankolovo in Ivenca. Pred razdiralno močjo naraslih voda zavarujejo breg hudourniškega (potoka al i s škarpami al i kastami. Fotografi ja pr ikazuje preprosto, a učinkovito varovanje reč/ne brežine pred uč ink i bočne erozije. SI. 17. Lev i breg Jesenice med 2ičmano- v i m in Hofbauer jev im ml inom nad Vitanjem. Da b i zavarovali cesto (Vitanje—Zgornj i Dolič), so strugo hudourniške Jesenice na števi lnih mestih obdal i z leseni- mi, kamnit imi1 a l i celo betonski- m i škarpami. zmanjšale površine, k i so j i h preplavl ja le redke, a zato izjemno visoke povod- n j i ( — 88,1 °/o), medtem ko se je obseg rednih oziroma pogostih povodnj i zmanj- šal od nekdanj ih 369 ha na sedanjih 138 ha (to je za 62,5 °/o). Najv idneje so se spremenila poplavna območja neposredno ob Hud in j i . Ne samo, da so tam z regulaci jami odvzeli povodnj im največ površin (261 ha), temveč se je prav tam bistveno spremenila namembnost zemljišča. V na jbo l j spodnjem toku Hudin je, k je r je bi lo že od nekdaj ču t i t i vp l ive Voglajne i n Lož- nice, se je naselila indust r i ja na nekdanjem poplavnem svetu. Na tem območju so se zmanjšale površine nekdanjega poplavnega sveta celo za 97 %>. Tud i v srednjem toku Hud in je — med Socko in Višnjo vasjo — so se zmanjšala po- plavna območja od nekdanj ih 78 na 13 ha al i za 83,3 °/o. Prav tako zadovol j ive uspehe so prinesle regulacije Dobrnice. Poplavni svet ob n je j se je zmanjšal za 86 %>, tako da danes zal ivajo redne povodnj i i n izjemno visoke vode le še 5,7 ha kmeti jskega zemljišča. Manjše preuredi tve v strugi Tesnice so prispevale k zmanjšanju poplavnega zemljišča za dobr ih 9 ha. Precej večje površine kmeti jskega zemljišča so odtrgal i poplavam v porečju Ložnice, dn sicer kar 208 ha. To pomeni, da se je ohrani la ob Ložnici le še ena t re t j ina nekdanjega poplavnega območja. Ob zgornjem toku Hudinje, k je r n i rednih povodnj i , struge potokov niso bi le deležne kakršn ih ko l i več j ih preure- ditev. Zato se je ohrani l ob n j i h — domala v nespremenjenem obsegu — po- p lavn i svet, k i ga obl iku je jo le visoke vode. Vse temelj i tejše regulacije so prispevale k odpravi osnovnih vzrokov za nastanek rednih povodnj i . V večini pr imerov so bi le odpravl jene vse obsežnejše povodnj i . Zemljišče, k i je nekdaj doživ l ja jo redke, a visoke poplave, j i h danes sploh ne doživl ja več, medtem ko so v ozkem obrečnem pasu visoke povodnj i zamenjale nekdanje redne poplave. S tem se je spremenila funkc i ja poplav- nega sveta: danes ga obl iku je jo — in še to zelo poredkoma — le visoke vode. 7.3. Omrežje osuševalnih ja rkov na zamočvir jenem svetu Proučevanje je pokazalo, da je potrebno nameni t i posebno pozornost kme- t i jskemu zemlj išču v porečju (Vzhodne) Ložnice. P r i tem nas zanimajo danje ravnice, k i j i h še danes zal ivajo redne poplave i n se dopolnjujejo z visoko gla- dino talnice. Danje ravnice od Ložnici, Bezovičnici, Dobnišci ter ob n j i hov ih k r a t k i h p r i t ok ih so rezultat človekovega dela ter morfogenetskih procesov. Za celotno področje Dramel jsk ih goric, k i ga odmaka Ložnica s svo j imi l ev im i pr i tok i , je značilno nizko (okr. 300 m), rahlo valovi to površje s položnimi pobočj i i n zaobl jenimi slemeni ter kopast imi vrhovi , k i j i h sestavljajo terciarne kamnine (pliocenski prodi, kremenovi peski in peščene gline). Slemena in v rhov i Dra- mel jsk ih goric predstavl ja jo v svoj i širši pokra j insk i zvezi n ivo 300 do 320 m. Po svoj i genetski zasnovi je to najbrž staro dolinsko dno podolja, k i ga je mla jš i h idrografsk i razvoj preobl ikoval v podolžne gorice enakih višin, pote- kajoče prečno na star i enotni rečni tok (pr im. M e z e , 1963, 94—96). Nizke relat ivne višine i n sorazmerno majhne kol ič ine padavin pogojujejo majhno rel iefno energijo. Krčevine, s ka ter imi so preprežena prisojna pobočja, ob- deluje človek že od nekdaj. Zato n i presenetl j ivo, da so izp i ra l i na l i v i po pobočj ih navzdol ter prenašali i n odlagali ob potok ih omembe vredne ko l i - čine prs t i i n drugega preperelega pobočnega gradiva. Precej tega gradiva je naloženega v dan j ih ravnicah ob Ložnici i n n jen ih pr i tok ih. Pred regulaci jo so bi le skoraj vse danje ravnice zamočvirjene. Zato n i čudno, da so bi le namenjene v glavnem le t ravnikom. Ko l i ko r je b i lo v človekovi moči i n sposobnosti, je redno skrbel, da so bi le manj mokrotne in vlažne. Takšne so dajale bol jš i in več j i pr idelek. Še danes so v znatnem delu nereguliranega dela porečja Ložnice zamočvir jene Zamočvi r jen i kompleksi travniškega sveta so (bil i) ponavadi prepreženi z gostim omrežjem osuševalnih kanalov. V tem sklopu vodnega omrežja je imel potok vlogo osrednjega zbira ln ika talne vode; nanj so b i l i namreč prečno navezani manjš i ja rk i , k i so pravi loma obrobl ja l i posamezne parcele t rav- nikov. Več pr imerov ob Dobnišci nas je opozorilo, da g lavni jarek, k i ga predstavl ja potok, n i povsod in vedno speljan sredi danje ravnice, temveč da teče nekaj časa le po levem, nato pa spet po skrajnem desnem robu ravnine, k i prehaja z b lagim pobočjem že v gozd. Brez dvoma smemo v znatnem delu struge Dobnišce pa Bezovičnice (nad Šmiklavžem) iskat i sledove člo- vekovih posegov. Izredno poučen pr imer razvejanosti vodnega omrežja smo spoznali ob Gabarjevem grabnu, k i j e lev i p r i tok Dobskega potoka oziroma Dobnišce. Pov i r je Gabarjevega grabna je razpredeno po gozdnatem pobočju pod Zgor- n j i m Cerovcem. Ob potoku so t ravn ik i . Zgorn j i del ravnine, k i ima precejšen strmec, je sušnejši i n na n jem je mogoče oprav i t i košnjo tud i s t rak tor jem. Spodnj i t r avn i k i so izredno zamočvir jeni ; tam prispevata talnica i n dežev- nica k nastanku tipičnega poplavnega sveta. Voda je speljana po vzhodnem, severnem in južnem obrobju ravnice, k je r se pr ičenja gozd. Podoba je, da je v zadnjem času, ko so regul i ra l i spodnji del Dobnišce, ponovno prišla do vel jave globinska erozija, saj si voda po umetno spel janih ko r i t i h sama poglabl ja svojo strugo. Ponekod je struga Gabarjevega grabna že do 1,5 m globoka. Z zunanje strani je obdana še z zemel jskim nasipom, k i je nastajal s čiščenjem struge; ta povečuje varnost pred povodnj imi . V poteku Gaberjevega grabna po obrobju t ravn ika oziroma ravnine smemo gledati vsaj dvo jn i učinek: na ta način se je povečala rodovitna povr - šina t ravn ika i n poenostavil se je tud i način obdelave (košnje in spravi la sena in otave), še zlasti v času, ko se mehanizirajo številna kmečka opravi la. Struga potoka, k i je speljana po obrobju ravnine, j e postala istočasno tud i zbiralnica z gozdnih pobočij pr i tekajočih bodisi površinskih voda bodisi talnice. Ugotovi l i smo, da so ja rke al i grabe, kot j i h imenujejo najpogosteje do- mačini, redno č is t i l i še po zadnj i vo jn i . V začetku 50. let so pr iče l i vedno bol j opuščati skrb za redno vzdrževanje osuševalnih kanalov, zato je to l iko h i t re je napredovala zamočvirjenost t ravnikov. Danes so le še redke kmet i je, k i skrbe za čiščenje kanalov med t ravn išk imi parcelami (npr. neposredno pod Dobjem je največje število na novo očiščenih grab; enako prizadevnost va- ščanov smo ugotov i l i pod Jarmovcem pa tud i v zamočvir jeni Za lok i — med v iaduktom Zepina i n Kr is tan Vrhom, k i je že na jugu, so izkopal i v zadnjem času več novih, sorazmerno š i rok ih i n globokih drenažnih jarkov). V glavnem je večina nekdanjega omrežja osuševalnih ja rkov bol j a l i manj zapuščena. Tud i v tem se kažejo posledice izredno nagle deagrarizacije podeželja. S tem se ne menja samo f iz iognomija t ravn ikov, temveč se naglo- ma spreminja s t ruk tura tal, k i postajajo čedalje bol j vlažna i n zamočvir jena, pr idelek na n j i h pa kol ičinsko i n kakovostno čedalje slabši. Jarke preprostega osuševalnega omrežja so čist i l i najpogosteje v zimskem času, ko n i bi lo drugega važnejšega dela. Delo so oprav l ja l i ročno, z rovnico, mot iko in lopato. Izkopano zemljo so razmetal i i n poravnal i ob ja rk ih . Zato imamo mars ik je v pokra j in i z osuševalnimi j a r k i podobo napetega sveta neposredno ob grabi. Mikrore l ie fna izoblikovanost t ravn ikov med dvema jarkoma nas spominja narahlo podolje, katerega stržen z najn iž jo podolžno osjo je speljan ponavadi po sredini osuševane parcele. Še danes je večina osuševalnih ja rkov — bodisi opuščenih bodisi skrbno negovanih — golih, saj j i h pravi loma ne obrašča močvirno — h igrof i lno g rm i - čevje. S tovrs tn im grmov jem in debelejšimi drevesi črne jelše je prav i loma obrasel le breg osrednjega potoka. P r i današnjem vzdrževanju osuševalnih ja rkov je človeku v čedalje večjo korist a l i vprežna živ ina al i t rak tor . Z n j ihovo vlečno močjo i n p lugom po- glabl ja jo s travo, t u in tam pa tud i z m lad im grmov jem zaraščene jarke. Ponavadi je treba še ročno z lopato izmetat i iz ja rkov narahl jano prst a l i pe- ščeno gradivo, k i ga čedalje bol j nalagajo ob očiščeni st rugi v ob l ik i nasipa. Vzdrževano omrežje osuševalnih ja rkov pa je pomembno tud i za h i t re jš i odtok poplavnih voda. Zd i se, da je mars ik je prišlo do poplav tud i zaradi redno vzdrževanega omrežja osuševalnih grab. K a j t i voda je odtekala po n j i h izredno naglo p ro t i osrednjemu zb i ra ln iku — potoku. I n v ko l ikor n je- gova prepustnost n i zadoščala odtoku, je prišlo, še posebej ob spodnjem toku, do poplav. Mars ik je so manjše povodnj i sprejemali s hvaležnostjo. Domačini ob Ložnici i n Dobnišci zatr ju je jo, da so vode v preteklosti , ko je b i lo kmet i js tvo po h r i b ih i n gr ič ih bol j razvito kot danes, prinašale iz pov i rn ih predelov bol j rodovi tno prst kot danes, k i so jo odlagale po t ravn ik ih . Ke r zdaj domačije v h r i b ih zaradi čedalje večje pasivnosti i n preusmeritve kmet i js tva opuščajo n j i ve v p r i d t ravn ikom, k i pa j i h ne gnoje več tako kot so nekoč n j ive, p r i - našajo povodnj i siromašnejšo prst — »glen«, k i pa n i rodovitna. Z n j i m prep lav l jen i t r avn i k i postanejo spet rodov i tn i šele po nekaj let ih. Celotno omrežje kanalov na t ravn i k ih je bi lo namenjeno osuševalnim potrebam. Nismo zasledili, da b i b i lo k j e r ko l i v porečju Hudin je v navadi namakanje t ravn ikov v sušnejših časih. Edinole star i Gaber z Lipovca je zajezil vodo bl izu Šmiklavža, k i jo je spusti l na t ravn ik šele po jesenski (otavini) košnja. Travn ike je namakal še v le t ih po p r v i svetovni vo jn i . 7.4. Vzdrževanje mlinščic a l i stesk Vodno omrežje pa je človek preureja l tud i zaradi vodnih pogonov. Tud i zato je izravnaval struge potokov, hk ra t i pa grad i l nova kor i ta za mlinščice al i steske, kot j i h imenuje tukajšnje prebivalstvo. M l inom in jezovom so namenjal i nenavadno vel iko skrbi. Od nj ihovega rednega vzdrževanja je b i l odvisen izkoristek vodne moči. Zapuščene, z najrazl ičnejšim gradivom zatrpane ter z g rmov jem preraščene mlinščice so pomembno prispevale k povodnj im (prim. si. 18, 19, 20, 21). Večina potokov v poreč ju Hud in j e ima precejšnje strmce. To pomeni, da je n j i hova t ranspor tna moč izredno močna. Vendar niso n i kda r (razen ob povodn j ih ) prenašal i več j i h ko l i č in kamninskega gradiva. Le t u i n t am ob spodn j ih tokov ih H u d i n j i n i h p r i t o k i h smo naš l i manjša prodišča, k i so j i h i z rab l ja l i a l i za posipanje kolovozov i n cest a l i pa v gradbene namene. Vsaka več ja voda je odloži la v ml inščicah neka j drobnejšega gradiva. Da b i imele ml inščice zadostno prepustnost, so j i h redno, po vsak i več j i povodnj i , č ist i l i . K o so odpr l i zapornico p r i m l i n u a l i žagi, je h i t r o tekoča voda odplav i la precejšen del nanosa i n ga znova odloži la t i k pod jezom oziroma m l i n o m a l i žago. Povodn j i pa niso poškodovale i n pr izadele vseh ml inščic enako. Tako so npr . Sorževo stesko (Polževo p r i St rmcu) povodn j i čestokrat povsem zasule s svo j im t ranspor tn im grad ivom. K o so jo očist i l i , so loč i l i bol jše grad ivo od slabšega; prvega so upo rab l j a l i z ida r j i , slabšega pa so razsul i po po l j sk ih i n d rug ih kolovozih. Navada je b i la , da so struge ml inščic č is t i l i samo domači iz domači je ml inovega gospodarja. N i b i lo v navadi , da b i za to delo na jema l i t u je l j u d i . To so s to r i l i le tam, k j e r n i b i lo zadosti domačih, i n v p r i m e r i h več j i h vodn ih obratov, k i so ime l i t u d i dal jše mlinščice. Povsod tam, k j e r je ml insko kolo neposredno poganjala voda celotnega potoka, n i b i lo ml inščic. V t ak i h p r imer ih , k i so znač i ln i predvsem za h r i - bovsk i svet, je b i la spel jana voda na pogonsko kolo po posebnih lesenih žlebovih. T u d i te je človek skrbno vzdrževal i n obnavl ja l , skrbno pa je u re ja l t u d i strugo glavnega potoka (pr im. si. 22). SI. 18. T ik pod izvirom Toplice (v Verpetah) stoji Jerebov leseni jez na Tesnici. Od tu dalje teče voda po 60 m dolgi mlinščici do Jerebovega doma, k je r sta ml in i'n žaga. SI. 19. F lor janov železobetonski jez s t remi zapornicami na Hud in j i ipri V išn j i vasi. Prek jezu vodi lesena brv. Pod n j i m stoj i hiša z nekdanj im mlinom, k i so ga preuredi l i med obema vojnama na val jce; poganjala j i h je vodna tu r - bina. M l i n so zapr l i leta 1968. SI. 20. Bulčev leseni jez z zapornicami na Hud in j i med Arc l inom in Skof jo vasjo. Prek mostu vodi lesena brv, t i k pod n j im pa čez potok kolovoz za vprežno živino. Jez je napajal Bulčevo mlinščico do leta 1974. Bulčeva žaga obratuje le še občasno. SI. 21. Pogled na Soržev jez (Polže p r i Strmcu), k i stoj i na Hudinji ' . Leta 1925 so zgradil i betonski jez, k i ga je odnesla septembrska povodenj 1964. leta. Nato so skuipno z Vodno skupnostjo iz Celja postavil i lesen jez. Voda je poganjala Soržev m l in do 1953. leta, žago do 1974. leta, ko opustijo obrt ter turbino za dinamo, sadni ml in, c i rkularko in kovačnico. SI. 22. Tudi opuš&n i Skamnov jez na Tesnici (Višnja vas) t i k pod Vr iskov im do- mom je b i l namenjen ml inu i n žagi. Skamen je oboje opusti l 1954. leta; voda je poganjala še mlatilnico. 8. I Z R A B A V O D N I H POGONSKIH M O C l Večina Hud in j i n i h pr i tokov ima ve l ik strmec, zelo ugoden za izrabo vodne pogonske moči. Ob proučevanju poplavnega sveta smo želeli spoznati tud i nekdanje i n današnje obrate na vodni pogon. Zanimala nas je n j ihova lega in osnovna namembnost, pa n j ihova vel ikost; le ta se kaže p r i m l i n i h bodisi v števi lu pogonskih koles a l i v števi lu ml insk ih kamnov, ter času obratovanja. Nadal je smo želeli dognati še morebitne preureditve proizvodnih prostorov ter modernizacijo pogona (turbine), obl ike zajezitev i n dolžine mlinščic, pa število zaposlenih l j ud i v ml inars tvu i n na žagah (domačinov a l i najete delovne sile). Nenazadnje nas je p r i opuščenih obrat ih zanimala n j ihova današnja namembnost. V ta prispevek smo uvrs t i l i le najbol j značilne i n osnovne podatke o dejavnostih na vodni pogon, k i so bi le neposredno pove- zane s pro izvodnim u t r ipom kmet i js tva in gozdarstva. Podatke o izrabi vodne pogonske moči smo razporedi l i po porečj ih in po kra jš ih oziroma znači lnih odsekih Hudinje. To nam omogoča spoznati regio- nalne oziroma krajevne razl ike v razporedi tv i i n gostoti obratov na vodn i pogon. Razporeditev ml inov i n žag je prikazana na ka r t i v pr i logi , vse nj ihove številčne značilnosti pa so zajete v tabeli 11. 8.1. Obrat i na vodni pogon Porečje Hudin je j e bi lo zelo na gosto posejano z m l i n i i n žagami ter d ru - g im i obrat i na vodni pogon. V vsem porečju smo našteli 341 vodnih obratov, k i so b i l i razporejeni v 339 stavbah. Od tega števila je odpadlo 69,8 °/o na ml ine, 21,1 »/o na žage ter 9 °/o na obrate z drugačnimi dejavnostmi. Na področju po- rečja Hudin je (brez Ložnice) je bi lo 314 obratov, od tega 212 al i 67,5 °/o ml inov, 71 žag (22,6 »/o) ter 31 al i 9,9 °/o drug ih obratov, k i so j i h poganjala vodna ko- lesa. Na vseh potokih so prevladoval i ml in i , razen na odseku Hudin je v V i - tanju, k j e r je bi lo več drug ih obratov. Na večini potokov a l i na karakter is t ič- n ih del ih posameznih voda so delale tud i žage. Zagarstva n i bi lo mogoče od- k r i t i edinole na Hud in j i n i h p r i t ok ih med V i tan jem in Višnjo vasjo. Tud i druge »obrtne« dejavnosti, k i j i h je poganjala voda, so bi le razvite skoraj na vseh odsekih hudinjske struge ter na n jenih pr i tok ih . Našl i j i h nismo le na man j - ših potok ih med Socko in Višnjo vasjo, prav tako ne v porečju Jesenice i n ob Ložnici. Zan imiv je pregled razporeditve ml inov in žag ter d rug ih obratov na vodni pogon po posameznih odsekih Hudin je i n n jen ih pr i tok ih. Na Dobrn ic i je bi lo 47 obratov, od tega so zavzemali m l i n i kar t r i petine, z eno petino pa so bi le zastopane žage in z drugo še ostale dejavnosti (prim. si. 23). Ob Tesnici i n n jen ih p r i tok ih je stalo 79 obratov, i n sicer v 78 stavbah. Več kot t r i če- t r t ine je odpadlo na mline, s 16,5 % so bi le udeležene žage i n le s 6,3 °/o še obrat i d rug ih dejavnosti (pr im. si. 24 i n 25). V porečju (Vzhodne) Ložnice smo našteli 26 ml inov (96,3%) ter 1 žago (prim- si. 11). Tabela 11. Oblike in nameni izrabe vodnega pogona v porečju Hudinje (stanje 1978. leta) to co Področje (porečje) N am en Š te vi lo ob ra to v Š te vi lo ob je kt ov i 1 Dobrnica M 28 29 20 Z 10 10 10 O 9 9 7 Sk 47 48 37 Tesnica M 61 61 53 Z 13 13 12 o 5 5 5 Sk 79 78 70 Jesenica M 28 26 26 Z 6 6 6 O — — — Sk 34 32 32 Paška voda M 10 10 10 Z 4 4 4 O 1 1 Sk 15 15 14 Rakovška M 5 5 4 voda Z 5 5 5 (Povirni del O 3 3 2 Hudinje) Sk 13 13 11 Hudin ja M 17 17 15 (Paška Z 13 13 13 voda — O 3 3 3 Vitanje) Sk 33 33 31 Hud in j i n i M 17 17 17 pr i tok i Z — — — (Vi tanje- O 1 1 T Socka) Sk 18 18 18 Kolesa 2 3 Kamn i 2 — 1 — 1 — 2 — 2 — 2 — o o. o m Opuščeno 1 11 12 1 7/14 1 11 12 4 45 7 45 24 24 10 V 7 4 _ 4 — 4 1 7/14 7 2 9/20 2 9/20 10 4 — 4 — 15 15 2 16 1 _ _ _ 16 1 — 1/2 1/2 — 1 — 1 — 2 1 — 4 4 1 9 7 5 1 13 10 10 I I I I I I I V Se ot ra tu ji 1 11 11 4 1 — 3 4 2 1 1 5 2 — 1 19 17 6 3 1 11 32 13 4 — Q 9 o 2 2 1 O 14 Z 43 15 6 1 3 2 8 4 9 7 1 5 12 9 7 6 3 1 10 Hudin ja M 4 4 — 3 1 3 1 2/4 , 1 2 1 (Vitanje- Z 11 11 11 3 5 2 1 Fužine) O 5 5 4 1 1 3 1 Sk 20 20 15 4 1 — — 3 1 — 2/4 — 5 10 3 2 Hudin ja M 81 79 72 8 1 69 11 1 _ 3/6 2 4 31 26 18 (skupaj Z 39 39 39 — 7 18 7 7 do Socke) O 13 13 10 2 2 2 5 3 1 Sk 133 131 121 10 1 — 69 11 1 — 3/6 4 13 54 36 26 Hudin ja M 6 6 2 1 3 1 2 1 2 3/7 3 2 1 (srednji Z 6 6 6 1 3 2 tok) O 3 3 2 1 — — 1 1 1 Sk 15 15 10 — 2 3 1 2 1 2 3/7 1 — 5 5 4 Hud in j i n i M 31 31 31 31 _ 2/4 1 5 19 3 3 p r i tok i Z — - — (Socka- O Višnja vas) Sk 31 31 31 — — — 31 — — — 2/4 1 5 19 3 3 Spodnja M 5 5 2 1 2 _ 2 1 2 1 1 3 Hudin ja Z 3 3 3 — — — — — 2 1 O 1 1 — — 1 — — — 1 . Sk 9 9 5 — 2 2 — 2 1 2 — 2 1 — 5 1 Porečje M 212 211 180 16 6 10 157 34 14 7 24 51 6 32 96 51 27 Hudin je Z 71 70 70 — — — — — — — —i 10 32 16 13 O 31 31 24 2 4 — — — — — — 5 10 10 3 3 Sk 314 312 274 18 8 10 157 34 14 7 24/51 11 52 138 70 43 Porečje M 26 26 24 2 18 7 1 _ 3/6 2 13 7 3 1 Vzhodne Z 1 1 1 Ložnice O — — — . — i _ Sk 27 27 25 2 — — 18 7 1 — 3/6 2 14 7 3 1 Današnje M 238 237 204 18 6 10 175 41 15 7 27/57 8 45 103 54 28 porečje Z 72 71 71 — — — — — 11 32 16 13 Hudin je O 31 31 24 2 4 — — — — 5 10 10 3 3 (skupaj) Sk 341 339 299 20 8 10 175 41 15 7 27/57 13 66 145 73 44 Opomba: M = ml in i , Z = žage, O = drugi obrat i na vodni pogon, Sk = skupno število obratov na vodni pogon; T = t u r - b inski pogon; s t o p e : v števcu ulomka je prikazano število ml inov, v imenovalcu pa število stop; število o p u š č e n i h obratov: I = do leta 1918, I I = v obdobju 1919—1945; I I I = v obdobju 1946—1960; I V = po letu 1960. SI. 23. Ml inar jeva hiša z ml inom v Lemberku. Na pročelju velikega mlina s t remi par i kamnov in z dvema stopama je vklesana letnica 1547. M l i n so temelj i to obnovi l i 1898. leta, opusti l i pa po vel ik i povodnj i 1954. SL 24. Sodinova al i Cenetova m l in in žaga stoji ta v Grabnu ob Tesnici. Delo v obeh so opusti l i po letu 1960; m l i n so preuredi l i v stanovanje. SI. 25. Cb Tesnici je bilo v Grabnu nad Frankolovim več mlinov in žag. Na foto- graf i j i je ostanek kolibe Sodinove žage (Venpete), v kateri je bilo žagarjevo stanovanje. Izredno zan imiv je pogled na sestavo vodn ih obratov neposredno ob H u - d i n j i ter ob n jen ih man jš ih p r i t ok ih . Ob Jesenici j e stalo 28 (82,4 °/o) m l i nov v 26 zgradbah i n 6 žag. Ob Paški vodi, k i pr i teče izpod Glažutske planine, smo naštel i 10 (66,7 °/o) m l inov , 4 žage i n v i t e l j na vodn i pogon. Rakovška voda oziroma pov i r j e H u d i n j e v oko l ic i Rakovca je poganjala v na jbo l j š ih l e t i h po 5 (38,5 %>) m l inov i n žag ter še 3 druge obrate (dinamo i n dva steklarska m l i - na; p r im . si. 1. Nastanek in razvoj zaselka Rakovec j e podrobneje pr ikazan v B a š e v i razpravi , 1967, i n sicer na straneh 46—50 i n 54—57). Na H u d i n j i — po zd ruž i t v i s Paško vodo pa vse do V i t an j a — je nekoč mle lo 17 m l i n o v i n žagalo les 13 žag (39,4 %>), v d rug ih t reh stavbah pa so b i l i še Ferbar jeva tekst i lna tovarna; Zaveršek i n K r e k e l pa sta imela d inami za e lektr ično raz- svet l javo. Na H u d i n j i n i h p r i t o k i h med V i t a n j e m i n Socko (Hočna, Brezenska voda) j e stalo 17 ml inov , medtem ko je ime l Mohor ič pod K u r n i k o v i m v r h o m (948 m) nad Fuž inami v l e t i h 1965—1968 v posebni u t i c i postavl jeno tu rb ino , k i je poganjala dinamo. H u d i n j a na območ ju V i t an j a ter v n jegovem neposrednem sosedstvu (Fu- žine) je poganjala 11 žag (55 °/o), 4 (20 %>) m l i ne ter še pet d rug ih obratov (e lekt rarna od leta 1909 — p r im . Razvoj e l e k t r i f i k a c i j e . . . , 1976, str. 58—59; usnjarna, kovač i ja ter Slemenjakova t u rb i na na Fuž inah za d inamo i n c i r ku - larko). V zgorn jem poreč ju H u d i n j e (do Socke) smo naštel i 133 obratov na vodn i pogon: med n j i m i je b i lo 81 a l i 60,9 °/o ml inov , 39 a l i 29,3 %> žag ter še 13 (9,8 o/o) obratov z d rugačn imi p ro izvodn im i nameni. Ob srednjem toku Hud in j e — med Socko i n V išn jo vasjo — so sta l i razen 6 m l i nov i n žag še Ledn ikova i n Sorževa kovač i ja ; p r i Soržu ima jo v poseb- n i s tavbi še pretočno tu rb ino , k i poganja sadni m l i n i n c i r ku la rko (pr im. t u d i si. 26). V tem delu dobiva H u d i n j a več man jš ih p r i tokov , na ka te r i h je b i lo 31 kmečk ih m l inov . Na jzan imive jš i med p r i t o k i je Trnovščica a l i T rnove l j sk i potok, k i i zv i ra pod K is l ico (994 m) i n ima povprečni strmec 88,4 %o. Na n jem je stalo 17' kmečk ih m l inov , od ka te r i h danes mel je ta le še dva (L ipšk i i n Gorenškov; s ledn j i mel je le še s pomočjo e lek t romotor ja ; p r i m . si. 27 i n 28). Spodn j i tok Hud in je , k i je naslonjen na severno obrobje Cel jske kot l ine (od V išn je vasi navzdol), je poganja l samo 5 m l i n o v i n t r i žage ter m l i n za čreslovino, k i je stal pod današnj im Bu l čev im domom nad Ško f jo vasjo (gl. si. 9 i n 20). SI. 26. Sorževa žaga na Hudin j i v Polžah pr i Strmcu je ena izmed zadnjih, k i ob- časno še dela za domače potrebe. Poganja jo vodno kolo na lopate. Vse do leta 1974 so imel i p r i Sorževih tudi žagarsko obrt. SI. 27. Stebleški potok, k i je desni povi rn i k rak Trnovščice, je poganjal 13 ml inov, a danes le še Lipškega. Kokelčev — Blazniškov m l i n j e bi l eden izmed redkih, k i je imel dva gospodarja. Po zadnj i vo jn i so pogon preuredi l i na turb ino; m l in pa opusti l i po letu 1960. SI. 28. Izv i r Stebleškega potoka pod Seničevo kapelo, pod južnim pobočjem Kis- lice (lj. Gora, 994 m) je v nadmorski v iš in i okol i 650 m. Izv i r so zajeli za vaški vodovod, medtem ko Seničeva hiša dobiva pi tno vodo s pomočjo k le- pača al i hidravličnega ovna. 8.1.1. Osnovne značilnosti ml inov M l i n i so b i l i najštevilnejši obrat i na vodni pogon. V n j ihov i številčnosti in razporeditvi se kaže svoječasna samooskrbna usmerjenost kmeti jstva. Za od- ročne hribovske predele je bilo značilno, da so imele številne tamkajšnje kme- t i je lastne mline. Z elektr i f ikaci jo podeželja, k i je zajela hr ibovski svet v po- reč ju Hudin je v petdesetih in šestdesetih letih, so u t ihn i l i premnogi kmečki m l i n i po grapah. Števi lni lastniki so prestavi l i ogrodje vodnih ml inov domov, k je r so našli v okv i ru že obstoječih stavb ustrezen prostor za m l i n na elek- t r ičn i pogon. Prevladovali so majhni ml in i . Največ ml inov je poganjalo po eno vodno kolo (85,7 %>) i n le 14 °/o j i h je imelo po dve vodni kolesi al i več. Tud i po šte- v i l u kamnov, k i kažejo na proizvodno sposobnost obratov, so b i l i to majhni ml in i . Stopetinsedemdeset (ali 73,5 °/o) ml inov je imelo samo po en par kamnov, p r i 41 (17,2 °/o) sta bi la že dva para kamnov. S t remi par i kamnov je bilo 15 mlinov, s š t i r imi par i pa še 7 obratov. Naslednja značilnost je še v tem, da je bi la večina ml inov brez vodnih stop za izdelavo kaše al i ješprenja. Na prouče- vanem področju smo našteli le 57 stop; te so bile v 27 ml in ih. Izredno poučna je velikostna sestava ml inov po posameznih območjih Hudinj inega porečja. Na vseh manjših potokih so prevladovali m l in i z enim samim pogonskim kolesom (npr. Paška voda, pr i tok i Hudin je med Vi tanjem in Višnjo vasjo, porečje Ložnice). Le na Dobrnici, Tesnici pa na Jesenici, Ra- kovški vodi in na Hud in j i sploh so stali poleg prevladujočega števila mlinov z enim vodnim pogonskim kolesom še večji, k i so imel i po dve kolesi a l i celo več. Večina kmečkih ml inov je imela le po eno vodno kolo. Vsi večj i ml in i , k i so stali tud i ob močnejših potokih s stalnejšo vodo, so pravi loma imel i že obrtno dovoljenje za opravl janje svoje dejavnosti. Le v redkih pr imer ih smo spoznali, da je eno samo, ponavadi vel iko vodno kolo (premera od 3 do 5 m) poganjalo — prek prenosnega (transmisijskega) mehanizma — več parov kamnov (npr. na Dobrnici Pintar jev m l i n v Vrb i ; Kašnikov, Kovačev in M l i - nar jev v Lemberku — pr im. si. 23; na Tesnici: Gorenškov, Lenartov, Sodinov al i Rojčev, pa Goriškov m l i n na Rovšci; na Hudin j i : Vivodov v Socki, Pušni v Spodnjem Arc l i nu ter Bulčev v Ško f j i vasi. Hočnikar jev na Hočni nad V i - tanjem, Hofbauerjev na Jesenici; Pušnikov i n Tur jaški , Avžnar jev v Lipovcu i n Koželjev v Začretu pa so stali na Bezovičnici oziroma na Vzhodni Ložnici; pr im. tudi si. 11). 8.1.2. Značilnosti v razporeditvi žag V nasprot ju z razporeditvi jo ml inov je lokacija žag navezana na izdat- nejšo in stalnejšo pogonsko moč potokov, obenem pa se navezuje na gozdove in lesno trgovino. Pr i postavitvi žage je bi lo treba predvideti pr imeren dostop, k i je omogočal dovoz hlodovine ter odvoz razžaganega les^. Zato so bile žage le redko postavljene v ozkih in težko dostopnih grapah. Marsikatera je bila po- stavljena bodisi v neposrednem zaledju gozdov al i pa na prometnejših toč- kah, v b l iž in i večj ih naselij z razvito lesno trgovino. Večina žag je imela obr tn i značaj: na n j i h so rezali les za potrebe posa- meznih kmetov. Prevladovale so žage lesnih trgovcev. Prenekateri lastnik žage je imel tud i ml in . Vsi večj i m l i n i i n žagarski obrat i obrtnega značaja so za- poslovali poleg domačih tud i tu jo delovno moč (ml inar j i , Žagarji, h lapci kot prevoznik i lesa itd.). Za širše področje Hudinj inega porečja je značilno, da pokr iva jo gozdovi 51,3 % površja (v le tu 1896 okol i 50,9 %). Zato n i presenetl j ivo, da so postali gozdovi v času razmaha lesne industr i je tako pomembna sestavina gospodar- skega i n socialnega razvoja (prim. B a š , 1967). Ko l i ko r to l iko gospodarni izrabi gozdov je sledila pr imarna obdelava lesa in to so oprav l ja l i na žagah. Zage so bi le najpogosteje postavljene ob pov i rn ih k rak ih Hudinje, i n si- cer na Rakovški (5) i n Paški vod i (4). Od njunega sotočja navzdol do V i tan ja smo našteli še 13 žag, v porečju Jesenice pa j i h je stalo 6. Samo v V i t an ju ter v n jegovi neposredni okol ici je delalo 11 žag. V zgornjem Hud in j inem poreč- ju , i n sicer do Socke, je bi lo 39 žag, med ka ter imi so močno prevladovale ve- necijanke. Ob srednjem toku Hudinje, med Socko i n Višnjo vasjo, je stalo 6 žag, od tod navzdol pro t i Cel ju pa le še t r i . Na Dobrnic i smo zbral i osnovne podatke za 10 žag, v porečju Tesnice pa za 13 žagarskih obratov. V povodju Ložnice je b i la ena sama žaga, in sicer p r i B ikovšku v Tomažu; prenehala je z delom pred drugo svetovno vojno (podrobnosti gl. v tabel i 11). 8.2. Propad obratov na vodni pogon in njihovo današnje stanje Družbene in gospodarske spremembe, k i so tako značilne za naše po- deželje v obdobju nagle industr ial izaci je, so nemalo pripomogle, da so opust i l i nekdanjo izrabo pogonskih moči potokov. Stopnja opustitve obratov na vodni pogon je odvisna od usmeritve domačijskega kmet i js tva ter od stopnje raz- slojenosti podeželjskega prebivalstva. V opuščanju ml inarstva i n žagarstva se zato kažejo družbenogeografske razl ike med posameznimi predel i Hudin j inega porečja. Danes dela redno a l i le občasno v vsem porečju Hudin je le ena osmina (12,9 %>) vseh z anketo ugotovl jenih obratov na vodni pogon. Samo od leta 1960 dal je j i h je prenehalo mle t i al i žagati 21,4 °/o, v obdobju 1946—1960 pa celo 42,5 °/o. Med obema vojnama je propadla skoraj petina obratov, do konca prve svetovne vojne pa 3,8 °/o. V podrobnem so med posameznimi predel i porečja značilne razlike. V po- reč ju Dobrnice obratujejo danes le še t r i j e ( t j . 6,4 %) obrat i na vodni pogon, vsi d rug i so b i l i opuščeni a l i v zadnjem poldrugem desetletju (13 %>), v p rvem povojnem obdobju (36,2 %) al i pa v le t ih med obema vojnama (40,4 %). Tud i ob Tesnici dela le še 6 (t j . 7,6 %) obratov (4 m l i n i in 2 žagi). Petina ugotov- l jen ih je prenehala z delom po le tu 1960, več kot polovica (54,4 %) pa v le t ih 1946—1960. Med obema vojnama je tuka j propadlo 17,7 % obratov, do prve svetovne vojne pa le eden izmed ml inov. Ob Jesenici dela petina ugotovl je- n i h obratov; četrt ina j i h je prenehala v zadnj ih sedemnajstih let ih, dobra t re t j ina pa v le t ih 1946—1960. Med obema vojnama je prenehalo z delom 5 (14,7 %>) obratov. Podoba je, da se je nekdanja izraba vode najmočneje ohran i la ob Paški vodi , k j e r delajo še t u rb ina za v i te l j , žaga ter pet kmečk ih m l inov . Prav to- l i ko obratov je prenehalo z delom po le tu 1960; v l e t i h med obema vo jnama je propadla samo Volavčeva žaga. Na Rakovšk i vod i se je ohran i la samo ena žaga, vs i d rug i obra t i (76,9 %>) pa so preneha l i z delom že pred p rvo sve- tovno vojno. Na H u d i n j i med V i t a n j e m i n Paško oziroma Rakovško vodo še vedno obratu je čet r t ina vseh zapisanih m l i n o v i n žag. Skora j dve pe t in i sta prenehal i z de lom v l e t i h 1946—1960, odt le j da l je pa še 30,3 %>. T u d i V i t an je je postalo osiromašeno zaradi propada nekater ih dejavnost i . Danes ima t r g pod Pohor jem le m l i n i n žago, vse drugo je prenehalo z delom po zadn j i v o j - n i (65 %), a čet r t ina obratov že p red njo. H u d i n j a ob svojem srednjem toku med Socko i n V išn jo vasjo je izgubi la v povo jn ih l e t i h dve t r e t j i n i obratov na vodn i pogon, dobra čet r t ina pa j i h še dela; kovačnica p r i Ledn i kov i h j e b i l a opuščena že pred le tom 1918. Ob spodnjem t o k u Hud in j e (pod V išn jo vasjo) občasno dela le še Bulčeva žaga, medtem ko so vse druge dejavnost i propadle: t r i j e m l i n i i n dve žagi v zadn j ih dveh deset let j ih. Vzhodna Ložnica poganja le še B ikovškov m l i n v Tomažu, medtem ko so vs i d rug i že propadl i . Največ j i h je prenehalo z delom že v l e t i h med obema SI. 29. Tudi' ob Brezenski vodi, desnem pr i toku Hudinje v Fužinah pod Vitanjem, je stalo več mlinov. Vse je uničila juni jska povodenj 1954. leta. Na temelj ih Močfevskega mlina je zrasel Pungartraikov vikend. Njegovo okolico še vedno poživl jajo naprave, k i so služile nekdanji izrabi vode. vojnama (51,9 °/o), četrt ina v obdobju 1946—1960 in t r i j e m l i n i (11 °/o) v zad- n j i h osemnajstih le t ih (vse podrobnosti so prikazane na ka r t i v pr i log i ter v tabel i 11). Propad ml inarstva in žagarstva ter d rug ih dejavnosti, k i so bi le navezane na vodno pogonsko moč, je neposredno navezan na u t r i p splošnega gospodar- skega i n družbenega razvoja. Nekdanja samooskrbna usmerjenost kmet i j je is- kala med drug im tud i obl ike domače predelave ži t v mlevske izdelke. Našla j i h je predvsem v kmečkih ml in ih . Zanjo pa niso bi le vedno in povsod najbol j pr imerne osnovne pr i rodne danosti (stalnost i n kol ič ina vodnega pretoka, za- dostni strmec itd.). Zato je razkroj samooskrbnega gospodarstva najpre j i n najbol j prizadel množico ma jhn ih ml inov, k i niso imel i zagotovl jenih vsaj osnovnih pogojev za redno delo. Med drug imi pomembnimi č in i te l j i , k i so mnogo prispeval i k opust i tv i izrabe voda, lahko naštejemo še naslednje: a) e lekt r i f ikac i ja podeželja; b) preusmeritev kmet i jske proizvodnje; c) beg mladega kmečkega prebivalstva v neagrarne zaposlitve in poklice; č) s t rožj i obr tn i predpisi, predvsem pa visoke davčne dajatve; d) racionalizacija predelave lesa je pospešila uk in i tev večjega števila za- sebnih žag — veneci jank; e) pomanjkanje sredstev za obnovitev in posodobitev ml inov i n žag; f) katastrofalno neur je v j u n i j u 1954, k i je odneslo, a l i vsaj uniči lo števi l- ne ml ine i n deloma tud i žage (gl. si. 29); g) zmanjšanje vodnih ko l ič in v potokih, i n sicer zaradi čedalje števi lnejših zajezitev oziroma zajet i j za potrebe vodovodov; h) s posameznimi re lu lac i jami so odprav i l i jezove a l i pa preusmeri l i reč- ne struge, s čimer so ostali obrat i brez vodnega pogona; i) mars ik je so z gradnjo gozdnih cest posegli t ud i v preureditev vodnega omrežja; marsikater i m l i n se je moral umakn i t i cesti (npr. ob Hud in j i nad Vi tanjem) i td. 8.3. Oskrba s pi tno vodo Med štev i ln imi razlogi, k i so vp l i va l i na usahnitev ml inarstva in žagar- stva, prizadeto prebivalstvo omenja tud i večje zajezitve, s ka ter imi se je zmanjšala kol ič ina vode v potokih. Izdatn i vodni i zv i r i v okol ic i V i tan ja so p r i vab l ja l i vodne strokovnjake že v začetku tega stoletja. V Fužinah pod V i - tan jem so zajel i Cel jani odličen Pokl ičev izv i r , od koder so napel ja l i vodo v Celje, i n sicer v le tu 1908 ( O r o ž e n , 1974, 41 i n 373; S o r e , 1969, 14). Vod- ne količine, k i j i h je daja l mestu v i tan jsk i vodovod, niso zadoščale za daljšo dobo. Zato so že leta 1929 povečali fužinsko zajetje. Leta 1964 so zajel i v Fu- žinah poleg drug ih še izv i r v Jelševi loki , k j e r pr iha ja voda na dan iz š i rok ih apniških razpok v dolž in i desetih metrov. To je izredno močan izvir , k i daje v povprečju kar 120 l i t rov vode na sekundo ( S o r e , 1969, 14). Sredi sedem- desetih let so zajel i za cel jski vodovod še izv i re t i k nad Hrovač j im m l inom (nad V i tan jem) . Geološka proučevanja so pokazala, da se v navedenih i z v i r i h zb i ra površ inska voda z obsežnejšega področja. Da b i b i la zajeta voda č imbol j neoporečna, so v zadnjem času prepovedal i kmetom, k i imajo posest v zaledju za je t ih i zv i rov , uporab l ja t i umetna gno j i la kakor t u d i druga kemična zaščit- na sredstva (npr. Gregačeva kme t i j a zahodno od l indeškega gradu, kme t i j e na levem bregu Hud in j e nad V i t a n j e m itd.). Zdravi l išče Dobrna ima lastn i vodovod. Na jp re j so zaje l i Topl ičico, a so njeno zajet je opust i l i , ker je b i la večkrat po deževju kalna. Današn j i zdrav i - l i šk i vodovod dobiva vodo iz Uršn ikovega izv i ra. Vodo za Dobrno pa so dob i l i na Lancberku ; j e mehkejša, saj i zv i r p r i ha ja na dan iz miocenskih lapor jev i n peščenjakov ( S o r e , 1969, 14). Vse do nedavna so se oskrbovala števi lna kmečka naselja s p i tno vodo a l i neposredno p r i i zv i r i h , a l i pa so č rpa l i ta ln ico iz vodn jakov . Domači je, k i stoje na zakraselem svetu, so se oskrbovale s kapnico (pr im. si. 28). V povo jn ih let ih, z last i še od šestdesetega leta napre j , je čedalje več do- mov, k i so p r i k l j u čen i na skupinske vaške vodovode a l i pa ima jo urejene lastne — hišne vodovode. S tem se je izbol jšala osnovna preskrba s p i tno vodo. Ob popisu preb iva ls tva leta 1971 so naštel i v poreč ju Hud in j e 5.147 go- spodinjstev. Med n j i m i je b i lo 58,5 %> gospodinjstev, k i so se oskrbovala s p i tno vodo iz vodovodne napel jave, 30 °/o gospodinjstev je imelo vodnjake, 2,8 %> druž in j e dobivalo p i tno vodo iz c istern i n ena dvanajs t ina gospodinj- stev je zajemala p i tno vodo a l i p r i i z v i r i h a l i pa neposredno iz potokov. Obl ike oskrbe s p i tno vodo so izrednega pomena, k a j t i v n j i h se kažejo števi lne p r i rodne znači lnost i geografskega okol ja. Karak te r is t i čno je, da j e dobivalo ob zgorn jem toku Hud in j e ka r t r i čet r t ine gospodinjstev vodo iz vodovodov; vodn jakov je izredno malo, 16,8 °/o gospodinjstev pa se je oskr- bovalo s p i tno vodo a l i iz potokov a l i iz studencev. T u d i v poreč ju Dobrnice j e zan imiva oskrba s p i tno vodo. Poleg vodo- voda, k i ga je imelo le ta 1971 že 64 °/o gospodinjstev, j e b i lo še 7 % gospodinj - stev s c isternami, v čemer se kaže t u d i zakraselost površja. V poreč ju Tesnice je b i lo 5,2 °/o gospodinjstev, k i so dobiva la p i tno vodo iz c is tern i n t r i pet ine gospodinjstev, k i so imela vodovodno napel j avo (gl. podrobnost i v tabel i 12). Tabela 12. Oskrba s pitno vodo v porečju Hudinje (stanje 31. marca 1971. leta — po gospodinjstvih) Porečje Področje Gospo- dinjstva Vodovod B C Zabit i Izkopani vodnjaki vodnjaki Cis- Izvir, terne potok B C B C Zg. Hudinja 661 433 73 2 6 13 14 9 111 Sr. Hudinja 441 299 18 1 10 2 34 10 13 54 Sp. Hudinja 1880 849 120 53 242 58 408 120 11 19 Dobrnica 653 315 103 1 7 6 26 64 46 85 Tesnica 705 365 50 4 39 10 40 55 37 105 Ložnica 807 281 55 6 39 26 199 109 29 63 Skupaj 5147 2542 419 65 339 108 720 372 145 437 A = voda v stanovanju; B = voda na dvorišču; C = voda izven dvorišča. V poreč ju spodnje Hud in je (44 °/o), Tesnice (20,4%) i n Ložnice (46,2 °/o) j e večje števi lo gospodinjstev, k i so navezana na p i tno vodo iz zab i t ih a l i i z - kopan ih vodnjakov. T u d i v tem se neposredno odkr i va jo pr i rodne danost i geo- grafskega okol ja. Oskrba z zdravo p i tno vodo je b i la že od nekdaj ž iv l jenjskega pomena za kmet i j e v gr ičevnatem i n h r ibovskem svetu ter na vseh zakrasel ih področ- j i h . K l j u b na j raz l ične jš im sodobnim ob l i kam i n načinom, k i o la jšu je jo samot- n i m domači jam preskrbo z vodo, pa vendar le sodimo, da postaja oskrba z za- dostn imi ko l i č inami zdrave p i tne vode osnovni pogoj za obstoj i n razvoj h r i - bovsk ih področi j . Res pa je tud i , ka r moramo p r i t r d i t i š tev i ln im domačinom, da so z mnog im i za je t j i zmanjšal i ko l ič ine vode v s t rugah potokov. S tem je postala oslabl jena t u d i t ranspor tna moč potokov. Postavl ja se vprašanje, k j e bodo nastajala sedaj, ob zmanjšanem pretoku, nova prodišča v s t rugah rek i n potokov? Vsekakor bodo odslej po tok i p re j odlagal i svoje t ranspor tno gra- divo, i n sicer že v srednjem a l i celo v zgorn jem delu svojega toka. S tem pa nastaja nov i podolžni p r o f i l potokov. A l i bodo zaradi nakazanih sprememb nastala nova poplavna območja ob s redn j ih de l ih potokov? 9. S P R E M I N J A N J E Z E M L J I Š K I H K U L T U R Pregled zeml j i šk ih k u l t u r smo nasloni l i na leto 1896 i n 1977. V teh osmih deset le t j ih j e pr iš lo t u d i do upravne prerazporedi tve posameznih predelov. Nekatere katastrske občine so se zmanjšale v p r i d d rug ih , a l i pa so b i le raz- del jene zaradi nov ih u p r a v n i h oziroma obč insk ih meja. Razen tega se meje ka tas t rsk ih občin p rav i l oma ne skladajo z me jam i posameznega povodja. K l j u b tem težavam si lahko ustvar imo vsaj osnovno predstavo o spremembah v namembnost i kmet i jskega i n gozdnega zemlj išča v obdobju 1896—1977. Tabela 13. Zemljiške kulture v porečju Hudinje leta 1896 in 1977 (v ha) Porečje N T S V P G MT NR SK Zg. Hudinja A 1.152 545 17 3,2 373 4.095 201 6.386 B 710 789 99 — 363 4.218 202 6.381 Sr. Hudinja A 408 351 4,14 137 107 800 76 1.883 B 330 399 162 15 99 784 95 1.884 Sp. Hudinja A 903 833 11 14 133 558 109 2.561 B 624 901 103 4 75 518 5 323 2.553 Dobrnica A 522 610 11 150 320 1.859 144 3.616 B 347 779 98 7 318 1.909 3 154 3.615 Tesnica A 716 533 8 227 246 2.254 126 4.110 B 547 685 124 57 290 2.264 148 4.115 Ložnica A 738 865 21 82 159 1.764 96 3.725 B 494 1.085 49 28 207 1.727 13 121 3.724 Skupaj A 4.439 3.737 72 613 1.338 11.330 752 22.281 B 3.052 4.638 635 111 1.352 11.420 21 1.043 22.272 A = 1896. leta, B = 1977. leta, N = njive, T = travniki', S = sadovnjaki, V = vino- gradi, P = pašniki, G = gozdovi, MT = močvir ja in trstičevje, NR = nerodovitne po- vršine, SK = skupaj. Zaradi boljše in lažje preglednosti smo razdel i l i porečje Hudinje, k i ga se- stavl ja 38 katastrskih občin (v nadal jevanju k. o.), na šest področi j : a) Z g o r - n j a H u d i n j a s k. o. Hudinja, Paka I., Spodnj i Dolič, Brezen. Stenica, L j ubn i - ca i n Vi tan je; b) S r e d n j a H u d i n j a s k. o. Homec, Creškova, Socka, Strmec (Nova Cerkev) i n Novake; c) s p o d n j i H u d i n j i smo pr ište l i k. o. Vo jn i k — t rg in Vo jn i k — okolico, Arc l in , Škof jo vas, Trnov l je in Spodnjo Hudin jo . č) Porečje T e s n i c e vk l juču je k. o. Stranice, Verpete, Podgorje, Dol, Lipa, Loka, Male Dole i n Višnja vas; d) Porečje D o b r n i c e zajema k. o. Brdce nad Dobrno, Klane. Zavrh, Dobrna in Lemberk; e) K porečju Vzhodne L o ž - n i c e sodijo k. o. Tomaž, Bezovica, Šmiklavž, Mar i j a Dobje, Goričica, Zlateče in Bukovžlak. 9.1. Stopnja gozdnatosti Več kot polovica Hudinj inega porečja je poraščenega z gozdovi (51,3 odstotka). Stopnja gozdnatosti se spreminja od juga pro t i severu i n od za- hoda pro t i vzhodu. Na jveč j i delež zavzemajo gozdovi v zgornjem porečju Hudin je (66,1 %) pa v porečju Dobrnice (52,8 %) in Tesnice (55 %>). Man j kot polovica površja je z n j i m i prekr i tega v porečju Vzhodne Ložnice (46,4 %>) ter v povodju srednje Hudin je (41,6 %>); na jmanj gozdov je ob spodnj i Hud in j i , k j e r zavzemajo v povprečju komaj eno petino (20,3 %>). Gozdovi, k i so izredno pomemben regulator odtoka padavin (prim. tud i S i f r e r , 1978, 56—58), so v glavnem omejeni na Pohorje i n na Vi tanjske Karavanke pa tud i n i ž j i gr ičevnat i predel i so z n j i m i strnjeno porasli. Več kot dve t re t j i n i površja zavzemajo gozdovi v k. o. Hudinja, Stenica, Brezen in Podgorje. Na jman j gozdov je v k. o. Do l (16 %), Skof ja vas (18,8 %), Trnov l je (6,3 %>) i n Spodnja Hud in ja (10,2 °/o), tore j na ravninskem svetu s specializirano kmeti jsko proizvodnjo (podrobnosti so na r isbi 1). Tud i gozdne površine so doživl ja le spremembe v zadnj ih osemdesetih le- t ih. Porečje Hud in je ima danes za spoznanje več gozdov (0,79 °/o) kot j i h je imelo v le tu 1896. Do vidnejš ih sprememb je prišlo ob spodnji Hud in j i , k je r so se zmanjšali gozdovi za 7,2 °/o. Tud i porečje srednje Hudin je ter Ložnice sta imel i leta 1977 za spoznanje manj gozdnih površin (okoli 2 %>) kot koncem pre- teklega stoletja. V tem času n i bi lo več j ih sprememb gozdnega areala v porečju Tesnice, povečali pa so se ob zgornj i Hud in j i (za 3 %) ter v porečju Dobrnice (2,7 %>) Največ sprememb so doživele gozdne površine v k. o. Spodnj i Dolič ( + 14%), Bukovžlak ( + 18,8%), k je r so se povečale za več kot eno desetino. Pr ib l ižno za to l iko so se zmanjšali gozdovi v k. o. Trnov l je ( — 39%) in Skof ja vas ( — 10 4,%; podrobnosti so prikazane na kar togramu — risba 2). Do na jveč j ih sprememb gozdnih površin je prišlo v t is t ih predelih, k i so b i l i zadnja desetletja pod vp l i v i nagl ih urbanizaci jskih, deagrarizaci jskih i n depopulaci jskih procesov. P r i tem so imele odločilno vlogo tud i naravne se- stavine okolja. Površine gozdov so se zmanjšale al i so stagnirale v vsem gr i - čevnatem svetu pod Konj iško—boškim pogorjem. Tud i doline v gričevnatem predelu severnega obrobja Celjske kot l ine so prispevale znaten delež k stag- nac i j i al i vsaj k rahlemu nazadovanju gozdnih površin. Iz jemi sta edinole k. o. Bukovžlak i n Hudin ja . KATASTRSKE OBČINE 1 Hudinja 2 Paka I. 3 Sp.Dolič 4 Brezen 5 Ljubnica 6 Brdce nad Dob. 7 Vitanje 8 Stenica 9 Stranice 10 Klane 11 Zavrh 12 Čreškova 13 Socka 14 Lipa 15 Verpete 16 Dobrna 17 Lemberk 18 Homec 19 Novake 20 Dol 21 Loka 22 Podgorje 23 Strmec pr i Vojniku 24 Višnja vas 25 Male Dole 26 Vojnik t rg 27. Tomaž 28 Bezovica 29 Vojnik okolica 30 Arcl in 31 Skofja vas 32 Šmikiavž 33 Marija Dobje 34 Trnovlje 35 Sp. Hudinja 36 Bukovžlak 37 Gor i i ica 38 Zlateče Risba 1. Porečje Hudin je — Delež (v °/c) gozdov v letu 1977 Drawing 1. The Hudin ja River Basin — Percentage of Forests in 1977 PORAST — increase KATASTRSKE OBČINE 1 Hudinja 2 Paka I. 3 Sp.Dolič 4 Brezen 5 Ljubnica 6 Brdce nad Dob. 7 Vitanje 8 Stenica 9 Stranice 10 Klane 11 Zavrh 12 Čreškova 13 Socka 14 Lipa 15 Verpete 16 Dobrna 17 Lemberk 18 Homec 19 Novake 20 Dol 21 Loka 22 Podgorje £3 Strmec pr i Vojniku 24 Višnja vas 25 Male Dole 26 Vojnik trg 27 Tomaž 28 Bezovica 29 Vojnik okolica 30 Arc l in 31 Škof ja vas 32 Šmiklavž 33 Marija Dobje 34 Trnovlje 35 Sp. Hudinja 36 Bukovžlak 37 Goričica 38 Zlateče Risba 2. Porečje Hudin je — Spremembe gozdnih površin v let ih 1896—1977 Drawing 2. The Hudin ja River Basin — The Changes of Forests Surfaces dur ing 1896—1977 1,1 - 6% in vec and more stagnacija ( - 1 do + 1%) stagnation i% in vec and more ZMANJŠANJE - decrease 9.2. Spremembe njivskih površin V letu 1977 so zavzemale nj ivske površine v povprečju 13,7 %, v le tu 1896 pa skoraj eno petino (19,9 °/o). Zanimivo je, da je v zgornjem hr ibovskem svetu Hudinj inega porečja v iš j i delež n j i v (11,1 %) kot pa v sorazmerno n iž - j em porečju Dobrnice (9,6 %>). Tud i ob srednjem toku Hudin je je več n j i v (17,5%) kot v porečju Tesnice (13,3 °/o) a l i Ložnice. Največ n j i v je ob spodnj i Hud in j i , to je na severnem obrobju Celjske kotl ine, k j e r zavzemajo 24,4 % . Podrobnejša členitev porečja Hudin je pokaže na izredno pisano udeležbo n j i v med zeml j išk imi ku l turami . Na jman j n j i v so imele k. o. Hudin ja, Brezen, Brdce nad Dobrno, Stenica, Verpete, Podgorje in Bezovica (pod 10 %). Tud i v deležu n j i v se nam zdi izredno pomembna meja na V i tan jsk ih Karavankah; južno od n j i h prevladuje v i š j i delež n j i v . Iz jema je k. o. L jubnica, na ob- močju katere je nakazan tako v morfogenetskem kot v hidrogeografskem oziru že prehod iz Dol iško—vitanjskega podolja v svet Drav in jsk ih goric. I n prav na tem področju je bi lo 22,6 % n j i v v letu 1977, to je dvakrat več ko t znaša n j ihov povprečni delež ob zgornj i Hud in j i . N j i ve prekr iva jo več kot četrt ino površja samo v š t i r ih k. o., i n sicer Strmec (25,2 %), Skof ja vas (28,5%), Vo jn i k — t rg (33,3%) i n Trnov l je (33,6 °/o); dve občini imata še nad 20 %> n j i v (Dol 24,8 % i n Zlateče 20,6 %). Povsod drugod je orn ih površin že manj kot eno petino (prim. kar togram na r isbi 3). Zelo i lust rat iven pogled na spremembo n j i vsk ih površin v zadnj ih osem- desetih le t ih nam pr ikazuje risba 4. V tem času so se skrči le n j ive v povpreč- j u skoraj za eno t ret j ino. Najbo l j so orne površine opust i l i v porečju zgornje Hudin je ( - 3 8 , 4 % ) , Ložnice ( - 3 3 , 1 % ) , Dobrnice ( - 3 3 , 5 % ) pa tud i ob spodnj i Hud in j i ( — 30,9%). V porečju Tesnice so se zmanjšale za 23,6%, ob srednj i Hud in j i pa za 19,1 % ; (prim. podatke v tabeli 13). V zadnj ih osemdesetih le t ih so se orne površine zmanjšale za več ko t eno t re t j ino kar v 13 katastrskih občinah. Med n j i m i so t r i , k i imajo danes za polovico manj n j i v kot v letu 1896 (k. o. Brezen —54,9%, Stenica —53,9% i n Spodnja Hud in ja —50,3%). Med 40 in 5 0 % so se zmanjšale n j ive v k. o. Ma- r i j a Dobje, Brdce nad Dobrno, Zlateče i n V i tan je (prim. risbo 4). 9.3. Spremembe travniških površin Spremembe v deležu t ravn ikov so najvidnejša posledica sprememb v go- spodarskem in družbenem razvoju in z n j i m i zvezanega prevrednotenja kme- t i jske proizvodnje a l i n jen ih posameznih vej. Petino zemljišč v porečju Hudin je zavzemajo t ravn ik i . Tud i n j ihov de- lež se znižuje od juga pro t i severu ter iz dolinskega osredja p ro t i gr ičevnate- m u i n hr ibov i temu obrobju. V novejšem času zavzemajo t r avn i k i več j i delež kmeti jskega zemljišča kot nj ive. Drugače pa je še bi lo konec preteklega sto- le t ja (1896. leta). Tedaj so t r avn i k i zavzemali v porečju zgornje Hud in je 8,5 a n j i ve 18 % ; v porečju Dobrnice je bi lo 17 % t ravnikov, n j i v le 14,4 %, ob Ložnici 23,2 % t ravn ikov ter 19,8 % n j iv . KATASTRSKE OBČINE 1 Hudinja 2 Paka I. 3 Sp.Dolič 4 Brezen 5 Ljubnica 6 Brdce nad Dob. 7 Vitanje 8 Stenica 9 Stranice 10 Klane 11 Zavrh 12 Creškova 13 Socka 14 Lipa 15 Verpete 16 Dobrna 17 Lemberk 18 Homec 19 Novake 20 Dol 21 Loka 22 Podgorje 23 Strmec pr i Vojniku 24 Višnja vas 25 Male Dole 26 Vojnik t rg 27 Tomaž 28 Bezovica 29 Vojnik okolica 30 Arcl in 31 Skofja vas 32 S mi k lav ž 33 Marija Dobje 34 Trnovlje 35 Sp. Hudinja 36 Bukovžlak 37 Goricica 38 Zlateče Risba 3. Porečje Hudin je — Delež (v °/o) n j i v v letu 1977 Drawing 3. The Hud in ja River Basin — Percentage of Fields in 1977 KATASTRSKE OBČINE 1 Hudinja 2 Paka I. 3 Sp.Dolič 4 Brezen 5 Ljubnica 6 Brdce nad Dob. 7 Vitanje 8 Stenica 9 Stranice 10 Klane 11 Zavrh 12 Čreškova 13 Socka 14 Lipa 15'Verpete 16 Dobrna 17 Lemberk 18 Homec 19 Novake 20 Dol 21 Loka 22 Podgorje 23 Strmec pri Vojniku 24 Višnja vas 25 Male Dole 26 Vojnik t rg 27 Tomaž 28 Bezovica 29 Vojnik okolica 30 Arcl in 31 Skofja vas 32 Šmiklavž 33 Marija Dobje 34 Trnovlje 35 Sp. Hudinja 36 Bukovžlak 37 Goričica 38 Zlateče Risba 4. Porečje Hudin je — Zmanjšanje n j ivsk ih površin v let ih 1896—1977 Drawing 4. The Hudin ja River Basin — Decrease of Field Surfaces dur ing 1896 to 1977 ZMANJŠANJE - decrease V letu 1977 je bi lo največ t ravn ikov v porečju spodnje Hudin je (35,3 %) i n Ložnice (21,1 °/o); nekaj več kot eno petino površin so zavzemali ob sred- n j i Hud in j i ter v porečju Dobrnice; ob Tesnici j i h je bi lo 16,7 %, ob zgornj i Hud in j i pa le še 12,4 °/o. Katastrske občine z na jv iš j im deležem t ravn ikov so ob spodnj i Hud in j i (Vojn ik 29 % , Skof ja vas 39 °/o, Trnov l je 45%), Ložnici (Bukovžlak 37%, Zla- teče 38 %) ter v neposrednem zaledju doline Dobrnice (Zavrh 37 %). Značilno je, da v porečju srednje in zgornje Hudin je n i nobene k. o., k i b i imela nad 30 % t ravnikov. Tud i v predelu Tesnice ima samo k. o. Dol (33 %) več kot t r i desetine zemljišča v t ravn ik ih . Na t ravn ike odpade na jn iž j i odstotek zemljišča v k. o. Hud in ja (6,3 %) ter Podgorje pod Konj iško goro (9,3 %). Med eno i n dvema desetinama površin je v t ravn i k ih v katastrskih občinah porečja zgornje Hudinje, z edino izjemo k. o. V i tan je (21 %), dal je v porečju srednje Hud in je (k. o. Socka 18 %, Čre- škova 19 %), v porečju Tesnice pa razen k. o. Podgorje še v k. o. Verpete (13 odstotkov), Stranice (16 %), L ipa (18%) i n Male Dole (18 % ; pr im. risbo 5). V zadnj ih osemdesetih let ih so se povečale površine t ravn ikov skoraj za eno četrtino. T ravn i k i so se najbol j razši r i l i ob zgornj i Hud in j i ( + 44,8 %). Za več kot eno četrt ino so se povečali v porečju Dobrnice ( + 28%) i n Tesnice ( + 2 9 % ) ter Vzhodne Ložnice (+25 ,4%) . Zmerneje so se povečali na področju srednjega ( + 1 3 % ) in spodnjega toka Hudin je (+8 ,2%) . Pregled po posameznih občinah pokaže zanimivo, regionalno diferencira- no podobo rast i t ravn išk ih površin. T ravn i k i so se najbol j povečali pod se- vern im pobočjem V i tan jsk ih Karavank, k je r j i h je danes vsaj za polovico več kot pred osemdesetimi le t i (npr. k. o. Stenica + 1 0 9 % , V i tan je 75 %, Brezen 64 %, L jubn ica 53 %). S to l ikšnim porastom se lahko pr imer ja ta samo k. o. Zav rh (94 %) i n Klane (55 %) v porečju Dobrnice. Zanimivo je, da se je v istem času zmanjšal obseg t ravn ikov v k. o. Homec ( — 5,9%) i n Strmec ( — 1,1%), k i sodita k srednj i Hud in j i ter v k. o. Spodnja Hud in ja ( - 3 9 % ) , k i je v k l j u - čena v celjsko mestno aglomeracijo (gl. r isbo 6). Povečanje travniškega sveta je v neposredni zvezi z zmanjšanjem orn ih površin. To nam po t r j u je tud i izračunana korelaci ja med zmanjšanjem n j i v - skih površin in porastom t ravnikov. Vrednost korelacijskega koeficienta r = — 0,82075. Drugače zapisano: 67,4 povečanja travniškega sveta je šlo na račun zmanjšanja nj ivskega areala. 9.4. Osnovne značilnosti spreminjanja drug ih zeml j išk ih ku l t u r Nj ive, t r avn i k i i n gozdovi zavzemajo v porečju Hudin je 85,8 % površin, preostali delež odpade na sadovnjake (2,9%), vinograde (0,5%), pašnike (6,1 odstotka) ter na nerodovitne površine. Delež s a d o v n j a k o v je na jv iš j i v gričevnatem svetu porečja srednje (8,6 %) i n spodnje Hud in je (4%). Znatno manj je sadovnjakov v porečju Do- brnice (2,7 °/o) i n Tesnice (3 %), najmanj pa j i h je med zeml j išk imi ku l t u ram i v porečju Ložnice (1,3 %) ter ob zgornj i H u d i n j i (1,5 %). Povsod so se povečale površine sadovnjakov v zadnj ih osemdesetih let ih. Najbol j so se razšir i le ob Tesnici (16-krat v p r imer jav i z letom 1396), za devetkrat ob Dobrnic i i n KATASTRSKE OBČINE 1 Hudinja 2 Paka I. 3 Sp.Dolič 4 Brezen 5 Ljubnica 6 Brdce nad Dob. 7 Vitanje 8 Stenica 9 Stranice 10 Klane 11 Zavrh 12 Čreškova 13 Socka 14 Lipa 15 Verpete 16 Dobrna 17 Lemberk 18 Homec 19 Novake 20 Dol 21 Loka 22 Podgorje 23 Strmec pri Vojniku 24 Višnja vas 25 Male Dolu 26 Vojnik trg 27 Tomaž 28- Bezovica 29 Vojnik okolica 30 Arclin 31 Skofja vas 32 Šmiklavž 33 Marija Dobje 34 Trnovlje 35 Sp. Hudinja 36 Bukovžlak 37 Goričica 38 Zlateče Risba 5. Porečje Hudin je — Delež (v °/o) t ravnikov v letu 1977 Drawing 5. The Hudin ja River Basin — Percentage of Meadows in 1977 PORAST - increase %m3 39% KATASTRSKE 08CINE 1 Hudinja 2 Paka I. 3 Sp.Dolič 4 Brezen 5 Ljubnica 6 Brdce nad Dob. 7 Vitanje 8 Stenica 9 Stranice 10 Klane 11 Zavrh 12 Čreškova 13 Socka 14 Lipa 15 Verpete 16 Dobrna 17 Lemberk 18 Homec 19 Novake 20 Dol 21 Loka 22 Podgorje 23 Strmec pri Vojniku 24 Višnja, vas 25 Male Dole 26 Vojnik t rg 27 Tomaž 28 8ezovica 29 Vojnik okolica 30 Arcl in 31 Skofja vas 32 Šmiklavž 33 Marija Dobje 34 Trnovlje 35 Sp. Hudinja 36 Bukovi lak 37 Goričica 38 Zlateče Risba 6. Porečje Hudin je — Spremembe t ravnišk ih površin v let ih 1896—1977 Drawing 6. The Hudin ja River Basin — The Changes of Meadows Surfaces during 1896—1977 spodnj i Hud in j i , petkratno ob srednj i Hud in j i , a n i t i za dvainpolkrat ne v porečju Ložnice (prim. tud i B e l e c , 1975, 121—129). Čeprav zavzemajo v i n o g r a d i v povprečju le 0,5 % Hudin j inega po- rečja, so n j ihove površine pomembne tud i z v id ika poplavnih območij. Za- vzemajo namreč izpostavljena in sončna gričevnata pobočja, k i so bi la vse do nedavna redno i n skrbno obdelana. Padavine, zlasti še na l i v i v vegetacijski dobi so nemalo pr ispeval i k površinskemu odplakovanju in odnašanju zgor- njega sloja rodovitne prst i . S tem so se siromašila vinogradniška tla, potok i pa so sprejemali transportno gradivo, k i so ga v času povodnj i odlagali na po- p lav l jen ih t ravn ik ih . V inogradi so se umakn i l i iz porečja zgornje Hudinje, povsod drugod pa so zastopani z n izk imi , takorekoč simbol ičnimi deleži. Na jman j v inogradov je ob Dobrn ic i (0,19%, 1896. leta še 4,2%) i n spodnj i H u d i n j i (0,16%, 1896. leta 0,55%); z 0,8 % so zastopani ob Ložnic i (leta 1896 2,2%) i n srednj i H u d i n j i (7,3 % leta 1896), v porečju Tesnice pa zavzemajo 1,4 % (leta 1896 5,2 %). V zadnj ih osemdesetih le t ih so se zmanjšale površine vinogradov v po- vpreč ju za 82%, najmočnejše ob Dobrnic i ( — 95,3%) in srednj i H u d i n j i ( — 89 odstotkov), za t r i četrt ine ob Tesnici, za dve t r e t j i n i pa v porečju Ložnice. Regionalizacija v inogradniških pokra j in na Slovenskem postavl ja porečje Hud in je v območje dveh mezoregij, i n sicer subpanonskega Podravja in v robne predalpske predele ( B e l e c , 1973, str. 148, 150 i n 153 in si.) Manjše spremembe so doživele p a š n i š k e površine, k i zavzemajo 6,1 odstotek (leta 1896 6,0 %). Area l pašnikov se je povečal ob Ložnici ( + 3 0 % ) i n Tesnici ( + 18%), stagniral pa je na območju Dobrnice. Nj ihove površine so se zmanjšale ob zgorn j i i n srednj i Hud in j i od 3 do 7 % . Naselja ob spodnji Hud in j i so izgubila v zadnj ih osmih desetlet j ih več kot 4 4 % nekdanj ih paš- nikov. Pašniki so najmočneje zastopani v porečju Dobrnice (8,8 %) i n Tesnice (7,1 °/o), od 5 do 6 % zemljišč pa zavzemajo še ob Ložnici, zgornj i i n srednj i Hud in j i . Med Višnjo vasjo in Celjem je le še 2,94 % zemljišč namenjenih pašnikom. Od 1896. do 1977. leta so se povečale n e r o d o v i t n e p o v r š i n e v povprečju za 38,7%. Najmočneje so se razšir i le ob spodnj i Hud in j i ( + 1 9 6 % ) , za četrt ino ob srednj i Hud in j i ter Ložnici, za 17,5 % ob Tesnici, za 7 % ob Dobrnici , medtem ko so ostale v povi rnem delu Hudin je skoraj v nekdanjem obsegu. Nerodovitne površine zavzemajo 4,68% (1896. leta 3,38 %) Hud in j ine- ga porečja. Toda ob spodnj i H u d i n j i j i m pr ipada kar ena osmina celotnega področja, eno dvajsetino zavzemajo še ob srednj i Hud in j i , v vseh drug ih ob- moč j ih Hudinj inega porečja pa od 3,2 % (zgornja Hudinja) do 4,3 % (Dobr- nica). V števi ln ih spremembah, k i so j i h bi le deležne zemlj iške kul ture, odseva človekov odnos do zemlje, k i se spreminja z gospodarskim razvojem i n us- merjenost jo kmet i jstva. Te spremembe pa odsevajo tud i na poplavnih pod- ročj ih. Dokler je b i l človek neposredno odvisen od kmet i jske proizvodnje, j e stalno skrbel za urejevanje potokov. Toda zemljišče, k i so ga v znatnem delu Hudin j inega porečja, še zlasti ob njenem spodnjem toku, zavaroval i pred po- vodnj imi , je zdaj namenjeno indus t r i j i i n z n jo povezanim dejavnostim. 10. N E K A T E R E Z N A Č I L N O S T I P R E B I V A L S T V E N E G A R A Z V O J A Preb iva ls tven i razvoj je t u d i v poreč ju H u d i n j e odraz njegovega sploš- nega gospodarskega i n socialnega stanja. Osnovne znači lnost i preb iva ls tve- nega razvoja i n njegove sestavine za območje Vi tan jskega podol ja so p r i k a - zane v Soretovi š tud i j i ( S o r e , 1977). 10.1. Značilna obdobja v rasti števila prebivalstva v letih 1869 in 1981 Dinamika prebivalstvenega razvoja je b i la zelo razl ična v posameznih časovnih obdobj ih. Odvisna je b i l a od b l iž ine močnejš ih u rban ih središč i n n j ihove rast i , od razvejanost i i n b l iž ine sodobnega prometnega oži l ja ter od šte- v i l n i h d rug ih družben ih i n socialnih č in i te l jev . Rast števi la preb iva ls tva v zadn j ih stodesetih l e t i h (1869—1981) na j spreml jamo podrobneje po nas lednj ih obdobj ih : 1869—1900, 1900—1981, 1953—1981, 1869—1981. Gre za obdobja, k i so s svojo gospodarsko i n družbeno d inamiko odloči lno vp l i va la na današnje števi lčno stanje prebivalstva. P r i tem pa smo iz obravnave iz loč i l i naselja k . o. Spodnja Hud in ja , i n sicer zaradi p r i k l j u č i t v e n j i h o v i h posameznih delov k mestu Celje. Tabela 14. Rast števila prebivalstva v porečju Hudinje v letih 1869—1981 Področje 1869 1900 1931 1948 1953 1961 1971 1981 Dobrnica 2.087 2.106 2.2J6 2.482 2.534 2.438 2.414 2.271 Tesnica 2.777 2.700 2.808 2.860 2.954 2.812 2.979 2.954 Ložnica 2.264 2.458 2.761 2.896 2.878 2.996 3.062 3.092 Zg. Hudinja 3.480 3.262 3.268 3.317 3.431 3.094 2.845 2.763 Sr. Hudinja 1.725 1.582 1.595 1.715 1.774 1.811 1.761 1.784 Sp. Hudinja 2.631 3.433 4.249 5.360 5.658 6.026 6.815 7.502 Skupaj 14.964 15.541 16.897 18.630 19.229 19.177 19.876 20.366 10.1.1. Rast števi la prebiva ls tva v obdob ju 1869—1900 Za zadnja t r i desetlet ja preteklega stolet ja je b i lo značilno, da se je po- večalo v poreč ju Hud in j e števi lo preb iva ls tva v povpreč ju za 3,9 % . N a j - močnejša rast je b i la v nasel j ih ob spodnj i H u d i n j i (30,5 %>) ter ob Ložn ic i (8,6 %), za vsa druga š t i r i območja pa j e znači lna a l i stagnaci ja (porečje Do- brn ice 0 ,9%) a l i depopulaci ja (Tesnica —2,8%, zgorn ja H u d i n j a —6,3%, srednja H u d i n j a —8,3%). V tem času je preb iva ls tvo nazadovalo ka r v 20 ka tas t rsk ih občinah, i n le v 16 se je povečalo od 1,3 % (Male Dole) do 44,9 % (Skof ja vas). Ob spod- n j i H u d i n j i j e preb iva ls tvo poraslo v vseh k. o., razen v A r c l i n u , k j e r se j e zmanjšalo za 2,8 % . Za porečje srednje Hud in j e j e znači lna močna depopu- lac i ja (od 2,2 % v k. o. Strmec do 25,3 % v k. o. Novake), razen k. o. Čreškova, k j e r se je števi lo prebiva ls tva povečalo za 3,1 % . T u d i ob zgorn j i H u d i n j i je v tem času prev ladovala izrazi ta depopulaci ja, i n sicer od - 2 , 1 % (k. o. H u - d in ja) do —16,4% (k. o. Brezen). V l e t i h 1869—1900 se j e povečalo števi lo preb iva ls tva v poreč ju Ložnice, razen v dveh k. o. (Goričica — 0 , 4 % i n Tomaž PORAST - increase 20,1 % .in vec and more f & l & j 5,1 -10% jgjSjgg 10,1% in več and more KATASTRSKE OBČINE 1 Hudima 2 Paka I. 3 Sp.Dolič 4 Brezen 5 Ljubmca 6 Brdce nad Dob. 7 Vitanje 8 Stenica' 9 Stranice 10 Klane 11 Zavrh 12 Creškova 13 Socka 14 Lipa 15 Verpete 16 Dobrna •17 Lemberk 18 Homec 19 Novake 20 Dol 21 Loka 22 Podgorje 23 Strmec pri Voj'niku 24 Višnja vas 25 Male Dole 26 Vojnik t rg 27 Tomaž 28 Bezovica 29 Vojnik okolica 30 Arcl in 31 Skof ja vas 32 Šmiklavž 33 Marija Dobje 34 Trnovlje 35 Sp. Hudinja 36 Bukovžlak 37.Gor iaca 38 Zlateče Risba 7. Porečje Hudin je — Rast Števila prebivalstva v obdobju 1869—1900 Drawing 7. The Hudin ja River Basin — Increase of Population dur ing 1869—1900 -14 ,4 %). Podobne razmere so bi le ob Tesnici, k j e r se je prebivalstvo zmanj- šalo le v k. o. Stranice ( - 6 , 8 %>), Podgorje pod Cerinom ( - 1 2 , 6 %>) ter v Viš- n j i vasi (— 12%). V porečju Dobrnice je zaznamovala k. o. Zav rh (— 20,6%) najmočnejši padec, znatno manjši je b i l v k. o. Brdce ( - 6 % ) i n Lemberk ( — 2,5%; pr im. podrobnosti na r isbi 7). 10.1.2. Rast števila prebivalstva v obdobju 1900—1981 V zadnj ih osmih desetletj ih je naraslo število prebivalstva skoraj za eno t re t j ino ( + 3 1 % ) . Depopulacija je b i la značilna za področje zgornje Hudin je (—15,5%), v vseh d rug ih predel ih pa se je povečalo število prebivalstva od ene dvanajst ine (Dobrnica) do 118,5 % (spodnja Hudinja). Vse druge podrobnejše značilnosti rast i števi la prebivalstva v tem sto- l e t j u so prikazane na r isbi 8. Iz kartograma je mogoče izluščit i naslednje značilnosti: najmočnejša depopulacija je zajela hr ibovska in obrobna gr i - čevnata naselja (k. o. Hud in ja - 5 4 , 5 % , Bezovica - 4 0 , 6 % , Paka —36,2%, Brdce - 3 4 , 8 % , Zlateče - 2 5 , 8 % , Spodnj i Dolič - 2 1 , 9 % , Brezen - 2 0 , 8 % itd.), medtem ko se je število prebivalstva povečalo za dve pet in i i n več v 10 katastrskih občinah (Skof ja vas 235 %, A r c l i n 123 %, Trnov l je 121,5 %, Šmi- klavž 75 % , Vo jn i k i n V i tan je 69%, Bukovžlak 60%, Zavrh p r i Dobrn i 50,4%, Dobrna 40 % i n Goričica 39 %). V zadnj ih osemdesetih le t ih je depopulacija zajela severni i n severovzhodni del porečja Hudin ja. V predelu, k i je južno od Konjiško—boškega pogorja, je število prebivalstva v glavnem napredova- lo, razen redk ih iz jem, kakršne so v porečju Tesnice k. o. Male Dole (~18,7%), Podgorje pod Cerinom ( - 5 , 6 % ) in Verpete ( - 5 , 3 % ) , ob srednj i H u d i n j i Čre- škova ( - 1 2 , 6 % ) in Homec ( — 7,2%), v porečju Dobrnice pa poleg že omenje- ne k. o. Brdce še Klane ( - 1 6 , 9 % ) i n Lemberk ( — 0,5%), v porečju Ložnice k. o. Mar i j a Dobje ( - 5 , 5 % ) , Tomaž ( - 1 0 , 7 % ) i n Zlateče ( - 2 5 , 8 % ) . 10.1.3 Rast števila prebivalstva v le t ih 1953—1981 Za rast števi la prebivalstva je bi lo izredno pomembno celotno povojno razdobje, še posebej čas med 1953. i n 1981. letom. V začetku tega obdobja so se namreč u t r d i l i osnovni obrisi kasnejšega družbenogospodarskega razvoja. V tem času so bile opravl jene v porečju Hud in je vse večje i n pomembnejše regulacije. Celjska mestna aglomeracija se je naglo š i r i la tud i p ro t i severu in čedalje h i t re je vsrkavala v svoj mestni organizem številne obmestne pre- dele kakor tud i mnoga kmečka naselja. Vse to je našlo svojstven u t r i p v pre- bivalstvenem razvoju celotne pokraj ine. Razčlenitev podatkov pokaže, da je v tem času prišlo do izrazite polar i - zacije, k i se kaže na zunaj v razl ični stopnj i rast i števila prebivalstva po po- sameznih področ j ih Hudin j inega porečja. Število prebivalstva na proučeva- nem področju je v tem razdobju naraslo v povprečju le za 5,9 %. Le na pod- roč ju Ložnice (7,4 %), srednje (0,6 %) i n spodnje Hudin je (32,6 %) se je pove- čalo število prebivalstva, ob Tesnici je stagniralo, zmanjšalo pa se je v po- reč ju Dobrnice ( - 1 0 , 4 % ) i n zgornje Hudin je ( — 19,5%). Naraslo je v 14 kata- strskih občinah, v vseh drug ih je upadlo (prim. kar togram na r isb i 9). PORAST - increase ^ ^ 0,1 - 20,0% ^ ^ 20,1 - 5 0 , 0 % !>;•;•:•:•:•:] < — 20 % in več ' I and more Ispivj - 20,0 - 10,1 % - 10,0 - 0,0 % ZMANJŠANJE - decrease KATASTRSKE OBČINE 1 Hudinja 2 Paka I. 3 Sp.Dolič 4 Brezen 5 Ljubnica 6 Brdce nad Dob. 7 Vitanje 8 Stenica 9 Stranice 10 Klane 11 Zavrh 12 Creškova 13 Socka 14 Lipa 15 Verpete 16 Dobrna 17 Lemberk 18 Homec 19 Novake 20 Dol 21 Loka 22 Podgorje 23 Strmec pri Vojniku 24 Višnja vas 25 Male Dole 26 Vojnik t rg 27 Tomaž 28 Bezovica 29 Vojnik okolica 30 Arcl in 31 Škofja vas 32 Šmiklavž 33 Marija Dobje 34 Tmovlje 35 Sp. Hudinja 36' Bukovžlak 37 Goričica 38 Zlateče Risba 8. Porečje Hudin je — Rast števila prebivalstva v obdobju 1900—1981 Drawing 8. The Hudin ja River Basin — Increase of Population dur ing 1900—1981 PORAST - increase ^ ^ 0,1 - 20,0% BSSSSSI 20,1% > ZMANJŠANJE - decrease ft;:-:-:^! < - 20,1% in več 1 1 and more' Pi l i l i ] ~ 2 0 , 0 ~10>1 % M -1°>° KATASTRSKE OBČINE 1 Hudinja 2 Paka I. 3 Sp.Dolič 4 Brezen 5 Ljubnica 6 Brdce nad Dob. 7 Vitanje 8 Stenica 9 Stranice 10 Klane 11 Zavrh 12 Creškova 13 Socka 14 Lipa 15 Verpete 16 Dobrna 17 Lemberk 18 Homec 19 Novake- 20 Dol 21.Loka 22 Podgorje 23 Strmec pr i Vojniku 24 Višnja vas 25 Male Dole 26 Vojnik t rg 27 Tomaž 28 Bezovica 29 Vojnik okolica 30 Arc l in 31 Skof ja vas 32 Šmiklavž 33 Marija Dobje 34 Trnovlje 35 Sp. Hudinja 36 Bukovžlak 37 Goričica 38 Zlateče Risba 9. Porečje Hudin je — Rast števila prebivalstva v obdobju 1953—1981 Drawing 9. The Hudin ja River Basin — Increase of Population dur ing 1953—1981 Tud i v teh le t ih (1953—1981) je bi la depopulacija najizrazitejša v porečju zgornje Hud in je (k. o. Hud in ja -52 ,7 °/o, Paka - 3 1 , 4 % , Brezen - 2 6 , 4 % ) , v zgornjem delu Dobrnice (k. o. Brdce —31,2%, Klane —15%) ter v k. o. Bezovica ( - 2 4 % ) in Zlateče p r i Šen t ju r j u ( - 2 0 , 9 % ) . Tud i v tem času sta depopulacija i n stagnacija zajel i celotno zgornje porečje Hudin je — z izjemo V i tan ja ter večino ozemlja v porečju Dobrnice i n Tesnice. Prav tako je za- je la depopulacija zgornje hribovske i n gričevnate predele ob Ložnici (Bezovi- ca i n Tomaž —2,4%). Povsod drugod je prebivalstvo naraslo; najmočneje v nasel j ih ob nekdanjem poplavnem svetu med Celjem in Vo jn ikom (od 20 do 60 %) pa v St rmcu (21 %) in V i t an j u (31,5 %). 10.1.4. Rast števila prebivalstva v le t ih 1869—1981 V zadnj ih stodesetih let ih, ko imamo na vo l jo statistično gradivo prebi- valstvenih popisov, se je povečalo število l j u d i v porečju Hudin je v povpreč- j u za več kot eno t re t j ino (36,1 %). Naselja ob spodnj i H u d i n j i imajo v tem obdobju najuspešnejšo bilanco prebivalstvenega napredka; v povprečju so po- rasla kar za 185 %. Tud i vasi ob Ložnici so se povečale za 36,6 %, naselja ob Dobrn ic i za 8,8 % ; k r a j i ob Tesnici so se povečali za 6,4 %. Vasi ob srednj i H u d i n j i so imele v le tu 1981 le za 3,42 % več prebivalcev kot pred stodese- t i m i leti , medtem ko je depopulacija močno prizadela hribovske predele ob zgornj i Hud in j i , i n sicer v povprečju kar za 20,6 % (podrobnosti so prikazane v tabel i 14 in ponazorjene na r isbi 10). Tud i za vse to stodesetletno razdobje so značilne vel ike razl ike ne samo med posameznimi del i porečij, temveč tud i znotraj marsikaterega med n j imi , k j e r je očitno prišlo do izredno močne diferenciacije med naselj i s pospešeno i n zmernejšo rast jo prebivalstva ter naselj i z manjš im a l i več j im p r iman jk - l ja jem v p r imer jav i z letom 1869. V le t ih 1869—1981 so izgubila največ pre- bivalstva naselja v hr ibovsk ih predel ih severno od V i tan jsk ih Karavank. V vsem tem raznol ikem hr ibovskem svetu imajo vasi od 8,1 do 55,5% manj prebivalcev kot v letu 1869. Tud i ob Ložnici, zlasti še ob njenem zgornjem toku (Bezovičnica) je nazadovalo število prebivalstva od 24 % (k. o. Tomaž) do 3 2 % (k. o. Bezovica). Hr ibovsko zaledje Dobrnice je v tem stodesetletnem ob- dobju izgubi lo od 14 % (k. o. Klane) do 39 % (k. o. Brdce) nekdanjega prebi- valstva. Ob Tesnici imata samo k. o. Podgorje ( - 1 4 , 5 % ) in Male Dole ( -17 ,6 odstotka) manj l j ud i kot v le tu 1869. Ob srednj i H u d i n j i je depopulacija za- jela območje k. o. Čreškova (— 9,9 %), Homec (— 12,6 %) i n Novake (— 25,6 %). Najmočneje pa je v tem razdobju naraslo prebivalstvo v k. o. Škof ja vas (385,5 %) in Trnov l je (202%). Več kot podvoj i lo se je v k. o. Vo jn i k (119%), A r c l i n (117%) in Bukovžlak (112%). Za več kot polovico se je povečalo v k. o. Šmiklavž (94%), Dobrna (65%) i n V i tan je (51%). Naraščalo je povsod tam, k j e r so se razvi la spalna naselja za delovno silo celjskega industr i jskega območja kakor tud i tam, k je r so nastala samostojna jedra z neagrarnimi de- javnostmi (npr. Dobrna, Vitanje). PORAST - increase ZMANJŠANJE - decrease in vec K and more* KATASTRSKE OBČINE 1 Hudinja 2 Paka I. 3 Sp. Dolič 4 Brezen 5 Ljubnica 6 Brdce nad Dob. 7 Vitanje 8 Stenica 9 Stranice 10 Klane 11 Zavrh 12 Creškova 13 Socka 14 Lipa 15 Verpete 16 Dobrna 17 Lemberk 18 Homec 19 Novake 20 Dol 21 Loka 22 Podgorje 23 Strmec pr i Vojniku 24 Višnja vas 25 Male Dole 26 Vojnik t rg 27 Tomaž 28 Bezovica 29 Vojnik okolica 30 Arcl in 31 Skol ja vas 32 Smiklavž 33 Marija Dobje 34 Trnovlje 35 Sp. Hudinja 36 Bukovžlak 37 Goričica 38 2lateče Risba 10. Porečje Hudin je — Rast števila prebivalstva v obdobju 1869—1981 Drawing 10. The Hud in ja River Basin — Increase of Population dur ing 1869—1981 10.2. Kmetijsko prebivalstvo v obdobju 1953—1971 Človekov odnos do zemlje, še posebej do kmet i jskega zemlj išča, se ka- že t u d i v deležu kmet i j skega prebivals tva. V i š j i odstotek kmečkega ž i v l j a daje p o k r a j i n i svojstvene ob l ike varovan ja i n ohran jevan ja kmet i jskega zemlj išča. Za pojasni tev nekater ih sprememb, k i so nastale v s t r u k t u r i zeml j i šk ih k u l - tu r , bomo pr ikaza l i delež i n razvoj števi la kmet i jskega preb iva ls tva v povo j - nem obdobju. Čeprav so podatk i predzadnjega prebivalstvenega popisa (1971) že močno zastareli, pa vendar le moramo z n j i m i spoznati osnovne težnje v razvo ju celotne pokra j ine . Tabela 15. Število kmetijskega prebivalstva v letih 1953, 1961 in 1971 Področje Kmeti jsko prebivalstvo Akt ivno kmeti jsko prebiv. 1953 1961 1971 1953 1961 1971 Dobrnica 1458 1132 734 740 663 388 Tesnica 1827 1394 1061 1023 809 574 Ložnica 1430 1111 800 890 626 535 Zg. Hudinja 1978 1636 1083 1051 778 554 Sr. Hudinja 1157 807 499 682 447 253 Sp. Hudinja 1056 882 548 816 535 318 Skupaj 8906 6962 4725 5202 3863 2622 10.2.1. Delež kmet i jskega preb iva ls tva 1971 Leta 1971 so ime la naselja v poreč ju H u d i n j e v povpreč ju še 23,8 % kme- t i jskega prebivals tva. Na jman j kmečkega ž i v l j a je b i lo ob spodnj i H u d i n j i (8%), Ložn ic i (26,1 °/o) ter ob s redn j i H u d i n j i (28,3 °/o). Vsa druga območja so imela že več kot 30 % agrarnega ž iv l ja , i n sicer porečje Dobrn ice 30,4 % , Tes- nice 35,6 °/o i n zgornje H u d i n j e 38,1 % . Podrobnejša razporedi tev kmet i jskega preb iva ls tva je pr ikazana na r i sb i 11. Iz n je razberemo, da je b i lo še leta 1971 največ kmečkega ž iv l ja , i n sicer nad 50 %>, v osmih k. o.: Bezovica (72,6%), Brdce (63,6%), L j ubn i ca (56,4%), H u d i n j a (55,3%), Tomaž (54,7%), Paka (53,8%), Podgor je (53,2%) i n L i pa (50,7 %) . Na jbo l j deagrar iz i rana so b i la 1971 nasel ja v neposredni b l i ž i n i Cel ja i n vsa k ra jevna središča z r a z v i t i m i neagra rn im i dejavnostmi. M a n j ko t 10 % kmet i jskega preb iva ls tva je b i lo že v k. o. V i t an j e (5,7 %), T rnov l j e (7,1 %) , Bukovž lak (7,6 %), V o j n i k (8,7 %) . Za spoznanje nad to mejo je b i l a k . o. A r c l i n (11,9%). K r a j i s še vedno v isok im deležem kmet i jskega preb iva ls tva so t is t i , k i j i h je v zadnjem s to le t ju pr izadeja la na jhu jša depopulaci ja. Odsel ju je se pred- vsem mlado prebiva ls tvo, izrazi to ostarela gospodinjstva pa niso več spo- sobna gospodarno obdelovat i svoje zemlje. N j i v e se vedno bo l j opuščajo, zlast i v p r i d t ravn ikom. V teh k r a j i h tore j odmi ra nekdan ja k u l t u r n a po- k ra j i na . i podatka n o d a t e KATASTRSKE OBČINE 1 Hudinja 2 Paka I. 3 Sp.Dolič 4 Brezen 5 Ljubnica 6 Brdce nad Dob. 7 Vitanje 8 Stenica 9 Stranice 10 Klane 11 Zavrb 12 Čreškova 13 Socka 14 Lipa 15 Verpete 16 Oobrna 17 Lemberk 18 Homec 19 Novake 20 Dol 21 Loka 22 Podgorje. 23 Strmec pri Vojniku 24 Višnja vas 25 Male Dole 26 Vojnik trg 27 Tomaž 28 Bezovica 29 Vojnik okolica 30 Arcl in 31 Škof ja vas 32 Šmiklavž 33 Marija Dobje 34 Trnovije 35 Sp. Hudinja 36 "Bukovžiak 37 Goričica 38 Zlateče Risba 11. Porečje Hudin je — Delež (v %>) kmeti jskega prebivalstva leta 1971 Drawing 11. The Hudin ja River Basin — Percentage of Agrar ian Population i n 1971 10.2.2. Zmanjšanje števila kmeti jskega prebivalstva v obdobju 1953—1971 Depopulaci ja je torej zajela tud i precejšnje število kmeti jskega prebi- valstva, še posebej v gr ičevnatem i n hr ibovskem svetu, k i še n i pod nepo- srednimi v p l i v i neagrarnih k ra jevn ih središč. Na podeželju je čedalje manj l jud i , k i žive samo od zemlje. Močni v p l i v i deagrarizacije in depopulacije so pospešili razvoj samooskrbnih obl ik gospodarjenja i n ž iv l jenja po kmet i jah. V obdobju 1953—1971 se je zmanjšalo število kmeti jskega prebivalstva v porečju Hudin je za 47 %. Najbo l j so b i la prizadeta naselja ob srednj i Hu - d in j i , k i so izgubila kar 57 % kmeti jskega prebivalstva, v vseh drug ih pre- del ih od 49,7 »/o (Dobrnica) do 42 % (porečje Tesnice; pr im. podrobnosti v tabel i 15 i n na r isbi 12). Najmočnejša deagrarizacija z zmanjšanjem kmeti jskega prebivalstva za več kot 55 %, je zajela tele k. o.: Novake (— 64%), Zlateče ( - 6 3 % ) , V i tan je ( - 60 %), Bukovžlak ( - 59 %), Lemberk ( - 58 %), Strmec i n Stranice ( - 57 %) ter Čreškova i n Homec ( — 55%). Z razvojem motoriziranega prometa ter s posodobitvi jo števi ln ih medkra jevnih prometnic so prišla mnoga naselja v neposredno zaledje Celja in indust r i jsk ih kra jev, v območje intenzivne dnevne migraci je delovne sile. Brez dvoma je nazadovanje števila kmeti jskega prebivalstva tud i v zvezi z zemlj iško posestno strukturo. K j e r prevladuje razdrobl jena posest, je zajela deagrarizacija kmečko prebivalstvo že zelo zgodaj. Razslojevanju so se na jd l je in tud i najbol j uspešno upirale vel ike i n t rdne kmeti je. V zadnjem desetlet ju (1961—1971) pa je deagrarizacija najbol j načela skupino posestev, k i imajo v povprečju nad 10 ha zemlje (pr im. N a t e k , 1976, 69—73). A l i je posledica omenjene presloj i tve kmeti jskega prebivalstva v druge dejav- nosti v naglem naraščanju mehanizacije na teh kmet i jah, a l i v n j i hov i go- spodarski preusmer i tv i i n s tem v sprost i tv i določenega števila odvečne delovne sile a l i pa celo v spremenjenih gospodarskih razmerah, so zaenkrat samo še vprašanja. 11. SKLEP Dolgo časa je b i l poplavni svet ob spodnji Hud in j i posebna pr i rodno- geografska značilnost. Po svoj i genetski zasnovi dn namembnosti je sodil v območje celjskega Creta, k i se ga je človek izogibal s poseli tvi jo vse do sredine preteklega stoletja. S š i r jen jem in k rep i tv i jo celjske industr i je so postajala tud i zanjo čedalje dragocenejša zemljišča na Cretu. Zato so b i la namenjena precejšnja denarna sredstva za odpravo rednih povodnj i ob H u d i n j i i n Vogla j ni. Vel ike i n katastrofalne povodnj i , k i so zajemale Celje in njegovo na- stajajoče industr i jsko področje v Gaberju, je pogojevala vel ika celjska sovo- denj, k i zbira vodovje s površine 1673 km2. Za odpravo povodnj i , k i so poleg mesta najbol j prizadevale široko področje aluvialne ravnice ob H u d i n j i med Vo jn ikom i n Celjem, so oprav i l i številne regulacije na Savinj i , Vog la jn i i n Hud in j i kakor tud i na Ložnici, Kopr i vn ic i i n Sušnici. S temi obsežnimi del i ZMANJŠANJE - decrease do 35% 35,1-45% K i l a 45,1 - 55% §H!§j 55% in več and more l | ni podatka no date KATASTRSKE OBČINE 1 Hudinja 2 Paka I. 3 Sp. Dolič 4 Brezen 5 Ljubnica 6 Brdce nad Dob. 7 Vitanje 8 Stenica 9 Stranice 10 Klane 11 Zavrh 12 Čreškova 13 Socka 14 l i pa 15 Verpete 16 Dobrna 17 Lemberk 18 Homec 19 Novake 20 Dol 21 Loka 22 Podgorje 23 Strmec pri Vojmku 24 Višnja vas 25 Male Dole 26 Vojnik t rg 27 Tomaž 28 Bezovica 29 Vojnik okolica 30 Arcl in 31 Škof ja vas 32 Šmiklavž 33 Marija Dobje 34 Trnovlje 35 Sp. Hudinja 36 Bukovžlak 37 Goričica 38 Zlateče Risba 12. Porečje Hudinje — Zmanjšanje kmetijskega prebivalstva v obdobju 1953 do 1971 Drawing 12. The Hudin ja River Basin — Decrease of Agrar ian Population dur ing 1953—1971 so odprav i l i v glavnem povodnj i ob Hud in j i , zlasti še ob njenem spodnjem toku. Z regulaci jami se je zmanjšal poplavni svet v porečju Hud in je od nekdanj ih 763 ha na današnj ih 185 ha. Nekdanje poplavne površine so upo- rab i l i v kmet i jske namene, a l i pa so postale selišča industr i jsk ih, skladiščnih, servisnih i n drug ih objektov, k i se z izredno naglico razraščajo v cel jski indu- s t r i j sk i coni med Voglajno in Hudin jo. V zadnj ih desetlet j ih je doživelo porečje Hudin je izredno močno depo- pulaci jo in naglo deagrarizacijo. S tem so se izredno h i t ro spremenil i načini kmet i jske proizvodnje. To še posebej vel ja za hribovske predele, k i so b i l i do nedavna samooskrbno usmerjeni. Tud i e lekt r i f ikac i ja in gradnja gozdnih in drug ih cest sta med drug im povzroči l i izredno hi ter razkroj av tark ičn ih obl ik ž iv l jen ja in gospodarjenja na zemlj i . Zunan j i odsev števi ln ih sprememb je poleg drugega tud i nenadna opustitev energetske izrabe tekočih voda. S kmečkim ml inarstvom in žagar- stvom je propadla ena izmed zadnj ih in najbol j t rdovra tn ih obl ik podeželske avtarki je. Ob tem se postavl ja vprašanje, a l i so propad nekdanj ih ob l ik izrabe vodnih moči povzroči l i spremembe v načinih obdelovanja zemlje a l i pa elek- t r i f i kac i ja hr ibovsk ih območij i n podeželja sploh, depopulacija i n ozelenjeva- nje n j i vsk ih površin. Poplavni svet ob Hud in j i sodi po G a m s o v i k las i f ikac i j i poplavišč v Sloveni j i v skupino poplavišč p r o d o n o s n i h rek. Toda v porečju (Vzhod- ne) Ložnice, k i odmaka zahodni del Dramel jsk ih goric, so nastala poplavna območja, k i so j i h izobl ikoval i p r o d o n o s n i i n n e p r o d o n o s n i p o - t o k i ( G a m s , 1973, 9—10). Izredno pisana petrografska zgradba, k i je značilna za porečje Hudin je, je v marsičem prispevala, da imamo na pro- učevanem področju najrazličnejše s e s t a v l j e n e t ipe poplavnega sveta. To ogromno prispeva k bogastvu f iz iognomskih obl ik. Dosedanja proučevanja poplavnega sveta so pokazala, da moramo iskat i v števi ln ih obl ikah ter v zunanj i podobi poplavnega sveta tud i najrazličnejše učinke človekovih posegov. Zato smemo t rd i t i , da je današnje poplavno področje z vsemi svo j imi naravn imi in družbenogospodarskimi značilnostmi odsev človekovega b ivanja in dela v pokraj in i . L I T E R A T U R A I N V I R I B a š , A., 1967, Gozdni in žagarski delavci na južnem Pohorju v dobi kapital i- stične izrabe gozdov. Str. 312, Maribor. B e l e c , B., 1973, Vinogradništvo kot dejavnik prostorske preobrazbe v Sloveniji. CZN, nova vrsta, IX., str. 138—198, Maribor. B e l e c , B., 1975, Prostorski razvoj sadjarstva na Slovenskem v zadnjih sedem- desetih letih. ČZN, nova vrsta, XI . , str. 90—141, Maribor. B u k v i ? , B., 1973, Poročilo o povodnji 24. in 25. septembra 1973. Območna vodna skupnost porečja Savinje in Sotle. Tipkopis, 13. str., Celje. D o md t r o v i S- U r a n j e k , D., 1979, Vpl iv urbanizacije in deagrarizacije na oblikovanje omrežja centralnih naselij in kvaliteto življenjskega okolja. Geo- graphica Slovenica, 9, str. 153—156, Ljubl jana. F u g i n a , E., 1931, Pokri t je pritoka Dobrnišce v Zdravil išču Dobrna. Elaborat v arhivu NIVO, Celje. F u r l a n , D., 1954, Padavine v Slovenij i v maju 1954. Geografski vestnik, XXVI . , str. 59—88, Ljubl jana. F u r l a n , D., 1959, Padavine v Sloveniji. Geografski zbornik, VI., str. 5—160, L jub- ljana. F u r l a n , D., 1959, Kl imatološki opis porečja Save. Hidrometeorološki zavod SRS, cikl., 103 str., Ljubl jana. F u r l a n , D., 1961, Temperature v Sloveniji. SAZU, Dela 15, 168 str., Ljubl jana. G a m s , I., 1959, Pohorsko Podravje. Razvoj kul turne pokrajine. SAZU, Dela 9, 232 str., L jubl jana. G a m s , I., 1972, Prispevek h klimatogeografski del i tvi Slovenije. Geografski obzornik, X IX . , št. 1., str. 1—9, Ljubl jana. G a m s , I., 1973, Prispevek h klasi f ikaci j i poplav v Sloveniji. Geografski obzornik, XX., št. 1-2, str. 8—13, Ljubl jana. G e r m o v š e k , C., 1959, Triadne predornine severovzhodne Slovenije. SAZU, Dela 11, 134 + IV. str., Ljubl jana. I l e š i č , S., 1947, Rečni režimi v Jugoslaviji. Geografski vestnik, X IX . , str. 71—110, Ljubl jana. L e b a n , F . - J . F e l i c i j a n , 1965, Regulacija Dobrnice od 4,2 do 5,0 km. Vodna skupnost porečja Savinje in Sotle, elaborat v arhivu NIVO, Celje. L e b a n , F . - J . F e l i c i j a n , 1964, Regulacija Dobrnice. Idejni projekt. Vodna skupnost porečja Savinje in Sotle, tipkopis, Celje. L e b a n , F . - J . F e l i c i j a n , 1974, Regulacija Vzhodne Ložnice, Splošna vodna skupnost Savinje in Sotle, tipkopis, Celje. L e b a n , F., 1970, Regulacija Hudinje, I I . etapa od 1,2 do 3.5 km. Splošna vodna skupnost Savinje in Sotle, tipkopis, Celje. M e l i k , A., et al, 1954, Povodenj okrog Celja jun i ja 1954. Geografski vestnik, XXVI . , str. 3—58, L jubl jana. M e l i k , A., 1957, Štajerska s Prekmur jem in Mežiško dolino. Str. 596, L jub l jana. M e z e , D., 1963, H geomorfologij i Voglajnske pokraj ine in Zgornjega Sotelskega. Geografski zbornik, V I I I . , str. 77—120, L jub l jana. M e z e , D., 1972, Kva r ta rn i sediinenti v Voglajnski pokraj in i . Inšt i tut za geo- grafi jo, SAZU, elaborat za SBK, tipkopis, str. 31 + pril., L jubl jana. N a t e k , M., 1976, Kmet i jsko prebivalstvo v SR Sloveni j i glede na zemlj iško- posestne skupine. Geografski vestnik, X L V I I I , str. 57—76, L jubl jana, N a t e k , M., 1979, Poplavna območja v Spodnji Savinjski dolini. Geografski zbor- n ik , XV I I I . , str. 7—91, L jubl jana. N o s a n , A., 1973, Termalni in mineralni vrelc i v Slovenij i . Geologija, 16. knj iga, str. 5—81, L jubl jana. O r o ž e n , J., 1957, Gmajne na področju srednje Savinje in n jenih pri tokov. Cel jsk i zbornik 1957, str. 153—190, Celje. O r o ž e n , J., 1974, Zgodovina Celja in okolice. I I . del (1849—1941). Str. 600, Celje. P o t o č n i k , B. — S. C v a h t e , 1958, Regulacija Topličice v Dobrni. Vodna skupnost porečja Savinje in Sotle, tipkopis, Celje. P r e m r u , U., 1976, Neotektonika vzhodne Slovenije. Geologija, 19. knj iga, str. 211—249, L jub l jana. P u g e l j , B., 1974, Na kakšnih t leh pridelujemo hmel j v Savinjsk i dolini. Savin jsk i zbornik, I I I . , str. 226—235, Žalec. R a d i n j a , D., 1961, Kva r ta rn i sedimenti v vzhodnem delu Celjske kot l ine ter nj ihova morfogeneza. Inšt i tu t za geografijo, SAZU, elaborat za SBK, tipk.,, 37 str., L jubl jana. R a m o v š , A., 1960, Razvoj mla jš ih paleozojskih skladov v Vi tanjskem nizu. Geologija, 6. knjiga, str. 170—234, L jubl jana. S o r e , A., Geografija nekaterih delov celjske makroregije. Str. 158, Celje. S o r e , A., 1977, Demografska struktura Vitanjskega podolja. Celjski zbornik 1975—1976, str. 247—262, Celje. Š i f r e r , M., 1978, Poplavna področja v porečju Dravinje. Geografski zbornik , XV I I . , str. 7—98, L jub l jana. S p e s , M., 1979, Degradacija okol ja na pr imeru Celja. Geographica Slovenica, 9., str. 27—40, L jub l jana. S p e s, M., 1981, Problemi živl jenjskega okolja v Celju. Geographica Slovenica, 12, str. 167—191, L jub l jana. V i r ž i k o v s k i , J., 1962, Regulacija Hudin je od Vojn ika do Razdelj. Ide jn i p ro- jekt , I I . del, Projekt nizke zgradbe, tipk., L jub l jana. T e l l e r , F., 1898, Erlauterungen der Geologischen Karte Prassberg an der Sann- Wien. T o 1 m a S, 1978, Osnovna geološka karta. Tolmač za l ist Slovenj Gradec, Beograd. T o l m a č , 1979, Osnovna geološka karta. Tolmač za l ist Celje. Beograd. Ž a g a r , M., 1957, Savinjska dolina i n hmelj. Cel jski zbornik 1957, str. 9—33, Celje. KLS, I I I . , 1976, (= ) K ra jevn i leksikon Slovenije. I I I . knj iga, Svet med Savin jsk imi A lpami in Sotlo. 576 str., L jub l jana. — Meteorološki godišnjak. I I . Padavine (od 1954—1973), Beograd. — Letno poročilo meteorološke službe za leto 1962. Hidrometeorološki zavod LR Slovenije, 1962, Ljubl jana. — Hidrološki godišnjak (od 1957 do 1966). Beograd. — Razvoj elektri f ikacije Slovenije. Izd. Elektrogospodarstvo Slovenije, 220 str., 1976, Ljubl jana. — Investici jski program za ureditvena dela na hudourniku Dobrnica v Dobrni. Projekt ivni biro za urejanje hudournikov, tipkopis, L jubl jana 1956. Visoke vode v Sloveniji 4.—5. jun i ja 1954. (Hidravlični elementi). 1954, Uprava Hidrometeorološkega zavoda LRS, t ipk. s prilogami, L jubl jana. — Stanovanja. Knj iga V., Preskrba gospodinjstev s pitno vodo. Beograd 1972. — Leksikon občin za Štajersko. Izdelan po rezultatih popisa l judstva dne 31. grudna 1900. Na Dunaju 1904. — Podatki za zemljiške kul ture (kategorije) za leto 1977 so b i l i zbrani v arhivu Geodetske uprave SR Slovenije v L jubl jan i . — Podatki o številu prebivalstva so povzeti iz uradnih statističnih podatkov, in sicer po popisih od leta 1869 dalje. — Podatki o kmeti jskem prebivalstvu so povzeti iz naslednjih publikacij Zveznega zavoda za statistiko: Popis stanovništva 1953, Kn j iga XIV. , Osnovni po- dar i o stanovništvu, Beograd 1958; Popis stanovništva 1961. Knj iga XV, Poljo- privredno stanovništvo, Beograd 1966; Popis prebivalstva in stanovanj v letu 1971. Prebivalstvo, knj iga XI. , Kmeti jsko prebivalstvo, Beograd 1972. — Podatki o številu prebivalstva za leto 1981 so iz publikacije: Popis pre- bivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji, 31. 3. 1981. P rv i rezultati po naseljih. L jubl jana 1981. — P o r o č i l o , 1980, Poročilo o visoki vodi dne 8. in 9. 10. 1980. Podjetje za urejanje voda NIVO, tipk., Celje. — P o r o č i l o , 1981, Poročilo o škodi po neur ju na območju krajevne skup- nosti Vi tanje (9. jun i ja 1981). Tipk., Vitanje. F L O O D AREAS I N T H E H U D I N J A R I V E R B A S I N (East Slovenia) S u m m a r y The Hudinja r iver basin, extending over an area of 163.2 sq. km., lies in the northeastern part of the Slovene Alpine foothilils (NW of Yugoslavia). From the physical and economic-geographical aspects this is a markedly transitional area. I t exhibits continental as wel l as Alpine climatic features, both of which have a direct influence on agrarian use of land. The Hudinja has its cource in the north, on the southern slopes of Pohorje at the altitude of 1385 and 1320 m respectively. I t is a comparatively short r iver (26 km), but a mountain torrent w i th an average gradient of 22.4 %o. Unt i l recently for the predominantly self-sufficient economy, which could use mainly local sources of energy, the Hudinja represented the central source dr iv ing 238 mills, 72 saw-mills, and another 31 farmer's or craftsmans workshops. The lower course of the Hudinja has an average gradient Of 3.5 %o and runs on the f lat land of the northeastern part of the Lower Savinja Valley. This part, when the gradient suddenly becomes smaller ( from 10.2 to 3.5 %o), has the biggest f lood areas (Cf. Tables 1 and 7, and the appended Map). The f lood areas along the lower course of the Hud in ja are genetically related to the characteristics of the Celje hydrographic junction. The big Celje confluence receives waters f rom the Alpine and pre-Alp ine regions as we l l as f r om the region of smaller mountains and hi l ls i n the Voglajna r iver basin. The precipitat ion h in ter - land of the Celje confluence extends over 1673 sq. km., and here the average annual amount of precipitat ion is between 1.000 and 1.600 mm. Not infrequent ly the high water of the Savinja w i t h its considerable gradient has dammed up the out f low of its tr ibutaries — Voglajna, Hudinja, Koprivnica, and others f lowing into i t near Celje. Therefore i n this area numerous tr ibutar ies of the Savinja have started to f low over the banks of the r iver beds and i n this way led to bigger and bigger f lood areas. The main part of the study is devoted to a presentation of the geographical characteristics of the f lood areas along the Hud in ja and its tr ibutaries. F i f t y years ago there were st i l i regular floods in the Hud in ja r iver basin on 369 hectares of land. A f te r numerous regulation works the f lood area has been reduced to 138 hectares (Cf. Table 1 and the appended Map). H igh floods, coming only one over a ten-year period, used to reach 763 hectares of agrarian land, but today only 185 hectares. The study is in detai l concerned w i t h those country elements wh ich have a direct influence on the onset of floods and on the format ion of the f lood areas. The f lood areas are elucidated f rom the fo l lowing aspects: a) geological-petro- graphic and relief of the entire r iver basin; b) climatic, i n part icular precipitat ion characteristics of the wider area; c) hydrological characteristics, w i t h special regard fo r max imum f low ; d) pedologic characteristics of the f lood areas. I n tectonic-orographic and morphogenetic respect the r iver basin of the Hudin ja comprises f ive geographic or land units, extending f rom the west to- wards the east. Crosswise these geographical units runs the Hudinja, f rom the north towards the south. The geographic land units are the fo l lowing: a) the mountainous wor ld of the southern Pohorje, composed mostly of impermeable, mostly crystall ine rocks and of metamorphic schfets; b) the Vi tanjsko or Doliško dissected valley, called after the places Vi tan je and Dolič, w i t h Tert iary rocks, where the two tr ibutaries of the Hudin ja near Vi tanje — the Jesenica and the Hočna — have formed a very dense network of tr ibutaries w i t h low water ; c) eastern section of Karavanke (Karavvanken) or the Vi tanje Karavanke, mostly bu i l t of Triassic limestones and dolomites, whi le Paleozoic rocks are found only in a few places; d) the Dobrna dissected val ley (after the plače Dobrna) is aiso bu i l t of impermeable Tert iary sediments, the basis for the h i l l y country here; e) in the south the Dobrna dissected val ley passes in to the tectonically shaped Celje basin, or rather in to the northeastern fringes of the Lower Savin ja Val ley — where the beggest f lood areas emerged. I n the climatic respects again the Hud in ja r iver basin is not a uni f ied one. I ts northern part has the basic characteristics of the Celovec (Klagenfurt) basin, whi le the remaining part has the cl imatic characteristics of the Savinja region. The annual amount of precipitat ion is f rom 1077 to 1264 mm; this amount s l ight ly decreases f rom west to east and f rom south towards north, but increases w i t h the alt i tude (Cf. Table 2 und diagrammes). Most of the precipi tat ion is recorded for June and July, least for January and February. The average annual temperature is betvveen 8.5 and 9.5 degrees Celsius (Cf. Table 6). A survey of the numerous hydrological features has shown that in the Hudin ja r iver basin floods come, on the average, once a year. Most frequently, the floods come in October, July and December (Cf. Table 10). The second par t of the study deals w i t h the socio-geographic and economic characteristics of t he f lood areas as w e l l as of the ent ire Hud in ja r i ve r basin. A t ten t ion is pa id to man's regulat ing of brooks, the w o r k that d i rect ly led to a decrease of the f lood areas. Special care has been given towards overcoming the f lood danger on the a l luv ia l p la in along the Hud in j a between V o j n i k and Celje. A l ready in the per iod between Wor id War I and I I i n this region started special i- zed fa rm ing fo r the needs of the t o w n as w e l l as a rap id g rowth of the u rban agglomerat ion i n the nor thern d i rect ion and the seairch fo r new surfaces fo r new bui ld ings. W i t h regulat ion works, w i t h the deepening of the r i ve r beds there have been removed those hindrances owing to w h i c h fo rma l l y the norma l f l ow -o f f of increased waters was not possible (Cf. Table 1 and the appended Map). The comparat ively b ig gradient of the Hud in j a and its t r ibutar ies permi t ted an extensive use of water power. The study br ings an analysis of the regional (spatial) s t ruc ture of the fo rmer use and of the subsequent abandonment of water power (Cf. Table 11 and the appended Map). The social and economic changes i n the countryside exercised a signi f icant in f luence on the gradual closing of m i l l s and saw-mi l ls . I n 1978 there were i n regular or temporary operat ion on ly 12.9 °/o of the fo rmer water -power d r i ven workshop. Since 1960 21.4%> of t hem have been closed down, du r i ng the 1946—1960 per iod even 42.5 %, wh i l e i n the 1919—1945 per iod 19.4 %. Among the more impor tan t reasons fo r the ever-slower use of water power are: e lectr i f icat ion of f a rm ing households, changes i n the fa rm ing production, emigrat ion and depopulat ion — especially of younger persons, more str ict regulations concerning handicraf t and disproport ionate taxes, shortage of money and work ing force for reconstruct ion and regular maintenance of m i l l s and saw-mi l ls , the catastrophic thunderstorm on June 4, 1954, wh i ch destroyed nume- rous mi l ls and saw-mi l ls . On the basis of data for 1971 there is an out l ine of how households are suppl ied w i t h d r i nk ing water . The wate r supply have 5 9 % of households, 3 0 % of households use wells, 3 % f r o m cisterns (mostly i n the karst region), 8 % of households use d r i nk ing wa te r f rom springs o r brooks (Cf. Table 12). The analysis of data concerning land categories exist ing i n 1896 and 1977 has shown numerous changes; these are cartographical ly presented on cartogrammes (Cf. Drawings 1—6). 51.3% of the Hud in j a r i ve r basin is covered w i t h forest; du r ing the last 80 years the forest surface has increased by jus t 0.8 °/o. Most of the changes have occured on the arable surfaces. I n 1896 f ields occupied 19.9%, bu t An 1977 on ly 13.7 %, and dur ing this t ime the i r area decreased by 31.3%. Today meadows occupy 20.8%, but i n 1896 16.8%; dur ing th is t ime the meadows surfaces have increased by 24.1 %. Orchard surfaces have g rown f r o m 72 to 635 hectars, but the v ineyards have decreased f r o m 613 down to 111 hectares. Pasture surfaces have undergone on ly sl ight changes. Non-product ive land (for bui ldings, roads, brooks, etc.) increased f r o m 752 to 1043 hectares. Accordingly , the changes i n the percentage of f ie lds and meadows are, i t may be claimed, the most outstan- d ing external consequence of the changes i n the economic and social development — in itself d i rect ly related to the revaluat ion of farming. The changes i n the number of populat ion are examined fo r the per iod f r o m 1869 to 1981. The dynamics of populat ion development was d i f fe ren t i n i nd iv idua l sections of this period. Clear ly i t was inf luenced by the stronger u rban and indu- s t r ia l centres and the i r economic growth, and by m o d e m t ra f f i c ne twork and numerous other economic and social factors. The g row th of populat ion is presented i n detai l for the fo l l ow ing periods: 1869—1900, 1900—1981, 1953—1981, and 1869—1981. These are characterist ic periods i n w h i c h the i r economic and social dynamics was decisively in f luenc ing the present-day number of populat ion i n the Hud in j a r i ve r basin (Cf. Table 14 and the cartogrammes — drawings 7—10). During the 1869—1981 period the population grew most quickly in the r iver basin of the lower course of the Hudinja, i. e. in the immediate hinter land of Celje. But in a l i the mountainous parts i t has decreased, on the average, by over 20 %. In 1971 the settlements in the Hudin ja r iver basin had 23.8 °/o of farming po- pulat ion (in 1953 st i l i 46.3 %>). Dur ing the 1953—1971 their percentage dropped by 47 % (Cf. Table 15 and drawings 11, 12). More than half of the farming population lives on sol i tary farms i n the mountainous regions, whereas the most de-agrarized settlements are those in the immediate hinter land of Celje and aH the local centres w i t h more developed non-agrarian economic activities. The comprehensive study of the geographical characteristics of the Hudin ja r iver basin has disclosed that the present f lood areas, w i t h a l i of their natural and socio-economic characteristics, clearly reflects man's presence and action here. The physiognomy of the flood areas is a highly interesting picture of tihe role and functions of both indiv idual constituent elements of the geographical environment and of man's work. By studying the indiv idual components of the f lood areas the causes leading to floods have been ident i f ied (the precipitat ion regimen, rapid changes in the gradient of brooks due to petrographic and rel ief characteristics, etc.). I n doing this, i t has been pointed out what st i l i remains to be done to avoid floods and to speed up economic use of the f lood areas. K A Z A L O Izvleček — Abstract 41 (3) 1. UVOD 43 (5) 2. POPLAVNA OBMOČJA V POREČJU HUDINJE 46 (8) 2.1. Obseg poplavnih območij (do regulacij) 46 (8) 2.2. Površinska razmerja med rednimi (pogostimi) in visokimi povodnjimi 49 (11) 2.3. Današnji poplavni svet 51 (13) 3. KAMNINSKE I N RELIEFNE ZNAČILNOSTI POREČJA HUDINJE . . 53 (15) 4. PODNEBNE ZNAČILNOSTI V POREČJU HUDINJE 60 (22) 4.1. Količine padavin in padavinski režim 61 (23) 4.2. Pogostost največj ih mesečnih kol ičin padavin v let ih 1954—1973 . 65 (27) 4.3. Pogostost najmanjših mesečnih kol ičin padavin v let ih 1954—1973 66 (28) 4.4. Število padavinskih dni i n intenzivnost padavin 67 (29) 4.5. Število dni s sneženjem in snežno odejo 68 (30) 4.6. Maksimalne dnevne količine padavin 68 (30) 4.7. Temperaturne značilnosti 69 (31) 5. HIDROLOŠKE ZNAČILNOSTI 70 (32) 5.1. Strmci potokov kot funkci ja hidrogeografskih značilnosti porečja 71 (33) 5.2. Rečni režim 73 (35) 5.3. Značilnosti pretokov na Hudin j i 75 (37) 5.4. Povodnji 79 (41) 5.4.1. Časovna razporeditev povodnji 80 (42) 5.4.2. Pogostost povodnji 81 (43) 6. OSNOVNI T I P I PRSTI NA POPLAVNEM SVETU 82 (44) 7. DRUZBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI 83 (45) 7.1. Regulacije in melioracije 83 (45) 7.2. Vp l iv regulacij na zmanjšanje poplavnega sveta 89 (51) 7.3. Omrežje osuševalnih jarkov na zamočvirjenem svetu 91 (53) 7.4. Vzdrževanje mlinščic al i stesk 93 (55) 8. IZRABA VODNIH POGONSKIH MOCl 97 (59) 8.1. Obrati na vodni pogon 97 (59) 8.1.1. Osnovne značilnosti ml inov 104 (66) 8.1.2. Značilnosti v razporeditvi' žag 104 (66) 8.2. Propad obratov na vodni pogon in njihovo današnje stanje . . . . 105 (67) 8.3. Oskrba s pitno vodo 107 (69) 9. SPREMINJANJE ZEMLJIŠKIH KULTUR 109 (71) 9.1. Stopnja gozdnatosti 110 (72) 9.2. Spremembe nj ivsk ih površin 113 (75) 9.3. Spremembe travniških površin 113 (75) 9.4. Osnovne značilnosti spreminjanja drugih zemljiških ku l tur . . . 116 (78) 10. NEKATERE ZNAČILNOSTI PREBIVALSTVENEGA RAZVOJA . . . 120 (82) 10.1. Značilna obdobja v rasti števila prebivalstva v let ih 1869—1981 . . 120 (82) 10.1.1. Rast števila prebivalstva v obdobju 1869—1900 120 (82) 10.1.2. Rast števila prebivalstva v obdobju 1900—1981 122 (84) 10.1.3. Rast števila prebivalstva v let ih 1953—1981 122 (84) 10.1.4. Rast števila prebivalstva v let ih 1869—1981 125 (87) 10.2. Kmeti jsko prebivalstvo v obdobju 1953—1971 127 (89) 10.2.1. Delež kmetijskega prebivalstva 1971 127 (89) 10.2.2. Zmanjšanje števila kmetijskega prebivalstva v obdobju 1953—1971 129 (99) 11. SKLEP 129 (99) L ITERATURA I N V I R I 132 (94) FLOOD AREAS I N THE HUDINJA RIVER BASIN (Summary) . . . . 135 (97)