MED DELAVKAMI VTTL
Po 110 letih dobile novo tovarno
In ko je že na naslovni strani stekla beseda o Tobačni tovarni, naj zapisu doda-mo še nekaj razmišljanj delavk samih, ki bodo odslej dalje svoj delavnik poživljale v modernejših, sodobnih prostorih in kate-rim spričo uporabe takšne tehnologije ne gre več vzdevek »cigararic«, saj bi njihovo delo laično seveda, lahko poimenovali z nazivi kot so strojevodkinja, nadziralec stroja in podobno.
Ob tem velja besedo dve nameniti še
enemu poglavju prizadevanj - skrbi za družbeni standard in izobraževanje, saj so tu zabeleženi za marsikoga že kar zavidlji-vi rezultati. Zadovoljivo in angažirano na-mreč že vrsto let skrbijo za reševanje sta-novanjske problematike svojih delavcev, v letu 1974 je bilo dokončno organizirana delavsko-uslužbenska restavracija, oblike zdravstvenega varstva so se tekom let spreminjale in tako bodo letos ponovno ustanovili svojo lastno splošno in zoboz-
dravstveno ambulanto, poskrbljeno je tudi za letovanja in imajo vrsto zmogljivosti, v obmorskih in planinskih krajih in podob-no. Sistematično pa so se z ozirom na spreminjajoče delovne zahteve in pogoje uvajali vse od leta 1958 dalje razne oblike izobraževanja ob delu, tako je bil že leta 1965 ustanovljen izobraževalni center, ki še posebej v zadnjih letih intenzivno orga-nizira z dopisno delavsko univerzo izobra-ževanje za odrasle. Vse to pa se tej delovni organizaciji vsekakor bogato obrestuje. In morda še to, da je tudi spremljanju ka-drovskih potreb v srednjeročnih progra-mih namenjeno precej posluha.
MIHAELA KOREN: »Nova tovama pomeni zaslužek. To je bil tudi eden izmed vzrokov, zakaj smo se delavci odločili za nov objekt. V Tobačni tovarni smo 4 leta, prej sem delala v Tekstilki, ki je pogorela, in moram reči: da sem zadovoljna v svoji delovni sredini.«
IVANKA TfflOVNIK: »V Tobačni sem zaposlena 19 let. Stari prostori so bili premajhni in zato smo na zboru delavcev vsi glasovali za. Tu se mnogo bolje počuti-mo, prostori so precej večji in nismo več tako utesnjeni. S tem pa se je dvignil tudi naš standard.«
OLOKA ODARA: »Doma se sicer iz Uganda in študiram v Ljubljani. V Tobač-ni tovarni sem zaposlen kot študent in dobim 50 dinarjev na uro. Pogoji so dobri, žal pa ne vem kako je bilo v stari tovarni. Razumem se s sodelavci in mi je tukaj zelo všeč.«
JERCA ŠKOF: »32 leto teče odkarsem zaposlena v Tobačni tovarni. Začela sem v časih, ko smo vse delali ročno. Zato pogo-jev dela skorajda ne moremo primerjati. Danes je namreč skoraj vse avtomatizira-no. Mladi, ki danes pridejo v tovarno, nabrž teh razlik v delovnih pogojih ne občutijo tako kot mi.«