Leto V., štev. 213 MuDifana, srecsa, 17. septeniDra 1924 Poštnina parafirana. cena 2 Din fahaja ob 4 zjotra). Stane mesečne S)*— Din n Inozemstvo 30"— , neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta St 16/L Telefon št 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto In politiko Upravništvo: Ljubljana. Prešernov* ul. št 54. Telef. St 36. Podružnici: Maribor, Barvarska ul. 1 Celje, Aleksandrova e. Račun pri poštn. čekoT. zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 16. septembra. V Beogradu so pričela pogajanja, sa vstop radičevskih poslancev v vlado. Radi če va delegata dr. Maček in Predavec imata pooblastilo, da skleneta definitivno pogodbo. Ker je izključeno, da bi mogla HRSS dobiti * ministra za Hrvatsko*, bodo radičevci, kakor javlja njihov polusluž-beni organ, vzeli štiri resorte, ki so na razpolago: šume in rude. agrarno reformo (g. Veeeojak bi se menda izločil iz via.de), socijalno politiko (dr. Behmen obdrži narodno zdravje) ter izenačenje zakonov. HRSS je tudi že določila svoje kandidate: oba svoja podpredsednika: drja. Mačka in I. Prelavca, še ne tridesetletnega odvetniškega koncipijenta drja, Krnjeviča in končno (da bo tudi fainilija imela kaj od tega) Radičevega zeta inž. Košutiča, ki je skupno s svojim tastom sklepal v Moskvi kontrakte z boljševiki. Ra-dičeva glasila javljajo, da ima biti imenovanje novih ministrov izvršeno -e pred koncem tega tedna. Aii je situacija za. Radiča res že tako dozorela, se v trenutku objektivno ne da popolnoma sigurno ugotoviti. So nekatera znainonja, iz katerih bi bilo sklepati, da se republika n i z a c i j i kraljevske jugo-slovan--ke vlade stavljajo še velike težave nasproti. R-ežimski tisk se je sicer te dni potrudil predočiti situacijo kot »razčiščeno:«, toda, kdor količkaj trezno opazuje dogodke, vidi, da je ostalo v bistvu vse pri starem. Odnosa ji HRSS napram državnim vprašanjem so nespremenjeni. V temi oziru je nad vse karakteristično dejstvo, da Radič sam Še vedno vzdržuje fikcijo popolne samostojnosti in neodvisnosti od »Beo-grada«. On odklanja, da bi sam šel v Beograd in do danes še ni predložil Narodni skupščini svojih poslanskih [.overiliiic. On je predstavnik suverenega hrvatskega naroda, ki ne hodi v tuje parlamente in ne zapušča svojega teritorija. S tem je poudarjena tudi načelna intransisrenea njegovega programa, ki dopušča sicer taktične dis-gresiie, a odklanja stvarne kompromise. »če nočete »našega* sporazuma, si ga bomo Hrvati napravili sami.» ja dejal dr. Lorkovič. Vstop radičevcev v vlado naj bi se torej ne izvršil na podlagi konkretnega programa v problemu, s katerim stoji in pada Davidovičev režim, temveč zgolj iz taktičnih razlogov, ki so pri Davidoviču drugačni nego pri Ra-diču. Davidoviču je cilj ohranitev vlade, Radiču je to le sredstvo. Radič hoče preprečiti, da se državna politika vrne na linijo državnega in narodnega edinstva. Njemu znači podržava-nje sedanjega režima stalno in vedno učinkovitejšo kompromitacijo osnovnega temelja današnje države. On smatra, da je situacija že tako daleč, da so ne more več nazaj. Ta misel odmeva iz triumfalnih člankov radičevskega tiska. «Sad je sigurno, da se više ne može natrag,« pravi »Hrvati in napoveduje, da bo ta vlada morala, ko dovrši svoj »kratek« program, dobiti v svoje roke volitve, ki bodo dale večino, »koja je za sporazum®, kar znači iz radičevskega žargona prevedeno v razumljiv jezik: separatistično večino, ki oo dekoncentrirala Jugoslavijo. Radičeva argumentacija je gotovo pravilna. Če proti njej navaja »Demokrati-da Davidovič ne bo dopustil ničesar kar bi šlo na škodo narodnemu in državnemu .iedinstvu, je to morda iskreno mišljeno in je lepo povedano, toda je prazna beseda napram trdim dejstvom razvoja. Z vstopom radičevcev v vlado, dobi sedanji Davidovičev kabinet izrazito protiustavni značaj. Njegova večina bo prin-cipijelno republikanska in bo odločno separatistična. Proti radičevcem in klerikalcem bo onih pet Davidovičevih ministrov le še arijergarda umikajoče se Jržavne jugoslovenske fronte ... In če Davidovičeva skupina ne bo motela igrati te žalostne vloge? Potem je vstop radičevcev v vlado obstoječo krizo le še poostril in njen razplet pospešil. Potem pa je tudi neumljivo, da se eksperiment nadaljuje. Po našem mnenju razvoj političnih dogodkov še ni dospel do odločilne f »pripeti je- Madžarska priznala Rusijo Berlin, 16. septembra, j. Ruska brzo= javna agentura javlja, da se je med so= vjetsko Rusijo in Madžarsko v Berlinu sklenil dogovor, glede vzpostavitve di= plomatičnih in gospodarskih odnošajev med obema državama. Pogajanja je vodil od ruske strani berlinski poslanik Kre= Etinski. csja RADIČ JE DOLOČIL SVOJE MINISTRSKE KANDIDATE TER NAZNANJA, DA BO ŠE TA TEDEN V VLADI. - NJEGOV AFRONT PROTI KLERIKALCEM IN SPAHOVCEM- - POGAJANJA V BEOGRADU PRIČNEJO DANES. do, seveda, strinjali v politiki. Zagreb, 16. septembra, r. Radičevski poluslužbeni cHrvats- poroča: Včeraj popoldne je imelo predsedništvo HRSS. sejo, na kateri se je razpravljalo o tem, kako se izvedejo sklepi nedeljskega shoda z ozirom na vstop stranke v vlado. Sklenjeno je bilo, da odideta podpredsednika HRSS. dr. Maček in Predavec t Beograd in da najprej sondirata teren za ministra brez portfeija. Ako ostane vlada pri želji, da bi bila HESS. zastopana v vladi po svojih poslancih, bo HRSS. vstopila in zasedla vse štiri nezasedene port-ielje. HRSS. ne zahteva nobene rekonstrukcije in spremembe pcrtfeljev zato, da ne bo užaljena občutljivost tega aii onega, ker vstop HRSS ima v prvi Trsti naiogo, da ojači vlado v največji mori. Edino pri agrarni reformi bo sprememba. Sedanji minister agrarne reforme g. Vcsenjak je bolan in ker ima on dva portielja (kar ni res! op. ur.), prepusti agrarno reformo HRSS. To se mora urediti v največjem sporazumu. Vstop v vlado se ima izvršiti že v tekn tega tedna. Ker so prosta ministrstva za Same in rude, za izenačenje zakonov in za socijalno politiko bi imela HRSS. dobiti naslednja ministrstva: agrarno reformo, izenačenje zakonov, socijalno politiko ter šume in rude. Za ministra agrarne reforme je vzet v kombinacijo posl. Predavec, za izenačenje zakonov dr. Maček, za socijalno politiko dr. Krnjevič, za šume in rude inž. Košutič. Zanimivo je, da je ravno to kombinacijo imel tudi g. Ljuba Mihajlovič, ki je bil v nedeljo po banketu od 6. do 7. in četrt pri g. Radiču. HRSS. je delegirala r minis'rstvo take kandidate, ki bodo z naprednimi srbi-janskimi ministri predstavljali svobodo-umno-demokratično smer nasproti muslimanom in klerikalcem, ki so zastopniki konzervativne smeri, ali s katerimi sc bo- Bcofrad, 16 septembra, r. Danes zjutraj sta prispela v Beograd podpredsednika HRSS. dr. Maček in Predavec. Takoj po prihodu ju je obvestil po«l. Bačinič o situaciji. Za tem sta odšla k ministrskemu predsedniku Davidoviču, ki sia mu sporočila sklepe predsedništev HRSS. o vstopu HRSS. v vlado. Z ozirom na dejstvo, da se ne nahajata v Beograda ministra dr. Korošec in Nastas Petrovič, se o teh sklepih ni razpravljalo, temveč je bilo sklenjeno, da se imajo jutri ob 11. sestati šefi vladinih skupin g. Davidovič, Nastas Petrovič, dr. Korošec, Predavec in dr. Maček. Na tem sestanku se imajo napravili definitivni zaključki, tako da bi novi ministri mogli biti imenovani še do konca tedna. Dr. Maček in Predavcc imata polnomoč in ce rabita naknadne odobritve predsedništva HRSS. «SAMOUPRAVA» O RADICEVEM SHODU. Beograd, 16. septembra, r. Po velikem shodu HRSS., kakor tudi po govoru gospoda Stjepana Radiča, konstatira današnja cSamouprava>, da je HRSS. shod dal jasne dokaze o načrtu g. Radiča. Ona navaja, kako je govor Radičev precizno označil borbo Hrvatov za popolno hrvatsko državo in ako Davidovičeva vlada noče tega izpeljati, bo morala doživeti po-polen polom. Dalje pravi , da je Radič po napadu na vse v tej državi rekel med drugim tudi ono. kar taktično misli o republiki naglasa, da je prišel zadnji čas, ko je treba provesti velikopotezno akcijo, ki mora zrušiti sedanjo vlado in izročiti državno upravo v roke državotvornih elementov. Vodstvo NRS. poziva vse svoje organizacije, da prirejajo shode proti sedanjemu režimu in da se pripravljajo na veliki miting državotvornih strank, ki bo sklican v Beograd. Izjemno stanje v celi Bolgariji VLADA IZRABLJA UMOR ALEKSANDROVA ZA AKCIJO PROTI ZEMLJEDELCEM. — POBOJI IN IZGREDI PO CELI DRŽAVI. - Pred težkimi odločitvami SEJA DAVIDOVIČEVEGA KLUBA — KONFERENCE MINISTROV. — MINISTER DVORA PRI DAVIDOVIČU- Po današnjem razgovoru z radičevci Mo *l-nm. KmjevRSem in Predavcem jc sklical Davidovič konferenco ministrov, Beograd. 16. septembra, p. Jutri dopoldne ob 10. uri je sklican Davidovičev klub k seji, na kateri bo ministrski predsednik obširno poročal o položaju, po- ki je trajala od 11. do 13. Na tej konfv sebno pa o zahtevah, ki jih stavljajo ra- renči je poročal ministrski predsednik o dičevci za vstop v vlado. Govori se, da upajo davidovičevci, da bo HRSS dobila manjše število ministrstev in da bo morda nanie odpadel še kak resort. Nocoj se je govorilo v političnih krogih, da bo nemara moral odstopiti poštni minister Pera Markovi č, ker demokratski klub z njim ni zadovoljen. Davidovič ve, kaj ga jutri čaka- in zato je danes ves dan pripravljal gradivo za jutrišnjo sejo svojega kluba. Ministrski predsednik se sestane jutri tudi s predstavnikom nemškega kluba dr. Moserjem, ki mu bo predložil nove zahteve. zahtevah HRSS. Sklenjeno ni bilo ničesar, ker se čaka na povratek ostalih načelnikov vladnih skupin. Nocoj ob 18. uri je posetil predsednika vlade Davidoviča minister dvora Jankovič in ie ostal pri nim poldrugo uro. KAJ JE Z NARODNO SKUPŠČINO. Beograd, 16. septembra, r. V v-ladinih kro-'' <•<» trdi, da bo Nnn. Tr.a skupščina sklicana 5. oktobra. Po drugi verziji pa se bo parlament sestal šele sredi oktobra. ODPRAVA TRANZITNIH VIZOV SKOZI JUGOSLAVIJO. Beograd, 16. septembra, p. Predsednik naše delegacije za pogajanja z Madžarsko dr. Perič je imel danes konferenco z Vaso Lazarevičem o odpravi potnih listov za tranzitne potnike v brzih vlakih. Ti potniki naj bi dobili vizum v brzih vlakih. Potni listi se bodo na meji pri vstopu v državo odvzeli in potnikom vračali, na meji, ko zapuste naše ozemlje. Ta odredba naj bi bila sprejeta v pogodbo z Madžarsko kot obojestranska in kot le začasna, ki se lahko vsak čas odpove. SPOMENIK ČEŠKIM VOJNIM ŽRTVAM V KRAGUJEVCU- Beograd, 16. septembra, r. Velika slavnost v Kragujevcu povodom odkritja spomenika češkim vojakom, ki so bil leta 1918. radi znanega upora uničeni od Avstrijcev, se vrši 26. t. m. Slavnosti bo prisostvoval ministrski predsednik Davidovič in vojni minister Hadžič. Iz Prage bo prišlo večje odposlanstvo. ITALIJANSKA AKCIJA PROTI EGIPTU. London, 16. septembra, s. vpraša, zakaj je Italija priče-| la to akcijo ravno v času, ko skušajo Angleži, da bi anektirali Sudan i Poljska dobi vojno mornaric;© Varšava, 16. septembra. Vojni minister ie predložil sejmskemu odboru za narodno obrambo končni zakonski osnutek o gradnji mornarice. Mornarica naj bi se zgradila v 12. letih ter naj bi obstojala iz 3 bojnih križark, 6 rušilcev, 12 torpe-dovk, 12 podmornic in 36 drugih enot. Iz M mčije Berlin, septembra, j. Državni kabinet je imel danes sejo, na kateri pa se ni razpravljalo o važnih zunanje-političnih vprašanjih. Vsa ta vprašanja, posebno ono o vojni krivdi in vstopu Nemčije v Zvezo narodov se bodo razpravljala na seji, ki bo sklicana po povratku državnega predsednika pričetkom drugega tedna. Tozadevna pogajanja so pokazala, kakor se uradno ugotavlja, popolen sporazum kabineta. BENEŠ NA DUNAJU- Praga, 16. septembra, j. Okoli 20. sept. bo češkoslovaški zunanji minister dr. Bcncš prišel na Dunaj, kicr ostane več dni, da bo razpravljal z dr. Seiplom o gospodarskih zadevah in o trgovinski pogodbi z Avstrijo. AMERIŠKO POSOJILO ZA NAŠE ŽELEZNICE. Newyork, J ~ septembra, j. Chaise-Security Company in newyorška banka Bieer čc Comp. sta posodila jugoslovenski vladi 3 milijone dolarjev, da se morejo izgotoviti nove železniške proge. Soiija, 16. septembra, p. Vlada je proglasila po vsej državi obsedno stanje- Država je razdeljena v vojaška okrožja, nad katerimi so prevzeli oblast vojaški poveljniki, ki so uvedli pravo strahovlado- Za vsak najmanjši politični prestopek je določena smrt na kszen- Beograd, 16. septembra r. Po vesteh iz Sofije se r.ahaja vsa Bolgarska pred revolucijo, vsled česar je proglasila vlada efektivno obsedno stanje. Močni oddelki vojske so odšli proti Rumuniji, kjer se vrše ob meji huii boji med makedonstvujuščuni, na eni strani med pristaši Aleksandrova in Prot<«gerova in na drugi strani irifed vojvodom Cajnkovom in drugimi voditelji makedonstvujuščih, ki so nasprotniki Aleksandrova in njegovih pristašev. Beograd. 16. septembra, pr. O dogodkih v Bolgariji ni mogoče dobiti jasne slike, deloma ker varujejo makedonstvuju-šči sami o njih najstrožjo tajnost deloma pa tudi vsled stroge bolgarske cenzure, ki se razteza tudi na brezžične brzojavke. Le toliko je gotovo, da so ubili Aleksandrova makedonstvujušči sami, ki so razdeljeni na dve skupini, na avtonomi-ste in federaliste. Obojni so si smrtni sovražniki, njihovi voditelji navadno tudi osebni. Ravno tako še tudi ni jasnosti o poboju drugih oseb, ki so se izvršili v noči od sobote na nedeljo in od nedelje na pondeljek. Ubiti so bili med drugimi voditelji zemljedelske stranke Itnov, Mirkov, Iz-majlov, več oficirjev in policijskih uradnikov. Trije umori so se izvršili v Sofiji sredi ulic, kljub temu so vsi atentatorji nemoteno odšli. Vedno bolj se potrjuje naziranje, da ima pri pobojih svoje prste vmes Canko- va vlada, ali pa da jih vsaj hoče izrabiti, da zatre vnovič naraščajočo moč Stam-bolijskijevih pristašev, ki so pripravljali proti današn emu režimu odločno akcijo. V nedeljo in včeraj je bila aretirana cela vrsta zemljedelskih voditeljev. Ootovo je, da stoji Bolgarija pred resnimi dogodki. Vlada se noče obdržati s krvavim terorjem in njeni agenti sami povzročajo nemire, samo da more potem vojaštvo pobiti cele trume vladnih nasprotnikov. Tako javljajo od vseh strani o spopadih irr izgredih. Nemiri v okolic! Sofije- Soiija, 16. septembra, p. Davi se je začelo streljati s puškami v okolici glavnega mesta Do spopadov in krvoprelitja je prišlo tudi v notranjosti dežele. Podrobnosti o umoru Aleksandrova^ Beograd, 16. septembra, r. O podrobnostih umora Todora Aleksandrova se doznava, da sta ga ubila dva člana federalistične macedonske organizacije Vlahov in Vretenarov. Izvabila sta ga v bliži no naše meje pri Petriču, da bi nadzoroval komitske čete med Petričem in Džumajo. Blizu Petriča sta ga ubila s streli iz revolverja. Pogreb Aleksandrova se je vršil včeraj z velikimi svečanostmi pod vodstvom Aleksandra Protogerova, ki bo nasledil Todorja Aleksandrova kot vodja gibanja za neodvisnost Macedonije. Aleksandrov in Radič- Beograd, 16. septembra, r. »Beograd« ske Novosti« pišejo danes o smrti Todo« ra Aleksandrova in pravijo, da je z njegovim umorom doživel tudi Stj. Radia svojo moralno smrt. S smrtjo voditelja makedonstvujuščih so dobili - vsi sovražniki naše države težek udarec. Prijateljski pakt med Grčijo in Italijo SPORAZUM GLEDE DODEKANEZA. — PRIJATELJSKA ZVEZA PO VZORCU ITALIJANSKO-JUGOSLOVENSKE Rim, 16. septembra, j. Ministrski predsednik Mussolini je imel v Neapolju govor, v katerem je glede notranje politike naglašal svojo dobro voljo za sporazum z nasprotniki. Zanimiv je bil zunanje - politični del govora. Mussolini je izvajal med drugim: Pogodbe z Jugoslavijo, odstop Džube. pogodba s sovjetsko Rusijo, pred stoječa aneksija DodekaDeza ter podpis ki se bo prihodnje dni stavil pod prijateljsko pogodbo z neko državo, pomenijo jasnost naše politike«. Dosedaj se še ni avtentično doznalo, katero državo js mislil italijanski ministrski predsednik. Po informacijah Vašega dopisnika gre za Grčijo. Kakor zna no je Anglija še pred kratkim izrazila svojo namero, da ne ho priznala anek-sije Dodekaneza po Italiji, dokler se ne bo v direktnih pogajanjih med Grčijo iti Italijo dosegel medsebojni sporazum. Anglija, ki je najprej hotela spraviti vprašanje odstopa Džube Italiji v zvezo z vprašanjem aneksije Dodekaneza je opustila to stališče, ko je Italija za,jamčila, da ne bo anektirala te skupine otokov proti volji Grčije. Pogajanja med Italijo in Grčijo so se po odstopu Džube vršila z angleškim posredovanjem teT so dovedla do rezultata, da se bo anek-sija izvrgla šele tedaj, ko bo prišlo med Grčijo in Italijo do prijateljskega spo« razuma, ki bo nudil C."u dovoljnih jam ste v. Ta spj. im je bržčas sedaj dose-- . Ni • ""so. ali bo Italija osvojila vse otoke ali pa d? bo nekatere stra-tegično manj važne odstopila Grčiji. Prijateljski pakt z Grčijo bo oribližns tak, kakor oni z Jugoslavijo. Diina? brez luči NENADN4 POOSTRITEV KOVINARSKE STAVKE - BREZUSPEŠNA1 POGAJANJA. - STAVKA V DUNAJSKIH ELEKTRARNAH. Dunaj, 16. septembra, s. Stavka kovin« j Dunaj, 16. septembra, j. Ker so po« skih delavcev v Avstriji traja nezmanj* j gajanja med zastopniki delavcev in indu* šano dalje. Pogajanja med industrijalci strijalci danes dospela na mrtvo točko in strokovnimi organizacijami, ki so pri* in ker se ni moglo doseči povišanjo ček danes dopoldne, so bila začetkoma r»czd. jc stavkovni odbor sklenil, da se zelo miroljubna. Izgledalo je žc, kakor ustavi obrat v elektrarni na Dunaju. Ob da bo v glavnih nasprotstvih prišlo do j 8. zvečer so ugasnile električne luči v sporazuma. Ko so industrijalci v načelu najbolj živahnem delu mesta v prvem sprejeli zvišanje minimalnih mezd. so okraju. Bolnice so bile priključene one< zastopniki delavcev popoldne stavili rnu delu elektrarne, ki je še v obratu, protizahteve, ki so v splošno začudenje Stavka postaja torej prav resnega zna« i pomenile ponovitev že odklonjenih za-- j čaja. Podkancelar dr. Frank je v poznih ! htev, tako da so bila pogajan ja zopet večernih urah povabil k sebi na razge ! otežkočena. Pozno zvečer ie vlada zopet j vor predsedništvo kovinskih industriiaj intervenirala ter pozvala zastopnike obeh cev in delavskih delegatov. strank k sebi. O izidu te komorne: ni ! - še nič znanega. SKLICANJE ANGLEŠKEGA PARLAMENTA London, 16. septembra, j. Angleški parlament, čigar sestanek je bil nameravan za 28. oktobra, bo sklican že za 30. t. m. Zasedanje bo trajalo le malo časa in se bo bavilo izključno z vprašanjem regulacije irske meje. GOVORICE O UMORU DON STURZE- Ženeva, 16. septembra, s. Danes so bite tukaj razširjene govoricc, da jc neki fašist umoril vodjo italijanske ljudske stranke don Sturzo. Na vprašanje v Mi* lanu sc ni moglo izvedeti nič pozitivnega. BOJI NA KAVKAZU Moskva, 16. septembra, s. Trockij ja odpotoval na georgijsko fronto, da oseb' no vodi tamošnje opcracije. Pariz, 16. septembra. Kakor sporoča | georgijsko poslaništvo , jc predor med Tiflisom in Batumom razdejan. Gibanj* sc je razširilo preko vsega Kavkaza OBSEDNO STANJE V PEKINGU London. J' septembra, s. Po zadnjih vesteh iz Shanghaia je bil nad Pekingom razglašeno obsedno stanje ter odrejena mobilizacija vseh vladnih čet, ker nada-l.ujejo sovražne čete pohod proti Pekingu. I Naročajte, čitajte in razširjajte dnevnik „JUTRO"! «JTTTW» a 2TW - Drena rr. rs. ttj? : r ji -n premeščenja popolnoma po vzgledu slavnih svojih prednikov v Lampeto-vih časih. Dokazali so s tem, da volk menja svojo dlako, ne pa svoje narave. Spredaj križ in prapor krščanstva so končali svoje herostratsko delo, ki je vreden naslednik predvojne klerikalne dobe in se mora v dno duše gnusiti vsakemu poštenemu človeku. Kjerkoli so bili klerikalni slomškarski kompetenti, so prišli pri nameščenju v poštev, četudi so bili za 10 in več službenih let mlajši. Kakšno vpitje je bilo svoj čas v klerikalnem taboru, ako je variirala službena doba samo za 1 do 2 leti. Ker pa niso mogli vseh zadovoljiti glede na razpis in kom peten ee, so se poslužili službenih pridelitev. Ko so se po prevratu uporabljale iz resničnih službenih potreb neizogibne potrebne službene pri-delitve, ki so jih bili deležni tudi marsikateri Slomškarji in Slomškariee (g. Slapšak v Mostah je gotovo še danes silno hvaležen g. Ganglu za to), je bil Dr. Korošeeva učiteljska imenovanja V ZNAMENJU NASILJA. KORUPCIJE IN PART1ZANSTVA. čakali smo, da so se izvršila vsa uči-lkala na praznik v marijanski procesiji, •toljska imenovanja, da se .je .Slovenec* § 71 po neizog.bm sluzbem potrebi, malo izbruhal po vzorcu tatu, ki beži Bič je padel na Cmla Dequala v Dvoru T vpije sam: primite ga. da bi odvrnil! in Josipa Spenka v Komendi. Pn ooeh od £be pozornost. Izvršili so namešoe- isti prestopek: nemilost farovza, prvi je 1 - --'-v prepiru z dekanom, dragi s kaplanom, zato — apagel Prvi V Ambras, drugi v Ravne tako-Ie poldrugo uro visoko gor v hribe nad Šoštanjem. Gospoda je tako hotela in šla bosta. Toda ta člen ie sila nevaren in kakor gotovo svet stoji, ta dva napredna učitelja bosta z uporabo tega člena še nazaj na svojih prejšnjih mestih, pa še kdo... Krščanski maziljenci, vi sami nam kažete pot, po kateri nam bo odslej hoditi. Ako bomo posnemali vaš vzgled ">dprave korupcije* in vlade takega »reda:. in take »pravice*, bomo hodili samo po vaših potih, po vaših stopinjah .. Konstati-rati moramo dejstvo, da so uporabili čl. 71. proti napredni bolehni učiteljici g. Gregoričevi, ki je že itak ločena od moža ki je premeščen v Maribor. Pa namesto, da bi tudi njo premestili tja, so pa udarili njo ^ hujše in jo premestili iz Most na Barje, zato da je dobila njeno mesto Slomškarica, ki ima dve službeni leti! Vlada reda, pravice... Fej! Hiteli so popraviti »greh* prejšnje vlade, ki je piemestila kateheta Jožefa žužka iz Kranja v Kočevje. G. žužek je zopet v Kranju. Kaj poreče,jo k temu starši v Kranju? Eaje o!-stoji glede tega gospoda nek zanimiv akt pri šolski oblasti. Napredni kompetenti so bili vpošteva ni samo tedaj, ako ni bilo Slomškarjev. Kaže, da teh gospodov ni v tako mno-sobrojnem številu, zato bi bili hvaležni Slomškovi Zvezi ako bi že vendar enkrat izdala imenik svojega članstva, ki ga že od prevrata sem pogrešamo. Naj še omenimo, da so svoje liero-stratsko delo končali z nasilno upoko ji tri jo nadučitelja Dragotina Česnika na Rakeku, ki so mu pa s tem činom delo samo olajšali. Za danes končujemo, ker si moramo hiteti umiti roke nad toliko gnusobo. kljub temu velik vihar na klerikalci strani. Danes pa sami uporabljajo isto metodo, ne sicer po službeni potrebi, tem več. da saturirajo svoje lačne somišljenike. Interesantno je, da pri imenovanjih niti ni zadostovala sama pripadnost Slomškovi Zvezi. Celo tukaj so delali razliko. Odločilne so bile intervencije farovžov. Prizor za bogove, kako so pri-! iskali kljuke razni dekani, fajmoštri in kaplani za svoje miljenke Slomškariee, l oda no pri prosvetnem oddelku, temveč v Katoliški tiskarni, kamor se je preselila prosvetna uprava z g. Velikonjo, ki je danes de facto njen šef, g. Vadnjala -o pn klaverno potisnili v kot in ni imel — nobene besed Uporabiti so tudi glasoviti čl. 71. čin. zakona: premestitev po neizogibni službeni potrebi! Konstafiramo, da je izmed vseh panog državnega uradništva klerikalna prosvetna uprava prva posegla po tem nevarnem orožju. Kakor zbesne->i derviši, v nebrzdani moči in zavesti, zmage pijani so premestili dva napredna učitelja, ki nista hotela kloniti farovžu daleč proč od dosedanjega službenega kraja na slabše službeno mesto. Pa preidimo na imenovanja. Dejanja naj govore! Razpisano upraviteljsko mesto na H. deški osnovni šoli v Ljubljani je dobil Slomškar Janko Polak s 26 službenimi leti proti naprednim kompetentom, katerih eden ima 28, drugi 38 službenih let. Upraviteljsko mesto na I. dekliški osnovni šoli v Ljubljani je dobila žena prvega, seveda tudi Slomškarica, z 19 službenimi leti proti napredni učiteljici, ki ima 28 službenih let. Mesto stalne suplentke je dobila Slomškarica Kaligar s 15 službenimi leti proti dvema za 3 službena leta starejšima naprednima učiteljicama. Na III. mestni dekliški osnovni šoli je preskočila Slomškarica Tram-puš Lucija 10 službeno starejših naprednih učiteljic. Mesto učiteljice v Sostrem je dobila Slomškarica Munda Ivana proti službeno starejši napredni kompeten-tinji. Upraviteljsko mesto na Vrhniki je rlobil Slomškar Ivan Štrekelj proti naprednemu kompetentu, ki ima 10 let več službe. Mesti telovadnih učiteljic v Ljubljani sta dobili 2 klerikalni učitelji-ri proti službene* starejši, izborno kvalificirani napredni kompotentki. Mesto učiteljice v Ihanu je dobila klerikalka Schubert proti službeno starejšim na prednim učiteljicam. Na Trati pri Poljanah je dobil upraviteljsko mesto kleri kaleč Rebolj, ki ima — reci in piši! — tri službena leta, od naprednih kompe-tentov je bil zapostavljen eden z 12 leti. Enako in še hujše v Tržiču! Tam so morali zadovoljiti klerikalnega kričača ^i-dra s 12 službenimi leti proti naprednim kompetentom, katerih eden ima 17, drugi celo 25 službenih let! V Zaloga je dobil mesto Slomškar Rupret proti stari11} šemut naprednjaku. V Planini je nameščena klerikalka Dolenc, službeno starejša napredna kompetentinja je bila zapostavljena. Enako v Dolnjem Logatcu, kjer je dobila mesto Berlan Julija, vrla članica Slomškove Zveze, a ima samo 13 službenih let v manjšini so pa ostale napredne učiteljice s 14, 17, 18 in celo 20 službenimi leti. Isto na Rakeku, kjer je službena razlika 5 let. V Mostah pri Ljubljani so nameščene Fakin Fran čiška s 3, Potokar Ivanka a 5, Milavec Josiprna z 2 službenimi leti. V Bevke jo bil imenovan za upravitelja Srečko Kristan, učitelj v Bohinjski Bistrici, ki se naha ja v disciplinarni preiskavi zaradi neusmiljenega pretepanja šolskih' otrok. Ze svoječasno, ko je bil imenovani učitelj v Radovljici, je imel bivši viš. šoL svet i njim mnogo oprav ka in je bil takrat celo suspediran. Da-siravno je bil sedaj prosvetni oddelek na njegovo disciplinarno preiskavo opozorjen iz klerikalnih vTSt, je bil_ Kristan kljub temu imenovan — saj je Slom škar in organizator Orlov. To so samo nekateri slučaji, ki smo ph v naglici navedli. A to so gola dejstva, gospoda! Ako še tako hinavsko zavijate oči, teh dejstev ne spravite _ sveta. Večina teh satnriraneev se je iz-kaaala, i« hvaiažno4n ia_Qabožno kora- Drzen napad na slovensko Celje Wir \vollen iiber den kindisehen Versuch des Artikels himveggehen, mit einem Federstriche — zum wievielteo Male? — die lastige Tatsache des Vorhandenseins einer gesehlossenen deutschen Minder-heit in unserer Sladt und dem gan zen Unter-Lande aus der Welt zu schaffen. Hierauf werden die Ge-meinderatswahlen am 28. September d. J. eine Ant\vort gebeu, dass dem Verfasser und allen seinen Gleichgesinnten Horeu und Sehen vergehen -wird. (Cillier Zeitung z dne 14. septembra 1924.). s tem odstavkom konča uvodnik glasila celjskega nemštva m nemšku-tarstva. Pisec skuša izpodbijai stvarne dokaze »Nove Dobe* z dne 6. t. m., da je bila pridobitev «Deutsclies Haus* od grupe celjskih Nemcev po preobratu nezakonita in nasilna. Danes tik pred volitvami nas članek sam ne zanima toliko, kot gori citiram zaključni odstavek. Dr. Ogrizek in njegovi ožji somišljeniki trdijo namreč, da je nemškutar-sko-slovenski blok, ki se imenuje glasom «Cillier Zeitung* z istega dne »Cillier sozial-vvirts chaf ti i ch er Block* in šele v oklepaju »Celjski socijalni gospodarski blok*, za narodno Celje povsem nenevaren. Oudno se nam zdi, da »Cillier Zeitung* svoj strogo v nemškem duhu pisani članek, pusti iz-z venet i v grožnji, da bo piscu čla"nka. v »Novi Dobi* in njegovim somišljenikom dne 28. t. m., torej na dan volitev. zmanjkalo saipe. ko bodo zvedeli za rezultat, vollitev. Pikantno je to, da nemško glasilo že danes združuje interese takozvano « ogroženega« nemštva s predvidnimi rezultati pri občin skih volitvah, do katerih rezultatov naj bi nemštvu pomagali dr. Ogrizek in njegovi pripadniki. V gori citiranem odstavku čitamo tudi besedo »Unterland*. Logično misleč človek se nehote vpraša, kje^ je »Oberlamd*. Odgovor ni težak. Našim Nemcem in nemškutaTjem je še vedno Graz «Die Stadt memer Triiume*. Šesto leto po preobratu in osvobojen j1! jih še ni prepričalo, da »Unterland* ne eksistira in ne bo nikdar več eksisti-ral . . . Naši Nemci m nemčurji, ki so postali pod pritiskom dejstev že jako majhni, očividno še niso obupali, da se povrnejo časi »slave*. Dolgo so iskali primernega moža. ki bi naj že skoro likvidirano nemško misel v «Unter-landu* zopet ojačil. Našli so dr. Ogriz ka, ki naj pripelje staro nemško kliko pod pretvezo socijalno-gospodarskih rešenakov zopet v mestno hišo. Njegova naloga je, da one nemSkntarje. ki so se vendarle pričeli zavedati, da od čitanja »Cillier Zeitung* ne bodo siti zopet podkrepi v mislih: v Celju so da živeti tudi kot nemškutar. Za časa najhujših političnih borb v avstrijskem parlamentu, ko je načelo-vail avstrijski vladi Badeni, je po Avstriji in vsem germanskem svetu zaslovelo Celje kot steber za most od Belta do. Adrije. Srce se nam krči. ko. vidimo, da se najde med Slovenci mož, ki direktnim potomcem nekiu-njih nemškutarskih pijomrjev odpira na stežai vrata v našo občinsko hišo. Ta dr." Ogrizek se nam zdi kot Cankarjev Peter Klepec. Bog mu je dal moč in svobodo, pa na vedel počet kaj z njo in se je s svojo močjo udinjal svojemu prejšnjemu gospodarju in tlačite! ju. Njegova pleča so prešibka za svobodo in "ustvarjena samo za tovor. Mi vem© i« najverodostojnejšega vira, da Nemci smatrajo dr. Ogrizka in njegove slovenske sokandidate za inferijorne in da so uverjeni, da bodo po svojem reprezentantu drju. Georgu Skobernetu. ki je pravi nosilec liste, igrali na magistratu prvo violino, po katere zvokih bodo dr. Ogrizek in njegovi pripadniki lepo plesali . . . Naš odgovor 28. septembra morajo slišati in videti celjski Nemci, nemšku-tarji in ogrrekovei tako jasno, da jim bo enkrat za vselej minulo veselje drezati v slovenski panj. Kot roj raslučenih čebel se bo vsula množica narodno zavednih Celjanov na te trote, ki bi radi živeli od našega dela in našega, truda. Predno se bodo zavedli, bodo odnesli otekle glave. Na svidenje pri volitvah! Napetost na poljsko- mski mep Znano je, da se ie vzhodna poljska meja potegnila tako, da ni v skladu z etnografsko mejo med Poljaki ter Rusi oziroma Belorasi in Malorusi. Tej meji so prvotno nasprotovale tudi zapadne države in akceptirale so jo šele, ko je Poljska po ponesrečeni boljše viški ofenzivi prisilila sovjetsko Rusijo, da jo v riškem miru 1. 1920. prizna. Rusi pa niso zamudili nobene prilike, da ne bi pokazali, kako malo fo zadovoljni z današnjo rusko - poljsko politično mejo. Še nedavno o priliki poostritve besarabskega vprašanja so sovjetski predstavniki naglašali, da biva v vzhodni Poljski močna malo- in beloruska narodna manjšina, katere narodne želje niso saturirane. In še te dni se jo z oficielnega sovjetskega mesta znova naglasilo isto, osobito glede Vzhodno Galicije. Toda z ruske strani niso posegli samo po teoretičnih sredstvih. Uvedli so marveč reče se lahko, balkanski sistem narodnega boja, to V pričeli so vznemirjati obmejno poljsko t zemlje z neprestanimi napadi oboroženih tolp, ki prehajajo preko meje z ruskega teritorija ter se" po izvršenem napadu vračajo zopet nazaj. Močvirno, še bolj pa z gozdi izredno na gosto posejano in razmeroma slabo obljudeno ozemlje seveda izdatno olajšuje te vrste napade, ki =o popolnoma siični napadom makedonstvujuščih in arnavtskih kačakov na južnih mejah naše države. Del teh napadov prihaja z litavske strani, ker je, kakor znano, ostal tudi precej znaten, z Litavci poseljen teritorij v poljski oblasti. • Razumljivo je, tla taki napadi zelo vplivajo na razmerju med Poljsko in sovjetsko Rusijo. S poljske strani trdijo, da so oficielni sovjetski krogi krivi če-fsiške akcije na vzhodni poljski meji, kar seveda v Moskvi zanikavajo. Nedavno, koncem avgusta t. L je Kurver War-szawski priobčil interview s -.oljskim vojnim ministrom Sikorskim glede napadov teb oboroženih čet in Pikorski je izjavil, da se fe večina teh čet organiziral v Rusiji, nekaj pa tudi v Li'av-ski. Po mnenju Sikorskega imajo č?to namen, da zmanjšajo ugled poljsko uprave med prebivalstvom vzho-lnh provinc in da pripravijo na vzhod i ugo den t»ren za bodočo vojrro. Čete so zelo dobro oK-jOžene in razpolagajo osobito tudi s strojnimi puškami. Med njimi vlada stroja vojaška disciplina in poznalo svo i"* teren zelo natančno ter nastopajo običajne, zelo spretno. Središče organizacije tolp in njih vodstvo se nahaja v Moskvi v okviru vrhovnega političnega urada: obstojajo pa poleg tega tudi še lokalna središča, tako osooito v Minsku in v Kijevu. Navedeni Podatki vojnega ministra Sikorskega* Kako velik obseg so zavzeli napadi oboroženih tolp posebno začetkom avgusta je razvidno najbolj iz tega, da je bila Potiska naposled prisiljena, izvesti ob vzhodni meji najstrožje odredbe. Uvedla je vojaško upravo v vzhodnih vojvedstvih ter imenovala za vojvode generale s primernimi polnomočji. Vrhu tega jo izdatno pomnožila vojaške straže ob meji in poostrila kontrolo glede prehfda. S temi sredstvi upa Poljska obvladati razkrojevalro delo tolp, prihajajočih z orožjem preko meje. Te vrste borba je vsekakor norum v evropskih političnih metodah. Omejena ie bila doslej na balkanske meje, z naraslim zanimanjem sovjetskih oblasti za narodnostne spore in za njih eksploata- fcijo pa so se prenesli tudi na zapadno ' sovjetsko mejo. kjer je seveda ostal zanje teren ugoden še od poprej. Vpadi pa so povzročili seveda tudi veiiko poli-jtično napetost med sovjetsko Rusijo in Poljsko. Politične beležke -1- Protiutež proti klerikalcem koi kulturnim in socijalnim reakcijonarjem bodo v kabinetu — radičevci. Tako oficijelno naznanja «Hrvat», ki poudarja, da so Radičevi ministrski kandidati možje naprednih nazorov (baje sta dva med njimi framazona), kateri bodo skupaj s srbijanskimi ministri * vorili svobodoumno - demokratično krilo vlade. S tem bo zginila tudi razlika med pročani in Srbijanci (pravi •iHrvait*). S stališča politike SLS bo torej položaj v bodoče ta-le: vsled vstopa klerikalcev v vlado ugasnejo zadnji ostanki upravno dekoncentra-ciie v Sloveniji, kjer je zavladaj pod zastavo SLS na,jkrutejši centralizem (vsaka malenkost se danes rešuje v ministrstvih in oblastnim upravnim organom je vzeta vsa samostojnost), davčni vijak se vedno hujše navija (nikdar se davki še niso iztirjevaii tako brezobzirno in v taki izmeri, kakor pod klerikalnim režimom), državni izdatki, zlasti pa vojaški, neizmerno naraščajo (novi vojaški budžet bo za n mri;;.,«!; r>in večni od današnjega). „ milijardi Din večni od današnjega), največja obljuba SLS glede 'odpoklica slovenskih vojakov iz Makedonije je definitivno pokopana, Radič pripravlja granice svoje hrvatske dTŽave. ki bi nas Slovence potisnila kot drobec ob laško in nemško mejo ali pa nas? brezobzirno izkoriščala. Kot krona vseh uspehov pa je končno dosežen se ta, da se pod patronanco gospoda Korošca pretvarja Davidovičev kabinet v vlado, ki naj ima po oficijelnih Radi-čevih izjavah izrecno slobodoumm. liberalni. protiklerikalni značaj! Venec slave ki si ga plete klerikalna podtika. 'postaja, od dne do dne večji in duhti vedno bolj . . . -f Za denar store klerikalci vse. Leta 1920. je bil pred skupščinskimi volitvami cSloveoec* silno vnet antimi-litarist. Pisal je: sedaj, ko so prišli klerikalci do ministrskih stol cev, so postali kar cez noč hudi militaristi. Za zidanje novih vojašnic dovoljujejo v vladi milijonske kredite, proračun vojnega ministrstva hočejo dvigniti od 2 na 4 milijarde, slovenske fante pa puščajo mirno v Makedoniji. Vlada, v kateri imajo naravnost odločujočo besedo klerikalci s svojimi' štirimi ministri, pa je tu*.j «Zvezi narodov*, ki jo je vprašala za-stališče glede razorožitve, odgovorua, da jo proti razorožitvi. Da se izkaze »■.Slovenec* zunanjemu ministru Mann-koviču za 44.000' Din podpore, ki jc je prejel iz reptiLkega fonda za potovanje v Ženevo, priobčuje na uvodnem mestu pohvalno priznanje gosp. Marinkoviču radi njegovega govora v III. komisiji seje »Zveze narodov*, poudarjajoč. da je bil njegov govor »povsem v duhu nove jugoslovenske vlade* ko je pred »Zvezo narodov* izvajal, da «še ni prišla ona zaželjena doba, da države ne bedo imele nič več potrebe vzdrževati velikih armad za zaščito integritete svojega teritorija.« Kadar smo mi to pisali, nas je »Slovenec* psoval, da smo »militaristi*. plačanci Beograda, Pašičevi pandurji itd. Danes je tudi «Slovemec» in njegova stranka popolnoma akceptirala naše stališče glede militarizma, razlika ic le ta. da smo mi bili v vladi in v onoziciii vedno istega naziranja, dočim so bili klerikalci pred volitvami in kot onozieijonalci nesramni in brezvestni 'dem-^ogi, sedaj, ko pa zobljejo iz vladnih iasli, na de!a-o ravno na sprotno od tega. kar so ljudstvu govorili in obetali. Za denar store klerikalci vse. -'r Prve lekcije. »Demokratija*, glavni organ g. Davidoviča. pričenja Radiču in klerikalcem dajati lekcije. Rahlo sicer in indirektno, ker je Radič nagel človek, toda razumel pa le bo! V nedeljskem uvodniku namreč »Demokratija* sporoča radičevcem: »Mi bi želeli, da bi so na obeh platen Drine. Save in Donave razumelo._ _ »razkritje*, da sta Pašič m Pribiče\: ■ pripravljala puč s pomočjo Narodna Obrane, kar da je preprečil vojvoda Stfipanovič. »Slovenec*, ki naravno tudi povzema to bu dal ost in (radi strahu pred Narodno Obrano) prilizniško raco, ni pozabil k obema »veleizdajal-cerna* pritakniti še dr. Žerjava. Toda kakor zagrebška »Riječ* kratko in jedrnato izpodbija blebetanje najnovej. ših zaerenških režimovcev, češ: »Biv-ši avstrijski špijoni okrog »Tipografije* ne bodo Pribičerviču podtikali ve-leizdajstva!* — tako je tudi nam lahka beseda, da take trhle pšice iz lokalov bivše konfidenteke pisarne no dosežejo dr. Žerjava. Resolucija Narodne Obrane pa ostane dober memer.-to za vse, ki se je imajo plašiti! -- V vlado ali pa v špehkamro! Sklep radičevcev o vstopu v vlade vzbuja naravno obilo komentiranja-Interesantno pa so navedbe »Vremena*, ki imn dobre zveze z vladnimi krosi. Zatrjuje, da sta Davidovič in Nastas Petrovič postavila Radiča pre.? dilemo: da ali pošlje svoje predstavnike v vlado, ali pa da na osnovi zakona o zaščiti države gre — v zatvor. Govori se celo, navaja »Vreme*, da ji Davidovičeva vlada žc bila pripravij. -na. da Radiča in njegove intimne sodelavce aretira, hoteč se s tem rehabilitirati pred srbskimi ma.sami; nato bi podala ostavko in ustvarila pogoje 7.1 obrazovanje nove močne vlade, ki bi dosledno na-nerila zakon o zaščiti države proti HRSS. To sporočilo je ba.;-v Zagreb ponesel dr. Korošec in ga na postaji priobčil dr. Mačku. Sel-: na ta ultimatom .je Radičev klub soglasno sklenil svoj vstop v vlado . . . Kino Ideal predvaja v torek, sredo in četrtek krnnO nordisk-dramo v G dejanjih no znanem istoimenskem romanu pisateijjca \nnio Wothe. — Krasni naravni posneta, zelo lepa vsebina. V drami igrata znana igralca Jens Janrens in Hnns Albers. Obisk se slavnemu občinstvu na.itople;e priporoča. § Zadeva volilnih lepakov. Pri zadnjih občinskih volitvah na Jezici se ju zgodilo, da so se pojavili plakati, ki so uspelo travestirali počenjanjc in repen-čen« klerikalne volilne liste z županom tia 'čelu. Na plakatu je bila karikatura in pod njo humoristični verzi ki iih jo napisal J. K. Ogorčeni nosilec klerikalne liste se je čutil užaljenega v dno duše, ker je menil, da vsa ost kaže le nanj ter je vsled tega vložil tožbo radi žaljenja časti. Razprava pred ljubljanskim deželnim sodiščem pa je nedvomno dognali, da je bil lepak le dopustno sredstvo v volilni borbi in sodni dvor jo obtoženca oprostil iz razloga, da je sicer navedeni plakat imel namen, osmešiti zasebneg^ obtožitelja, da pa tega ni storil v toliki meri da bi mu kratil čast ali pa ga izpostavil javnemu zasmebu, kakor to zahtevajo predpisi § 491. § Komunizem posebne sorte. Anton Plahtar je bil obtožen, da ie kradel drva pri nekem lesnem trgovcu; ker je bilar krivda dokazana, je bil že v prvi instanci obsojen. Razžaljen je vložil p.i-ziv. ki pa ga je ljubljansko deželno sodišče znova zavrnilo in s tem potrdilo prvo sodbo, po kateri je bil obsojen na' deset, dni zapora. Pri objavi razsodi« je prišlo na dan, zakaj sc je obsoienc-J tako krčevito branil sprejeti zasluženo kazen. Predlagal je sodnemu dvom kompromis v obliki, da bi čez dan hodil delat v tovamo, ponoči pa' spat v ječo. Ker vzlic temu, da je znal toplo in prepričevalno zagovarjati svoj projekt razdeljenega urnika, sodišče vendarle ni sprejelo pomdbe, sc je globoko razža-lostil in menil: »Saj smo vsi »glib* in tudi pred sodnijo ni prave pravice. Morali bi pravzaprav vprašati tistega gori. ki je drva ustvaril!* Na očitek, da je komunist. je utemeljil svoje stališče z razlogom, da smo pred Bogom vsi enaki.. Pravo SciiicIM milo z znamko Jelen" varuje Vaše drago perilo* Pri nakupu pazite na ime „Schicht" in na znamko „Jelen"! Schichf Po Jerančičev! obsodbi Po usmrtitvi Fanike Petkovškove je Javno mnenje bilo jednodušno. Na na, čin, ki ga upošteva celo kazenskopravdni red, je «glas naroda® storilca v naprej označil. Pozneje se je pod uplivom prav, nikov, torej ne več čisto objektivnih ljudi, pričelo širiti mnenje, da bo Jeran, čič sigurno oproščen, ker se mu ne more nič dokazati. Šele pri glavni razpravi je državni pravdnik posegel nazaj na «glas naroda« in se skliceval na pravni čut javnosti, ki baje zahteva zadoščenja. Pozabil je pri tem, da jc pravni čut mer, jen od danes do jutri in da je onega »naroda«, kar ga je bilo pri razpravi, dobra polovica prišla ne toliko radi za, doščenja pravnega, kakor raznih drugih čutov, med katerimi firbec ni zadnji. Po obsodbi se pa čujejo in kolportirajo gla, sovi, kakor da vendar ni bilo «striktnega» dokaza, in da torej prav za prav... Pravni čut je namreč jako nezanesljiv, kakor sploh vsak čut, že pri poedincu. Pravni čut množice je pa sploh nonsens. Množica ima razne čute, pravnega pa či, sto gotovo nima. Veljavni kazenskopravdni red temelji, kakor sedaj že obče neznano, na vrsti načel, ki so: Načelo materielne istine; načelo verjetne nedolžnosti, če ni na, sprotnega dokaza; načelo deficitivnega dovršenja procesa (ne sodi dvakrat o istem deliktu); načelo «naj se slišita oba zvona«, v zvezi z načelom enakosti ob, tožujoče in obtožene stranke ter da gre torej zadnja beseda obtoženemu; ločenje pravdnih funkcij (kdor toži, ne sme so* diti); načelo neposrednosti, ustnosti, jav, nosti in svobodne ocene dokazov. Poslednje načelo je dandanes v prak, si najvažnejše. Ono zahteva od vsakega t-odnika, prav tako od porotnika, zrelo in cclo mišljenje, globok prevdarek, vso resnost premisleka in čutenja, zrelo upo, števanje nravnih potreb in socialnih raz, mer, tako da izreče končno porotnik krivdorek in sodnik sodbo, ki ni samo formalno pravilna, ampak tudi materi, jalno pravična, ki upošteva vse, kar je potrebno v danem poedinem slučaju in odgovarja tudi — pravnemu čutu naroda. Med pravnim čutom množice in prav, nim čutom naroda je namreč razlika. Množica ga nima, narod ga pa ima. — V Jerančičevem slučaju pravijo se, <3aj nekateri, da ni bilo pravzaprav do* kaza. Upoštevajmo zgoraj navedena na, čela veljavnega kazenskopravnega reda, potem si pa oglejmo še njega dokazila. Pravdne stranke si prizadevajo, da pre, pričajo sodnike (porotnike) o istinitosti svojih, o neistinitosti nasprotnih trditev. Prepričanje aH uverenje je zavest o go= tovosti te ali one trditve. Takšna goto« vost nikdar ne more biti matematična, kakor 2X2=4, marveč vedno le empi, rična ali historična, t. j. neka visoka stopnja verjetnosti. (Da bom jaz umrl, jc n. pr. gotovo, toda ta gotovost ni matematična; dokler živim, je le empi, rična). Dokazati, se pravi, neko trditev t^ko podpreti, da jo smatramo kot res, nično in logično potrjeno temeljem dru, gih nam že znanih resnic. Te resnice (argumenta) podpremo z dokazili (in, strumenta), ki morajo imeti dokazno moč (nervum). To, kar hočeš dokazati, je dokazni tema, dokazovanje samo je pro= batio. Vsak dokaz ima namen prepričati sodnika, porotnika, ki ga pa sam sodi o tem, ali ga je dokazilo ali dokazovanje pre, pričalo ali ne, s svojim svobodnim res, nim prepričanjem, ker je njegova naloga, da si svobodno in brez formalnih spon ustvari povsem neodvisno mnenje o ma, terijelni istini. V slučaju J. so pač ob cianem materijalu morali porotniki izreči: Edino en storilec pride v upoštev. Ni razloga misliti, da bi bil mogel biti krivec šc kdo drugi. Da ni bilo dokaza? Kaj pa je dokaz? Dokazi so ali neposredni ali posredni. Neposredni t. j. sodnikov očivid. Posredni so pričevanja drugih ali pa sklepanje. Potem so dokazi prirodni, fizični, eno- stavni in umetni, logični, sestavljeni Razlikujemo popolne dokaze, ki dajejo gotovost in nepopolne, ki dajejo večjo ali manjšo verjetnost; obremenilne in razbremenilne dokaze; dokazna sredstva pa so direktna in indirektna, ter pomožna (n. pr. zakletva, prisega). Poedine vrste dokazil pa so: Sodni ogled, izvedenci, priznanje, svedočenje ali pričevanje, listine in indici. «Popolnega» dokaza v praksi ni, ali je vsaj cbela vranas. Dokaz v Jerančičevem slučaju je bil šolski primer sicer v praksi redkega, vendar pravniško, t. j. s stališča veljavnega kazensko pravdnega reda, povsem pravilnega dokaza z indici. To je torej poln dokaz, ki spada v kategorijo t. zv. dokazov, ki pa daje vso najvišjo verjetnost in povsem zadostuje, da se pri zrelem upoštevanju vseh možnosti sodnik (porotnik) odloči za ono istino, ki je ob zrelem preudarku najbližja, najverjetnejša. Dokaz z indici je umeten, z logičnim sklepanjem; po prilikah ali okoliščinah; posreden, ker se opira na postranske prilike, iz katerih moreš sklepati na glavne. Indici so ali splošni ali bližnji, med seboj konkurirajo, ali so kontradiktorni (pobijajo ugovore), ali fizični, ali moralni, ali neposredni ali posredni, ali pa sočasni in pa si drug drugemu slede. Njih moč pa izvira iz okolnosti, ki dokazujejo poedine indice same; iz njih števila; dalje, kako blizu so poedini indici s končnim sklepanjem in iz medsebojnega razmerja med poedinimi indici. Če se indici tako zbero, da njih teža na tehtnici nedvomno potegne na eno stran, potem postane sklep nujen. Čim je dejanje samo gotovo, — n. pr. smrt žrtve — in se vsi indici zberejo proti enemu osumljencu, odnosno obtožencu tako, da več ali manj izključujejo dvom, potem bo ob svobodni oceni vsega gradiva, ob tehtnem premisleku in zrelem upoštevanju vseh okolnosti, razmer, ljudi in časa sodnik (porotnik) mirno in utemeljeno izrekel svoj krivdorek. V Jerančičevem slučaju so se vsi skrbno zbrani indici zbrali na eno stran, v eni smeri. Tehtnica se je odločno nagnila na stran krivde, čina samega. Ni pa bilo in-dicij dovolj, da bi nujno kazali na nameravano usmrtitev (umor), pač pa za usmrtitev samo, torej za uboj. Lokalni ogled, izjave, pisma, spremljanje, lega kraja, lega trupla, razdalje itd., ljubezen, ki ni ljubezen, vse to je na nedvomen način ilustriralo vso zgodovino čina na Vodovodni cesti. K temu se obtoženčeva proš-lost, slepa materna vzgoja, nesrečna obča pokvarjenost — krivdorek je bil zato soglasen. Strog in pravičen. H koncu še o današnji mladini. V Zagrebu Paskijevič, v Ljubljani Jerančič, potem pa še nekaj drugih slučajev ljubljanske in drugih porot. Evo, današnja mladina je vzgojena v dobi svetovne morije, svetovne pokvarjenosti, zanemarjenosti, cinizma, sovraštva, užitka. Mladeniči, ki so se preje plaho odkrivali in pred dekleti zardeli, sedaj posiljujejo, ropajo, kradejo, ubijajo, verižijo, uganjajo pustolovščine in se zanimajo za vagone, cipe, kurze, revolucije, tihotapstvo, kokain in shimmy. To so moderne Indijanerce, beremo jih sodniki, porotniki, odvetniki, novinarji. Zato je skrajni čas, da je porota pokazala, da se zaveda, kje nas vse čevelj žuli. Množica nima pravnega čuta, narod ga še ima. K. Jugoslovensko grlo Glasom statistike se v naši državi popijejo letno 204 milijoni litrov vina, v skupni vrednosti 1 milijarde irn 634 milijonov Din. Piva popije naša država letno okrog 312 milijonov litrov, v vrednosti 1 milijarde in 248 milijonov Din. Končno posreba naša vesela država letno še okrog 66 milijonov litrov rakije (če hočete: «šnopsa>) v vrednosti 1320 milijonov Din. V navedenih količinah nijae se letno potroši 55 milijonov in 656.000 litrov čistega alkohola, za katerega bi lahko v trgovini skupili 2 milijardi in 248 milijonov Din. Vsak Jugosloven popijs povprečno na leto 17-03 litrov vina, 26 litrov piva, in 5-5 litra rakije, to je torej 48-53 litrov alkohola, kar bi letno dalo 6-399 čistega alkohola na vsako živo osebo v naši državi. Letna nacijonalna izguba radi uživanja alkoholnih pijač in zbog «plavih--> pondelj-kov iznaša S milijard in 104 milijon? Din; pa ne pogrešimo, če to izgubo mirne duše povečamo tudi do obupne okrogle vsote: 10 milijard Din. Ako bi se v naši državi sploh no uživail alkohol, temveč bi se iz njega prideloval recimo sladkor, bi produci-ra.li letno 62 milijonov kg sladkorja, kar pomeni r>o 5 kg na osebo. Zbog alkohola umira v Jugoslaviji dnevno okrog 500 oseb. To jc letno 183.000 oseb. kar predstavlja za narodno gospodarstvo izgubo 1-7 milijard Din. Razen tega gubi narodna privre-da radi sifabeza dola alkoholikov letno 1 milijardo in 471 milijonov Din. Alkohol, ki ga Jugoslavija popije, vsebuje 2235 miliiard 148 milijonov ter 50^832 konjskih sil! . . . Celotna realna škoda, ki jo trpi naša država s potrošnjo alkohola, iznaša okrog 15 milijard Din letno. Vse to gre po grlu! Ali smo požeruhi? Hm, znan je naš medklic: Stran z alkoholom. ko imamo domače vino! Vprašani e mariborskega gledališča Uprava Narodnega gledališča v Ma, riboru nam javlja: Intendant dr. Brenčič se je vrnil iz Beograda, kjer je bil večkrat sprejet od prosvetnega ministra g. dr. Korošca. In, terveniral je v vprašanju naknadne sub, vencije od 800.000 Din ki v bistvu prav za prav ne bi bila nič drugega kot po* pravilo velike krivice, katera je zadela naše gledališče v tekočem budgetu, po katerem je dobilo samo 200.000 Din, med tem ko so dobila druga gledališča naj, manj 750.000 Din. Po prejšnjem budgetu so imela vsa oblastna gledališča od 450 tisoč do 700 tisoč Din subvencije, vštevši Maribor, ki je imel nekaj čez 500.000 dinarjev. Po sedanjem budgetu so dobila druga oblastna gledališča povprečno za 300.000 Din več, dočim je dobil Maribor za isto vsoto manj kot do sedaj. Torej je bil prikrajšan v primeri z drugimi gle, dališči kar za 600.000 Din! Gospod minister prosvete je pokazal največji interes za mariborsko gleda, lišče in je ponovno zahteval naknadno subvencijo od 800.000 Din, ali finančni minister mu je ni mogel odobriti, ker za njo ne postoji budgetna možnost: v fi, nančnem zakonu se nahaja namreč klau, zula, ki prepoveduje vsako naknadno ali izredno subvencijo onim zavodom, ki so po sedanjem budgetu že prejeli državno subvencijo. Iz istega vzroka je izključena vsaka državna pomoč iz kredita za ne, predvidene državne potrebe. Časopisne vesti o izredni subvenciji splitskemu gle, dališču (ki zahteva k svojemu milijonu še pol milijona naknadne subvencije) so ravno tako brez podlage, kakor vest. da je Mariboru bilo odobreno pred 14 dnevi pol milijona. Ko bo zahtevala sedanja vlada od skupščine izredne kredite (med katerimi se bo nahajala tudi postavka od 800.000 dinarjev naknadne subvencije za Ma, riborsko gledališče), se bo odločevala daljnja usoda našega gledališča na prvih sejah finančnega odbora in narodne skupščine. V interesu velike nacijonalne in kul, turne naloge, katero vrši mariborsko gle, dališče, je želeti, da vsaj tokrat prodre pravična njegova zahteva, ker bi se sicer moralo brezpogojno zatvoriti. Tajca sobe št. 48 Revizija procesa proti Carlieru? Beograjski listi poočajo: Francoskega generalštabnega kapetana Carliera, ld je bil letos v Beogradu obsojen na dvajset let ječe, ker je umoril švicarskega trgovca Isellija, je pred dobrim mesecem dni obiskal njegov rojak Comte de Remagne. ki se je nalašč radi tega pripeljal v Požarevac, kjer se pokori v kaznilnici Carlier. oP tem obisku se je de Remagne vrnil nazaj domov. Pred par dnevi pa se je pripeljal zopet v Beograd. V njegovem spremstvu je prišla tudi Car-lierova setra Suzana Carlier. Na postaji so francoska gosta pričakovali razni ljudje, med drugimi tudi odvetnika Mija in Vlada Martinac. ki sta zastopala Carliera pred sodiščem. Advokata sta naznanila Comiu de Remagne in gdčr.i Suzani Carlier, da se jima je posrečilo zbrati toliko gradiva, s katerim je mogoče doseči popolno revizijo obravnave proti obsojenemu kapetanu. Comte de Remagne je postal pozoren na Carlierov slučaj potom časopisnih vesti in si je dal vse zadevno gradivo prestaviti na francoščino. Ko ie gradivo predelal, se je napotil k obsojencu na obisk. Carlier mu je baje izdal stvari, ki dopuščajo čisto nove izhode v njegovi zadevi. De Remagne zatrjuje, da je Carlier pri glavni razpravi zamolčal mnogo okolnosti, ki bi bile zanj olajševalne in razbremenilne radi tega, ker je bil njegov molk v interesu Francije. Tudi sedaj pravi, da ne bo govoril pred sodiščem, toda njegova zagovornika smatrata, da imata dovolj gradiva, s katerim se da mimo tega doseči revizijo procesa in preklic prve obsodbe. Če se jima v resnici posreči njuna namera, bo imel Beograd letos na jesen novo sodno senzacijo, na katero postajajo ljudje že sedaj pozorni. VIČ PRI LJUBLJANI. Agilni dramatični odsek našega Sokola je otvoril v nedeljo letošnjo sezono. Uprizorili so v Sokolskem domu »Domna», ki je privabil polno dvorano občinstva. Glavne vloge so bile v spretnih rokah gg. Beliča, Podlogarja in Remžgarja ter gdč Nečimerjeve in Erjavčeve, ki so — čeprav večinoma novinci — pogodili igro nad vse pričakovanje in želi zato viharno in zasluženo priznanje. Režijo je rodil g. Borštnik, od katerega se nadejamo, da nam bo tekom jeseni in zime nudil še mnogo lepih predstav. Nedeljski uspeh naj bo njemu in njegovim sotrudnikom v zahvalo in bodrilo. jesenske sezijo 1924-25 v Kino dvor ESanes Daprej predvajali so bodo izključno samo najnovejši in najmodernejši svetovni filmski umotvori. 17 18., 19. in 20. t. m. Senzacija nad senzacijo! MEDVODE. V nedeljo dne 14. t m. smo imeli pri nas zgodovinsko slavnost — vzidavo temeljnega kamna sokolskega doma. Slavnost bi po svojem pomenu ne smela imeti samo lokalnega značaja in bi zaslužila večje udeležbe bratskih sosednjih društev. Vsekakor pričakujemo ob otvoritvi sokolskega doma boljšo udeležbo, tudi bratov iz Ljubljane. Okrog 15. je šel sprevod članov, člar nic in naraščaja z godbo na čelu z vesV ličnega prostora k zgradbi sokolskega doma. Starosta br. Fertin je pozdravil navzoče spominjajoč se ustanovitve društva leta 1919. in njega hitrega razmaha. Za njim je povzel besedo župni starosta br. dr. Semrov iz Kranja, ki je navdušeno pozdravil dvanajsti sokolski dom v župi. Ko tretji je govoril zastopnik društva za zgradbo društvenih domov br. Berščak iz Ljubljane, ki se je med drugim spominjal obletnice prebitja solunske fronte in omenjal, da bi brez Sokolov in sokokke vzgoje ne bilo — Jguoslavije. Takoj nato je bil vzidan kamen in pod njim perganient s posvetitvijo in imeni sedanjega odbora z lastnoročnimi podpisi. Po končani slavnosti se je sprevod vrnil ca veselični prostor br. Jesiha. kjer se je razvila domača animirana zabava. NOVO MESTO. Zvedeli smo, da je prišel uradnik v disciplinarno preiskavo, ker je baje priporočal izven službe v privatni družbi demokratsko stranko, to pa vsled dopisa v «Novi Pravdi«, ki ga je spisal neki bivši naprednjak. Na bedaste trditve dopisnika se sploh nc splača odgovarjati, ker grožnja, glasom njegovega poročila — da bo kdo zaprt ali da se mu bo grunt prodal, če glasuje za neko strašno socialistično (?) — bila je pa v resnici klerikalna pod drugo fin mo _ stranko, se glasi približno tako, kakor »hudič te bo vzel, če nc plačaš za mašo 100 Din.« Vendar nc glejmo na neumnosti v dotičnem dopisu iz Šmiheb Stopič, pravzaprav iz Novega mesta, ki jih pri nas nikdo za resne smatrati ne more, glavno je, da v Jugoslaviji pride pod vlado »dela, reda in pravice« — dr, žavni uradnik — idealist v disciplinarno preiskavo, ker si «drzne« v prvatni druž, bi izven službe in urada zagovarjati to proklčto »sjbofilsko« demokratsko stran, ko, ki propagira udanost kralju in dr, žavi, slogo med ujedinjenimi brati enega, naroda, ima pa le to napako, da bolj spoštuje svojega narodnega kraija — junaka, kateremu je prisegel zvestobo, kot pa starca iz Rima, ki je najprvo Lah, potem šele kaj drugega. Naj nove j, šemu konvertitu pa želimo le, da dobro prebavi katoliško pijačo, ki je tekla za agitacijo in v proslavo klerikalne zmage v občini ŠmihcbStopiče, b kateri je v veliki meri pripomogel on sam; med na« predniake naj se ne šteje več tak člo, vek. Tak socialist, kakor je bil dosedaj, pa lahko še nadalje ostane, čc bo šlo! Prihodnjič še malo več, če bo treba. — Trgovec, ki vc. Senzacijonaloi pustolovni roman v 7 dejanjih, v glavni vlogi najpopularnejši filmski juuak dneva MiHon SiJis. Predstave vsak dan ob 3., pol 5., pol 8. in 9. uri. Ob nedeljah tudi ob pol ll.dop. in 6. Blagajna je odprta pol ure pred prvo predstavo. & «Prednjački zber Sokolskega društva na Bledu naznanja vsem starišem, da so naraščajska telovadba vsled tehnični* ovir ukine do preklica. Sokolsko društvo v Ljubljani (Na. rodni dom) sporoča svojemu članstvu, da je društveni sluga završil s pobira, njem članarine po hišah za I. polletje tek leta in bo prihodnji mesec pričel pobirati za II. polletje. Vsled tega opo, zarjamo članstvo, da po društvenih pra, vilih prcr.eha biti član društva,^ kdor je s članarino 6 mesecev v zaostanku. Brat, sestra, ki še nisi poravnaba članarine za T. polletje 1924., stori svojo dolžnost ia pridi takoj v društveno pisamo, kjer se uraduje od 15. t. m. dalje vsak dan od 18. do 19. ure. Zdravo! _2018,., Predno daš delati obleko, si oglej najnovešje modne liste, ki so v veliki izberi na razpolago v knjigarni Tiskovne zadruge, Ljubljana, Prešernova ulica 54, nasproti glavne pošte. Kulturni ptegm REPERTOAR LJUBLJANSKEGA GLEDALIŠČA- Sreda, 17.: »Pikova dama*. Izv. Četrtek, 18.: »Hasanaginica«. Izv. Ljubljanska opera uprizori danes . V vlogi Hasanage nastopi prvič na našem odru gospod Mika Stojkovič. srbski dramski umetnik, v vlogi Ummihane pa gostuje gospa Stojkovičeva iz Beograda. Aleksander Borovski. Eden največjih živečih svetovnih pianistov priredi dne 26. t. m. v Ljubljani svoj klavirski koncert. Več o sporedu v prihodnjih dneh, danes opozarjamo le na mojstra, ki uživa svetovni sloves v celi Evropi in Ameriki. Čajkovskega opereta «Zmagovalka» v Osijeku. V nedeljo zvečer se je vršila v Osijeku premijera Čajkovskega operete . Repertoar beograjskega Narodnega gledališča. — Beograjsko Narodno gledališče ima na sporedu od 15. do 24. septembra sledeče komade: Tosco, Coppelio, Vozel, Evgenija Oniegina, Kralja Lira, Scampola in Traviato. Imenovanje skladatelja Kosfa Manoj-loviča za prolescrja cerkvtnc glasbe na teološki fakulteti v Beogradu. Gimnazijski profesor Kosta Manojlovič. znani skladatelj in zbiratelj narodnih pesmi v Južni Srbiji, je imenovan za profesorja cerkvene glasbe na teološki fakulteti beograjske univerze. S tem je komponistu dana prilika, da se lahko intenzivnejše posveti svojemu umetniškemu delu. Revija za nir.ctnos! v Beogradu. V založbi kuiiirarue Djuidjevič v Beoeradu in Sarajevu izide v začetku meseca novembra prva številka nove srbske revije za umetnost iUtva Zlatokrilas. Časopis bo nekake vrste jugoslovenska <Žar-pti-ca» ter prinese reprodukcije najnovejših slik jugoslovenskih slikarskih umetnikov v eno- in večbarvnem tisku. Srbski narodni balet. Pred meseci smo poročali, da se nahaja baletni mojster beograjske opere g. Fortunato na študijskem potovanju po Južni Srbiji, kjer nabira folklpristično gradivo za balet iz srbske zgodovine. G. Fortunato se jo sedaj vrnil v prestolico ter je začel nabrano gradivo razvrščati ter bo sestavil skupno z dirigentom Hrističem prvi srbski narodni balet. Nova razstava oblikajočih umetnikov v Beogradu. V Beogradu se v kratkem otvori nova razstava slikarskih in kiparskih del, na kateri bodo zastopani: Pelikan s svojimi najnovejšimi skicami iz Peči, Švarkič. Jurkič, Mazalič. Mihajlovič, Radovič. Velimirovič. Marko Murat, Uroš Predič in kipar Stojanovič. Prostore za razstavo je dala na razpolago knjigarna Djurdjevič. Priprave na jubilej pisatelja Nušira. Srbi bodo letos praznovali celo vrsto kulturnih jubilej. Med njimi je vredno omeniti 40 letnico igralca Ljube Stanoje-viea, člana Narodnega gledališča v Beogradu, dalje 30 letnico Narodnega gledališča v Novem Sadu in 100 letnico prve srb. drame. Poiez teh iubileiev se srbska javnost že danes pripravlja na proslavo J 60 letnice rojstva pisatelja Branislava Nu-šiča. Nušič je bil rojen 21. oktobra 1864. j Njegov jubilej se proslavi na posebno svečan način z akademijami, govori in uprizoritvami njegovih gledaliških komadov. | Primerne proslave pisatelja se bodo vr-: šile tudi med dijaki visokih in srednjin | ia med učenci ljudskih šol. Na dan pisa-leljevega jubileja bodo vsa gledališča v državi igrala samo Nušičeve komade ter s tem priznala pišečv trud za njegovo ob-; širno in prosvetno delo. Nova skladba Riliarda Straussa. Skladatelj Rih. Strauss je pravkar dovršil novo kompozicijo, za katero je uporabil dve glasbeni misli iz Beethovna: prvo je vzel iz code Pete simfonije, drugo pa iz. finala Eroice. Obe skladbi sta zamišljeni kot dodatek k operi odhaja z Dunaja in se stalno naseli v Švici, odkoder pojde na več gostovanj v inozemskih državah. Skladatelj ostavlja dunajsko glasbeno življenje za nedoločen daljši cas in ne bo nastopu v novi glasbeni seziji na Dunaju niti enkrat. Povabilo nemškega režiserja ▼ Pari*. Znani berlinski režiser Karlheinz Mar-lin je povabljen v Pariz na gostovanja lnsceniral bo nekoliko gledaliških iger. 7,f»*fj Pristni kranjski firnež, ■ &»S» prvovrstne suhe in oljnate barve, laki, kit, * Delegacija invalidov pri kralju. Radi težkega položaja, v katerem se nahajajo naši invalidi, je posebna delegacija invalidov zaprosila za avdijenco ter v ponedeljek obrazložila kralju bedni položaj invalidov. Prosila je vladarja, naj se zavzame, da se na prvih skupščinskih sejah iznese invalidski zakon. Kralj je delegacijo zelo ljubeznivo sprejel in izjavil, da se bo osebno zavzel, da se opravičenim željam invalidov zadovolji. * Španski honorarni konzul v Zagrebu je postal predsednik zagrebške trgov-sko-obrtne zbornice g. Vladimir Arko. »Himen. V Mariboru se je tamkajšnji trgovec g. Štefan Novosel poročil z gospodično Antonijo Stržina, hčerko hišnega posestnika na Pobrežju. * Popravek. Poročil se je stroj. inž. gospod Ivana Vidic z gdč. Maro Trdinovo in ne, kakor smo včeraj pomotoma javili, z gdč. Tramovo. * Peniioniranje učiteljstva. Nar. Pro-sveta poroča: Minister prosvete je izdal odlok, po katerem se upokojijo v mestih vsi učitelji ki imajo čez 35 let službe. Od oralih, ki so dovršili 32 let službe, bodo upokojeni: vsi, ki imajo kake rodbinski, potrebe; kjer sta mož in žena učitelja, bo eden upokojen; razrešeni šolski nadzorniki brez razreda. To da velja s-mo za učiteljstvo v mestih. * Uradne ure na carinarnicah so bile s včerajšnjim dnevom nekoliko izpreme-njene. Carinarnice poslujejo odslej dopoldne od 8. do 12., popoldne pa od 14. do 17. ure, nakar se opozarjajo interesenti. * Artiljerijsko ostro streljanje na ljubljanskem barju se bo vršilo 18., 20., 22. in 23. t. m. Prostor, ki je določen za te vojaške vaje, bo imenovane dneve zastražen z vojaškimi stražami. Tudi bodo postavljene opozorilne table, ki bodo opozarjale na streljanje in na opasnosti dotikati se nerazstreljene artiljerijske mu-nicije. Podrobna pojasnila o tem ostrem streljanju na ljubljanskem barju so razvidna iz tozadevnega magistralnega razglasa. * K radičevskim demonstracijam na zagrebškem južnem kolodvoru. Včeraj smo poročali, Itako so radičevci opljuvali državne zastave na vlaku, v katerem so se vozili gojenci mariborske podoficirske šole. To vest moramo popraviti v toliko, da so bili to gojenci beograjske vojne akademije, ki so se vračali z ekskurzije v Maribor. * Razstava risb in slik. V risalnici ljubljanske državne realke je bila od sobote do včeraj razstavljena begata zbirka s svinčnikom, peresom, kredo, tušem ali barvniki izvršenih risb ter z vodenimi, suhimi ali oljnatimi barvami izvedenih slik in sličic, katere so izgotovili po navodilih svojega učitelja dijaki raznih letnikov tekom lanskega šolskega leta v realčnem poslopju ali pod milim neboin, nekateri tudi povsem samostojuo doma ali v prosti naravi. Med raznimi, iz večine kaj dc-bro pogojenimi upodobitvami običajnih šolskih modelov ter med dra-perijskimi in osvetljavnimi študijami je viselo dokajšnje število presenetljivo dobro uspelih tihožitij, interjerjev, arhitekturnih, figuralnih in pokrajinskih slik. Iz načina, kako se učenci vse te raznotere prikaze dojeli in podali, je bilo spoznati, da ne rišejo in slikajo samo, ker morajo, marveč goje ta učni predmet z vidno odu-sevljenostjo in stremeč po čim lepših uspehih. Očitno je, da jim je profesor Anton Koželj, širom znani ilustrator, izvrsten učitelj. Ni jih malo, ki so za to stroko vrlo nadarjeni, od vseh pa se odlikuje (lanski) petošolee Pengov, čigar krajinski akvareli, osvetljene in figuralne študije ter skavtske razglednice pričajo, da v tem mladem možu dozoreva potenca tako odličnih kvalitet, da bi mogel sedaj uspešno tekmovati s tem in onim izvršujočim čia-nom naših organizacij upodabljajočih umetnikov. Poset te nenavadno zanimive razstave je bil zelo velik. Ogledal si jo ,je med drugimi tudi prosvetni minister doktor Anton Korošec. Tudi njemu je ugajala ko kakor tudi po drugih občinah sleparske agitacije z avtonomijo in velesrbskim jarmom. Neuki ljudje jim še nasedejo, pa bodo morali kmalu uvideti, kakšna je avtonomija, ki jo obljubujejo klerikalci že toliko časa, pa o nji ni nobenega sledu. * Za dom slepih v Kočevju je zbrala glasbo ljube«"0 družbe v Kočevju 200 Din v zahvalo, ker ji je g. tenorist Leop. Kovač na njeno prošnjo zapel arijo iz opere cAidas. * Kranjske novice. Za zvanienici v smislu novega uradniškega zakona sta imenovani gdč. Mici Grošljeva pri evidenčnem uradu zemlj. katastra v Kranju, gdč. Pavla Kocmurjeva pa pri davčni oblasti v Kranju. — Oblast je ukinila me-roizkusni urad v Kranju, ne da ui določila, na kakšen način in kje se bodo odslej vršili tozadevni posli. Vsekakor bi bilo potrebno, da se prizadeti faktorji o pravem času pobrigajo ali za zopeino upo-stavitev imenovanega urada v Kranju ali pa za določitev stalnih uradnih duevov. Prizadeti vsled te ukinitve bodo slasti gostilničarji iu trgovci. Pod nobenim pogojem pa se ne sme dopustiti, da bi 110-rali prizadeti predmete pošiljati v ce-mentiranje v Ljubljano, ker to bi bilo združeno z velikimi stroški in zamudo časa. * Tovarna vagonov in lokomotiv v likvidaciji. Kakor smo že poročali, je tovarna vagonov in lokomotiv v Slavonskem Brodu odpustila nedavno vse delavce ter odpovedala službo svojim uradnikom. Io-varna je napovedala likvidacijo. Poklicani faktorji uplivajo na podjetje, da^ se z delom v tej tovarni skoro zopet prične. * Spoštovane tradicije. Pišejo nam: Pri Sv. Križu v «Rovtah» nad Jesenicami, na turistovski poti na Golico, so v nedeljo 14. t m. praznovali 300 letnico posve-čenia cerkve z običajnim žegnanjem in cerkvenim ceremonijelom. Pri tem aranžer prostega altarja poleg cerkve, uvažajoč stoletno tradicijo, uporabil za obrobek provizorne altarne strehe zaslužno staro avstrijsko, črnožolto cesarsko zastavo. Številno napredno občinstvo, ki je uporabilo lepi dan za sprehod na Rovte, se je zadržalo mirno in ni dalo povoda možnim incidentom, zavedajoč se izziva-jočega namena aranžiranih črnožoltih barv. * Iz «mirotvorne republiko. Kakor javljajo iz Zagreba, so v nedeljo zvečer na povratku iz Zagreba v Gračane Radičevi mirotvorci napadli Franjo Budaka, pristaša samostalne demokratske stranke iz čučerja ter mu z nožem prebodli desno lopatico in pljuča. Budak je komaj še prišel do hiše Štefana Budaka iz Jalševca, ki ga je liolel prepeljati v zagrebško bolnico; radičevska mirotvorna tolpa pa je to preprečila ter Franjo Budaka zopet ranila na levi roki. O zadevi bo obravnavalo sodišče. * Grozna nevihta na Bražu. Iz Splita poročajo: Vsi letošnji pridelki v okolici Supetra na otoku Braču so bili prošlo soboto uničeni po groznem nalivu iu toči. O trgatvi grozdja in maslin se ne more več govoriti. Siromašno prebivalstvo otoka, kateremu je vino in olje edini dohodek, ostane brez sredstev za življenje. * Ker je prepozno prihajal domor. O uenavadnem vzroku samomora pore^ajo iz Velike Kikinde, kjer se je z opijem zastrupila ključavničarjev:) žena Neža Lebkuch, ker se je njen mož večkrat šele o polnoči vrnil iz vesele družbe. Ez L]wblja.ne u— Kriza v Mestni hranilnici. Kakor nam poročajo, jc predsednik «gercnt« stva», ki so ga klerikalci postavili v Mestni hranilnici inž. Štebi odstopil. Sto« ril je to zato, ker je uvidel nemožnost redne uprave pod vodstvom petorice ge« rentov, glede katerih se niti to ne vc, kedaj so veljavni njihovi podpisi, ali lc takrat, kadar vsi skupaj podpišejo, ali tudi takrat, kadar podpišejo vsak pose* bej. V famoznem «gerentstvu» so ostali še socijalist dr. Jelene in trije klerikalci dr. Stanovnik, Zaje in Vrtovcc. u— Asfaltiranje Aleksandrove ceste je zadnje dni zbog ugodnega vremena prvovrstne suhe in oljnate barve, laki, kit, klej, špirit gorljiv, prašno olje, slikarske iu pleskarske potrebščine. Ravhekar & Oerganc Pred škofijo Št. 20 3i03/a Moderno preoblikuje damske in moške klebuke po najnovejših modelih Bsrborič & Završan, Ljubljana, Mestni trg 7. UBhBl sasteraj! 48408 Sa 2 cliiiarja je mogočo dobiti dragoceno oprave ali druge krasne stvari. Kupiti pa. morate tablice za. tombolo, ki bo v nedeljo, dne 21. t. m. na Kongresnem trgu. l iimuu uuiuaci. IUUI iipim jc ugajam, J- —-----— o-- _ = .... v visoki meri. Zal jo je bilo treba že za- j »eP° napreuovalo. Asfalt je na cestiseu ključiti ker se je medtem začel redni že položen med Dunajsko cesto in Gle« šolski pouk. Na enako razstavo, ki se daiiško ulico. Asfaltiranje se vrši ob vc« otvori ob sklepu tekočega šolskega leta „„„„ v„ c^oj/u cuiMtga :Cui likem interesu občinstva, saj jc v Ljub* in katere se bodo poleg učencev prof. An- i liatli prvič, da sc dela s tlačenim asfal* tona Koželja udeležili tudi učenci profe- tom. Dočim jc namreč liti asfalt bolj fiorja Petra Žmitka, bodi opozorjeno že nrinraven za hodnike, unorabliaio vsa sedaj. Fr. K. * Rarnateljstvo državne kmetijske šole na Grmu in gospodinjske šole v šmihchi javlja interesentom, da je za vstop v zimski oddelek na kmetijski šoli na Grmu že dovolj prosilcev, istotako je popolnoma zasedena tudi gospodinjska šola v šmihelu in se ne sprejemajo prošnje za ta zavod več. V celoletnem oddelku kme-Saiske šole na Grmu je pa še dovolj mest na razpolago in se vabijo zlasti miad^ni-či iz vinorodnih krajev, da vlagajo proš pripraven za hodnike, uporabljajo vsa velika mesta komprimirani asfalt za ec* stišča, kar se jc povsodi prav dobro ob* neslo. Sedaj dobiva tudi Ljubljana svojo cesto iz komprimiranega asfalta. V pe« čeh, ki stojijo ob operi, se segreje asfalt na temperaturo 130 stopinj. Mešajo se dve vrsti v enakem razmerju in sicer rujav asfalt, ki je mehak ter trši asfalt sivkaste barve. Od peči se spravi asfalt v vagončkih na cestišče, kjer se napravi 8 cm debela plast, seveda v pravilni ob* liki. Brž nato se plast prične z razgretim <■1 IA iiuujuiiaj.HI. •»IIVJVT) uu i m^iiji/ (Jiu.T j------ ----- --------v----r ------ —---o---- nje za vstop v celoletno šolo. TTčeici se i železnim valjarjem valjati, nakar nastopi v celotni šoli dosti več naučijo kot v zimski, ker vidijo vsa dela v gospoda-stvu tudi praktično izvajati, česar v zimskem času ni. Prošnje je vlagati do 1. oktobra tega leta pri ravnateljstvu šole. * Občinske volitve v Begunjah nad Cerknico. V nedeljo dne 14. t. m. so bile v Begunjah nad Cerknico občinske vo- vrsta delavcev z vročimi bati, ki tolče io v enakomernem taktu po asfaltu. Ko so tolkači svoje delo opravili, prične funkciionirati večji železni valjar, ki je tudi vroč. Kot zadnii nastopijo zopet de« lavci, ki imajo to pot gorke železne Ii« kainike, da daio cestišču v glavnem zad« njo obliko. Asfalt se je na ta način v eeguujmi uau vciruiuu uiajisk »u- ■ ; .. . lit ve. Vložene so bile tri liste: klerikal- Stlačil na 6 in pol centimetrov, je pase na, gospodarska in kmetsko-delavska. Izmed 330 volilnih upravičencev se je udeležilo volitev 183 volilcev in so dobile: klerikalna lista 120 glasov (11 odbornikov), gospodarska 22 glasov (2 odbornika), kmetsko-delavska 41 glasov (4 odbornike). Klerikalci so ee posluževali ta- vedno nekoliko občutljiv. Zato se bode prve tedne, ko se cesta otvori za promet, poznalo razne odtise težjih vozov in konjskih kopit, kar bode pa sčasoma izginilo. Promet sam mora namreč asfalt še nadalje skomprimirati, tako da dobi asfaltna plast čez nekaj mesecev »voio normalno debelino petih centimetrov. Nikakor pa niso na mestu poskusi raz« nih radovednežev, ki so z ostrimi pred« meti preizkušali rczistenco novega tlaka in napravljali luknje po njem. — Ob enem z deli na Aleksandrovi cesti se urejujejo tudi dohodi k opernemu gleda« Iišču, katere se je lepo spravilo v sklad z novimi hodniki na Aleksandrovi cesti. Vsekakor pa bi bilo potrebno, da se ob operi ploskve med hodniki zasejejo s travo in tjakaj eventualno postavijo ka« ke manjše skupine rož, odnosno grmov* j a. Reklamni kioski, ki se sedaj naha« jajo pred glavno fasado gledališča, spa« dajo bolj v ozadje. Uprava opernega gle* dališča naj bi tc želje upoštevala, ker bi na ta način tudi lepa operna stavba dosti na ličnosti pridobila. u— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Glasom poročila mestnega fizikata se je prošli teden rodilo v Ljubljani 22 otrok (11 moškega in ravno toliko ženskega spola), umrlo pa je 10 moških in 13 žensk, skupaj torej 13 oseb, in sicer: 3 osebe za srčno hibo, 1 za jetiko, 1 za življensko slabostjo, 1 za škrlatico, 1 za zastrup« Ijenjem rane, 1 za rakom, 13 oseb vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, 2 pa vsled slučajne smrtne poškodbe. Na škrlatici sta oboleli 2 osebi, obe sta bili oddani v bolnico. u<_ Policijske prijave. Od pondeljka na torek so biii prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 prestopek kaijenja nočnega miru, 3 prestopki cestnega po« licijskega reda, 1 prekoračenje policijske ure, 1 prestopek godbe brez dovoljenja, 1 prestopek obrtnega reda, lprestopek nedostojnega vedenja in 1 prevoz v bol* nico z rešilnim vozom. u— Ker se je hotel na vsak način iz« učiti v enem ali drugem obrtu, je ušel od svojih starišev v Valburgi pri Smledniku 131ctni Ivan Zaje. Klatil se je nekaj dni po Ljubljani ter iskal zaslužka. Ker pa se je zazdel nekemu stražniku sumljiv, jc bil aretovan in odpravljen v svojo do« movinsko občino. u— Razne nedostojnosti jc počel v torek zjutraj v pijanem stanju pred šent* ' jakobsko šolo že 19krat kaznovani vla« čugar 421etiii Josip Vavpotič. Zmerjal jc v šolo prihajajoče deklice in držal prav svojevrstne govore. Končno pa ga je Ic j zagrabil stražnik ter ga odvedel v poli« j eijske zapore. Na policiji se je izgovarjal, j da je bil pijan ter da jc revež, ker mora | spati pri trnovskih zeljarjih. Nerodnosti ! pa nc bo nikdar več počel, ker ve, da nima preveč govorniških zmožnosti. V sc \ obljube pa izgubljencu niso pomagale ter i jc moral prespati dve noči v zaporu. u— Kratko veselje. V torek okrog ] 9. zjutraj jc telefoniral policijskemu ravnateljstvu iz Št. Vida n^d Ljubljano j ekonom škofi jskega zavoda g. Marke/, I da sc je izvršila v zavodu v pondeljek popoldne večja tatvina. Nekdo ie udri v spalne sobe hlapcev ter odnesel 15 ko* madov razne obleke, poleg tega dežni plašč, površnik, pet srajc, dva para čev« Ijev, nekaj klobukov ter dve srebrni uri. ! Tatvine sc jc osumilo bivšega nastav* ljenca zavoda Ivana Istcniča, ki so ga v pondeljek videli v zavodu. Iz policijskega ravnateljstva so takoj telefonirali na vse stražnice, da pazijo na tatu. In res so Isteniča z vso ukradeno robo prijeli v torek v Zg. Šiški. Predan jc bil še isti dan sodišču. u_ Trimesečni tečaj telesne tehnike, ritmične frimc. in plesrc plastike (za začetnike) otvori s 1. oktobrom t. 1. Lyda Wisiakova. — Prijave kakor tudi vsa tozadevna pojasnila se dobijo v Ljubljani. Sodna ulu-a 5, I. nadstr., levo. 2033 u— Splošnega ženskega društva seja v sredo 17. t. m. ob 5. uri popoldne. Od* bornice, pridite zanesljivo! Članice do* brodošle. 2030 u— Tovariši, toTarišice! Ne pozabite, da obhajamo člani bivšega L. d. k. 23. tega meseca obletuico gostovanja na Vačah! u— Kolo jugosloveaskih sester v Ljubljani ima jutri, v četrtek, IS. septembra ob 16. uri redno od borovo sejo. u— Slepec, ki Je objavil, da si želi ku« piti uro, naj se zglasi v upravi »Jutra«, u— Društveni sestanek J. n. a. d «Ja* dranan se vrši v četrtek 18. t. m. v dru« štveni čitalnici. Na dnevnem redu je razgovor o društvenem delu v zimskem semestru. Udeležba članov obvezna. — Odbor. 203* OPOZORILO! Več tisoč parov čevljev (ostankov po« sameznih vzorcev) tovarn o vlad." prejela v rcaiici ekrog 2C0 milijonov Diu. --. Olajšava za posalrike živinskega sejma v Sarajevu. Minister sacbračaja je dovolil za posetnike sejma za živino in živalske izdelke, ki sc bo vršil v Sarajevu od 21. do 23. t. m. 50-odst. popust mi. vseh železnicah. Znižanje velja od 18. do 25. t. m. za posetnike kakor tudi za prevoz živine in živalskih pridelkov. — Nove tvornice. V Znj-sčaru se uo-vršavajo instalacijska dela novo dograjene moderne tvornice siekla. — Beograjski trgovec Najdan Duks-.nac je dobil odobren je za otvoritev kemijske tvornice prf.filaktikuma. — Elektrifikacija Viokovcev. Na zadnji seji mestnega zastopstva Vinkovcev je pretresal predlog glede elektrifikacije mesta Vinkovcev, katero naj bi izvedla v to svrho ustanovljena delniška družba s tremi milijoni Din. Mestna občina bi pristopila k tej družbi z 1,700.000 Din. Predlog je v načelu sprejet, izvedba elektrifikacije pa jc bila odbita, ker obstoje Se neke ovire. — Sladkorna tvornica v Novem Vrbasu povišuje glavnico. Tvornica sladkorja, d. d. v Novem Vrbasu se pripravlja na znatno povišanje delniške glavnice. .in sicer od 15 na 25 milijonov Din z izdanjem 50.000 novih delnic po 200 Din nominale. Vpisovanje traja do dne 1. oktobra. — Težkoče Centralne kreditne banke v Beogradu. Centralna kreditna banka v Beogradu, ki je denarni zavod manjšega obsega jc prosila za. prisilno poravnavo. Banka ponuja upnikom pod gotovimi pogoji 70 do 100-odst. poravnavo. : - Likvidacija delniške družbe. Tvornica volnenega blaga, d. d. v Iloku bo na svoji izredni glavni skupščini 12. oktobra sklepala o likvidaciji podjetja. Družba še nc obstoja dolgo. = Dobave. Vršile sc bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 24. t. m. pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave maza.lic za vagone; pri ravnateljstvu državnih železnic, v Zagrebu glede dobave špirita, dekstrina, parafira, kemikalij, mila, krtačarskega blaga, bakelj in metelj; pri ravnateljstvu državnih železnic, v Sarajevu gled^e dol-,'u c sirovih jeklenih osi. — Dne 25. t. m. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu gled« dobave Štaufern-vih mazalic; pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave vijakov, spojnic, tračnic, žebljev i+d.; pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave vagonskih delo--. — Dne 26. t. m. v pisami polkovnega štaba aitiljcrijske vojašnice v Ljubljani glede dobave riža, ješprenjčka, makaronov, fižola, svinjske masti in jedil lega olja'; pri ravnaš elj,-. t vu državnih železnic v Zagrebu glede dobave bakrenih plošč; p:; °-nate!jstvu dižavnih železnic v Subotici glede dobave papirja in kartona; pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu g.ecie dobave materiala za mašenje" ter gledf dobave pločevine. — Dne 27. t. m- pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave moke-ta, baržuna. sirovega platna, zastorov in manila - špage. — Dne 29. t. m. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 425 kubičnih metrov bukovih drv; pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave telegrafskega in telefonskega materiala: pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave konopnenih cevi. — Fredmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. — Mednarodni vzorčni sejmi: V Na polju se bo vršil mednarodni vzorčni sejem od 16. do 30. t. m. — V mestu La plat a pri Buenos Airesu (Argentinija) se bo vršil v oktobru ti. drugi medna: odni sejem vzorcev. — Na Lipskem se bodo vršili naslednji velesejmi: spomladi 1925. od 1. do 8. marca, tehnični do 11. marca; jeseni 1G25. od 30. avgusta do 6. septembra, tehnični do 9. septembra; spomladi 1926. od 28. februarja do 7. marca, tehnični do 10. marca; jeseni 1926. ol 29. avgusta do 5. septembra, tehnični do 8. septembra. Podrobnejše informacije dobijo interesenti v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. = Angleški kapital za Občno depo-zitno banko na Dunaju. Z Dunaja javljajo govorico, da jc uspelo osigurati nadaljnji obstanek Občne depuzitne banke s"pomočjo angleškega kapitala. — U postava obrata v tekstilni tvorni« ci Češke Union > banke v Budimpešti. Češka Union < banka je svoječasno po kupila delnice nedavno zgrajene in še ne obratujoče Kcpctzkcga tekstilne tvor niče v Budimpešti. Banka jc tvornico preuredila in razširila ter bo mcseca dc» ccmbra otvorila obrat. — Obtok novčanic v Češkoslovaški jc po izkazu 7. t. m. nazadoval za 137.6 milrona na 8002.2 milijona Kč. Stanje deviz in kovinski zaklad ne izkazujeta bistvenih sprememb. Posojilni posli izkazujejo zmanjšanje. = DiviUenda Donavske parebrodarske družbe. Z Dunaja poročajo, da izkazuje bilanca omenjeno družbe za leto 1923. 8516 milijonov aK čistega dobička. Di-videnda znaša 25.200 .-K na delnico. — Svetovna potrošnja petroleja :n pe-irolejskih produktov je znašala v 1. 1923,. :>8 milijonov galonov: od tega le v Zedinjenih "državah 26 milijonov galonov, to je 26 odst. — Pred zabrano žitnega izvoza iz Rusije. Po vesteh iz Revala je izjavil ruski ljudski Komirar za finance Sokoim-kov, da "o bo izvoz žita iz Rusije v l-'a: kem za'i r.nil. — Pred padcem cen bombažu. Za letos napovedujejo znaten padec cen bombažu. Razlog za ta najavljajoči se padec jo v tem, ker '■c produkcija bombaža v Ameriki' zelo porasla. Predvidela se je za letos produkcija 12.5 milijona bal, a proizvedlo so je v resnici preko 15 milijonov bal. = Prebitek sladkorja in krompirja v Madžarski. Madžarsko časopisje poroča, da-se bo letos moglo izvoziti za 700 milijard mK sladkorja. Krompirja bo preostalo za izvoz okrog 3000 vagonov. — Obratne omejitve v češkoslovašti tekstilniJndustrUi..Poloia.i v.češkosi^a- 16. septembra: LJUBLJANA. Vrednote: Vojna škoda 110 do 120 Celjska posojilnica 210 do 0, Ljubljanska kreditna 225 do 240, Merkan-tilna 118 do 122, Praštediona 918 do 0, Slavenska 102 do 104, Strojne 150 do 15-, Trbovlje 460 do 485, Vevče 120 do IA zadolžnice Kranjske deželne banke 0 do 93 _ Mlago: drogi, 2 do 7 m doiz., ua drob. koncu 10 do 24 cm debel., franko nakl. post. 110 do 0; fižol: «ibmcan<, 35-70, 70-80, 40-80, 80-80. franko meja 610 do 0; trami, merk. tesani, franko meja 415 do O; deske, III., 20 mm, franko meja 550 do 0; deske, I„ II-, 33 mm, 32 media, paral, rez., franko meja 0 do 685; oglje, Ia, vilano, franko meja, 1 va-aon 125 do 127 (125); pšenica: domača, franko Ljubljana 370 do O, baška, franko baška postaja O do 355; turščica, baska, franko baška postaja 0 do 290; oves, baški franko baška postaja O do 265; suhe trobe srednje 44 do 52 do 0; laneno seme, par Ljubljana 675 do 0; čebula, Ia, franko gorenjska postaja 0 do 160; konoplja mandžurska, brutto za netto, »ranko Ljubljana 0 do 880; krompir uzančni, franko nakl. posta. 110 do O; fižol: , izbran franko Ljubljana 650, <-prepeliear>, izbran, franko Ljubljana 600, ,-mandolon>, izbran, franko Ljubljana 500 do 0; jabolka: za prešanje, franko gor. postaja 0 do 44, Ia, odbrana, franko nakl. postaja O do 130; seno, Ia, prešano, franko Ljubljana 75 do 0; vino, belo, dolenjsko, hrvatsko, štajersko, po vzorcu, franko nakl. post. 710 do 800; jeklo, po vzorcu, franko vagon nakl. post. 0 do 27. ZAGREB. V efektih tendenca slaba. — Istotako jo tendenca slaba v devizah. Dinar v Curihu dalje rasle in so tukajšnji devizni tečaji dnevno nižji. Govori se že, da se bo Din v kratkem povspel na 8. Danes se je na borzi poslovalo na bazi 7.50, čeprav notira dinar le 7.35. Blaga je bilo na tukajšnjem tržišču v izobilju, a je bilo tudi precejšnje povpraševanje, radi česar je bil dosti velik promet. Največ se je trgovalo v devizah na Dunaj, Italijo, New-York in Švico. Notirajo: devize- Amsterdam 2710 do 2740, Dunaj 0.1003 do 0.1023, Italija 308.85 do 311-85, London izplačilo 315.625 do 318.625, Nevv-Vork ček 70.45 do 71.45, Pariz 382.5 do 3S7.5, Praga 213.10 do 216.10, Švica 1344.25 do 1354.25, ček 1312.5 do .1352.5; valute: dolar 69.5 do 70.5, a K 0.10 do 0, Kč 209. do 212.5; efekti: bančni: Trgo 30 do 31, Eskomntna 106 do 111, Kreditna 116 do 118, Hipo 56 do 58, Jugo 105 do 107, Ljubljanska kreditna 220 do 240, Praštediona 915 do 917, Slavenska 100 do 105, Srpska 138 do 139; industrijski, trgovinski: Isis 60 do 65, Gutmann 880 do 900, Slavonija 77 do 80, Strojne 150 do 152, Trbovlje 0 do 475, Vevče 123 do 135; državni: 7 odst. posojilo 63 do 64, agrarne 24 do 25, Vojna škoda 113 do BEOGRAD. Tendenca nestanovitna, blaga dovolj. Tečaji vseh deviz so padli. Promet srednji. Notirajo devize: Dunaj 0.101 do 0.1015, Budimpešta 0.09 do 0.95, Bukarešta 37 do 37.75, Italija 312 do 314, London 317 do 318, New-York 71.5 do 71.75, Pariz 386 do 387. Praga 213 do 213.5, Švica 1350 do 1355. CURIH: Beograd 7.275, Ne\v-York 530.75, London 23.66, Pariz 28.17. Milan 23.20, Prnga 15.85, Budimpešta 0.0069, Bukarešta 2.77, Sofija 3.85, Dunaj 0.007475. DUNAJ: Devize: Beograd 988 do 992, Budimpešta 90.80 do" 92.80, London 316.000 do 317.000, Milan 3094 do 3106. New-York 70.935 do 71.185, Pariz 3767 do 3783. Praga 2127 do 2137, Curih 13.385 do 13.435; valute: dinarji 987 do 993, dolarji 70.460 do 70.8G0, lire 3070 do 3090. PRAGA: Beograd 47.125. Dunaj 4.7025. Rim 1-18.50, N"ew-York 33.95, Curih 040.75. BERLIN: Beograd 5.84, Praga 12.57. Pariz 222.25, Nevv-York 419. Curih 78.97. LONDON: Beograd 324.50, Pariz 83.80. Milan 101.85. Curih 23.65, Dunaj 318.500, Praga 148.75. NEW-YOBK: Beograd 142, London 447.50, Pariz 535.50, Curih 1886, Milan 439. Dunaj 14.25, Budimpešta 13.59, Praga 299.87. Bukarešta 53.25. Šport LAHKOATLETSKA PRVENSTVA SLOVENIJE. Izid nedeljskih tekmovanj. Štafeta 4 60 m, dame: Primorje L 33.4 (izenačen jugoslov. rekord)t 2. Ili* rija I., 3. Primorje II. Semifinale 400 m: V dveh p red tekih se plasirajo za finale Bizjak, Koch, Per« par, Valtrič (vsi Primorje). V predtekih 200 m, dame pridejo v finale Preveč, Ravnikar. Santel D. (vse Primorje), Oman (Ilirija). 100 m finale: 1. Valtrič 10.9 (stopali samo dve uri, ne more torej veljati za rekord), 2. Perpar, 3. Slamič. Met diska: 1. Oražem (II.), 31.82 (stari rekord 30.93), 2. Sever (Jadr.) 31.04, 3. Žabjck (II.) 30.77. Skok v daljavo z zaletom: 1. Perpar 5.93, 2. Jančigaj (Pr.) 5.64, 3. Vidmajer 5.61. Finale 200 m, dame: 1. Santel D. 2S.3 (nov jugosi. rekord), 2. Preveč, 3. Rav» nikar (vse Primorje). Finale 200 m: 1. Valtrič 24.3, 2. Per« par, 3. Slamič. Skok cb palici: 1. Štrekelj (II.) 2.80, 2. Derganc (II.) 2.80. Žreb določi Stre* kelju prvo mesto. 3. Kermavncr (JadO. 4C0 m finale: 1. Koch, 2. Bizjak, 3. Valtrič. Tek 5000 m: 1. Držaj (II.) 17.29, 2. Kristan (Jadr.), 3. Kumar (Prim.). Met kopja: 1. Orchek (II.) 44.39 (nov slov. rekord, dosedanji 42.10, Orehek), 2. Vukmanovič (Lask) 40.49, 3. Jančigaj (Pr.) 36.60. Olimpijska štafeta, dame: (60 x 87, 50X100 X 200) 1. Primorje I. 65, 2.. Iliri« ja I., 3. Ilirija II. Tek 800 m: 1. Kregelj (Jadr.) 2:10.2 (nov slov. rekord, 2:11 Vidmajer), 2. Vidmajer, 3. Persche (11.). Štafeta 4 100 m: 1. Primorje 47, 2-Lask, 3. Ilirija. Kakor doznavamo. je S. K. Primorje vložil protest na LLAP proti vc-ifik.-du placementa ilirijanske štafete 4X100 m. in siccr radi nepravilne predaje. Lastnik in izdajatelj Knnzcreij cJotra*. Odgovorni urednik Fr. Bronmie. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Zagrebški časopisni glasovi o tekmi naše nogometne reprezentance proti reprezentanci ZNP prošle nedelje so skoraj vsi precej ugodni čeprav ne prikrivajo napak našega moštva. «Morgen», ki sicer napačno poroča, aa je bilo naše moštvo sestavljeno izključno iz igralcev Ilirije, veli, da so liasi preavedii svežo iu uspešno igro ter bi morali prav za prav dos;—i tri do štiri gole. »Novosti*, ki so prav pošteno skritizirale zagrebško moštvo, pravijo, da bi Slovenci ob večji sreči ia pri drugem sodniku vsekakor morali zmagati. Slovenskim igralcem manjkata prcJ-vsem rutina in vztrajnost. Najboljši so bili krilci in obramba. V napadu je bilo levo krilo Pevalek boljše, sredn.i napadalec Birsa je dobro porabljal svoje tc-vari£e, od katerih jc bil dtsna zveza Er-man najboljši strelcc. »Zagrebcr TagblatU piše, da je nedeljska tekma zopet pokazala, kako je padci nivo zagrebške&i nogometnega športa. Ljubljančani so igra li živahno in požrtvovalno. Zelo dober ie bil srednji krilcc G. Zupančič. Le pomanjkanje vztrajnosti je preprečilo zmago Slovencev. »Jutarnji List. povdaria r --žrtvovalno in hitro igro naših igralcev, Ljubljančani so bili agilni in so s hitrir.i startom odvzemali Zagrebčanom 2cs . Najboljša je bila krilska vrsta. — Vsi listi brez izjeme hvalijo izredno igro našega vratarja Milielčiča, ki je branil sv..-jc svetišče v briljantnem stilu, zlasti pre.l nevarnimi streli Mantlcrja. Poieg tega p -vdarjajo nezmožnost sodnika inž. Veij-koviča, ki je delal neverjetne pogreške in Zagrebčanom priznal zmagonosr.i gol, : --prav je bil streljan iz očitne of side pozicije. LNP. — Seja kazenskega odbora. vrši danes, v sredo ob 18. Pozivajo sc gg.: Burger (Jadran), Camernik (Primorje) in Tavčar (Ilirija), da se zgktfijo-pred imenovanim odborom, Športna zveza, Narodni dom. Ob 19. sc vrši seja poslovnega odbora. — Tajnik II. Nogometno tekmo med našo in češkoslovaško reprezentanco, ki se vrši 28. oktobra v Zagrebu, bo sodil dunajski sodnik Braun. Dirka za slovansko prvenstvo Julijske Krajine, katero jc priredilo v nedeljo 14. t. in. sportr.o društvo vAdria« v Trstu se je vršila v najlepšem vreivčnu. Dirke so se udeležila sledeča društva: «Adria% iz Trsta, »Postojna* iz Postojne, »Jadran* iz Vrtojbe, «01ymp» iz Opatije. »Komen* iz Komna, »Adrija* iz Gcrice in «Skaš* iz Ajdovščine. Prvi je došel na cilj Ignac Komar, član športnega krožka ^Postojna*, ki si ie s tem priboril letošnje kolesarsko slovansko prvenstvo " Julijski Krajini. Ljubljana 16 septembra 1924 LjuLIian* 306 nad morjem Krai opazovanja Ljubljana Ljubljana Ljubljana Zagreb . Beograd Dunaj . 1'raga . Inomost ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zraiui tlak Zračna temperatura Veter 7618 7620 764 1 764 5 767 0 765 9 130 186 15-2 17-0 17 0 140 brezvetra sever n ja?ozapad brezvetra jugo vzhod Ublačno 0—10 oblačno del. oblač. jasno pol. obl. več. jasno pol ob!ač. CI Solnce vzhaja ob 6 34. zaba;a ob 18 i7 izbol jši- V Ljubljani barometer stan. temper. višja Dunajsko vremensko poročilo. Raz delitev zračnega pritiska se je ., tako da bo dosedanje lepo vreme trajalo: slabejše vreme bo le lzi^a. la. ved za sredo: Jesensko lepo vreme. «jutro« sf. zt9 a Pogreb umorf enega Casalinija V pondeljek popoldne se je vršil pogreb fašistovskega poslanca Arma.nda Casalinija, katerega je umoril Giovan-lii Corvi s streli iz samokresa. Pogrebne svečanosti so bile napovedane za u. uro popoldne. Dve uri pred tom časom so se začeli zbirati na trgu blizu hiše fašistovske čete. Krsto z zemeljskimi ostanki so prenesli v bližnjo cerkev. Četrt ure pred pogrebnim obredom se je pripeljal ministrski predsednik Mussolini. Duhovnik Lo-rentuzot je opravil običajne cerkvene ceremonije, katerim je prisostvovala tudi pokojnikova vdova. Nato se je razvil sprevod. Na čelo so se postavili občinski kolesarji, za njim je šla. mestna garda ter zastopniki vojske, veS godb ter oddelek fašistov. Ko so krsto z mrličem prenesli iz cerkve, na voz, so karabinjerji in člani fašistovske milice službeno pozdravili pokojnika z iztegljajem roke, fašistovske občinstvo pa je metalo cvetlice skozi okna na ulico. Med prenašanjem krste iz cerkve na mrtvaški voz, je obšla Oasalinijevo vdovo slabost. Znanc-i so jo morali posaditi na avtomobil. Ko se je sprevod začel pomikati dalje, se je ob vozu razvrstila milica-Za njo so korakali karabinijerji in Mussolini je vi mušketirji. Za vozom je šel prvi Mussolini z nekaterimi člani vlade, za njimi pa je vozil avtomobil z vdovo in pokojnikovimi sorodniki. Nato so sledili poslanci in senatorji. Prve je zastopal predsednik parlamenta Rocco, senatorje pa podpredsednik senata Perma. Sprevod so zaključile fašistovske organizacije. Vence sta vozila dva posebna voza. Na trgu Esedra v Rimu se jo sprevod ustavil. Mussolini in ostala vlada rasen notranjega ministra Federzooija ter zastopniki zbornice in senata so odšli. Na trgu Tiburtina je Federeoir ustavil sprevod. Oglasila se je trobenta in poslanec Rossini, predsednik fa-sistovskih sindikatov, je velel: «Fa-šisti na kolena!* Množica je pokleknila. Rossini je nato zaklical: «Arman-do Casalimi!» Fašista so odgovorili: « Tukaj!» Nato se je spremstvo deloma razšlo, mrtvaški voz s krsto in sorodniki pa je nadaljeval pot na pokopališče. Pogrebne stroške poslanca Casalinija bo plačala občina mesta Rima. Saljapin v Berlina Huski basist Fedor Iljič Saljapin, ki ie že mesece in mesece nahaja izven svoje domovine, se je sredi prešlega tedna pripeljal iiz Pariza v Berlin, kjer je koncertiral v četrtek. Berlinski listi so poslali Šaljapinu nasproti svoje posebne poročevalce in eden izmed njih popisuje sestanek s pevcem ta-ko-le: Na hanoveranski posta,ji skoči iz vagona brzovlaka Pariz - Varšava velikan s prožnimi mišicami in mi že oddaleč ponuja svoji čudovito plastični roki. To sta roki, katerih mnogo-stranski jezik so občudovali vsi pristni prijatelji umetnosti v Ameriki in Evropi — če jim je kdaj bilo dano slišati Šaljapina. 3 pevcem sedeva v oddelek salonskega voza in se začnega pogovarjati. Šaljamnove plave oči gledajo izpod na mri enih obrvi skozi okno v božjo prirodo. Umetnik prihaja iz Pariza, kjer živi več,ji ded njegove družine — deset otrok —, poletje pa je prebil v Trouvillu na Francoskem. Morje ga privlači z neodoljivo silo. Ono mu je simbol svobode. Njegova-neskončnost je tudi Šaljapinova domovina. Razgovor s pevcem se plete okolu Kubinsteina in Lfezta. Z veliko naslado pripoveduje anekdoto, kako sta ta dva moža nekoč, napiva!a drug druge- mu. V Lipskean je bilo. V dvorani, ki je bila polna gostov, je naenkrat potrkal na čašo Liszt in napil Rubinsteinu z besedami: «Na zdravje prvemu pianistu na svetu!* Paibiiistein ni ostal Lisztu dolžan ničesar; dvignil je kupo in rekel: »Napivam kakor vojak generalu vseh virtuozov!* V nadaljnem razgovoru se Saljapin spominja Busonija. Pri tem se zmrači njegov obraz, v katerem se pojavljajo znaki ganotja. Busooi je bi! krasen človek in umetnik! Gotove Rimski - Korzakovc korekture Musorgskega opere «Boris Go-dunov* pevec popolnoma odklanja. Njemu bolj prija originalen part. katerega je ponovno pel v Rusiji. Wagner-jevili vlog se Saljapin i.:< . je prepad mod ruskim jezikom in Wagnerjevim glasbenim slogom preob-čuten. V ostalem ga privlv -vjo saano pristni dramatiki, pri katerih ne prevladujejo simbolične in filozofske refleksije. Edino izjemo v te.m oziru dopusta pri Mefistu in Massenetovem «Quixotu*, ki spadata med njegove mojstrske kreacije. Iz Berlina se Saljapin poda še v Frankfurt, Hamburg in na Dunaj. Potem odpotuje v Ameriko, kjer je an-ažiran za 15 večerov v newyorški Metropolitani*, za 30 večerov v Chi-cagu in za celo serijo koncertov v Kaliforniji išia ofenziva na Polf-skem Nesrečno Rusijo je zadela nova nad« loga. Letina je skrajno slaba vsled silne suše na eni in strahovitih nalivov in po« plav na drugi strani, tako da preti tej deželi, ki je bila nekoč žitnica Evrope, glad, morda še hujši kot predlanski, ko je pomrlo več milijonov ljudi. Sedaj se je pojavila nova nesreča. Iz Azije prihajajo cele armade poljskih miši, ki se pomikajo proti zapadni meji, proti Poljski. V Voliniji, kjer je vse opustošeno, koder se prikaže ta gola« zen, beži prebivalstvo pred miši kot pred kuga Počasi a stalno se pomikajo miši proti poljski meji, kakor ogenj, ki divja po planjavah in ga ni moči ustaviti. Jasno se vidi pet armad poljskih mi« ši, ki so v razmeroma majhni razdalji druga od druge, vse pa imajo isti cilj: zapad Ker so polja v Rusiji več ali manj uničena od suše, mislijo nemara miši, da bodo našle na Poljskem bogate žitne zaloge. Tudi žival goni glad na za« pad. Miši napredujejo kakor rečeno, v pe« tih brezštevilnih vojskah, širokih kak poldrugi in globok tri kilometre. Kamor pridejo, je vse uničeno, tako da niti ena j bilka ne ostane več cela. Miši hodijo da« Ije podnevi in ponoči. Podnevi je miši lahko opaziti že iz daljave po velikem številu gavranov, kraguljev, kanj in drugih ptic, ki jim slede in jih pobirajo in žro. Toda kai to pomaga, to ni niti kapljica v morje! Miši je toliko in tako so izstradane, da se niti ujede ne upajo planiti v krdelo, ker bi bile sicer takoj izgubljene. Na tisoče miši plane na ptiča, ki se drzne spustiti se med to strašno go'azen, in ga v par sekundah pogoltnejo. Le posa« mezne miši je lahko pograbiti in jih hi« tro odnesti v zrak, sicer je po drznem, a za človeka v tem slučaju tako korist« nemu roparju. Ponoči slišiš zavijati na stotine lisic, volkov in drugih živali, ki more med milijoni poljskih miši, a vse zaman. Za vsako ugrabljeno se skotita takoj dva mladiča in strašni val se pomika dalje, brez odpora, brez prestanka, počasi ah s strašno sigurnostjo. Ljudje beže, koder se prikaže sivi val drobnih, a tako strašnih živalic. Ako zaostane ovca ali koza, takoj izgine v trebuh nenasitnih glodalcev. Pa tudi večjim živalim so nevarne. Goveda, ko« nji, celo ljudje, vse je v nevarnosti za svoje življenje! Sovjetska vlada je pripravila celo voj« no ekspedicijo zoper to golazen s stru« penimi plini. Toda miši gredo hitro na« prej in jih vojska ne more doseči, ker v onih krajih ni železnic. Pobijejo jih siccr tudi na drug način na tisoče, a vse to se niti ne pozna in zdi se, da je miši vsak dan več. Poljska vlada je ukrenila vse potreb« no za sprejem teh neljubih gostov, ka« kor hitro pridejo v bližino državnih mej. Bati pa sc je, da tudi ona nc bo mogla mnogo napraviti zoper to grozno nad« logo. Kaj hoče čitati Američanka Današnja Američanka karakterizira bolj kot kaj drugega izid ankete, ki so jih priredili nedavno odbori ženskih či-tateljskih klubov v Ameriki. Vprašanje se je glasilo: Kal zahtevajo žene od založnikov? Večina odgovorov ima tale zmisel: Hočemo knjig, ki so vredne čitanja, predvsem avtobiografij, ki bi nas poučile o duševnem stanju kakega človeka in o prigodah v njegovem življenju. Hočemo opominov in zbirk pisem. Mnogi životo-pisi so brez življenja, kakor suhe cvetlice v herbariju, dočim nam drugi kažejo življenje in njegovo dobro stran. To niso suhe rastline, ampak sveže cvetje. Želimo dalje poezije, ki poje in vriska in more na naša srca vplivati, da pojo z njo. Ali so to prosti verzi ali rimana metrika, nam je vseeno. Glavno nam je poezija, ki sega v srce. Dalje hočemo upo-dobljajočih del, v katerih bi se zrcalilo življenje. Hočemo resnico, a nobenih pa-tologičnih razprav, ki spadajo v strokovne zdravniške liste. Umetnost je v skrbnem izboru, in nobena resnica ni gnusna. Mi ne potrebujemo dražil Pisatelj ne sme reči vsega, kar ve, med otroškim vrtcem in patologičnim zavodom je še neskončen prostor. Slikar, ki je seciral mrliča, da se pouči v anatomiji, tudi ne razgrinja pred gledalcem rezultatov svojih studii. Nam so patologični romani dolgočasni in smo mnenja, da mora umetniško delo predstavljati radostno čilo življenje. Vsa dekadentna literatura je obsojena na smrt. Nočemo tudi knjig, ki bi nam vsiljevale moralo; to hočemo iskati same. To so res zdravi nazori! Pri nas bi se od Američank lahko marsikaj koristnega naučili! _ Izumiranje praživali Zgodovina nas uči, da so izumrle dru« žine ogromnih živali iz prejšnjih zemelj« skih dob ravno v višku telesnega razvo« ja. Poznamo skoro dodobra orjaško vr« sto kuščaric, dinozavrijev, oklopnih rib, letečih kuščaric in mamutov. Razlagali so si njih pogin na naraven način s sta« ranjem. Kakor posamezna živa bitja prežive življenjske dobe mladosti in sta« rosti, tako so tudi cele vrste živali pre« šle v starostno dobo in izumrle. Proti temu pa govori dejstvo, da so se neka« tere vrste, kakor n. pr. somi, ohranile skozi več milijonov let in da tudi živali najnižjih vrst žive še iz pradob zemlje. Orjaška kuščarica, ki je bila 15 do 30 metrov dolga, je pač izumrla vsled ne« zadostne hrane. Malenkostne klimatične spremembe so zatnogle zmanjšati pro« dukcijo zanjo potrebne množine živil, imela je tudi silno malo možgan in se to« rej skoro gotovo ni znala uspešno ubra« njevati novih, inteligentnejših sovražni« kov, posebno sesalcev in ptic. Dognali so, da so orjaške močvirne ptice siste« matično uničevale mladiče in jajca ku« ščarice. Ogromni ihtiozauriji so imeli ude spre menjene v plavuti. Ko je morje odteklo s celine, so poginili. Ostali pa so še krokodili in želve, ki so si ohranili noge. Podobno je bilo z orjaškim jelenom. Po ledeni dobi je živel v severni Evropi. Takrat so bila tla pokrita z nizkim gr« movjem. Tedaj ni jelena prav nič oviralo silno rogovje. Ko pa se je kasneje raz« I vil močan gozd, so ga drevesa zavirala ! pri iskanju hrane in pri begu pred moč« ' neišimi sovražniki. Skoro gotovo je izumrl mamut vsled prevelikega razvoja zobovja. Mislili pa so, da je bil vzrok njegovemu poginu silen mraz v ledeni dobi. Temu pa ni tako, kajti gosti kožuh dokazuje, da se jc prilagodil toplotni spremembi. Moč« no pa so sc razvili derači. Današnji slon j rabi derače, da prelomi debla in si utre pot v gozd. Ko se je s prodiranjem le« du v severni Evropi redčil pragozd, ni« so imeli derači nobenega pravega po« mena in dela več. Zato so vsled nerab« Ijcnosti zrastli v ogromno dolžino in se zakrivili nazaj. Mamut jih jc zdaj nosil s sabo kot težko breme, ki ga je vse« povsod oviralo. V njegovi zadnji živ« ljenjski dobi pa ga je že zasledoval pra« človek, kateremu se ni mogel več upi« rati. I til na Sverglovjevi univerzi v Moskvi, j kjer se je slušateljem in učenjakom pred j vajal film. Film predstavlja dogodek, ko j neki proiesor hipnotizira svoj medij. Profesor je bil pri predvajanju tudi sam navzoč in je razlagal nazore podrobnosti svojega postopanja na sliki. Na nekega učenjaka, ki je bil prisoten v aveli, je razlaga tako močno vplivala, da j«; zapadel v hipnotično stanje, iz katerega se ni mogel prebuditi celih devet ur. S tem izrednim pojavom se sedaj bavijo vsi moskovski hipnotizerji ter ga tolmačijo tako, da je nastalo radi dvojnega efekta besed in slike, katero je imel učenjak pred sabo. Zdravniki menijo, da bi se dal pojav paralelne hipnoze znanstveno izkoristiti in s pridom uporabiti v zdravniški praksi. X Slučaj paralelne hipnoze. Moskovski listi poročajo o interesantnem slučaju paralelne hipnoze, ki se je pripe- Mo termalno fcopaliSče Lašba odprra bss leto «9?/a po 1. sentembpu SD °/0 popusta. Pravi angleški KOKS za industrijo in kovinske obrti v vsaki množini dobavlja JOSIP SVETIČ ljubljana Resljeva cesta 3, 1912-a Prvorazredni moderni brzopisalni stro) Vrhuneo fine 34 s mehanike L. BARAGA, Šelenburgova nI. ST0EW£R - REGORD. Trgovski pomočnik mešane stroke, star 23 let, zmožen tudi pisarniških poslov išče siužlie. Obvlada slovenski, srbohrvaški in nemški jezik. Hrana in stanovanje želi se v hiši. Cenj. dopise na upravo „Jatra;; pod ,,Takoj". 4837a Ravnokar dospele novosti po znižanih cenah I 1910» Velika izbira modnega nabita, nile, baržnna iti Perilo za dame in gospode« volnene ter svilene Jopice*.. -- - rokavice, nogavice - - Prodaja z 10 do 20 °/> popustom? MODNA TRGOVINA A. ŠINKOVEC nasl. K. SOSS ^ Ljubljana, Mestni trg št. 19. Novi zavoj za aspirmove tablete Naše aspirinove tablete "(Baye\n1 znano sredstvo za ublaževanje bolečin, dajemo od sedaj v promet v ploSčnaiih kartonih po 6 in 20 originalnih tablet (na kojih je na obeh straneh v polkogu vtisnjeno "Aspirin 0.5'^). Modro-bela-rdeča varstvena znamka, s katero je opremljen vsak originalni zavoj, ki ščiti pred ponarejevanjem. Odklanjajte vsak zavoj, ki ni opremljen z varsteno znamka Farbcnfabrikcn vorm. Fricdr. Bayer Co. Levcrkusen bei Kolu a. Rh. i 1 ^.BUt«-""- aspirin ASjp/ti/v" Medjimurski galopski in kasački klub priredi v nedeljo dne 21. septembra ob 10. uri predpoldne veliko konjsko razstavo z nagrado Medjimurskih težkih, poltežkih in lahkih konj, na katero se p. n. interesentje najvljudneje vabijo. Popoldne istega dne konjska dirka. Medjimurskega galopskena in kasačkega kluba sr Čakovcu. 4839 *83 PeridfCUS j Bee^°eV^ ~ thovna Mozarla 1 je dejal Svetlin. cOče so mi pove- ~ Dve sorodni duši sta se našli in se potopiU druga v drugo U ali vse... Bodi pripravljen! V jeseni se odloči. Ako pride ter spoznali, da sta ostal, mehki in dobri, kakršni sta bili v j moje pismo, se odpravi semkaj po očeta! \ Ljubljani ti najdem i dijaških dneh idealnega sanjarjenja in temnega hrepenenja...! službo m kupim hišico. Tam boste z,veh. Do smrti je oce J „ ... . , • n^oio co „m;rii in i .rnsnndar. notem bo tvoia last. Ali si zadovoljen;> Roman po ustnih, pisanih in tiskanih uirih ss?«®*"« jjj Neke nedelje je že proti koncu svoje pridige zagledal pred «j?boj v stranski klopi redovnika. Kaj hoče tu? Mar je vohun? Kdo je in odkod? — Po maši je prišel redovnik v župnišče: «Cesiiiam ti! Sijajno si govoril,» je dejal redovnik in mu ponujal desnico. «Ke! Glej no! Kaj me res ne poznaš več, Janko? Jaz sem vendar pater Benedikt, tvoj nekdanji šolski tovariš —> « Japelj! Evgen, predragih je vzkliknil Svetlin in objel patra. Do šeste šole sta si bila nerazločljiva prijatelja, poslej pa sia se njimi poti ločili. Japelj je moral k vojakom, a Svetlin je gimnazijo dovršil, šel v duhovniško semenišče ter je tovariša popolnoma izgrešil. Zdaj ga je videl pred seboj kot redovnika. Dva dni in dve noči je ostal pater Benedikt Svetlinov gost. Povedati sta si imela toliko! — Duša se je odprla duši, srce srcu. Vse, kar je morilo Svetlina, vse je zaupal starejšemu tovarišu; vse, kar je doživel in pretrpel, izgubil in rešil, kar je Se ljubil in negoval, vse je pater zaupal Svetlimi. In kadar jima je bilo najhujše ali najlepše, je sedel enkrat la, drugič oni za »SlVlll tinr:ii |ii t .n m« J^ i* ----o a » Svetlin pa se je odločil, kaj stori. Docela se je umiril in sel takoj energično na delo. Teden dni nato je dospel na Prelovo Svetlinov starejši brat Jože. Pisal mu je Janko. Jože je prišel z bohinjskih hribov, kjer je z drugimi delavci pripravljal lesotržcu hlode za izvoz. Čik je vzel iz ust in ga skril v hlačni žep, odkašljal se je, s tremi prsti je potrkal na duri in se oglato zrinil v sobo. «Hvaljen bodi —!» je pozdravil. <:Kaj bo? Tukajle sem?> In se je ozrl, zagledal klop okoli peci in sedel. Bil je dobričina, marljiv, trezen človek, samo počasi je mislil in počasi govoril. Po sobi je zadišalo po tobaku in smoli. Janko je stopil k bratu, mu podal roko in vprašal: «Kaj boš? Kavo — vino?> Potem mu je Svetlin povedal, čemu ga je poklical in česa se boji. je zaključil duhovnik. Jože je premišljal. cK meni ne moreta. V drvarski koči prebivamo, — osem moških,> je odgovoril končno in iskal po žepu čik. Med prsti ga je mečkal in oprezoval, kako bi si ga vtihotapil v usta. Toda brat duhovnik mu je gledal v obraz: cAii bi šel v Ljubljano? V hribih čislo podivjaš.> «Kaj bi tam? Gospod ni?em.> <-Boljšo službo dobiš v Ljubljani, oženiš se iu^skrbis za očeta.» rovoma o tem -fant ima že šest let, v šolo bo moral.. Janez, če bi lnlo to mogoče!> - Hitro si je porinil čik v usta, vstal in grabil brata za rokav. «0, o, ne govoriva o tem! Samo skušaš me in kar ie bilo najhujše ali najlepše, je seaei erntrai m, uiuyio um ^ ^ - , klavir ter igral, igral Cajkovskega, Verdija, Waguerja in j koj nri začneš pridigati, kakšen grešnik selila gospodar, potem bo tvoja last. Ali si zadovoljen?> ^Zadovoljen? Presrečen sem, Janez! Tako srečen sem, aa se mi kar v glavi vrti in kar precej moram nazaj v Bohinj, da povem Urški, kakšna sreča naju je doletela.> — In kar sam si je natočil še čašico brinjevca, ga dušknil in skoraj bi bil za' vriskal. <-Molči! A očetu nili besede!> je še dejal Svetlin, in že je bil očka v sobi. Strmel je, ko je ugledal Jožeta. vOdkod si se vzel? Pa kričiš, kakor bi bil na paši. Sram le bodi, divjak! ga je karal, a obraz mu je sijal od zadovoljstva. cTak vendar!* se je radoval siarec. 1» ta odjoror tn manlpolacljska pristojbin« (S Bi»V Slike za legitimacije Izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hlbšer, LJubljana, Valvasorje* trg 7. 1828 Najzadovljnejši boste ako naročita čevlje pri čevljarju Janku Kosu, Ljub-ijana-Rožna dolina. — Zanesljivi dobe na obroke. 19296 Pletilka dobro izurjena, ee sprejme. Martin Mallkota, Sp. Šiška St. 79. 19340 Vajenca za mizarsko obrt, sprejme M. Andlovic, Vidovdanska c. St. (i. 19312 Damski in moški klobuki se sprejmejo v preoblikanje. ■Moderni damski filc klobuki In drugi od 500 do K20 kron. — Se priporoča J. Stemberger, modistka, Dunajska cesta 9. 1SSS7 (dobo) Pletiljo reščo samostojnega dela na stroju, iščem kot sodelavko. Nasiov pove uprava „Jutra" 18959 Gospodična (učenka) kl ima veselje do trgovine, se naj predstavi v modni trgovini Srečko VrSič, Ljubljana, Selenburgova ulica 3. 1933S Žensko za čez dan iščem k enoletnemu otroku. Naslov pove uprava „Jutra" 19336 Učenec močan, poštenih staršev, kl ima veselje do trgovine, s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme takoj v trgovini mešanega -blaga Josip Zidan-šek, Spodnja Hudlnja, Celje 19361 Izprašan kurjač išče službe. — Naslov pove uprava „Jutra". 19331 Trgovski uradnik prakso, vešč vseh pisarniških poslov. Išče službo. Cenjene ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Stalna služba 9830'"'. 19226 Ekonom (samski) kl ima z odliko dovršeno kmetijsko šolo ter večletno prakso na graščinskem posestvu, išče mesto oskrbnika na veleposestvu Dinamo HP 1, 275 voltov, 2.4 Amp.. se proda. Naslov v upravi ,, Jutra". 19402 (Dijaška) Fisame, pozor! Proda se večje število pisalnih miz v jako dobrem stanju. Kje, pove upr. „Jutra" 19219 D- K- W. motor v najboljšem stanju, proda za 2250 Din Ivan Zobec. Sp. Gameljne 17, p. St. Vid 19222 Resnim kupcem vil, stanovanjskih, trgovskih, i . gostilniških in obrtnih hls j JL>l.UtK ln posestev, kmetskih po- , se sprejme na hrano ln sta-sestev, graščin, mlinov, žag novauje v bližini srednjo ali stavbnih parcel, nudi naj- tehnične šole in realke. Na-večjo izbero P.cailtetna Pl-islov pave uprava „Jutra". sarra II 1SS7 j 19010 «Posest», d. z o. z.---- Ljubljani, Sv. Petra c. 24. Dve dijakinji sprejme uradniška družina na stanovanje ln hrano po nizki ceni. — Naslov pove uprava .,Jutra". 18652 rui-kaki-graščlni. ^S™ nad Ljub.jano. pod šifro ..Oskrbnik" pri upravi „Jutra". 1932S Kočijaž samski, vajen konj v vozu hi pod sedlom, doslužea ka-\ aierist, se išče 7.a gosposko hišo. Plača 500 Din mesečno, .■bleka in vsa oskrba. Le raki prosilci, ki niso udani pijači, pridejo v poštev, ker prva pijanost je vzrok odpovedi službe. Ponudbe pod ,.Trezen kočijaš" na upra^ o .,Jutra". 19270 2 izdelovalca cementne opeke (gladke oblike), katera sta že izvežbana, Išče Janko Karlovšek, šmarjeta. Dolenjsko. H 19254 Špana (šafnerja) izurjenega pri ekonomiji, energičnega, išče graščinsko oskrbništvo Bo-Stanj ob Savi. — Po mogočnosti osebna predstava. 19365 (iščejo) Blagajničarka ki je obenem vešča tudi drugih pisarn, del in strojepisja želi mesta. Naslov v upravi ,Jutra". 19247 Pošteno in vestno dekle staro do 30 let, kl razume »uho in hišno delo v boljši ruši, se sprejme takoj, ali p.i tudi dekle, ki razume sa-iao nekaj kuhe, ki je pošteno in ubogljivo. Naslov v upravi „Jutra". 19228 2 čevljarska pomočnika sprejme takoj Josip Stel-Ljubljana, Cesta na Dva šoferja . mea, zanesljiva, vestna ia mirna, popolnoma vešča a\ to-mehanike, iščeta službe. — Cenjene ponudbe ua upravo ,,Jutra" pod šifro „Zanesljl-va 9S83". 19411 Gesli poučuje bivši učitelj konservatorija po znižanih cenah. — Naslov pove uprava ..Jutra". 18435 TRIMESEČNI TEČAJ telesne tehnike, ritmične giinn. in plesne plastike (za začetnike) otvori b 1. oktobrom t. 1. Lyda Wisia-kova. — Prijave kakor tudi vsa tozadevna pojasnila se dobijo v Ljubljani, Sodna ulica B/L, levo. 19244 Tečaji živih jezikov Srbohrv., nemščina, francoščina, italijanščina in angleščina. po praktični Bcr-litzovi metodi. Vpisovanje in pojasnila od 16. do 21. t. m. od pol 6. do pol 7. zvečer v Beethovnovi ul. 7. pritličje, levo (zgradba ček. uradaj. S. J. Jera«, prof. 19233 Strokovni tečaji j dopoldanski kuharski tečaji. 1 tečaji za šivanje perila in umetnih vezenin — na dekliškem zavodu ..Vesna" v Mariboru, se pričnejo dno 3. oktobra. Prijave se sprejemajo do 25. t. m. v rav-natcljski pisarni zavoda. 19121 Zeissov daljnogled dobro ohranjen, se proda. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod šifro »Daljnogled 9GS2" 19047 Perje kokošje, gosje In gosji puh ter račje, oddaja vsako množino po zmernih cenah tvrdka E. V aj d a, Cakovec. 1883 KupJUnrl Kupim suhe gobe po najvišji ceni ln vsako množino. — Ponudbo z navedbo cene z vzorcem na: Ivan Sever, Velenje. 19374 Suhe gobe kupujem vsako množino. — Ponudbe z vzorci je poslati na: Kaneklin Umberto, do 17. septembra Jesenice, hotel „Paar", od 17. sept. do 19. sept. Kranj ,,Stara po- Soba se odda s posebnim vhodom, lepa in čista, samostojnemu gospodu z odlično hrano in celo preskrbo ali brez. Vpraša se v Pražakovi ulici 11, I. nadstr. 19327 Zamenja se lepo veliko, solnčno stanovanje v ccntru mesta, obstoječe iz 4 sob in kabineta s pn-tlkliuaml z minimalno najemnino z lstotaklm manjšim stanovanjem. — Ponudbe pod .Hitra zamenjava 9605' na upravo „Jutra". 18853 Opremljeno sobo Dijak ee sprejmo na stanovanje ln Lastna" soba z elektr. razsvetljavo. Pojasnila v Dalmatinovi ulici št. 10, pritličje, levo (od 8.—15. ure). 194C8 Posodim takoj 50.000—60.000 Din proti dobrim obresUm ln lntabula-cijl na prvo mesto. Pristopim tudi kot družabnik k dobro i-ločemu podjetju v Ljubljani. Ponudbe na upr. Jutra' pd Šifro ..Gotovina 50.000/9291". 18412 Družabnik za mizarsko obrt se Išče. Kapital 7000 Din, soba na razpolago. Naslov v upravi „Jutra". 19267 Iščem družabnika ..„ ------------ , ali družabnlco s 30.000 do hrano pri boljši družtnL — 40.000 Din za dobro idočo trgovino na deželi. Dopise na upravo ..Jutra" pod šifro Trgovina, Savinska dolina" " 19256 Stanovanje brez hrane, za učenko meščanske šole. se Išče. — Naslov pove uprava ,,Jutra" 19409 Dva dijaka 1,—4. razreda srednje šole. Zaloga klavirjev ln planlnov, najboljših tovarn" Uosendorfer. Czapka. Ehr-bar, Scbwelghofer. Original Stingl itd. Jerica Hubad. ro). Dolenc. Ljubljana, Hilšerjeva ulica St. 5. 103fl Pianino dobro ohranjen, se kupi. — Ponudbe z naslovom in navedbo cene na upr. „Jutra" pod „P:aniao 9842". 192SC Izgubil se je otroški marlnarskl suknjič, v smeri Ambrožev trg— Martinova cesta, opremljen s številko 33. Najditelj naj ga odda proti primerni nagradi v gostilni pri ..Na-c-etu" (Banko), Martinov.-, cesta 3. 18371 s posebnim vbodom lSče za- 1 prejme uradniška družina v ■ __1. T"1« . - ukllnn I o hrnnn in dtM. konskl par brez otrok. Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Opremljena". 19263 Opremljeno sobo z dvema posteljama, po možnosti s posebnim vhodom, v mestu, iščeta 2 gospodični. Ponudbe na upravo „Jutra" pod ,,Mirni 9S90". 19420 Na stanovanje se takoj sprejme gospod. — NaBlov pove uprava „Jutra" 19400 Ljubljani na hrano ia stanovanje. Naslov pove upr. „Jutra". 19406 Trgovina meš. blaga v prometn. kraju nad LJubljano, se odda v uajem, oz. proda takoj z vso opravo in zalogo blaga. — Poleg jC tudi stanovanje dveh sob in pritiklin. Potreben kapital Izdelovalci KOpit 200.000 Din. — Ponudbe na (strokovnjaki), naj upravo ..Jutra" pod značko naslov^evlikrskl ..Mala najemnina 386719353 i £drugi v Brežicah. 10358 Za~novoporočence „ trgovskega poklica, se nu'" ' fcimih in sploh z vso ugodna prilika z nakupom : po opravo, se radi dobro vpeljane, več let ob- ^J^s 1 v najcnJ s8 blagom a°VGorenjsieoi V « ^pa svetla _de^: Naslovi dijaških stanovanj se dobijo pri ge. Llkai, ; vso opravo in laiogu, Poljanska cesta št. 87 (vila tuljj stanovanje z vsem po Bergman). 10156 trebnlm pohištvom, obstoječe I iz 2 sob in pritiklin. Potreben kapital 300.000 Din. — opremljeno je vse v proilem . ..._______ t n-.ii^Ka na I prodajo sc nudi trgovina ee. Likar,! vso opravo in zalogo, kakor niča — Naslov pove upiava „Jutra". I91"5' Sadno drevje in trsie naročujte vedno le pri I. slov. drevesnici I. Dolinsek, Dve prazni sobi oziroma malo stanovanje ▼ novi vili, se odda stranki brez otrok. Cena 750 Din mesečno. Plačati je 6 mesc-i-ev naprej. — Naslov pove uprava ,,Jutra". 19405 Dobro idoča trgovina event. tudi podružnico, prevzamem na odplačilo proti kavciji, v mestu ali na deželi. Prednost modna stroka. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod „Dobro Idoča". 18460 1000 Din Sta" in od 20. do 21. sept. unvanje. obstoječe iz 1-2 upravo ,.J> Ljubljana, hotel ..Tivoli". - 1 sob in kuhinje v mestu ali ?««?» bodočnost". ■.......t bližnji okolici. Plačam do- Pn^snifa I--- nagr: de dobi kdor preskrbi ruii-ni Ič-ianski družini sta- s-oriia Pozor! Redka prilika! Gostilna (restavracija) pri Celju, na zelo prometnem industr. krajv.s $u~novo!'^Ponudbe""na | stT' Pavel. Savinjska dolina, upravo ..Jutra" pod šifro j Kakovost ln cene brezKon-i-eodnost na Gorenjskem 1 kurenčne. Jesenskemu s«ie 9866". 19352 nju dajte prednost ■ Podzastopnike za dobro idoč patentiraš predmet, se išče v vseh vetjih krajih Slovenije, kakor: Maribor. Celje. Ptuj. Novo mesto. Kočevje. Kranj, Jesenice, Kamnik, Kakek. Loj itd. Prednost imajo elcktro-nega značaja, riom«« (tehnična podjetja. Potreben jo akademično Izobraženi. — kapital par tisoč dinarjev. Lc resne ponudbe s sliko ra i ponudbe na upravo ,,Jutra_ upravo ..Jutra" rod ..Lepa ! poa ..Dober zaslužek 9860 . 19347 I 193jO Ženina želi gospodična 6redr.Jc sta rosti. izobražena dobra go spodlnja odkritega in mir nega značaja. Prednost ima Absolvent meščanske šole, želi mesto pis. praktlkunta. Naslov v upravi „Jutra" pod značko ..Praktlclram". 19111 Loko št. 22. 19217 Perfektna hišna fc išče za takoj. Naslov v upravi ..Jutra". 19414 Kuharica se sprejme. — Naslov pove uj.rava „Jutra". 19416 Samostojna kuharica srednjih let, z dobrimi spričevali. se sprejme k majhni družini (štiri osebe) izven Ljubljane. Nastopiti je la-Koj. — Naslov pove uprava .,Jutra". 19403 Služkinjo mirno, pridno in pošteno sprejme naudčiteljeva druii-M (3 osebe) v ljubljanski polici. Imeti mora veselje do otrok. Nastop 1. oktobra. Naslov pove uprava „Jutra ' 119399 Katera tvrdka bi sprejela gospodično z enoletno pisarniško prakso kot blagajničarko Ponudbe pod Marljiva 98S2". 19401 Učenka poštenih staršev, želi stopiti v trgovino z meš. blagom. Naslov pove uprava „Juira ' 19413 Kesneje pa Milano deli' Orso 6, Italija. Prevzamem v zastopstvo zalogo prvovrstne firme. mi-s I. Via | bližnji okolic"!. Plačam do- ^"^oT proda. Pojasnila naprel^Naslov' po^^up^' ^ ^imin PFajs. gostilničar .Jutra", 19418 Kupim morale Storai. 19105 Sobo 7. uporabo kuhinje, se odda proti nagradi zakoncema (če mogoče uradnik)^ brez otrok. Konservatorist ______ _________ V. letnika, šole prof. Rav- smrekovi I. in II. vrste v |---—----i______ nika. želi poučevati klavir Asak! množini. Cene v lirah. ,, , i ... Brusač lo reBne reflektante. — Gre franko Postojna z navedbo ^"t sostanovalec 1 Krojaška delavnica ; c. _„,. 7Banstva -i gosoodič- iudi na dom. Naslov pava dobavnega časa. Ponudbe na j se sprejmo gospod. Naslov ^ • ■ " ■ B,arošti 25 uorava „Jutra". 19360 upravo ..Jutra" pod značko , p0ve uprava ..Jutra". 19337 zelo dobra, vpeljan posel v o aH vdov o t sta. osti zo ..Morali"! 19273 i _-_________| lepem kraju na otoku hrvat- ! do_ 30 let. Prednost imajo 201etna gospodična | Delikatesna trgovina lzvežbana gostilniške In me- i na novo ustanovljena — se i »arske obrti s 100.000 Dm ,-cnjenemu občinstvu pripo-i premoŽenja, želi poročiti go- roča. Cene nizke, postrežba ' spoda enakeca stanu; vdov- solidna. Fran Kos. židovska iščeta gostilno na račun ta- ci Di60 izkijučeni. Ponudbe ulica. 19120 koj ali pozneje. — Pismene s ki se vrne, na upr. ponudbe pod šifro „Zanesljl- jutra ' pod šifro ,,Rožica". \a 2538" na upravo „Jutra ' Tajnost, zajamčena. 19310 19291 I Dve gospodični Manipulantka popolnoma Izurjena v ocivet-niškl i'isarni, slov. stenogra-finja in strojepiska, želi spremeniti s 1. oktobrom mesto. Ponudbe na upravo ,Jutra' pod ..Manipulantka" 19345 Inštruiram liižjcšolca. Cenjene ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro ..Vesten PS80". 19373 Starejšega gospoda kl bi me poučeval v nemščini. iščem. Ponudbe je poslati na unravo „Jutra" pod ..Vztrajnost". 19341 2—3 opremljene Raket so iščejo, nairaje v šentja- rabljen, se kupi. - Ponudbe kohskcm okraju Ponudbe na ni upr. ..Jutra- »od šifro ! upravo ..Jutra" pod značko ..Raket". __lepem Kraju ua uw»» •«• : —' ---- " , ! suoga Primorja blizu Keke. ! me, ki posedajo k sobe 'se proda radi izselitve viza delavnico — (1 inozemstvo. Naslov Jutra". upravi 1S918 ak lokal _ _________ (otrok nI .adržekj. Ponudbe pod šifro - J [IU juus ............ pod šifro | upravo Jutn 19370 I ..St. Jakob . _____ i---- ; ..Zvezda i ..Jutra" sreče" na v Celju. upravo 19360 19395 Kupim 19339 Gospodinja Samostojna gospodična, srednje starosti, spretna v do-inačinstvu, perfektna v gospodinjstvu, išče mesta pri samostojnemu gospodu. Ponudbe na podružnico ..Jutra' v Celju pod šifro ..Ljudmila" 19359 Soiina oprava lepo renovirana, se proda po nizki ceni. Naslov pove uprava ,,Jutra". 19372 proti takojšnjemu plačilu pri odjemu, bukove hlode v dolžini 0'05, 1'—, 1'05 in 3 '15iii, debelina od 25 cm naprej : bukove hlode od 2'50 j___________— m dolžine naprej, debelina ..__„„:;i.. od 30 cm naprej: .bukova in Proti posojilu hrastova drva ter oglje: — : ail primerni nagradi cdsto-smrekove desko III. vrste. pira stanovanje takoj v novi , . ._______t„ i.„i i r.i! . - ______....... Kdor mi preskrbi | Znanja žeH rzir. odstopi gostilno v na- | primernim prejem z Inventarjem ali brez ^ f svrho možitve v Ljubljani dobi takoj Din COspo