ROSVETA LETO—YEAK XXIIL v načrta ima rasne Ntamtlčne" ukrepe in reforme ca enfor Baraki aparat VVashlngton, D. C. — Predsed-sednik Hoover je v nedeljo obvestil merodajne kroge v kapito-lu, da v pondeljek predloži kongresu poročilo Wickershamove komisije o pobijanju zločinov; o-benem predloži svoje priporočilo, ki se bo predvsem tikalo izvajanja prohibicije. Hoover je pripravil razne drastične načrte, Id imajo izpreme-niti sistem Jzvajanja Volsteado-vega zakona. Med drugim, priporoči, da se prohibični aparat loči-od zakladniškega departmenta ' in priključi justičnemu depart-mentu. Vest se tudi glasi, da bo Hoover zahteval posebna sodišča, ki se bodo bavila samo s slučaji kršenja prohibicije. Hoover jeva poslanica bo signal za nov in besen konflikt v kongresu. Poslanci obeh ri>oroic bodo spet razdeljeni v tabora mokrih in suhih. Mokri in suhi so že mobilizirali vse svoje sile za veliki besedni boj. Vse drugo za-konodajatvo se bo moralo umakniti in kongres se bo sukal okoli "silno važnega problema," kako potlačiti "največji zločin" v deželi — "zločin" opojnih pijač. y ' čikaška finančna kriza Bankirji izrabljajo situacijo v svojo korist čna korupcija in graft sU^ ^[f^bw^U^oíaMS- Kongres potrdil tisnila meatno upravo na rob finančnega kaosa, nad katerim je visela v zadnjih dveh letih. Radi finančne krize so najbolj prizadeti mestni delavci, ker ni v blagajni denarja za njihove plače. V zadnjih mesecih je mestna uprava najemala posojila od bančnih institucij, ki prav pridno izrabljajo finančno krizo v svojo koriat. Banke so napravile že dosedaj nad tri milijone dolarjev samo na obrestih od posojil. Dokler bodo banke poso-jevsle mestu na račun davčnih dohodkov, bodo imeli politikaši dobre časa. Oddajali bodo lahko milijonske kontrakte, pri katerih se lahko kaj "poatransko" zasluži. Cikaška mestna uprava je bila v rokah bankirjev in Jav-nonapravnih družb deloma Že poprej, sedanja situacija pa jim je izročila Še več moči v njihove roke. Skoro vse branže mestne uprave so na robu finančnega propada. Učitelji so le s težavo prejeli svojo plačo med prazniki, mnogi mestni uslužbenci pa je sploh niso prejeli. Enaka poročila prihajajo tudi iz nekaterih drugih mest srednjega zapada. Bankirji imajo danes glavno besedo pri mestnih upravah In so postali vsemogočni politični bossi. Ponarejanje ameriških vizumov Varšava, IS. Jan. — Več koš 40 oseb je bilo aretiranih v Varšavi vsled izida preiskave, ki je odkrila, da so ponarejate! potnih listov dobili v roke ameriški konzularni pečat za vizuma. Zapletenih je tudi nekaj ualuflbenoev v ameriškem konzulatu. Kolikor se je dognalo, je več sto oseb prišlo v Združene države S falsifl-c i ranimi potnimi liati, za katere so plačali od $600 do $700 vsak in v par slučajih tudi po $1600. Milwaukee, Wie. — Ben O. Finke, velika zveeda med prohi-bičniki v tem mesta, je bil te dni sposnaa krivim pred zveznim nod iščem, da je vael $1000 podkupnina od butlegarja. Cika ga pet let tapora, če ss ne ia- GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Chicago, m., torek, 14. Januarja (January 14), 1*30. finr SWT i. Lavnáala Ave, I Offlaa si PeMfcatfaai Lavaéak Ave. ¿•muy ta. UU. «t Um »—t mtnm 4* «f Oni «C Smk 0, liti far atiting at apadti rata oí paataga Papal in "zakleta" dota IS. Jan. — Belgijska ki ae je zadnji teden poročila a italijanskim kron-princem. Je prinesla v Italijo približno štiri milijone dolarjev dote., Na velikem delu te dote pa počiva madež "pro-kietatva." To ao dragulji in diasnanti, ki eo bili nekoč laat mehiškega eeaarja Makeimi-Ijena ta njegove vdove Karlo-te, Id je zblaznela, ko je bil Maksdmiljan ustreljen v Mehiki. Na rimskem dvoru je zavladal strah prod ^emi dragulji In Čuje ae, da naprosijo papeža, naj jih požegna In a tam odžene "zlo prekletstva." Hoover la Stimson apelirala na amorlike Javnost Noben se ae zavzema za svetovno razorožitev, ki je uključe-na v pogodbi Lige narodov, za katero se je Amerika savte-mala na verssljSkl konferenci Waahin*ton, D, C. — (F. P.) Predsednik Hoover In državni tajnik Stimson sta izdala poziv na ameriško ljudstvo, naj podpira program za omejitev o-boroževanja in morebitno redukcijo bojnih ladij, o katerem vprašanju se bo razpravljalo na konferenci v Londonu. Ljudstvo m vlade petih držav, ki bodo poslale svoje zastopnike na londonsko konfsrenco, je dejal Hoover, so Iskreni in v resnici žele sklenitev pogodbe, ki bi ukinila tekmovanje in konstrukcijo bojnih priprav na morju. Ako se sprejme pogodba za redukcijo bojnih ladij, bi to po- zadstih narodov. Konferenca bo morda trajala več mesecev in je najvažnejše mednarodno zborovanje, ki se je vršilo v zadnjih letih. Program svetovnega miru je v veliki meri odviaen od sklepov, ki bodo storjeni na tej konferenci. Pričakujem> da bo a-merlško ljudstvo stalo na strani delegscije, ki je odšla v London t dobro voljo, da sodeluje pri načrtih za svetovni mir. Btlmson je naglašal potrebo kooperacije« da se doseže dogovor za redukcijo bojnih ladij ( Hi submerink. Hoover niti Stimson, ker sta menda oba v strahu pred velikimi ameriškimi militaristi, nI omenil splošne svetovne razorožitve, kot jo uklučuje pogodba Lige narodov, za katero se je A-merika zavzemala na versajlak! konferenci L 1919. Zvezni ailnfbonol in or-ganhatorliaa kampanja Unija pričakajo, da bo pridobila SO,000 novih članov > Waahlngton, D. C. — (F. P.) —Narodna federacija zveznih ualužbencev šteje danes S68 lokalnih unij. Sedaj se je zavzela, da prične s kampanjo za organiziranje vseh delavcev, ki so v zvezni službi. O pripravah za u-spešno kampanjo fe je razpravljalo na konfereticf, ki ss js vršila 7. Jan. v glavnem stanu u-nije v Washlngtonu. Skušalo se bo organizirati zvezne uslužbence, ki so uposleni v uradih na Filipinih. Portorikl, Panami, Ha-waiiju In v drugih ameriških kolonijah. Uradniki federacije so ss o-glaslll pri predsedniku Hoover-ju, kateremu so pojasnili načrte kampanje. DaN ss Jc predaednik strinjal s njihovimi nsčrti, nI bila podana nobena izjava. Chicago. — Gavin Blair Me Enroy. gledališki magnet, o katerem pripovedujejo, ds je zapustil šest milijonov dolarjev, ss je v soboto ustrelil. Ze vzrok navajajo, de mu je bilo dolg čas, ko ae je žena ločila od njega Ia o-trod so odšli g aja US», Aet of O*. 1, Iti 7, mUim-ImS •• J um 14. 191*. Yearly ŠTEV.—NUMBER 11. PREGANJANJE NAMKALCEV Pravica delavcev do atavke, tero je proglasil Callesov žlm, nima več veljave ka re- New York. — (F. P.) — Per-sekucije radikalnih delavcev v Mehiki ao znamenje nove politike, ki je zavela v državi, odkar se je Mehika podala imperialističnim zahtevam Amerike. Clan tiskarske unije in radi-kaleč George Paz je bil te dni deportiran v Združene države, odkoder je prišel v Mehiko, da ae seznani t ondotniml industrijskimi razmerami. Paz pravi, da je neki večer udrla v njegovo stanovanje policija in ga aretirala brat sodnijskega dovoljenja. Zaplenila je njegove knjige, ki so vsebovale "rdečo" propagando In ga odvedla v zapor, kjer ni dobil dva dni nikake hrana. V zaporu je našel fy drugih jetnikov, ki so bili obtoženi radikalnih aktivnoatl. Ker nI bilo dokazov, da je bil Paz kriv zločinov, katere mu je policija obesila na vrat, je bil izpuščen Iz ječe in deportiran v Združene države. Pravica delavcev do stavke, ki je bila uveljavljena za čaaa Cal-lesovega režima, je danes brez vsakega pomena v Mehiki. Vlada je uvedla prisiljeno arbitra-cijo v Industrijskih sporih, kar pomeni, da delavske unije nimajo nič odločati. Paz je navedel kot dokas več štrajkov, ki so bili predloženi vladi v arbitražo in skoro v vseh slučajih so bili Machado vlala Kubo z liku» roko \ - - • »v ■ Val, ki se ae strinjajo z njegovo politiko, ae znajdejo v ječah Waahlngton, D. C. — Amerika se nahaja v zelo nerodni situaciji glede Kube, »d katero ima-ja*otovi finančni interesi velik vpliv. Ti so vložili ogromne vsote denarja v kubanske industrije in sedaj zahtevajo protekcijo od Hooverjevc administracije, ki se je izkazala tam interesom čez mero naklonjenja. Predsednik Kuba Machado, ki ga podpira administracija v Wa-shlngtonu, je velik tiran. Svojo politično moč izrablja a tem, da vrže takoj v ječe vse nasprotnike, ki kritizirajo njegovo politiko, Ako bo šlo t^koj naprej, je gotova stvar, da [ss bo o sadevi razpravljalo v kohgreau. Nekateri politiki v Washing-tonu ao mnsnja, da Amerika ns more storiti niče»r z odrom na situacijo na Kubi. Take govorice so bres podlage, kajti Plattov a-mendment je btlJSprejet v kongresu, da ss t njim savaruje življenja domačinor kakor tudi a-meriških državljanov, ki žive na Kubi. Nedavno sta bila aretirana dva urednika, ker sta v svojih člankih kritizirala Machadovo tiran-stvo in ameriške kapitaliste, ki izkoriščajo domadfne. Machado je t odlokom ratpestil nacionalistično stranko, kar se je bal vpliva, ki ga je imeja med pripro-stem ljudstvom. Zdi ss, da js Machado vlada ta da državljani nimajo več nobenih pravic, th pr Modifikaeljf delavskih zakonov v Mehiki bo v prilog podjetnikov. V tem oiiru je bila tipična stavka telefonskih uslužbencev v Tamplcu In Jaliscu. Arbitražni odbor je podal razsodbo, da je bila stavka nelegalna in delavci so se morali vrniti na delo, ne da bi bilo ustreženo njihovim zahtevam. I-mena voditeljev stavke so bila stavljena na črno listo in pozneje so,bili odslovljent od dela. Pat pravi, Ia levo krilo v de* lavsklh unijah nima nlkakih pravic in da se tudi desnemu krilu kratijo ob vsaki priliki. Terortafm na Poljskem t Socialistični poelansc napaden In pretepen Varšava. — Državni poslanec Pragier, član eksekutlvnega odbora poljske socialistične stranke, ja bil nedavno napaden v Pruszkowu in močno pretepen. Drhal Je navalila nanj, ko je skušal govoriti na shodu, ki gs je sklicala soc. stranka. Napad na Pragierja js orgsnizirals nacionalistične organizacija, kateri načeluje član ministrstva Mo-raeseorski. Pragier je moral Iskati zdravniške pomoči v bolnišnici. Od napadalcev je bil samo eden aretiran, a je bil pozneje na sodišču oproščen. Ostali napadalci niso bili niti obtoženi niti ss nI pod-vzela akcija, da ss jih aretira. kordukarijo Rim, IS. Jan. — Papež Pij XI. je Isdal encikliko, v kateri je iz-aul ogenj ln žveplo na moderno koedukacijo ali skupno šolsko vzgojo dečkov In deklic. Obenem je napadel šolakl pouk o spolnih atvareh. Papež pravi, da mora biti šolska vzgoja ločena za oba apola in ddkllce morajo Imeti drugačen poduk kot pa dečki. Da-I je pravi papež, da mora cerkev Imeti pfvo besedo o vzgoji mladine, druge besedo naj Imajo starši in šele tretjo Ima država. Država si naj pridrži vojaško vsOanJe moških "kolikor je to potrebno ta njene Interese". Kn-clkliks ne omenja Italije, temveč Obdeluje to vprašanje v aplo- tretji- no zakonov, ki so bW predloženi v zbornici Mežico City, — Mehiški kon-greš se ja zaključil in za seboj je pustil mnogo, predlog delav ske zakonodaje, ker nI bilo časa, da se jih sprejme sil modificira. Ena tretjina od predloženih zakonskih osnutkov js bila sprejeta sli modificirana, ostali bodo morali čakati na drugo zasedanja kongresa, ki se snide septembru. Spremembam v delavski zakonodaji so ostro nssprotovsll inozemski trgovski Interesi, v prvi vrsti ameriški, ki imajo svoje tovarne v Mehiki. Ti interesi pričakujsjo, da dobs na svojo stran novoizvoljenega predsednika Rubia, da bo vplival na kongres proti sprejetju predlog, ki so v škodo tujezemskim irrve-storjem. PREPIR V BELGUI RADI ZAROT PROTI KRALJU Vprašanje, če so saroto skovali fašlatl ali antlfašlatl, še nI rs-šeno Braneti, 18. jan. — Vodilni belgijski Usti imajo te dni sani mlvo polemiko. Bavijo se s vprašanjem, kdo je akoval neko taro-to proti belgijskemu kralju ln kraljici, ki je bila odkrita tik pred poroko kraljeve hčere s ita lijanaldm kronprincem. "Soir" sumi, da ja bila zarota delo Italijanskih fašistov. BelgU ska princesa je baje pred svojo poroko izrekla željo, da bi njen ženin Izposloval Izpustitev političnih jetnikov v Italiji. S tem bi se omililo javno menja v Belgiji proti fašismu in njsnl šsnitvt s Italijanom. Tedaj ao fašlatl skovali zaroto» da ohladijo prinoeso napram političnim jetnikom. — Nasprotno pišs "NaUon BelgiT da so zapleteni anti fašist i, ki !• majo avoj glavni stan v Parizu. I Vpitja bolezen pobrala tretja žrtev x Washington, D. C. — Tretja oaeba, ki je umrla za novo boleznijo, katero razširjajo papige, Je podlegla v soboto v Froeportu, Ps. Število obolelih js vedno večje. Bolezen se js pojsvlla v hišah, kjsr Imajo papige—Medtem je prišla vest ls Baltimore, da js ondotni bakteriolog Herbert C. Ward izoliral bacil nove bolezni. Bacil je podoben onemu logarja aH tifuaa. Walt senika, da je prejel denar od Lew loe Springfleid, III. — John J. Watt, bivši predsednik National Minors unije, Id Js bil nedevno izključen Iz te organizacija, je podal isjsvo, v kateri senika ob-dolžitev, da js prsjel vsoto de-nsrja od John J. I^wisa, ali da se je bal nastopiti pred ekaeku-tlvnhn odborom, prodno gs Je lzklJučil.~:To obdolžltve proti Wattu Ja Izrekal Pat Toohey, tajnik NMU. miH Trtnešvar, Rumunija, 18. Jan. — "ftchwabeitbenk"* i 28 po-družilicami v Banatu je zaprla vrata. Med vlagatelji je Izbruh-nila velika panika. Konskrlpolja kapitala v vojnem lissn Senator DIH js dejal, da je Rae-dova rsHoluclja bluff Washlngtšn, D. C. - (F. P.) Senator Dlll is državs Wa-shlngton ja lmsnoval Reedovo resolucijo, katero je sponslrala Ameriška legija, navaden bluff. Resolucija ja vsebovala točko, da se podvsame študija, kako naj ss izvsde konakripclja kapitala v vojnam čaau. Reed ja predlfltll resolucijo v senata O, januas^a, Dlll je dejal, da bi bila vsaka «tudija za konskripcijo kapitala v vojnem času brespomsmbna, ker Je jaano, da se ne .mora storiti nlčessr v tem osiru, kajti a msrlška konatitucija prepoved u je zaplembo privatne laatnlne Lastnina, ki jo vtams vlada, mora biti plačana. Človeška Kvtja-njs so zaatonj in z njimi sa lahko razpolaga v vojnem času, ns pa ■ privatno lastnino. D1U ja Ree-du sugeatlral, nsj izdela ameiKt-ment h konstltucljl, ki bi dovoljeval konskripcijo kapitala bres vsake obveznosti napram laetni-kom, ako Je odkritosrčen v avojl zahtevi,- Reed Je pozneje sam prisnal, da ss ns more atorltl ničesar v tem odru, ako se prej ns sprejme dodatek h konstltucljl. Vse, kar vlada lahko stori, je obdavčenje dohodkov od dfvfciend, ki Jih vleče kapital. Ženska konforonoa v " Otvori ae 4. junija Ia be trajala tri dal I/ondon. — Nerodna konferenca delavskih žena ss otvori 4. junija v Kingswsy dvorani. Delavske žene se snidejo aa konferenci letno In ss vrši pod gvspl-djo delavska stranke. Na fboro-venjs pridejo delegatlnje od ženskih strokovnih unij In saetop-niče sadružnegs gibanja v Angliji. Delegstlnjs nsmeravajo uprizoriti veliko demonstracijo zs svoja pravice po končanem zborovanju. Za angleško žensko delavsko gibanjs bo konferenca velikega pomena. Nekateri dele je preval, dragi Clevelend, O. — Mestni upo-slovami komisar B. C. Aeiple a-pellra na podjetnike, da aklnejo čezumo delo v svojih tovarnah. Selple Je pod vzel to ekeljo, ker ja slišal, da so v nekaterih tovarnah delavci prialljenl delati čas-urno delo, na drugi atranl je pa veliko detevcev brez dela. fteipls podpira pri Uj akciji Harry Mc-Uughlln, predaednik državne delavske federacije. Nadaljnih 23 smrtnih ob-aodb v Rusiji Moskva, 18. Jan,—Uradno sovjetsko časopisje poroča o novih amrtnlh obeodbah. Trinajst onsb je bilo obeojeaih na smrt v Berdlčevu radi kontra-revolucloaarstva. Obsojenci so večinoma bivši vojaški oficirji. V Dnjepropetrovaku je obaodba sedela štiri belogar-d iste, ki ao prianaU, da so umorili ISO komunistov. V Urupinaku je obsojenih na smrt šsat kulakov, ki ao odgovorni aa nemire, pri katerih >s bilo več sovjetskih uradnikov Ia revnih kmetov ubitih. Kompanljake nnlje In so-olalenprsobrat želesnlčarjl pri Psnnsylvaaskl šslsaald aa prlalljanl kupovati dslnlcs Altona, Pa. — (F. P.)—Uprava pennsylvsnske železnice ss Js prod časom bahala, da njeni delavci lastyjsjo skoro 60% dslnio ln da js na ta način pripomogla do mlrnsga socialnega preobrata. Povest js siesr drugačna, kajti znano Js, da mora od 50,- 000 dslavesv vsak plačevati dva dolarja na msssc na dslnlos. Resnična socialna revolucija na tsj železnici bo Izvršena šsls tedsj, ko bodo šslesnlčarjl prisl-UU predssdnika U družba W. W. Atterburyja, da prsneha t bojem proti žslssnlčarski organizaciji. Mnogi žslssnlčarjl ss šs spominjajo stavks Is 1. 1982, ko je šelesnlški družbi prišel na po-moč ivssnl justlčnl tajnik Daug-hsrty in državna policija, ki Js bila v službi šslssniška da so pomagaH stre« i lesniškfh dslavesv. \ Unije Imajo še močan vpliv na šelssničarjs pri pennsylvsn-skl železnici, akoprav družba ns prlsns ln ns dopušča organizacija med svojimi dslavci. Atter-bury js ustanovil kompanijalm unijo, ki ns pomeni nlčsssr sa ŽslsznlČarjs, ksr ss Attsrbury lshko igra s uradniki ts organizacije ln morajo pleaatl po njegovi volji. Mssdna pogajanja ns pomsnijo ničeaar, kajti družba dovoli ¿višanje mesds svojim delavcem ls tedaj, ko na drugih želesnlšklh progah organisirsnl železničarji Izvojujejo svojs zahteve. Kadar bodo želesnlčarjl pri pennsylvanski Žslssnicl ustanovili svojo unijo, ki na bo pod nadzorstvom družba, šala tedaj bo prišel aoclalnl preobrat. Unij-sko gibanja ss razširja med železničarji ln morda ni več daleč ¿as, ko bodo želesnlčarjl pri pennsylvanakl železnici zopet v pravi delavski uniji. Davek aa prodnkto Zvssal urade Bi mani, da M lak davek zausjšal brsspaaslaaat 1 Washington, D. C. — (F. P.) — Kthelbert Stewart, zvezni komisar sa dslsvsko statistiko, ss ogreva za načrt obdavčevanja produktov, katerih ss letno Is-dels v vrednosti $90,000,000,000. Kn odstoUk bi prinesel letno devetsto milijonov; breme bi no-sili odjemalci. S tem bi ss zmanjšala brezposelnost In utrdils bi ae industrije, ki so sedaj prizadete. Vlada bi Imela na razpolago zadosten kapital ss financiranja novih Iznajdb v produkcij-akem obratu ln bi tudi drugače držela industrijo v sdravem ekonomikam stanju. Ako ss tak načrt sprejme, meni Stewsrt, bl bile snarhijs v Industrijskem življenju Amerike domalega odpravljena. DAVIS DO KHALU ZAPUSTIL SLU2D0 Mika ga ssoatoraka toga. Ca as doM te, aa bo "zadovoljil" tudi S governersko laat jo Waahlngton, D. C. — (F. P.) — Politiki v Washingtonu so trdno prspričani, da bo dslav-skl tajnik Izstopil Iz ksbinsta 4. marca. O izstopu aa govori le dlje čaaa, kajti Hoover ja že nekoč namignil, da si bo Izbral dru-gsga moža za načsinlka delavskega departmenta. To prav dobro osvetljuje Dsvlsovp Izjavo, ki jo js israksl v Phlladelphljl, "da so ne bo mogal protlvltl zahtevi ljudatva v Pennaylvanljl, ki šali, da sprajms kandidaturo ta avas-nsga senatorja." Primarne volitve ss bodo vrllls v Pennsylva-nljl prihodnjo spomlad. Porodila v listih, da js Davls konferlral i lastopnlkl delavskih unij v Phlladelphljl, so sa izkazale za navadno flkcljo. List "Union Labor Record" ns vs ničesar t' teh konferencah. Da bo Daviš iskal pomoč pri industrijskih mogotcih in pri delavcih, je rasvidno is njsgovih govorov, katera js lmsl pred ro-tarljsklml ln drugimi blsniškl-ml klubi. Daviš ima Is drugs načrta, a-ko ns bo uspel s svojo agitacijo, da ga volile! pošljejo v senatno sbornlco. V tem slučaju bo kandidat sa govsrnsrja ln pri tem opa, da ga bo podpiral politični boss Philadelphljs Vara» katara-mu ja bil odklonjen sedal v sa» natu radi voUlns korupcijo. V politični arsnl v držsvl Pennsyl- bltka pri primarnih volitvah, pa naj ss stvar sasuka v katerokoli smer. Federadla naskoél Ine s^MVwaanaMai ¡aampasa^p 20. jantarja Organlaatorična kampanja v južnih državah as saina prihod- Ht. Petersburg, Fk, — Ekae-kutlva AmsrUks dslsvsko federacije jo saključila, da ss kam-panja ta splolno organitiranje dslavesv v južnih državah ssčns 20, januarja, to js prihodnji pondeljek. Prvi naskok, se Jsvrll v Blr-mlnghsmu, Ala. Petdeset organl-satorjev pojde takoj nš dalo pod osebnim vodstvom prsdssdnlka Wllllama Oreens. Zelesnlškl kloikl IsvojsvsH višja Nov Iskal Keaf ■Ivee politično akrije Philadelphia. Pa. — Tukajšnji Nfmci ao uatenovili svojo lokalno politično organi taci jo In Jo priključiti Konferenci za pro-greši v no delavako akcijo. , I Wilmington, N. C. — Nad dva tisoč orgsnislrsnlh klerkov pri Atlsntlc Coast želosnlcl js ts dni dobilo tvlšanje mezde. Vsak klsrk bo prejemal $6.80 več na mesec kot doslsj. Kampanjo ta tvlšanjs mesds Js vodil L. L. Wooten, predsednik Bratovščino žslesnlšklh klerkov. Zeleenlšks družba Js dolgo na-aprotovala povišanju mesds, ali odločen nastop žoletnllke orgs-niaasije jo Ja prlsUll na kolena. Datroltskl gasilci odklanjajo tvišaaje piala Detroit, Mlch. — Clanl pošar-ne hrambe v DetroKu ao prod nekaj dnevi dobili pat odstotkov tvlšanje pialo — $216,900 v akupni letni vsoti — nakar pa so Isjsvlll po avojem tastopnlku, da bodo apelirali na mestno požarno kom lat jo, naj U sklop raaveljavi. Gasilci izjavljajo, da bo U denar bolie porabljen, šs ae Isda ta uposlltev onih oaeh, ki so bret dele In v stiski sa živijo-njsks potrebščine. Tezarkana, Tez. — Tu Je 600 oeeb Obolelo ns osepnlcah. Zdrav, atvena oblaat Je uvedla karan te- E» ■ mm Q» mOSVET* 14. januarja. r PEO»VETA THE ENLIGHTENMENT flljuuu) ix LASTNINA tLOVKMMK MABODNK rOOrOS- nk jrdmots (Him af trni I m Mruton« «rut« (Itrn CM—■) In K— im mm m um. mm »»wm*. 91-m m fat* uuj m rti—— to C4c*ru «I'M m «to M*, U'» m mi totoi m Um»-hm(M mm. ■i**ftl, dm v m. ftmmiiim I* pri«rfiu m li»t m imtevi. Družba, ki hodi po glavi Pregovor "»r«*» v nesreči" ali angleški pregovor "one man'a trouble ia another man's meat" (Petrova nesreča Je Pavlova pečenka) ima ekonomsko podlago. V tej podlagi je toliko razumnosti kolikor je je pri človeku, ki s svedrom krsvo dere — toda to je baš tista osnovns razumnost, na kateri «Ioni stari uatrsj človeške drulbe. Ker smo večinoma S kmetov, ae Ae lahko apominjamo, kako modro so iiveli in delali naši očetje. Sosed je molil za dež, ker as mu js debelsčs suiila. Njegov aoaed je pa iatočssno molil, ds bi bilo vsaj še dvs dni Ispo vreme, ker js pravkar pokosil deteljo in morsl jo js posušiti. Molitev obeh je bila seveds potrata časa, kajti niti vaemogočni Bog ni mogel obema u-streči; če bi uatregel prvemu, bi udaril drugega In nsrobe. Navadno Je bilo Uko brez božje Intervencije. Dsnes živimo v mestih ln velemestih mogočne Amerike (n življenje tuksj ni nič modrsjie. Ne samo enkrat, psč ps vselej js nesreča bližnjega dobrodošla nekomu. Ko je leta 1915' utonilo 800 Izletnikov na "Kastiandu" v Cikalkl reki, Je neki češki pogrebnik veaelo vzkliknil: "Dvanajst ssm jih &>kopal I Baš prav Js to pri-llo!" — Ljudje, kl Žive udobno, si ns tele elementarnih nesreč, toda brespoaelnemu delavcu ao — sreča. Kadar požar ali potres uniči mesto, pride veliko dels ss stavbne delavce, 8ko-ds snegs je korist drugemu. » , Zadnje dni Je bil v Chlcagu in po vaem srednjem zapadu velik snežen vihar, kl4e za-metal ulice ln ceate s visokimi zameti. Nihče si ns ftsll takega viharja in debelega snega. Nihče? Brezposelne pere, ki nimajo cente ▼ Žepu, so gs poedrsvlle. Dvs dni so kidale aneg in zaalullle par dolarjev. Neki tek revež Je v zednjem decembru plaal dopla v "Tribuni," v katerem pravi, de js dvs dneve kidel snsg ln potem Je dve uri ste! zunaj v vrati, predno Je dobil tlate revne cente. Med čsksnjem se je prehladil in vae, kar js zaslužil, Js dsl zdravni-ku in lekernsrju. "Ako bomo delali le tekrst, kadar sneg zapade, tedaj je čaa, da se zapišemo med boljševlkc," Je srdito zaključil svoj dopis. Dokier Je človsšks družba socialno in go. spoderako organizirana, da ae en del družbe veaell katestrof in neareč in Jih celo teli ne glede ne to, kako Je udarjen drugI del drulbe — dokler Je Petrova neareta Pavlova pečenke — toliko Časa je nekaj zelo narobe a to družbo. Balkanska smola , .. Jugoslovanski brstje Bolgsrl imajo krsljs Borise. To J« sioer njihova notranja lSdeva, toda ameriško česopiaje, ki a* zanima tudi se Balkan, pridno notira Številna pote tega bal-kanakega kralja. Ne vemo, kaj ima Boris o-prsviti s ameriško zunanjo politiko, kakor ne vemo, kaj ima opraviti sedemletni rumunski vledarček in njegova stara mama. Dejatvo Je, da ameriški listi s neko posebno naslado zasledujejo vae tri in vsak čaa se svetijo njihove slike pred očmi ameriške čitejoče publike. Tako je Boris postal naš mednarodni problem. Boris js v Ameriki prikupljiv najbolj ss-rsdi tega, ker se kronično Ženi. Siromak s« vosi okrog po Evropi In Išče žene, kstere mu pa nihče ne ds. Bogme žaloatno. Vodilni ameriški listi ga vsak mesee enkrat oženijo — pa ae hitro vae razdere. Zadnji* čeee pritiskajo z vaem avojim vplivom, ki ga nimajo baš malo, da oženijo Borisa v Rimu. Pa ne bo nič. Zamislite se malo v »molo kralja bolgar-akih brstov v Rimu. Bori« pride v Rim ln naj-prvo odlikuje Mussolinlja s redom tv. Cirila in Metoda. Dobra diplomacija. Mussolinl je vesel balkanskih odlikovanj. Nato je svat pri poroki itelijanskega kron prince. To Je sevedt velike čast za bolgarski» kmete, Se večja čast ps pride, ko gre Bori« k p^petu in ga prosi, če bi smel on. kl Je pravoalavne vere. poročiti hčer Italijanskega kralje. Papnž pravi: Ne! In Boris odide s dolgim nosom. Ako I ms kdo kaj vpliva pri Mgarskih bratih, naj Jim vendar pojasni. da je njihov kfalj velika priamoda. Te ne more dobili nobene Bolgarke. naj ga "kvltajo," da bo enkrat mir v — Ameriki. Bolgari bi morali vedeti, da vsak maček ae lahko oženi, kadar dozori. Nekaj novega ____ j dne 2. februarja. Imamo pa še ('elllnwood, O. — Klub št. 49ldruge tpčke, in tudi nekaj Iz- JSZ bo aranžiral dne 2. februar js lep program z raznovrstnim točkami. Program se bo vrši v 8. D. Domu ne 1&886 Water loo rd. Kakor druga društva tako se moragno tudi mi obra ¿atí"4na naše umetnike, da na stopijo ne odru ter s svojim iz vejsnjem dsjo užitks udeležen cem. Mi, ki plačamo vstopnino k te kim; prireditvam in vidimo na stop raznih naših rojakov, JU pozneje hvalimo, grejemo, obču dujuWali se jim ps amejemt Notomcem ne bo treba sremova-l Delalo se je In se še, de po-lažemo skupni napredek in da iosežemo vpliv pri drugorodcih. Zato, dragi delničerji in del-ličerke, upam, da fapste tudi vi jo delo upoštevali in sodelovali >ri vsaki priliki, kajti še je ve-Ike pot pred nami. Pomagajmo ieleti zato, de se ne bo naša mla-iina sramovala maternega jezita. Videli smo Že mnoge, da se ie sramujejo, in lepo je to. Slikali smo njih petje na radio in /ideli njih sodelovane pri pro-¿ramih. Kako bo to vse lepše, ko bo te mladina nastopala v naši lastni dvorani! Kako bo to na nas vse boljše vplivalo! Cenjeni slovenski bratjei in *estre, naj nas vse tudi k na-deljnemu delu bodrijo krasne pesmice, kl smo jih slišali peti od nam priljubljenega gospoda Benovce. "Kje je moj mili dom ?" js žvrgolel. Tudi za nas je to vprašanje. Qb priliki naše prireditve je to pel zato, da podkrepi naše delo in kdor tega ne upošteva, tisti je nezavedni Slovenec, ki ne pripozna težkoče in trpljenja svoje matere in ne ve, kaj pomeni napredek svojega lastnega naroda v tej nam ttovl deželi, sedaj naši domovini. Ob zaključku še tole: Cenjtni delničarji in delničarke, v petek 17. jan. je glavna seja v South Skie Turn dvorani; dplž-nost vsakogar je, da pride na to sejo, kjer bo lahko vsak povedal, kaj misli o napredku in kaj bi bilo dobro, da se sprejme v dobrobit še večjega napredovanja. Izvolili boste zopet direktorij, ki bo imel v tekočem letu moč, da deluje po svojih najboljših zmožnostih za nepredek organizacije. Najvažnejše je to. Zato delujmo za to s pametjo, srcem in premišleno in vse bo lepo šlo naprej. Sedaj naj pa še izrečem mojo veliko zahvalo, slov. listom, posebno našemu domačemu listu "Obzoru" in čikaški Prosveti in Amerikanskemu Slovencu,_ ki so nam šli vedno na roko. Brez tega ne bi nikdar mogli teko n*-predovati kot smo. Zato apsll-ram na vse delničarje in delničarke, da to tudi upoštevajo in vračajo naklonjenost za naklonjenost s tem, da agitiramo za liste, ki nas podpirajo. Torej še enkrst hvsls vsem ln na svidenje na delniftki seji 17. jan. ob 7. zvečer. S posdrsvom Frank Luatlch, predsednik. Klika Iz ameriškega življenja llamllton, Ontario. -r Silvestrov večer je pripomogel do tega. kar se je pripetilo pred dslj časom v neki hiši v deželi miru in slave. Vse križem gredo Čestitke In voščila k novemu letu. Tudi jez se spominjam onih "čestitk." ki so se odigravale v velemestu velike, a nes lož ne družine. Zainamovel sem si tisto dramo pobolno vzgojenih in nezavednih ljudi. Do ravse ln kav-sa je bilo prišlo radi preobilo za-Vžite pijsče, kstrro so isdeleveli sami. Pri njih sem bil taplsan u "boljševika" in nevemeža. Snežna odeja je pokrivela zemljo tisti večer, kakor ds po- krlvs vse grehe ln hudodelstva; na nebu pa so pomenkovale zvezdice, kakor da se veselijo oznanjanja Gospodovega. Tisti večer vm bil zašel v družbo, da pričakamo novega leta. Ko je napočila dvanajste ura, smo drug drugemu voičili sreče v no- vem letu. Prihajejoč proti domu, zašli-šlm vik ip krik. Odprem vrata, pogledam, kaj je hudega in zagledam gospodarja, ki je ležal na tleh ves oblit s krvjo. Osupnil sem za hip, ko sem na moževem obrazu zapazil zevajočo rano. Sam nisem vedel, se 11 nahajam med divjaki, ki ne poznajo ne Šole, ne cerkve. Nudil se mi Je nelep prizor: Žene proti možu, mož proti o-t roko m, otroci proti očetu . . . Največja zmešnjava. Včasih so se ¿družililn vsi nastopili proti enemu. To se je dogajalo v družini, kl je bila vzgojena v duhu "ljubite se med seboj." Drugi dan so hodili okrog dentistov ln zdravnikov ; pred ljudmi so skušali skrivati družinsko sramoto. Niso se ljubili niti med seboj niti ne svojege bližnjega. Iz gole nevoščljivostl je te vzorna družina celo ovadila sVojega kpukurenta, kl je bil v "bizni-sui" radi tejra, ker je šlo njemu boljše kot pa nJim... Ah, ti nesrečna, hinavstva polna vera, kl držiš ljudi v temi. Oskrunjena si kakor ameriška prohibicija. Živiš ssmo ns papirju. Bedoveden sem, kako bi se bil takrat Izrazil gospod Trunk o svojih ovčicah, ako bi bil videl krvavo ljubezen med svojimi ovčicami . . . Vsak Silvestrov večer vidim pred seboj tisto bizantinsko početje, tisto rodoljubno, družinsko vojno. Pota "božje previdnosti" so v resnici čudna. John is KeiUMl«. i Poročilo zastopnika Pitteburgh. — Večkrat poročam iz raznih naselbin o slabih delavskih razmerah, kljub te DsttMtM sstaiMzirssHi Vprašanje takozvanega "dvojnega državljanstva" (dual citi-zenship) za naturalizirane državljane Je jeko kočljive stvar. Mnoge države smatrajo natura-/'izirane ameriške državljane še vedno za svoje državljane in ti, ako se nahajajo pod njihovo ju-riadikcijo, so zato podvrženi njihovim zakonom, in tako tudi vojaškim zakonom. Intervencija ameriške vlade njim ne more pomagati, ako ni mednarodnih pogodb glede državljanstva. Le glede nekaterih držav obstojkjo take mednarodne državljanske pogodbe, ki odpravljajo vprašanje dvojnega državljanstva. Italija, na primer, smetra vse izseljene Italijane in tudi njihove otroke še vedno za svoje državljane. Ako so se ti podali na obisk v Italijo ali se tja povrnili, morali so služIti v italijanski vojski, ako Je itelijenski zakon teko veleval. Ko so se kasneje hoteli povrniti v Ameriko, so našli, da jim ameriški konzul nI hotel dati potnega lista, češ da vsled vojaške prisege zvestobe so automatično zgubili ameriško državljanstvo. Tudi v Jugoslaviji obstoja načelo, da jugoslovanski državljan ostane teko dolgo jugoslovanski državljan, dokler ne zaprosi, da ga izpustijo iz jugoslovanskega državljanstva. Ameriška natu-relieacija sama ne sebi ne spremeni njegovega prejšnjega državljanstva v očeh jugoslovanskega zakona. Nedavno je italijanske vleda izdala v tem pogledu važno ne-redbo, ki ne bo zanimale le velikega števila Jugoslovanov, ki so italijanski podaniki, marveč je splošnega zanimanja v tem pogledu. * < Italija je namreč odredila, de od sedaj naprej za čaaa miru vsi naturalizirani ameriški držav- ke. Tako sera se dne 7. januar ja napotil iz Pittsburgha v Moon Run. V moje veliko začudenje se na poulični kari sestanem s staro panko rars. Zust in njeno hčerko Mary. Mrs. Žust mi je povedala, da ji je umrl soprog, kar je bila zame tako težke novica, da sem dalj časa molčal. Z njim sva se namreč razgovarja-la o raznih stvareh komaj-par dni pred božičnimi prazniki. Na vprašanje sem Izvedel, da je pokojni preminul dne 29. decembra. Bil je le par dni v postelji. Bil je rahlegs zdravja že več letv vendar pk človek kar težko verjame, ko sliši tako novico. Za vedno se je poslovil ravno, ko je nastopilo novo leto. Pogreb se je vršil na novega leta dan. V življenju sta z ženo varčevala ln pridno delala ln spravila skupaj lepo premoženje. Pokojni John je bil naprednega mišljenja, rad je pri vsaki priliki zagovarjal napredno stvar ln je rad vsakemu pomagal po svojih močeh Sedaj je konec vsemu. Bil Je naročnik na dnevnik Prosvete, kar pa ne pomeni, da list izgubi naročnika, ker je soproga pokojnika ravnotako vneta čitateljlca Prosvete kakor je bil John. Pokojnik je zapustil poleg soproge dve hčeri ln enega sina. Družini pokojnika izrekam moje sožalje. Anton ZidanAek delavskih razmerah, kljub ten^^^f*™ .""TT pa pridno obiskujem n_s*e roja- U- in*l- Brsspossln6st v Bostonu Boston, Msss. y Novoangle-ški industrijski svet je pred krstkim izdsl poročilo, da industrijske depresija ni zadela U del ameriške Unije ln da-je za poslenost normalna. Izjava državnega delavskega departments. ki je uvedel študijo o zaposlenosti v Industrijah, podaja povsem drugačno sliko. V Bostonu je v preteklem letu število brezposelnih narastlo sa deset tisoč in zaposlenost se je zmanj-šala tudi v drugih mestih Nove Anglije. Čevljarske Indufctrlja je glavne v Bostonu, druga je tiskarska In elektrarska. Iisrwlts oproščen Washington. — Sodnik R. Mc-Mahon Je izpustil ns svobodo Simon Hurwttss, kl Je bil srstlran ns obtožbo nespodobnega vedenje. ker se je udeležil demonstracij pred poslopjem mehiškega poeleniks 4. januarja. Trije njegovi tovariši, ki so bili obtoženi enakega prestopke, so bili izpuščeni pred par dnevi. smejo priti v Italijo ne obisk in ostati tam za dobo enega leta, ne da bi imeli med tem nikakih sitnosti v zvezi z vojaškimi zakoni. Te oproatitev od vojaških dolžnosti se ne tiče le aedsnjih dolžnosti, marveč tudi zemujeltih dolžnosti y preteklosti. Skratka vsakdo se lahko povrne za enoleten obisk brez nikakega strahu pred mogočnimi posledicami vojaške dolžnosti. Pomembno je, de ni italijanska vlade izdala to naredbo izrecno le v korist naturallziranlh državljanov, marveč sploh vseh Italijanov, nastanjenih v prekomorsklh deželah, brez ozira na to, da 11 se povrnejo v Italijo z italljankim aH kakim drugim pasportom. I-talijanska vlada nI s tem formalno .priznala nikakih predpravlc za naturalizirane ameriške državljane, marveč raztegnila isto pravico na vse Italijane v Inozemstvu, naj bodo naturalizirani ali ne. To jje pomenja, da se je Italija odrekla pravici uvojačltl ameriške državljane Italijanske narodnosti, marveč le, da Italija za časa miru ne bo uveljavljala svojih vojaških zakonov glede njih. Grška je odredila nekaj slič-nege glede ameriških državljanov grškega pokoljenja, ali o-mejllaje dobo bivanja v Grčiji na tri mesece, tekom katerih se dotičnik nima bati nikakih sitnosti glede vojaške dolžnosti. Grške in Italija nista edini deželi, ki zehtevata izpolnitev vojaške dolžnosti od naturalizi-ranlh ameriških državljanov. Združene države so sklenile na turallzacijske pogodbe s sedmimi inozemskimi državami: Belgija, Bolgarska, Danaka, Angleška, Norveške, Portugalake in Svedsks. Pod temi pogodbami te države priznevajo naturalizacijo In bivši podaniki niso podvrženi nI vojaškim ni drugim državljanskim dolžnostim v doti čni deželi. Mirovne pogodbe po svetovni vojni vsebujs enako imuniteto za ameriške državljane, kl so bili poprej drževljsnl Nemčije, Avstrije ali Medjer-ske. Naturalizacijska pogodba s Cehoslovakijo bo brezdvomno kmalu uveljavljene; bila je že ¿ratificirana s strani Združenih držav, ali Še ne s strani Ceho-slovskije. Ali Je še mnogo drugih evropskih držav, ki bodisi ne priposnavejo pravice svojih državljanov do naturalizacije v (ZMJs sa S. straaL) Kdo je potegnil učenjake? \ Bayls je potegnil iz koščka gline majhno vlakence trave in je dognal pod drobnogledom, de so bile vse stenice nedotaknjene. Ce bi ploščica res ležala stoletjs v zemlji, bi bilo to povsem nemogoče. V drugi ploščici je bil odkril drobce nekake niti, ki je bila barvana z anilinako barvo; le-ta je kemičen izdelek, ki je bil iznajden stoprav v 20. stoletju! Ko so Frsdhiovi, očividno prav brihtni kmetje, spoznali, da vse sleparije nejde med nekaterimi učenjaki svoje zagovornike in učene razlagatelje, ao odkrili še dva "groba" h podobno vsebino. Vso to "starinsko" ropotijo so rezmestili i eni izmed sob svoje resne hiše in Emil pobira še danes štiri frnnfce vstopnine za ogled "glozelskega muzeja". Naatane vprašanje: Kdo je zakopal glozel-ske ostanke In čemu? AJ1 si je kdo dovolil neokusno šalo, ali pa je to sleparijo povzročil eden izmed Fradinov, de jo izkoristi v svojs gmotne namene $! Teko newyorfki "The titerery Digest". Podobnih, dasi morda manj važnih in le za ožji krog pomembnih mistifikecij je bilo izvršeno že precej. Spomnimo se n. pr. Češkega spora ze kraljevodvorski in zelenodvorski rokopis. V glozelskem primeru so hoteli misti-ficlrati vae človeštvo in osramotiti vso znsnost, v češkem primeru pa je hotel Vaclev Hanks, ki je bnje del zakopati v zemljo rokopise s pesmimi o devni Češki preteklosti, mistificirati češki narod. Semo, de je bilo Henkino stremljenje nekoliko plemenitejše: nejdbe "starih" rokopisov je imele koristiti'češkemu nerodnemu preporodu in utrditi češki sloves pred Nemci, češ, narod, ki ime tako staro slovstvo, je kulturno enakovreden nemškemu. In res se je znatna struja narodnega gibanja naslonila ne te rokopise. A kmalu je naštel težsk spor, ker so nekateri začeli dvomiti o njih pristnosti. Dokazi teh dvomljivcev so bili teko prepričevalni, da se močno čudimo, keko so se mogli toliki izobraženi ljudje zavzemati za nje. V znatni meri je vzdrževal bajko o pristnosti teh rokopisov strah, da bo prizadeto češko rodoljub je, če se pove resnica o "nerodni svetinji". V boju zoper rokopise je najbolj odlikoval sedanji president češkoslovaške republike T. G. Masaryk, ki je učil, da narod ne sme graditi svoje kulture na slepariji in leži. Zeradi tega so ga listi psovali z "narodnim izdajalcem". V ogorčenih sporih in časniških bojih, kl so Imeli velik vpliv tudi na politično življenje, pa je ostel Masaryk s peščico svojih pristašev zmagovalec ln njegovo geslo "Resnica zmaguje" je danes geslo vsega prosvetljenega naroda. Tako nas glozelske mlstlfikacije spominjajo tudi nedavne češke preteklosti. (KONEC.) h¡ IHiilii Srčne bolezni Malo ljudi se zaveda rastoče nevsrnosti srčnih bolezni za zdravje in da tvorijo vprsša-nje javnega zdravstva, ki js še bolj pomembno kot tuberkuloza ali rak. , Iz posebnih poročil na federalni zdrav-stveni urad s strani nekaterih držav s skupnim prebivalstvom 26 milijonov ljudi, se je pokazalo, da izmed vsekih 100,000 ljudi 228 oseb je umrlo redi srčne bolezni, 106 radi obistnih bolezni, 106 radi raka ln 100 radi pljučnice. limed teh štirih velikih morilcev človeštva stojijo torej srčne bolezni na prvem mestu. Ali te številke ne povedajo vse groze; dejstvo namreč je, da število smtti radi srčnih bolezni stalno raste. T&om osmoletne dobe od 1917 do 1925 v takozveni registracijski površini Zdru-ženih držav se je prebivalstvo pomnožilo za eno tretjino, število smrti radi srčnih bolezni se je podvojilo in število smrti, h katerim so srčne bolezni prispele, se je povišalo za 81%, dasi se je število smrti Iz vseh drugih vzrokov povišalo ze eno sedminko. Srčna bolezen je pred vsem bolezen ranega življenja. Skoraj 76% vseh srčnih bo-lezni se razvije v otrocih pod sterostjo 10 let in le 12% osebah čez 40 let. V letih 1921 do 1927, izmed 100,000 otrok v starosti od 6 do 19 let, 20 jih je umrlo vsako leto radi srčne bolezni. Z drugimi bessdsmi r takozvani regiatratlon area (t j. 37 držav, vse bujočih 82% celokupnega prebivalstva Združenih držav) srčne bolezen je bile trftje na vrsti Izmed vzrokov smrti pri otrocih. Izmed skoraj 18,000 otrok, pregledsnlh s strani fsderslnih zdsvnikov, se je našlo, da 3 izmed vsekih 100 je imelo srčno bolezen. Srčne bolezen more biti prirojene sli pridobljene. Mslo se mpre storiti proti razvoju prirojenih slučajev, rezun večje pežnje glede bodočih meter. Pridobljene srčne bolezni nastajajo ponajveč vsled nepravilnih nečinov življenja In vsled infekdj, zlasti onih rsvmetične vrste. Skrlstics, devica, revmetlssm ln tonsiliti« i mejo dostikrat se posledico srčne bolesni. Napačne zdravstvene navade in neprsvil-ns higijens, kot pomanjkanj« telesne vaje, preveliko vtivanje pijed in stlmulentov, nsprsvil-ne hrene, dostikrat dovsjsjo do degenerirsnih sprememb srčnih mišic. Značilna syeza med revmetismotn In arčsa bolesni jo pokazuje ne potrebo prsvilnsc* Ijenjs revmatičnih infekcij. Otroci s gnjilM zobmi In z bolnimi bezgavkami so dostikrat podvrženi revmatičnim napedom. Radi Uga Je treba odpraviti gnjile sobe. bolne bezgavke itd U ker tudi sv. Vida ples (choree) In tekosvane "growing pains" otrok so bržkone rsvmstiči* narav«, treba v vseh teh slučajih pesiti SS-tančno na mogočnost ds n« nastane srčns bn-lezen Zdravniški pregled revmatičnih strok J« velikanske važnosti —FLI8. torek. 14. januarja. Vesti iz Jugoslavije ffl DR. VLADIMIR MAČEK, VO-DJA HRVATOV, ARETIRAN Odkrili so baje teroristično organizacijo. — Vodili so jo ra-\ dičevci. — Nameravan atentat na vlak in zagrebftko katedralo __ » (Isvirns.) ^ Današnji časopisi priobčujejo l. «U ce uradno izročilo vladne časopisne agencije "A vala": 'Zagrebški policiji se je zad-nje dni posrečilo priti na sled pripravljeni teroristični akciji, ' ki bi se imela isvršiti tiste dni, ko so zastopniki hrvatskih mest in kulturnih društev v narodnem navdušenju odhajali v. Beograd poklonit se Nj. Vel. kralju. U-deleženci teroristične akcije in glavni krivci so aretirani. Po iz-povedbah prijetih oseb je ugotovljeno, da se je imel izvršiti njihov atentat v Zagrebu in sicer s pripravljenimi peklenskimi »troji, ki jih je policija tudi našla in so v njenih rokih vsi, razen dveh. Atentati so imeli biti izvršeni ne vlak, s katerim so iz < Zagreba 116. t. m. potovale poklonit vene deputecije in v katoliški katedrali sa česa velike ma- • še 17i t m. o priliki rojstnega dneNj. Vel. kralja in, kakor kaže, tudi zvečer istega dne v hotelu Esplanade o priliki svečane- , ga pless. Ugotovljeno je, da so glavni krivci: Cvetke Hadtija, odvetniški pripravnik, Anten Stefanka, , občinski uradnik v Kanovcu, I-van Beraardič, Študent, Martin Frankič, trg. potnik, Vellmir Mo-cnaj, abaolviran filozof, Ivan Pr-pič, študent, Ivan Ban, trg. potnik in Djuro Milkovič, kuhar. Pri pripravah pa so pomagali kot pomagači — udeleženci — polkovnik v pokoja Vilko Begič In bivši narodni poslanec Mvfte rs-dičevske stranke prof. Jakob Je-lašič. Policija je o tej stvari izvršila preiskavo ki izročila krivce so. dišču. Pred prelskovslnim sodnikom je bila dosdaj zaslišana veČina prizadetih oseb, ki so v glavnem ponovili ispovedbe, ki so jih dali na pdlldjt BegkrftiJe-ladič pa sta, priznavajoč svojo u-deležbo, ponovno osnsčila pred preiskovalnim sodnikom kot po-magača dr. Vladimirja Mačka, bivšega narodnega poelanca bivše hrvatske seljačke stranka, ki je preko njiju dal denarja nekim gori označenim osebam, ki ao I-mele izvršiti teroristično ekdjo. To je ugotovljeno tudi iz drugih okolnoeti in izpovedb. Ns podlagi tega Je preiskoval- • ni sodnik zaslišal dr. Vladimirja Mačka in ga s svojim odlokom pod D. S. Br. 2264 s dne 22. t. m. poslal v sodni preiskovalni zapor, kakor tudi vse druge zašli- . šane osebe. Ta zapor je po zakonu obligatoren." Tako poroča "Avsla". Koliko je resnice na vzrokih aretacije oziroma povodih — ni mogoče reči. Dr. Mačka, RadJčevege naslednika, dolže torej, da je orga-nlziral teroristično skupino, ki naj bi s svojimi atentati motila proslave rojstnega dne krslja, zlasti pa še IzvSlfci atentat na posebni vlak, ki je vozil v Beograd zastopnike občin in meet Hrvatske, da se poklonijo predsedniku vlade in kralju. Preiskava bo pokazale svoje. Beležimo le govorice, ki so zadnje dni krotile po Jugoslaviji: da je bil namreč ne te posebni vlak atentat prirejen in tudi izvršen, le da ni v polni meri u-spel. Počakaj mo preiskave. ljubijaaakl ZOO lovi rasne tiče in živali ter jih spravlja v svoj vrt. Pred dnevi «je s divjimi racami in gosmi priletel na ljubljansko barje tudi sokol-selec, redek gost naših pokrajin. Nekaj da i je kar ostal na berju. Hrene dovolj — kam bi dalje. Nazadnje so ga ulovili in zdaj ga ime ZOO. — V bližini Mestnege loga pa so ulovili divjega mačka, ki je hodil kure klat. Tudi tega so'dva, že so začela prihajati poro-pred« I i zoološkemu društvu, ¿ila p velikih snežnih ovirah na Zdaj obe divjeke tiči ta v kletkah naših progah. Celo v južni Srbi- Prve nesreče radi poledice Ljubljana, 21. dec. 1929. Poledica je izraz, ki smo ga menda dobiH šele po prevratu o< južnih državljanov. Pomeni pa zmrlo skorjo snega, ali od snega poledenel tlak, na katerega stopiš sigurno, kot bi ne bilo nič in padeš kot bi bilo nič. Ljudje sicer pometejo s tlaka sneg, poledice ne morejo. Ta poledica dela vsako leto mnogo preglavic. Ljudje padejo, si zvinejo nogo, zlomijo roko ali notranje pretre-sejo. RBV Včeraj je bil pri nas prvj dan snega. In dan prvih nesreč na poledici radi poledice. Po cestah so napravili fantini že kar cele proge drsnic, prve ' snežinke so na tlaku zvodenele in primrznile na kamen, kaj boljšega ta spodrs-njenje in padec. So ljudje, ki so menda rojeni žonglerji. Ti stopijo na poledico, spodrsnejo in ne padajo, ampak zaplešejo, zakrilijo z rokami in ostanejo lepo na nogah. Vsi pa tega ne znajo. Včeraj so se ponesrečile samo ženske na poledici. Mogoče je tudi kak moški padel, pa se je sam pobral in molčal. Kaj bi to sra moto raznašal? Prva ponesrečenka je bila Franja Zaje, uradnica. Zjutraj na poti v službo je padla in si zlomila levo roko in dobila tudi druge poškodbe, da je jedva odšla domov. Zdravnik pa jo je takoj poslal v bolnico, ker se je morda ponesrečila tudi notranje. — Druga je bila trgovka Kuš-Ijan. Opoldne je padla na cesti in si zlomila nogo. Tudi njo je rešilni avto odpeljal v bolnico. Najtežje pa se je poškodovala Helena Bleiweisova, žena podpolkovnika v pokoju. Padla je v Dalmatinovi uliti in si zlomila nogo v kolku. Prepeljsli so jo takoj v bolnico. Tako je začela letošnja poledica s svojimi žrtvami. Lani je bi-Jo teh nesreč zelo mnogo in nekaj prav hudih. — Ko pa bo pritisnil mrss, ps bo spet mnogo barakarjev romalo v bolnico, o-bolelih radi mraza. Tem je najhuje. V Ljubljeni je začel izhajati nov list z naslovom "Žena in dom", ki liočn biti posvečen aktualnim ženskim vprašanjem in vprašanjem doma. Tako je posvečena predvsem stanovanjski kulturi, ki naj bo gojena v modernem duhu, ter ostalim vprašanjem mode, vrtov, lepotičja, kmečkega doma, notranja ureditev stanovanj, posameznega pohištva, ročna dela 1. t. d. Skratka — za vse, kar se tiče žene in njene okolice — doma. Zasledovati hoče pa tudi gibanje žensk, ter poročati o vsakem važnejšem dogodku. Ze zabavo bo prlobče-vala tudi pesmi in povesti. Skozi vse leto 1980. bo priobčeval povest češke pisateljice Preissove is koroškegs življenjs, ki se je zs-čels v prvi številki, ki ji je nepl-sel dr. Ivan Lah tudi članek o pisateljici Preissovi. — Središče te prve številke pa tvorita členke o novi stenovenjski kulturi, nazorno pojaanjen s 6 reproduk-cijsmi notranjosti stsnovsnjs Podkrajškove vile (moderna jedilnica, pisarna, salon In domača kmečka soba v slovenskem stilu) — ter članek holly wood-skega kameramana Llsta-2n(-daršiča, rodom is Slovenije, o prvi in edini slovenski filmski igralki v Kaliforniji, zali Zaranl-Sršenovi Zalki is Kranja. Vsi ti članki so bogsto flustrirsni. Ker je njegov nsmen, de širi evoje misli v vss sloje ženstvs, js njegove naročnina tako nizka, da si ga lahko vsakdo neročf. Stene ze vse leto 49-Din. Naroča se: 2ena in dom, Prule 11, Ljubljana. a» Zime pritisnila na Balkan LJubljane, 28. dec. 1929. Ker v nekaj dneh se je vreme spremenilo Is dobre zime v hude meteše preko vsega Balkana in celo južne Italije. Jedva da je snežilo v naši dfiavl en den. ter sta nemirne. Svobode Jima manjka. V (¿oričasah je gorelo in pogorelo gospodarsko poslopje, hlev in hiša Andreje Jenke. Vnele so se safle. Redi vetra ni bilo mogoče požara pogasiti. ReliU ao le opravo in živine. Domači ao "edsli prav pri koeilu, ko se je vžgslo. jI je snežilo na moč. V Sloveniji je snežilo le v petek in nekoliko v soboto, teko da je semlja pregmjena s belo rjuho. toliko kolikor je pač za božič t roba Saj je boftič lep šele. Če moraš k polnočnlcam gasiti skoči sneg. Vsej malo ga mors biti. Po Gorenjskem seveda ga Je v višjih legah padlo več in je uspeha. verjetno, da se bodo smučarji sa božič že lahko veselili svojega zimskega športa. Poročila iz vseh delov države pa pišejo o silnih zametih na jugu. Primorje s Uko in južns Srbija sta s snežnimi zameti vsako zimo selo bogata. Teko poročajo iz Skopi j a, da je zadnje dn snežilo tamkaj na vso moč, tako da je n. pr. neko orožniško patruljo sneg zasul. Šefe čez tr dni so jo našli, a vseh pet mož-orožnikov je bilo Že mrtvih. Kako je prve dni sneg grozil, priča najbolj poročilo iz Sofije, ki pripoveduje, da so snežni zameti ustavili neki vlak blizu postaje Dragoman. Sneg je vlak v pol ure pokril z 10 m visoko plastjo. Iz Sofije so poslsli na pomoč vojaške in delavske oddelke, ki odkopavajo vlak. Boje se, d» niso vsi potniki že smrsnill, ker je mogoče že zmanjkalo kuriva. Mrasa pravega prav za prav še ni, Temperatura še ni teko selo padla, povprečno 4 stopinji C je v državi. Pač pa je mnogo snega. V južni Srbiji in v Bosni je na mnogih krajih nad 2 metra snega. Radi tega je promet silno oviran. Nekateri kraji so že popolnoma odrezani od sveta. Zasute so proge, pretrgane telegrafske in telefonske žice. Tako je proga Niš-Zaječar neprehodna. Iz Niša so poslali pomožni vlak s delavci, ki naj očistijo progo, s so se morsli vrniti brez u-speha, ker je bil ves trud zaman. Sneg jim je progo sproti sasipsl. «s progah Beogred-LJubijana in i progah v Sloveniji promet ne trpi. Velik požir na Bledu. Zgorelo go-slopje hotelirja Kende Ljubljana, 27. de* 1929. Po Gorenjski se zadnja leta klati neki požigalec, ki zažiga razne hiše ter povzroča ljudem veliko Škode. Varnostni organi ga nikakor ne morejo zaslediti kljub vztrajnemu Iskanju. Že letos je t>ik> več požigov v blejski okolici ln prav ns božično noč — od 25. ns 26. t. m. — je četrtič zagorelo. Ljudje so rsdi tega stalno skrbeh in bedijo posno v noči, da bi čim prej opazili morebitno nesrečo. Stalno žive v nekem strahu požigov. Tako je tudi sopro-gs blejskegs hotelirje Kende bedela na božični večer pozno v noč% v atrahu, da morebiti spet začuje kake klice na pomoč, kako^* se je to zgodilo že par nedelj n praznikov zadnjih mesecev. Topot je morala same klicati na pomoč sosede, zakaj domačija je zagorela. Bilo je proti polnoči, kar je goapa Kenda sasliša-la nekako praskanje. Pogledala je skozi okno ln videla, kako je bilo mahoma vse gospodarsko poslopje v pismenih. Poklicsls je moža, odhitela brž budit posle ln obvestiti ljudi o nesreči, požaru. Z deklo sta vdrli v hlev, kjer ss e že podirel strop. Posrečilo se Jima je v največji nevarnosti zapoditi iz hleva vseh 26 krav in (skih 50 ovac. Nekaj ovac pa so zajeli plameni. Sin je hitel v bližnjo vas Grad klicat gaslloe, kl ao res kmalu prihiteli h Kendo-yim, a je bilo že zamujeno. O-genj je rezeajal v senlaku, kjer e zgorelo kakih 120.000 Din vrednega sena. Ko se je srušil gornji del gospodarskega poslopja, je ogenj zajel shrambo voz. Zgorelo je 12 senenih vos, dve kočiji in mnogo gospodarskega orodja. K sreči ni bilo vetre in gaailcem se Je posrečilo ogenj lokslizlrsti, o-mejltl gs ne gopodersko poslop-e, sicer bi se prsv lahko užgal smrekov gosdič, odkoder bi ss o-genj razširil na vso vas Grad. »opolnome pogasili so šele naslednjega dne proti večeru. Posestnik Kenda ceni vao škodo na preko I milijon Din. Gospodarsko poslopje v dveh nadstropjih je Wlo zgrajeno šele pred osmimi leti In popolnoma moderno urejeno, s ns j novejšimi gospodarskimi stroji. Nsdslje je| imel Kends v «hrambah različni inventar ze svoj hotel, s Je zdej tudi to zgorelo. SIcer Je poslopje bilo zevsrovsno, s zsvsroval-nina še od daleč ne krije škode. Požigalec je bržkone prišel is poleg stoječega gosds. Zanetil Je prav strokovnjaško, ker Je pri-čelo poslopje goreti ns vseh krajih hkrati. Orožniki Izvršujejo svojo dolžnost: Iščejo požigaIra. kakor so ga iskali vsa zednje lete. Brez PH0SVETÄ A. Savli: Miiip itrjmaja v ohro-¿M vzgoji Atenci se niso mogli načuditi staremu Skitu, ki je hodil v najhujši zimi takorekoč nag okrog kljub mrzlemu podnebju svoje severne domovine. Na njihovo začudeno vprašanje, kako je to mogoče, jim pravi: "Kako pa, da vaš odkrit o-brez preneša lahko tako hud mras ?" "Navajen je na to'V mu odvrnejo. "Mislite si potem, da imam jaz po vsem telesu obraa," jim mirno rasloži Skit. Mislim, da je res nemogoče jaaneje ponazoriti princip btrje-vanja, kakor je to storil prirod-nl Skit. Gotovo je, da nismo ob rojstvu na obrasu in rokah nič manj neobčutljivi kakor po o-stalem telesu. Vae obstoji le v na vaji. Medtem ko obraz in roke neprestano izpostavljamo vsem vremenskim neprilikam, ščitimo pred njimi pa vse ostale dele telesa odevajoč jih v obleko in obutev. Odtod neobčutljivost prvih in rasmeroma večja abčutljivost zadnjih. Namen o-bleke je, da blačl ostre vplive su-rovih stmosfsrskih neprilik, ne sme ps povzročati mehkužnosti in manjšati odpornost telesa. Ker je težko najti vedno pravo mejo med ščitenjem telesa in mehkužnostjo, si moramo o tem razbistriti pojme. V interesu natege zdravja je, da čim manj zmanjšamo odpornost teless proti vremenskim neprilfksm, zato naj boats oblačenje ln o-bleka podvržena določenim Higl-jenskim predpisom, naše telo pa podvrženo postopnemu utrjevanju. Prav tako je ločiti pravo u-trjevanje od drznega in zdravju kvarnega izpostavljenja. Utrjevanje naj se vrši pravtako natančno po pravilih! brez skokov ln sačns naj se o pravem čssu. Gršks pripovedka prsvj, ds je modra Fedida vrgla Ahlja kpj ob rojstvu v reko Stix in ¿s napravila neranljivega ter tako zmožnega vseh poznejših junaštev in uspehov v življenju. Ce hočemo nsprsvltl človeka neranljivega pred mehkužnostjo, ga moramo lahko razvijati. Ker Se obleke tiče, ne sme biti pregorka, odeja ne pretežka. Menim, da ie pri nas v pogledu obleke večje nevernost v tem, ds ss otroci prej preveč kskor premalo o-blačijo. In to počenši že od prve mladosti ssm. Js to zgrešeno, ker je tek človek posneje men j odporen. Videl sem clgenko, ki je ob cesti v velikem mrasu povijala dete. Splošno je pa snsnp, da se ciganski otroci zelo odporni. Dr. A. Brecelj omenja v svoji brošurici o Jetiki, da je o-pasoval drvarje, ki ao po Soči v pozni jeseni plavili drva in po potrebi oelo prebrodili vodo. Ko se je pozneje zanimal za Izpostavljeno sdrsvje teh delavcev, Je svedel da so pred prehladom celo bolj odporni kakor drugi. Rekordi rimakih kopalcev, kl prihajajo v pretiranem .športnem svetu v modo, tudi dokazujejo, da je možno utrditi telo do take mere, da oetane < neobčutno za najhujši mras. Mislim, ds ne bo nobens pametna mati videla v tem pobude, nej 'povija svoje dete pred fiišo v najhujši zimi, kakor tudi nihče drug ne, naj ss kopljs v zimi ob prebitem ledu, hotel ps sem s tem podpreti prejino trditev, da Je možno otroke privaditi,' da prenašajo vremenske neugodnosti, bolj kakor se to obi-čsjno misli. Jssno ps js, ds postane pozneje vsak poizkus utr-jevenje Izpostavljanje, Ča js te-esns odpornost izpodbita ie v povojih. Zgodnjemu utrjevenju posvečajo vsi vsgojeslovcl veliko pozornost. Mnog] gredo seveds teko deleč, da bomo šli mi ss njimi. Ivan Locke vidi n. pr. potrebno, da bi nosili otroci vedno čevlje, v katere bi lehko prodirala voda. To radi utrjevanje. Za letno dobo gremo še dalje In smo mnenje, de Je nejboljšl naš obi-čaj, da hodijo otroci bosi In si tako utrdijo noge, v zimskem času mu ps ne bomo sledili. J. J. Rousseau se n. pr. huduje nad tem, de M "razvajali" otroke, češ da narava ne predvideva tega, vendar ml vemo, de naših e-trok ne smemo tako ispostevljs-tl. kakor je on svojegs Izmišljenega Km i Is. Mimo tegs, ds obleks in odeja ne sme, biti pretepla in pretežke, velja sanjo tudi pravile, 't Lsdjs obrefts« atraft» Is sjos psvsljslk. Strsis ss js proalul« s tsoi, ds )s ubil« v aaUvu Nfrrsgaasstt, H. L, trt pomor nkt> tihotapce opojnih pijal. da ne sme biti pretesna, najmanj še čes prsa. Danes je prišlo sicer do veljave nekoliko več pameti pri ust varan ju mode. Izginile so zlasti v ženskem svetu tesno prepasane obleke, ki so bile še v polpretekli dobi v modi. Vendar igra pri kroju obleks in obutve higijenski princip Še vse premsjhno vlogo. Različni sgre-šenl pojmi o estetiki prihajajo Še do veljave. Pri nas sicer ne stiskamo nog po kitajskem načinu v kratke čsvljčke pač pa v o4ke. Sicer pa je res, da sta obleka in obutev slasti v sodobni meščanski družbi predmet živahnega zanimanja in se posili boljšata tudi v zdravstvenem pogledu. Nehigijenska pa je obleka —• da jo tako imenujem —, v katero zavijamo človeka v njegovi najnežnejši dobi. Imam tu v mislih oblsčenje sli bolje rečeno vezanje dojencev v povoje. Res js, da povoji že tu ln tam izginjajo, pri pretežni večini se držijo s veliko tradicionalno silo. Tesno povijsnje otrok je spričo njih nežnegs telesnega ustrojs pogubno ln pušča lahko na telesu trsjne posledice. Zamislimo se le bistvenejše potrebe novorojenca. On je Še brez moči, polagoma jo dobiva. Njegovo telesce je sicer okroglo, a ni mišična-to. Mišice mora komaj razviti, zato pa rabi gibanje. Naravni nagon ga sili v to, da giba s nogami in rokami še preden j je toliko pri moči, da bi se postavil na noge. Materam pa je to nerodno, ker se na tak način ispostav-Ija nevarnosti, de ss udari. Ker jim prekomerna zaposlenost ne dopušča, da bi ga neprestano varovale, ga zavijejo v povoje. Da oataja mirnejši, ga celo precej trdo povežejo in pustijo, da leži tako ure in ure, ne da bi ss mogel premakniti. S tesnimi povezl je krvni obtok silno oviran. Kri ne more normalno krožiti v vseh delih telesa, kar vpliva na otrokov telesni razvoj vsekakor pogubno. Z nepremičnim ležanjem ae o-trok omejuje samo na plitvo dihanje. Pljuča se mu v tej važni dobi, ko se polagajo temelji otrokove konstltuclje in zdravja, ne morejo rasvitl. Ne ssmo to, tes-ne vezi povojev prltlsksjo ns nežni otrokov prsni koš, ki je ta- korekoč še hrustančast [n m«v|jenJu! krftpJ nam mn(c«, j|m hak, ter ga deformirajo baš tisti dobi, ko bi se moral najsvo. bodnejše oblikovati in vsbočiti. Tako pa ostane pršnl koš vdrt, pljuča v nJem nerazvita, dihanje plitvo, najlepša dlspoaicija za kali jetlke in prsnih bolezni sploh Je tu. 2e pred dvesto leti živeči J. J. Rousseau Je čutil dolšnoet, da se jo goreče potegnil sa svobodo dojencev In ožlgosel uporabo tesnih povojev: "Ko pride otrok na svet in se sprosti enih vozi, ne vežit* ga koj v druge, ki bi ga še bolj pritiskale. Prodajte vss kepice, poveže in povoje. Vzemite ohlsp-ne In široke plenice, kstere mu ne bodo ovirsle gibsnje udov In niso topiš, ds mu ne bi propuš-čelo svežege zraku. Danite ga v prostorno, dobro napolnjeno zibelko, da se lahko v njej giblje brez nevarnosti. Ko posteja Jsč-j|, pustite ga, naj drsi po sobi, de ss rszvljs, proži svoje ude. pa bodete videli, da je od dne do ne krajrtcejšl." Tako govori veli-k I borltelj ie pravice otroka. Njegov* besede padajo nič manj glasne In potrebne tudi v našo dobo In naše razmere. Obleka in odsjs torej ne ssmo. ds Ishko okmuje odpornost te-In sbujs mehkužnost. temveč povzroče zlesti v nežni o-troški dobi posredno sli neposredno relo razne telesne deformacij* Is vstvarja š!Mu> telesno konstltueijo, kl Je most In vrata vsem bolsznlm. Tema diema prištejemo lehko še posteljo ozi- roma blazino, o kateri velja mnenje, da mora biti mehka in pernata. Res pa je, da se telo bolj krepi In počije na trdem ležišču. Saj nimamo zaman mehke blazine in naslonjače sa simbol mehkužnosti. Poleg negovanja telesne odpornosti proti vremenskim neugodnostim z zmernostjo v oblačilu in obutvi ter polaganja trdnih temeljev tdravega telesnega ustroja a pravilno nego otrok v najzgodnejši dobi, moramo telo tudi neposredno krepiti in ga poživljati z velikimi elementi življenja : vodo, solncem In zrakom. Ce prepletemo vse tri še s gibanjem, imamo pred seboj resnično formulo življenja In sdrsvjs, katero nam odkrivajo vsi veliki sdravnlkl. Kopanja je že za deco v najzgodnejši dobi velike važnosti. Bode naj redno in pogosto ter naj se nadaljuje vse življenje. Stari Rlmljsnl so imsll kopanje in s tem tudi plavanje v večjih čislih. "Ncc llteras dldicit nec natnre" (ne zna niti čitati niti plavati) so Izrazili sodbo o nekomu, s čimer so ga označili kot neizbraženaga človeka. Neprecenljive važnosti za sdrsv telesni rasvoj sta zrak in solnce. Le-ta dva sta prvi pogoj ilvljenja. Kjer sts ons dva, živ-Ijenje vspeva, se , krepi, kjer manjkata, glne. S tem v zvezi je omeniti fcračenje in hlgijeno stanovanj, ki vpliva v veliki me ri na sdravje otrok, ker se le-ti slasti spofeatks ln v zimskem Čssu največ gibljejo v zaprtih sobah. čim pa otrok shodi, nsj gre na prosto, kjer naj se giblje In igra. Spočetka le v letnem Času, nato ga pa Še «Ima ne bo fadr-tala. Vedno naj bo na prostem, v solncu, vstru, vročini, mrazu, da ss njegovo telo privsdl enemu ln drugemu. Izgovor, da ga solnce opeče In da je v mrasu izpostavljen prehlajenju, ne velja, če ga nismo prej že pomehkužl-li. Seveda če ga puščamo od toplo zakurjene peči na leden mraz, ga gotovo Izpostavljamo prehlajenju. Duša zdravja pa je gibanje. I^e-ta Je tista sila, kl daje tok, lice in smer vssmu stvarstvu od najsilnsjšega nebesnega telesa do najmanjšega atoma. Le-ono daje lice in tok tudi našemu šiv DOlJfcNORTI NATURALIZMA. NIH DRŽAVLJANOV daje moč ln rast. Mirovanje pa je smrt. Se voda gnije, če miruje. Tem manj sme mlrovsti nsš orgsnlzem, kl mors biti prlprav-Ijen ns velike žlvljenske neugodnosti. NI je primernejše oblike gibanja za otroka kot Je igra. Narava ssma sili otroka v to, de ss I-grs, ds ss giblje. Kar moremo In moremo ml storiti v njsgovo dobrobit Je, ds tegs naravnega nagiba pri nJem ne oviramo. Pustimo ga, naj se mnogo Igra. Naša naloga Je samo, da pazimo nanj, da ne prekorači ln se ne umika našemu načrtu utrjevanja In vsgoje. Zlsstl msstnl o-t rod, katerih gibanje na prostem Je omejeno, In pe učenci, kl so prisiljeni, da sede vse dni v klopeh, naj gibenje umetno goje s telovadbo, Športom, Isletnlštvom, planinstvom Itd. H tem naj do-ftolnjujejo prsvilen telesni res-vo| vsi tisti, keterlh življenje je tsko, ds jim Je krepitev In rsst Uless vsled pomsrijksnja gibanja zapostavljena. |k> to |iote utrjevanja telesa ln zdravja, ki imajo biti polagoma in ne prsstrmo izpeljana. Hkokov ne sme nikjer biti, pač pa naj vodijo U pota že v prvo mladost. Pe njih pridemo do trdnega zdravja, do žilavega I* odpornega telesa, neranljivega, kakor je bilo Ahilovo po kopeli v reki fttlt. Spremljevalec in kažipot ps nsm morsts biti zdrav razum in krepka volja ("Zdravja".) (Nsiislisvsnjs s t «tesni.) drugih državah, ali vsaj ss ne osi rajo na to naturalisacijo v kolikor se tiče vojaških dolžnosti. Ako se zgodi, da js smsrlškl državljan prisiljen iti v vojsko svoje isvirne domovine, vlada Združenih držav vlaga protest. Kajti Združene držsvs sploh ns pri poznavajo, da bt ameriški državljan imel dvbjno državljanstvo. Btvar pa je drugačna v kolikor se tiče otrok Inozemskih staršev, rojenih v Združenih državah. Teh se naturallsaeijske pogodbe ne tičejo in Združene držsvs prlsnavajo, da so isti rojeni s dvojnim držsvljsnitvom. V tem pogledu je isnimivo pismo državnega tajnika, kl ga Je poslal nedavno na kongresni odsek: "Jssno Je, da Združene DrŽave ne morejo zanikati pravice Inosemsklh vlad, da sms-trsjo take osebe za svoje državljane, kajti sami smatramo n-troke ameriških očetov, rojehe v Inozemstvu, ss smeriške dr-žavljans." Dsn sa (Jpavom prihajajo pritožba na State Department glede slučajsv, da js bila oasba rojena v Združenih državah od inosemsklh staršsv v tak njena v vojsko dežele, h kateri starši spadajo. Ceni se, da Js od 8000 do 4000 taklr slučajsv na Isto. Polovica teh slučajsv ss n*n«i* ns osebe Italijanskega pokoljs-nja, ali mnogo slučajev ss tičejo tudi oseb čehoslovaškige, frsneoskega, gršksgs, portugalskega, turškega In Jugoslovanskega pokoljenja. V nekem pismu vodje pasportnega od dej» ka državnega departmenta na kongresnlka Kullyja Javi Isti! "Z oslront na vašo zahtsvo sa Informacije, katere druge dežele (razun. Italijo) zahtevajo vojaško službo od tukaj rojenih Amerikancev, objavljamo vem, da, v kolikor Je znano državnemu departments vse evropake države, razun Angleške, Nemčije, Avstrije in Madjarske, sa-htevajo Izpolnitev vojaške dolžnosti od oseb, rojenih v Združenih državah od staršev, k) so državljan) dotičnlh držav." —FLI11, Pet Mehllanev ubitih flex In» City, 18. Jan. — Is države Zacatecas poročajo, da Je bilo pri Izgredih v Calenl pit o-seb ubitih. Konflikt Je prišel radi razdeljevanja semlje. HRKDHTVO ZOPER BOLHE Pstt Cspper Je pohsjkovs! ns-kegs dne po mestu In zsnsšlo gs Js ns trg, kjer Je stal v kotu srs-dl množice zgovoren mož, kl Je ns vso moč mshsl s rokami. Bil Js prodsjslec praška zoper mrčes. Rtsl je ns stolu In kričsl ne vse grlo: — Lahko In hitro se odkrila-te bolh. Zanssljivo sredstvo, pre-Iskušsno na vsem svetu. V seli Angliji nI liolhe, kl bi kljubova-la temu sredstvu. In vendar Js stvsr selo enoetavns. Primlts bolho Ukole s palcem In I cem deai»«« roke, odprite JI vidno gobček, vzemite ššlpec tegs praška In nasujta JI ga v goltam«- Takoj se bolha zaduši. Za prašek so se ljudje kar trgali. — Hm. čujte, gospod. Je dsjsl Pett, oprostite tods — — — No kaj pa prijatelj? Ker povejte mu Je prigovarjal prodajalec — Kaj če bi bolho ksr W> domač« zmečkali med nohti obeh palcev 7 Prods j sIsc ss Je samisNl — Saj res. tudi to bi šlo. toda U način je že prester. ., > 1 PHOSVETÄ TOREK, 14. Sfc." Mllaa Puf.lj: Diurnist Krakar "Zgubi se!" je siknil Uf še vedno slabovo-Ijen in Peter je obetal na stopnicah in ni vedel, kaj bi napravil Po dolgem prem lil je vanju se je napotil v mestne nasade, sedel Um na skrito klop, brskal s paličico pred seboj po peeku in se pečal s mislimi najžalostnejše sorte. Tako neodločen je oetal še tri dni. Skrival je dogodek, hodil t njim okrog kakor neroden tat z ukradeno uro, četrti dan pa sa je sko-ro v obupu opogumil in se napotil naravnost v pisarno pred samega gospoda šefa. Najprej je sapazU v sprednji sobi, ds pile pri njegovem pultu drug človek, Id ga on Ae ni nikoli videl. Pri tem pogledu ga je obšel tak občutek, kakor bi mu kdo sapičil noš v srce. V drugI sobi se je ozrl vanj šef ln to pot je bil dosti dobrodušen in prljaien. "No." ga je vprašal, "kod ste se pa vi tako dolgo mudili ?" Peter je pričel bogaboječ: "Mislil sem, da ste razžaljeni, in nisem ae upal prej nazaj v pisarno, dokler bi ml vi sami ne dovolili." "Ste pa še kje isteknili kako dobro vino!" se je pošalil šef. Peter je pa razkladal svoje: "Pri Bogu priselem in pri devici Mariji pomagaj, da jaz nisem bil vsega tega sam prav nič kriv. Kako bom kriv, če sem pa vse po-dedoval! Moj rajni oče .. "Hohohoho!" se je emejai šef. "Naj bo, kakor koče t Prekasno ste ee spomnili na mojo pisarno. Kakor ate videli, imam na vašem mestu še drugega!" Peter je sinil, ne da bi spravil glasa iz irrla ftef pa se Je začudil: "Kaj ste mislili, da bomo pri nas tri dni brez elnge?" In takoj na to ee je obrnil k svojim aktom in ga odslovil: "Pojdite «daj, «bogom! Boete se pe kje drugje udinjali!" — Peter Krakar ni vedel, aH gre skozi vrata, ali ga kar tako nese neznana moč, ne da bi se mu bilo trebs premikati "Sluftbo iskati!" mu je šumelo po glavi, "službo iskati!" Kolikokrat jo je že Iskal, koliko let je stikal zanjo in enkrat eamkrat Jo je našel! del je domov, legel vznak na poeteljo, položil dlani pod glavo In se zagledal v strop. "Tiste ljudi" — je mislil — "tiste ljudi, ki sem jim svoj čae ob nedeljah piaal v Ameriko In po svetu, sem si odgnal, sem vse odgnal. Tepec, jas tepec, nepridiprav!" Zunaj «e je smejala Julka. Vse Je la saigrsno, Julka, ne smsj se! Gostilničar Slepič, kjer je kupoval Peter v srečnih časih črno istrijansko vino, Je bil minulo simo obvdovel. Tja do poletja ga Je bila vsa žalost minila in ker je bil še mlad ln Jak, se je pričal osirati za brhkimi mlekarica-ml, ki so voaile ob Jutrlh mleko v mesto, sa tovarniškimi delavkami, ki so prihajale popoldne kmalu po šesti uri is tovarne, in «a domaČimi vaškimi dekleti, ki eo «lasti ob nedeljskih po-poldnevih šumele v novih oblekah aem In tja po cesti. Stal je ob takih prilikah na pragu, tiščal roke v žepih, poaoroo ogiedavsl in se nasmshljaval. To njegovo splošno sanimanje pa se Je pri čelo proti jeseni krčiti in krčiti in naposled se je tako skrčilo, da je obviselo na sami Julki, ki Je domovsls preko ceste. Ze ob delavnikih poznega poletja je pričel poklekati oštir Slepič po gostilniških klopeh ob steni, ps gledati pri priprtih žaluzijah preko ceete, če bi nemara utetnil kje opeziti Julko, videti njeno brhko postavo ali vssj slišati njen dekliški glas. To je trajalo po cele ure In I» več. Tudi Peter Krakar je sedel ob steklenih zastrtih vratih, ki so vodila iz njegove izbere piano, gledal pri majhni svetli špranji v raztrgani zavezi na cesto, ali vse to brez namena. Misli o žslostni sedanjosti so ga tako prevzemale, da ni več opazil lepega dekleta na ulici, da se Je ogibal vdove Kostrelke in da se je celo Julki sami umikal. Nekoč je sllšsl ta-le po-menek * Kostrelka je rekla: 'Torej praviš, da te je oštir v mraku ogpvoriir — Julka je odgovorila: "Kaj, če bi me bil samo ogovoril! Kar tebi nič, meni jI me je zgrabil okoli pasa, stisnil me ml zmžal v uho. TI deklina, —-.......- raš biti moja, pa če se tudi nebesa izpreme- nijo v pekel in narobe!" Kostrelka je nato svetovala: "I. le ti se drži diurnista! Pri njem, vidiš pride prvega v mesecu, pa — na! — Tu imaš lepe denarje in dela nič! Pri oitlrju se pa ubijaj noč in dan, pa še po vrh« za same dolgove, ki je vanje zakopan do vratu. Pa tudi z njegovo krčmo ni nič! Kdo pa bodi vanjo razun muh in pajkov? Teh Je v njej na moč, gostov pa toliko kakor Je«lčnih doktorjev v nebeelh!" — Peter Krakar ni hotel dalje poelušati in zato si je «atisnil ušese z obema rokama. Zanj so bili taki Časi, da je vse dobro odšlo, obupa-nje pa vedno bolj pretilo. Svoje dni je bil pri-, hranil nekaj kron, «daj je bila zaloga pošla nov mesec se je bližal in ni imel kje vzeti sa stansrino in hrano. Svoje nesreče le nI bil nikomur zaupal. Kakor poprejšnje dni, ravno tako je odhajal tudi «daj ob jutrlh v mesto, taval tam po ulicah, drevoredih in meštnih naeadlh, vračal se opoldne, pa «opet odhajal in zvečer prihajal. Službe nI našel nobene. Enkrat se je pritihotapil v vežo hiše, kjer je uradoval advokat in nekdanji njegov šef, da bi videl mimogrede, ko bi se odprla vrata, kdo stoji in dela «daj sa njegovfm pultom. Naletelo se je, da je prišel v vežo ravno tisti mladi in pretkani piearček, ki se je rad svoje dni « njim pomenkoval. Peter je videl zopet novega in tujega človeka «a nekdanjim svojim pultom. Pisarček pa se je namuznil in mu stisnil roko: "Bog te živi, ljubi Peter! Kako pa je še kaj?" — Peter se ja potošil: "Slabo, šlabo .. * Pisarček pa se je muzil in muzal: "Ali še kaj klhaš?" je vprašal In ponovil: "Ali še kaj kihašr Doma je bilo Petru Krakarju najhuje, Če se je moral sestati s Julko. Včasi sploh nI hotela njegova beeeda is ust, v prsih pa mu je bilo pri tem tako prečudno vroče, kakor da mu je savrela vsa srčna kri. Najrajši je prešdel eam zase dolge ure, hladne jesenske noči js pro-Čul vse v težkih mislih in se sjutraj pričel vlačiti proti meetu vee upadel, suh ln obnemogel. (Dalje pribodajtš.) čutljiva za tobačni duh. Eng si je želel iz srca, da bi se onadva poročila in bi bilo zadeve konec A čeprav je Cang dovolj krati postavil usodno vprašanje, vendar se mlada dama nI mogla nikoli opogumiti, da bi nanj odgovorila, dokler je bil Eng poleg. A ob neki priliki se je Eng, ki je bil izmučen od sprehoda celih Šestnajst milj skoraj do jutranje zarje, zgrudil v spanec in te-d«J se je vprašanje ponovilo in prejelo odgovor. Poročila eta se. Vei, ki so poznali razmere, so slavili svakovo plemenitost. Njegova neomajna zvestoba je bila vsem na jeziku. Vztrajal je ob išljeao Naš fantek ee neprestano uči. — Kaj je tako zabit? 'To je bil pa ddlg telefonski pogovor, gospodična!" — "Da, o poslovnih stvareh." — 'Tako? Potem pa prosim, da v prihodnje ne nagovarjate več strank z "Moj arček!" Dobre pesmi Peeniku je obljubil njegov sotrudnik, urednik _________ revije "Aurore," da bo natisnil njiju veš ča« njiju "dolge zkroč-|eno njegovih pesmi. Pesnik je niške dobe, in ko ste se končno res nesel pokazat dva soneta poročila, je dvignil roke nad nji- Maupaasantu, naj te odloči, ka-ju glavi in dejal z pomazilje- tero naj objavi. Deklamiral mu noetjo, ki je segla v srca: Je P™> pesmico. Toda tako ga 1 u, I je Maupaas&nt prekinil: "Ne- "Bog vaju blagoslovi, otroka; {^ffTSni ££ M mi 41 nikoli vaju ne zapustim! boj w ■h boocde ni snedel. Veliko- ^^^^ dušnost, kakršna js bila njego- Prednik Franca Jožefa je Ml va, je pač redka na tem mrzlem Ferdinand Dobrotljivi. Se danes «vetu. pravijo na Dunaju: Več sreče ko Kmalu se je zaljubil Eng v IVer-dinend Dobrotljivi. Ko je seetro svoje svakinje in ae « njo bil Ferdinand še mlad nadvojvo-poročil. Od tistega dne so žive-1 da, bi ee moral poročiti s itali-li vedno skupaj, dan in noč. v jansko princezinjo. Dali so večer-isrediti ljubezni, ki je zelo lepa jo, na kateri na j bi «e mladi par In ganljiva in obenem porasen po bližje spoznal. Ferdinand sedi očitek nrfl slavljeni eivilisacjji. od 8. do 10. zvečer s pritocezinjo Naklonjenost, Id bije med to- j® ne rede neb^Kopaje ma dvema bratoma/je tako ve- K» odbila de^t t^aj se prilika in tankočutna, da občuti vsak izmed njiju takoj vsa ču- ' f• jjft stva, nagone in občutke druge- ~ C* eden Mit, «boh tudi I -TO Vt Feen*mint Naročata za lat Pfasvttg Za Združ. države ia Kanado Roi 1 tednik In ...—.«■■<—»........... 4.ho 2 tednika in----------------s.C| 3 tedniki in .....„«„.«...„.., 2.4| like Gt» Za Cicero in Chlcago je----$7J« 1 tednik in--------•••••••••••••.». 6.3f 2 tednika in.------------------ 5.lt 3 tedniki ln ••«..«.»•»•.•mm.*.. 3.9t Be sure you get the Pinaud's Eau de Quinine ¿■—the world's most famous hair tonic _ Chech dandruff —keeps hair titick and strong M ymfmmin mnmtmim dm »inn* ml mi mi » PmrniD^M. iioBmtu* Si'I Nm Ywk, ftf ^e M^^ Tednik eam ateno---------------$lj| Tednik v Evropo atañe...... i.7| poštnina za tednik v Evropo i| Mladinsld Liât stane. ML List v Cena Pa je šla še prinoecinja spat. m. ..mm. drugi ; če ed^n trpi, trpi letota- Iko drugi; če enega razdražijo.i rada bi izvedela ae vname tudi drugi. Saj smo kje K ^^ moj brat sebesti-že videli, s kakšno srečno lahko- hin Bačnar doma iz Stare Vasi v to sta ae «aljubiU oba v teta fcipeh p^, letl M je nahajal ne-dekle. Sedaj pa je Cang načel- kje v PftnnsylvanijL Rojake pro-no hud nasprotnik vsake sim »ko kdo ve za njegov eeda-zmernosti; Eng pa ne — kajti |nj| nssiov, ali pa ako sam či-dočim soglašate po čustvih in ^ u „^ M nemudoma pri nagonih, «ta razumsko aamo- L^ imwn mu sporočati več svoja, misli ao vaakemu proste. lMi0 vestnih stvsri. Agnee Gantar, Cang pripada abonentskemu 210 W. Maloney Ave., Gallup, društvu, a v njegovo največjo[New Mexico. (Adv.) žalost pogleda Eng kozarcu ob vsaki priliki kaj rad do dna in I NA PRODAJ JE tedaj je Cang seveda tudi opi-1 postelja iz medenine in zmedi v janjen. zaboju, Mahogany omara za 0- To nesrečno stanje je Cangu bleko, Chiffonier, I« pravega u-, predmet velike bolesti, ker mu enja Davenport, nizka cena. 0-onemogočn vsako koristno delo- glasite se pri: S. Johnson, 1610 vanje \ lastnem področju. Vze- N- Lina Ave. Tel. Merrimac 2(96, Mark Tarais: urs svojega rojstva dalje nikoli prespala nobene noči drugače tem pa Je sam padel, na kar stal se na tleh spoprijela in se mika- v isti postelji. Kako ree- stits in davila brea usmiljenja. NI moj namen, da bi poročal ssmo o osebnih navadah ter nenavadnih bltjah, temveč tudi o nekih čudaškiVrasnovrstnih po-drobnostih, ki se ju tičejo in ki ee doelej le niso vtihotapile v javni tisk, ker ee nanašajo sdmo na njiju sasebno življenje. Ker dvojčka selo dobro poanam, čutim, de sem tej nalogi, ki sem jo prevzel le poeebao dorasel. 8ijamska dvojčka sta po revi nežne In ljubsanlve čudi In sta al bila v vsem avojem dolgem ln pestrem življenju vedno laredno «vesta tovariša. 2e kot otroka sta si bila neločljive druga ln opazili so, da sta svoji medsebojni družbi dajala vedno prednoet pred družbo s vsemi 0-stallmi ljudaal. Skoraj zmerom sta se skupaj Igrala In njiju mati se Je bila tako navadila na to posebnost, da jI Je sadosto-vslo, če je šla iskat samo enega izmed njiju, kadar sta ae izgubila oba — In pri tem Je bila pre* pričaka, da mora biti tudi drugI brat v neposredni bližini, če je našla Is enega. In vendar eta bila nevedna in neučena — celo barbara ln potomca barbarov, ki nleo vedeli ničeear o luči filozofije in znanosti. Kakšen porasen očitek je to naši stavljeni civilizaciji z njenimi razi*>ri, prepirljivostml In razdvojenoeti med brati! Kot moža dvojčka nista živela vedno v popolnem soglasju. Vendar je bila zmerom neka ves med njima, ki jima nI dala, da bi se ločila in žJvtla vsak saee. Ds. prebivala sta celo — kakor da Je ssmo ob sebi umevno * v isti hiši ln pravijo, da niste od nično je, da nam postanejo navade celega življenja nekakšna druga naža narava 1 Dvojčka ležeta po navadi ob Isti url v postelj; toda Cang vstaja običajno eno uro pred svojim bratom. * Po modseboj« nem dogovoru opravlja Cang vse hišne pošle, dočlm oekrbuje Eng običajne poti. To pa radi tega, ker se Eng rad giblje na prostem; Cang pa je bolj stalne narave. Vendar pa hodi Cang veekdar s Engom. Eng Je pre* krščenec, Cang pa katolik; vendar pa je Cang privolil bratu na ljubo, da ga prekrščujejo obenem « Engom — toda pod po-gojenv ¿e "ne velja" Med vojno eta bila vneta borba In eta ee bila telo pogumno — Eng na strani Unije, Cang kot pristaš svesarjev. Pri 8e-ven-Oeksu sta ujela drug drugega, toda dokasl «a ujetništvo eo bili ne oba tako enakomerno razdeljeni, da so morali aklicaU splošno vojno sodišče, ki naj bi odločilo, kateri med njima je drugega prav se prav ujel. Voj nI sod ee ni mogel dolgo čaea ze-dlnlti. toda hudo vprašanje eo končno rešili tako, da sta oba ujetnika In da ju je treba Is-menJsU. Nekoč so prijeli Canga rad neke nepokorščine ln so ga obsodili na dssst dni vojaškega sa-pora; ampak Eng se je čuti dolžnega navzlic vsem ugovorom biti bratu v zaporu ae družbo, čeprav je bil popolnoma ttcdol-žen; a ker ga niso hoteli kasno, vati bres povoda, so morali oba izpustiti — pravično plačilo sva- Nekoč sta si skočila brata Is kakršnega koli vzroka v laee ln Cang Je Enga pobil na tla; | Gledalci eo akužali posredovati n ju ločiti, pa ni šlo In so morali dopustiti, da se premikaati-ta do konca. Na zadnje sta obležala oba čisto Izmučena ln eo ju preneell na Isti deski v bolnišnico. Njiju stara navada, da sta hodila vedno skupaj, Je pokasa-la svoje slabe strani, ko sta Uko dozorela, da sta si lahko volila luksus dvorjenja. Oba] sta se saljublla v Isto dekle Vsak Izmed njiju je poakušal da bil ee splasll, neopežen od drugega, na tajen sestanek ž njo, ampak v kritičnem motpen-tu se je drugi vselej pojavil ns prizorišču. Kmalu Je opazil Eng v svojo groeo, da si Je Cang pridobi! njeno nakkmjenoet; In od tega dne dalje je moral biti bolesti polna priča veega njiju nežnega, kljunčkanja In grulje-nja. A svojo usodo je prenašal e II rokogrudnostjo, ki mu je bila v brezmejno čast, ln Je celo mimo, da/koraka na čelu velikega abstinentskega sprevoda, pa i se poetavi Eng, točen kakor ura | ln pijan kakior lord poleg njega; In vendar nI nič strahotnsje in obupneje pijan nego njegov brat, ki ni vendar okusil niti kaplje. In tako pričneta oba kričati in tuliti in obmetavati dobre abstinente s razno nesnago—in seveda se tedaj sprevod rasbije. Lahko bi vam pripovedoval le več zabavnih stvari te vrste o teh dveh zanimivih bitjih, a naj bo zadosti. Ker eem pa prej pozabil omeniti, doetavljam h koncu, da Ite-je od obeh sijamskih dvojčkov Brvi 61 let, drugi pa 58 let DOVTIPI Berač med vratmi, katerega I Je gospodinja odgnala: "Ce ml nič ne daste, bom pa vsem mo-| Jim tovarišem povedal ter vas priporočil. Potem boste pa videli kako bo, ko bo svonec na vaših | vratih neprestano pel." Neki medlaraki plemič je bil nekoč povabljen h preletu na kosilo. Vino ni bilo dosti prida, vendar je koaarec dvignil ter nazdrevil: "Vinus ost bonus". U-čeni gostitelj se je sašudil kako more plemič latinščino tako mr-cvariti, vendar pa nI dejal ničeear. Pozneje je prišlo ne mlso taborno vino in sedaj Je gost vzkliknil pravilno: "Vlnum estj SÄ2L Za blede, (Adv.) e, suhe, slabe ljudi Ml jmtavln« MMk v*M BMI, Mkl. «Ufe I IM* bodo *«mí1, u m-• Nucft-Ton*—adrmvilu, ki MM«! * ■Smv* krvi. Ite U UIm »trnu kl h varok t.......... Mmi la rtvMin* Nuffft-Ton« uradi In «Jate Wsmm. koljét apatlt, «Spravi I« rwitmmi* MoSm Iii Iii mflhéü, sf teloyte Iwte i NutfrÜMM Mtei «•te «»J« i« I ta <»raUU«o la v«Un«U v Jutro mu>*-ia aa«yitel. Vi Ukk« kupit« Nuga-Tmm kjatkoll m >mJiJ>íi adravtU. Al» «a» alara tam * ralocl. aw s'srD aaawsM$ '__-(Ate., rotea te ata vlivali Najzanesljivejšo dnevne da-veke vesti aa v dnevni "PreaveU". Ali JU «tate vsak tat Jomk For pyorrhea For preveatiea egslastgmnlafso-tions, KM Zonite, the sew powerful sstiseptie. Also gosrds agaiast colds, coughs and mora aarioua dis-essssef boss sad throet ■ PAINFUL CORNS Loosen—Lift Out 1 J . I. I UN . A fittle known . apanete barb, the of an eminent German (Dr. $ddMl) iT n*P"W too the* the corn, callous or wart, then loosens it so that shortly you can lift it right out This new discovery called "Corn Fly" excites the white blood corpuscles to action sod granulates the corn st its root so that it drops out and leave« no trace of scar or soreness. You will also find "Corn Fly P< Bath Powder" a boon for »ore, or perspiring feet torn FV' for corns, 35c, "Com Fir Foot Bath Powder" 25c, and "Corn Fly Bunion Remedy" 50c, (sll three—$1.10 value—for $1.00), are .told under s positive money-back guarantee by Hi-Gene Co., Newark, N. J., or local druggist. Foot tired AH ate le naročili Proeveto ali Mladlnakr list svoiemu pri jate-lju ali eorodnikn v domovino? To je edini dar trajne vrodneott, ki ga sa mal denar lahko pošljete svojcem v domovin**. POJASNILO DRUŠTVENIM TAJNIKOM. tej* Pite tavanja naročnine aa dnevnik list Proeveta. Venk «lan, ki ždi, da ae narešft pa novean sistemi, najprej plačati vee stari dolg do 80. junija 1929, ako ji kaj dolžaa «a aaaaj aa naročat ni, in Me potem od »rvega js. lija naprej ae lahko vaame m ročnino pa novem atetomu. Vssk JS? Bo Ml pa novem rtrtS dva $2.40 in tri/ tednike. Vaal mora '^^^¡^¿¡¡^^ nlno, tudi društveno številko Ime ali imena onih dragih fla nov, ki dajo savan svoj tedtlk Val marajo Utl od ene draUm lahko so pa od dvsh društev, m primer iena od ¿enakega in sm od moškega in hči od mladia društva, ampak moraj biU vsi It ene iraUtte. farna lahlsa faplše na kae papirj ven ali pa odzadej aa Uatel na katerem Je pieaaa Ime m rožnika. Provhdjo smejo rui v smislu sporazuma MjalM i «aatopniki le od ene evote kaU po se njim plačali naročniki t v nobenem «lučaja ne reč k« 20%. Listke, imena, naalove i denar Je poelatl na apravništv lista Proeveta. V nobenem alt čaja ne dobite dnevnika ako i doplačate kakor Je gori mivedi no. To velja le sa one naroin ki imajo plačano fte naprej. Prosimo aljadne vee tajnik da upoštevate te navodila, k< drugače nam abnehitno ne k mapasai^HH^msm svnssspn ^spemni^^svOT^i^^ mogoče voditi tega elstema. 1 pojasnilo naj rinil vsem taja ■LiJu * stebli MMtoaA&aAMfl kom tn aaatopnmom, vsaaem posebej sploh ne moremo pM torej faserite I« lista in ehras te, da bodete imeli vedno pri r kah, da ae bodete vedeli ravna v takem alnčajn. Proaim ap Btevajte to. Z hratektm poedr V TISKAtSKO OBUT SPABAJOtA BELA * .j rf, fj.J;, ... V- f! •• •' t «4 »/i'«P .•*..'*« .-'m ' 'L Tlaka vabila ta veselice in ahode, vizitnice, čaanike, knjige, kole-darK letaka M t slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih podpiral Stenje stvari, ki Manji^- Prsiat js vprašal, sakaj je preje nspaino povedal, ko jej vsndsr dokasal, da latinščino ob- j vladuje. Medlar pa je odgovoril | latinsko: "Domine, quale vlnum, tale letin um**. (Gospod, kakorš-j skoraj uničilo plemenito Vsak dan Je aedel od sedmih «večer do dveh «jatraj poleg ln poslušal netno abotnost dveh ljubečih se are In odmev ato In ato a pravcato potrstnoatjo po- »o vino, taka latioSčina). deljenih poljubov — dočlm bij dal vendar sa srečo enega samega poljuba svojo d e e n o roko. Tode sedel js potrpešlji-vo ln sijal In sehal In ee pretegoval ln si fteiel skorajšnjega prihoda druge Jutranje urs. In ob mesečnih večerih je delal a aaljubljencema dolge sprehode — včasih celih deeet milj daleč, čeprav js običajno trpel aa rev-mat i trnom. Bil je strasten kadilec, a v takšnih prilikah ni smel kaditi, ker je bila mlada dama selo »b- VOD8TVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO &XPJ* DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI • Vsa pojasnila daje vodstvo tlakam* Cene smerne, unljako dalo prva vnta. Zalokar: "Ti Strniša, sakaj pa vrček vedno tako tiščiš v ro-| kir Strniša: "Zato. ker ml je I «dmvnik rekel, da pijem lahko.] toda mero moram dvtatl." "Hej, gostilničar, tale v jem vinu plava pa muha.** Gostilničar: "Vidite, vidite,] tudi muhca ve, kaj Je dobr*"| Uetnlk akvarija: "Pravijo, da bo tale mlada šehra. ki eem jo | kupil. Uvela nič manj kot tri-1 sto let To eem pa den če bo.** S.N.P.J. PRINTER Y MBT4* Sa. Lamíala Armât CHICAGO. ILL. TAH SS DOBK NA lïUO TUDI VSA U8TMENA POJASNILA