List 41. Tečaj XVI. gospodarske « obertnišfée in li a r o Izhajajo vsako sredo po V • posi poli. X karniei jemare za celo leto 3 fl. 40 kr., za pol leta 1 fl. 50 kr., za četert leta kr P pošti pa za celo íeto 4 fl. 40, za pol 2 20 kr za 1 fl.10 kr Ljubljani v sredo 13. oktobra 1858. Sladkor ali cuker 9 iz éesa so ga nekdaj dělali, in iz cesa ga delajo (lan današnji. Cuker vsak pozná, pa veliko jih je, kteri od njega Kako pa delajo v Indii in drugod iz terstja cuker? Kadar je terst zrel, ga odrežejo in v posebnih mlinih med tremi lešeními in z železom okováními ali pa zgolj želez- presajo, dokler ni terst popolnoma Ostale terstike rabijo za kurjavo; izprešani sok pa ne véjo veliko več kakor to, da je sládek. Ne mislimo kuhajo v kuprenem kotlů s pepelom in apnom, da mu vza- nimi vaîjarji tako suh. dolgo tedaj prazne slame mlatiti, če od njega povémo, kar bi mejo vso kislino. To kuho ponavljajo trikrat. Kuhani gosti imel vsak omikan clovek od njega vediti, in če se na- sok prelijejo v kad, da se shladí, potem ga pa, dokler je zadnje ozremo enmalo po fabrikah našega cesarstva, v se topel, zajemajo v sodce, kteri stojé na rosu nad kap kterih nam iz domače bele pese vsako leto že veliko nico in imajo na dnu več s terstjem zamašenih lukinj. Te cukra napravijo Cuk ali dk k ali dk kocina cukrenega soka, ki se melasa kaplja imenuje, skoz te luknje doli, sterjeni del rumenkaste barve pa ostane se sploh imenuje vsaka sladka stvar, iz ktere se po vrenji v sodcu, in to je sirov cuker ali cukrena moka ali vi no vec (vinski et) 9 tedaj adno vino ali pa tako ime- moskovada, ktero pošiljajo po svetu v cukra mice novane žgane vina napravijo, po kisanji pa vrisk ali jesih mnogoterih dežel, da jo tù v se Ce zkrojimo cuker, najde nazaduje, da je sostavlj iz gelca. kisl in d Latinski imenujejo cuker zato cuker tako rad gori. haram: ime s a c c a r a bolj očistijo in cuker v tisto terdo podobo skuhajo, v kteri je nam vsem znan. To cukreno terstje ima toliko sladčice v sebi, da iz pravijo 9 da izvira iz sanskritskega, v • V 200 funt in da pomeni ociseni (rafinirani) cuker; v pismih prerokov se cuker zove ? kar. zato slovenski cuker ni ravno ponem h beseda sok cuk rekli t e r s tj redijo 100 funtov k to in kterih se napi ali k k 25 do 26 funtov sir ove g a iz ktei ? V se le naše Rastlinstvo največ pa se vé da in ga V f t daj dajete cukra obilo; prav za pi i le evropejske fabrik i kakor smo ravno delaj cuker i ali V • tlj ali t iinst toda tudi z i ali cukreno moko ; zato se mlečni cuker naše fin i rajo sirovi cuker cukrarnice tudi in i j e imenujeje. Da je nekteri cuker bolj vina nam ga daje dosti v mléku pa v medu ali sterdu bčele; tudi pri neki jetični bolezni tem bolj bel, terd in lepši kakor se v scavnici človeški in živinski toliko cukra narej očišćen 9 r a fi in po drug, po tem se tudi cena ravná, ceravno je vsakemu znano; cuker ni nič očišćeni da vse jedila in pijace se preobračajo v cuker in ek sladkeji od neočiščenega in živina revno h i, dokler ne pogine časih niso še Al cuk ga V starodavnih sedaj mi imamo rabili za sladčico in so iz nj tistega d in aladki sok cukra poznali ki cuker mnogih d V delaj terstje ni edina stvar, iz ktere se delà ga napravljali vinsko pijaco, b ladk e p e » tudi iz nekega ja v orj dja, iz tur šice, in ts ojzdj in »j cas naj iz (Runkeiruben), iz ktere se ga je, V Ind in Arab nabírali sterjeni sok iz raste d tega terstja in cukreni tčrst so 1 v našem cesarstv ze toliko naredilo začeli ž njim kup- več kakor unega iz cukrenega terstja 9 da postavimo, je bilo ga ktei čevati. Al sila drag je bil perva. ker so ga le malo do- pri nas še pred 30 leti celó znan ni bil bili in le za bolnike so ga kupovali. Kmali pa so zrno Preden pa od pesnega cukra več povemo, naj ome drill Arabci in so začeli cukreno terstje prešati in iz soka nimo V se to, da navadni j pa V se več drugih javorovih njegovega p kuhati E vr o p ej ci so se križanskih vojskah s eu- javor, ki se imenuje plemen je, ki imajo dosti cukra v sebi, največ pa tist krenim terstjem, ktero je bilo kmali iz izhodnje Indij ja v orj a kr e n i j a v o r (Zuckerahorn). Teg severne Amerike nahaja veliko v zahodnjih krajih in Ar a b i j Egipt, Kandijo in pa na Gerško presajeno od zřaste kot hrast visok v 20 letih. Od konca januarja do tod se je zaplodilo v Sici lij po Kristusovem rojstvu dosti so nek ze 12 sto let konca cukrenega terstja zasajene to pa mu nič navertajo belino drevesa, da teče sok iz njega ne škoduje, ker temveč soka izteka, če več imeli. Pozneje je iz Laskega prišlo na južno Francozko itd. krat ga erta Ker ni naš namen godovine cukreneg terstj popi sovati, povemo le še to, da kmali potem, ko so začeli prodajati in kupovati, so v za- lo. Eno samo drevó dá po 5 do 6 funtov cukra, kterega večidel kuhajo iz javorovega soka; pa če sok zmerzne suzne ljudi kakor hodnji Indii toliko živino p uhtij j ne ali če vodeni deli sami po sebi iz soka iz-se naredi cuker; v Ameriki ga leto in dan teg terstja zasajali, da so iz njega napravijo po 140 milij f u n t o v ? ktereg osmi del prodaj toliko cukra naredili, da ga je imel skor celi svet dovelj. iz Amerike v druge dežele In to je tišti cuker 9 kterega so v podobi belo-rumen Ze leta 1762 je slavni kemikar Markgraf v B kaste m oke čez veliko morje iz daljnih dezel, zlasti iz 1 pervi skušal iz bele p cuker delati ? pa izperva izhodnje in zahodnje Indije, na milijone in milijone ni ta reč nič kaj prav od rok šla; 36 let pozneje je Karl centov navozili v Evropo in (y n !?a VOZIJO še dan današnji ve- A chard, vodja naravoslovskega oddelka pri akademii bero liko ? pa vendar, kakor bomo spodej slišali, vsako leto manj, linski, se spet te reči lotil ? pa še zmiraj niso nekega zo ker naša domaća bela pesa spodriva una nj i cuker pernega okusa mogli prav odpraviti pesnemu cukru. Vendai čedalje bolj. V se le takrat, ko je mo rajnki cesar Napol leta 322 1806 zaperl angležke dežele in njih kupčije tako, da nobeno angležko blago ni smelo nikamor drugam in da nobena ladija, naj je prišla iz angležkega kraljestva ali iz angležkih naselitev (kolonij), ni bila v nobeno drugo evro-pejsko luko (ladijostajo) pušena, tedaj tudi terstnega in javorovega cukra iz Indije itd. ni moglo nič več priti v druge dežele, in ko je bila razderta vsa vzájemná kupčija po siloviti Napoleonovi prepovedi, s ktero je namerjal an-gležko kupčijo popolnoma zatreti, — še le takrat tedaj, ko je začelo pod Napoleonovim strahom stojećim deželam tudi indijanskega cukra zmanjkovati in je bila tedaj cena tega cukra silno visoka, so začeli iz domaće pese, kar so največ mogli, cukra delati. Na Francozkem in Husovském so se tega najbolj lotili. Dr. Zier-u v Kvedlinburgu gré čast, da je pervi znajdel skrivnost, iz pese dober in lep, pa tudi cenejši cuker napravljati. Po njegovi znajdbi so domaće cukrarnice dosegle umetnost, iz 100 centov pese 6 centov terdega cukra, 3 cente pa sirupa narediti. Pustimo to, kako deleč so jo druge fabrike v pesnem cukru prinesle, in obernimo se le v naše cesarstvo ter poglejmo: kako stoji pri nas s tem cukrom. Cehom gré čast, da so bili v. ti obertnii pervi. Leta 1830 ste se na Ceskem odperle perve dve cukrar-nici, ki ste na debelov začele iz bele pese delati cuker. Leta 1841 je bilo na Ceskem že 37, na Marskem in Šlezkem 15, v drugih deželah avstrijanskih 22 takih fabrik, — v vsem skupaj so podelale le 1 milij. in 900,000 centov pese; komaj 26,000 centov pese je tedaj ena podělala. — Cez 10 let je bila že vse druga; že je 92 fabrik dělalo pesni cuker in je podělalo blizo 4 milijone centov pese. Lan s ko in letošnj e leto pa je bilo število fabrik že spet dosti večje: Na Ceskem je delalo že 52 cu-krarnic, na Marskem in S1 e ž k e m 34, na Ogerskem 15, v nadvojvodini a v s t r i j a n s k i 3, v Galicii 2, v Slavonii 1, v Benedkah 1, na Erdeljskem 1, — v vsem skupaj tedaj že 109 fabrik, ki so podelale 10 milijonov in 551.000 centov pese, vsaka fabrika tedaj že blizo 97,000 centov. * < Pa ne samo število fabrik se je pomnožilo, tudi cu-krinarska umetnost je dosegla že višjo stopnjo. Do leta 1850 niso naše fabrike mogle več kot le 5 funtov siro-vega cukra narediti iz 100 funtov pese, sedaj ga že napravijo 6 funto v in p o I. S tem pa se je tudi davek na peso povi šal; od vseh Svetih plačuje vsaka fabrika 12 krajc. davka od vsakega centa, ki ga za cuker poděla. Z nekolikim davkom na peso si mora vlada nekoliko nadomestiti tisto zgubo, ki jo zadeva sedaj, ko domaći pesni cuker spodriva ptujega indijanskega, in tedaj vlada ne dobiva za vpeljevanje cukrene moke toliko colnine več kakor popřej. Ker col ní na za vsaki cent upeljane cukrene moke znaša 7 fl. 30 kr., se lahko previdi, koliko dohodkov uide deržavni kasi sedaj, ko že veliko več kot polovico povžijemo domaćega pesnega cukra; lani namreč so napravile naše fabrike iz domaće pese 685.000 centov sirovega cukra, upeljali ptuje cukrene moke pa so le 469,200 centov. Iz vsega tega se lahko vidi, kako i men it na je dan današnji tista sorta pese, iz ktere se delà cuker; — kako se izdelek domaćega cukra ravná po bolji ali slaběji letini pese, — in kako cukrarnice, ki podeljujejo indijansko cukreno moko, pisano gledajo svoje tovaršice, ki podeljujejo domačo peso, ter le želijo zmiraj višjega davka pesi, da bi jim s cenejši m blagom ne spodko-povale cene indijanskega cukra. Gospodarske skušnje. * p (Nove skušnje z ogeršičnimi prešami (Reps-kuchen) pri molznih kra vah), ki so jih kaj pažljivo dělali v Mokern-u, kažejo, da iz 1 funta ogeršičnih preš se naredi tričetert funta mleka. Več ko 2 funta pa na dan teh preš dati, ni dobro, zato, ker sirovo maslo (puter) postane potem zopernega okusa. Kdor pa iz mleka ne delà masla, in le mleko prodaja, naj brez vse skerbí dajè vsaki kravi po 2 funta teh preš na dan. Dalje so skušnje pokazale, da 1 funt ogeršičnih preš kravam več tekne, kakor 2 funta sena, in zlasti tam. kjer se zraven preš poklada kravam taka klaja, ki ima prav malo gnjilca v sebi, kakor postavimo, slama, krompir, repa, 1 funt teh preš toliko zaleže, kakor 3 funte sena. — To so gotove skušnje. (Kdaj prešaj a ti drevesa?) 0 tem je sto misel. Eni terdijo, da v jeseni, drugi da spomladi. To pa ho prazne besede. Kakor so okoljšine in zlasti kakoršna je zemlja, tako naj se presajajo drevesa tù v jeseni, tam spomladi. — Kjer je zemlja l ah ka, pešena, bolj suha kakor mokra, je bolje drevesa saditi v jeseni. Zakaj? — zato, ker se korenine potem lože od večje jesenske vlage (mokrotě) napijó, zemlja se pozimi bolj vsede in se zimska vlaga večkratni pomladanski suši in tadajnim sušivnim ve-trovom zoperstavlja. V taki zemlji v jeseni sajene drevesa začnejo spomladi koj rasti, namesto da še le spomladi presajene revno hirajo, dokler da k moči pridejo. Ker pa srež zemljo vcasih zlo nategne in bi potem tudi korenine vsajenih drevés škodo terpele, je treba, da se jame, v ktere imajo drevesa v jeseni vsajene biti, že zgodaj skop-ljejo, da se mora zemlja že pred mrazom dobro vsesti, da je srež potem ne vzdigne tako lahko. — Kjer pa je zemlja težka, debela in mokra, naj se presajajo drevesa vselej spomladi. Debela zemlja, če se je drevje presadilo v jeseni, se ne vleže tako hitro po koreninah; zato osta-nejo tù in tam votline okoli korenine, kjer se moča nabira in čez zimo koreninice plesniti in gnjiti začnó. Spomladi se ni tega bati. Pa to je spomladi zoperno, da suša vcasih rast zatiruje. — Kjer pa je veliko drevja na novo zasaditi ali presaditi, tam ni mogoče si vselej časa zbe-rati; naj je jesen ali s po mlad, saditi se mora; v takih okoljšinah je treba vertnarjem pažljivim biti, da od vernejo vse, kar bi novim zasajencom škodovati utegnilo. „Neue Erf.a Kratek popis kmetijstva po ribniškem okraji. Spisal fajmošter Janez Ziegler. (Dalje.) Zivinoreja. Kónj je pri nas veliko viditi, posebno pa po tistih vaséh, po kterih prebivavci se z lončarijo pečajo. da ž njimi lončeno posodo po svetu vozijo, pa tudi nosijo; vsi le-ti konji so le od Hrovatov kupljeni, doma nihče ne enega konjskega repa ne izredi; poleti jih do terde zime večidel ponoći in podnevi pod milim nebom pasejo, kadar ž njimi po svetu ne gredó. Goveda rediti pa tukajšnega kmeta močno veselí, ker je le-to njegov edini dobiček pri kmetovanji; posebno po loškem potoku, kjer imajo dosti pašnikov po hribih, rede po 3 ali 4 leta stare vole, potem jih pa prodajo; čez zimo jemljejo od primorskih okrajin vole na rejo, kar jim tudi dokaj dobička dá. Za pitanje živine se pa po teh krajih nič kaj ne menijo. Tukajšne goveda so bolj majhnega plemena in večidel rudeče. Odkar so pa nekteri kmetje začeli štajarsko goved kupovati in rediti, je jela živina nekoliko večja prihajati, pa vendar nič posebnega ni, ker je zmiraj le ozkega križa. — Goveda se od sv. Jurja do sv. Martina vsaki dan po pašnikih pasejo, ki so z germovjem in ternjem prerašene ali pa so polně skal. Vsaka vas ima svojega čednika. kterem u po 2 ali 3 poganjiče vsaki dan daje. 323 i a ^^ I B ^^^ J H ■ I ^ Cedniki imajo po 3 čevlje dolge in s češnjevo kožo povité iesene trobente, s kterimi po vaséh živino na pašo kličejo in na paši sebi kratek čas delajo. Pozimi se živini pokládá večidel le slama, malo merve ali pa rezance poparjene. Teleta za pleme sesajo po 8 do 12 tednov; junčke dajo 5 ali 7 mescov stare rezati, telíce pa večidel tadaj obrejijo, kadar se začnejo pojati. Biki se večidel premladi h kravam spušajo; na pašo jih ne gonijo. Mleko večidel za zabeljo doma porabijo, le pomalém za maslo, sira pa tukaj nič ne delajo. Posebno nevarna ali kužna bolezen tukaj malokdaj živino napada; le pred 50 leti je bila goveja kuga in pred 30 leti pljučna kuga med živino. Bolezen na par kl jih in v gob eu pa tukaj še celó znana ni; vrančni prisad le malokdaj kako živinče posamno zgrabi. Večkrat se pa sliši od driske, napenjanja, ovčica ali sajovca in pa od plučnice. Če v jeseni po paši na mladi detelji kako govedo napenjati začne, ga hitro sèm ter tjè pode, z merzlo vodo polivajo, mu kuhanega lanénega semena vžiti dajo; tudi mu lojeno 8večo v ritnik porinejo, da živinče splahne in ga napenjati neba; v veliki sili mu tudi z nožem lakotnico prebodejo. Menim, da vse to ni napčno? (Ni ne. Vred.) Ce živino po kakem notranjem vnetji kolje, ji dajo smodnika z oljem ali mlekom vžiti in pa ocverte čebulovine. (To zdravljenje je pa že preveč po enem kopitu nategnjeno. Vred.) 0 driski dajo suhih hrušk. (Tudi to ni dosti prida. Vred.) Sajovec ali ovčič na vimenu pa najbolj z osoljenim mlačnim kropom ali pa z gorkim oljem preganjajo ; (Dobro. Vred.) ovčič ali sajovec pod kožo pa z gorkim oljem in z za-vleko teloha. Sajovec ali ovčič napada včasi tudi teleta 2 tedna stare, tako, da se jim ne ljubi sesati in če se jim berž ne pomaga, kmalo poginejo. (Sajovec ali ovčič je tedaj po vsem Kranjskem na kmetih domá; povsod ga imajo, pa nikjer ga ne poznajo: je le edino ime za devet bo-lezin! Vred.) Ker tukaj konje večidel od sv. Jurja do zime noč in dan pod milim nebom pasejo in jih lončarji po svetu zlo izstradajo, se večkrat prigodi, da marsikterega konja napadejo pljučnica ali bodljaji, smerkel ali pa grinte, in tako pride vsako leto marsikak gospodar ob svojega konjica. Ovce so po naših krajih, zvunaj Loškega potoka, večidel opustili zato, ker se zdaj iz fabrik dober kup pa veliko slabša obleka kot domá narejena dobi, in ker je kmet že zdaj v svoji noši tako vmehkužen, da ne nosi več debelega sukna. Loški potočani še nekoliko ovac rede, pa so le majhne in imajo debelo volno; ne molzejo jih nič; volno pa domá za debelo zimsko obleko ali za raševno porabijo. Zoper metulje dajejo ovcam luga ali pa pepéljovke piti. Odkar so zavoljo škode pri drevji koze prepovedane, jih je le malo sèm ter tjè viditi. Zavoljo ostre in dolge tukajšne zime prešičev tukaj ne redijo, ampak jih le po eno ali 2 leti stare po veliki noči do velikega Srnama od Hrovatov ku-pujejo, kteri cele cede lesem príženó; poleti jih redijo z zelenjavo, v jeseni s korenjem in s kuhanim redkim krom-pirjem, pozimi pa do Božica s kuhanim gostim krompirjem in z ovseno moko. Bolji kmetje jih tako spitajo, da imajo po 2, 3 tudi 4 cente; do dobrega spitane pa prodajajo. Vsakteri tukajšni kmet jih zredi po dva, tri, tudi štiri, poddružniki enega ali dva, kočarji pa po enega. Brez šte-vila veliko debelih prešičev se vsako zimo odtod v Terst prodá; nekteri pa le kupljene bohe tjè na prodaj vozijo. Svinská kupčija je za naše kraje velik kos kruha; zato je slabo tukaj za kmeta, če mora debele prešiče po nizki ceni oddati. Prešiči so tukaj malokdaj bolni, da le niso poleti v hudi vročini predebeli in da se le večkrat izkopljejo. Ako se pa to opusti, jih rada davica napade, kteri le s pu-sanjem ali s hladivnimi zdravili v okom pridejo. (Je pametno. Vred.') Perutnine ni tukaj nič druge kot kokoši; teh pa ima vsaka hiša po več; jajca in piščance drago prodajajo prekupcom, kteri jih v Terst vozijo. Murbenega drevja in tedaj tudi židnih červov tukaj menda zato ni, ker do velikega travna zmiraj rado zmerzuje. Bčele se tukaj malokje glajštajo, ker le mesca rož-nika so od njih roji pričakovati, proti jeseni pa tako oslabe, da prav malo dobička donesó, ako se ne prodajo v ajdove kraje. (Konec si.) Potovanje po izhodnem ali po jutrovih deželah v letu 1857. Spisal Mihael Verne. LV. Tovarši, srečnejši od mene, dospejo kmali v Nazaret. — Nazaret po besedi pomeni cvetlico. Po pravici tedaj imenujem prijetno mestice galilejsko cvetlico že zavolj imena, še bolj pa zato, ker je cvetela v njem cvetlica devic, skriv-nostna roža — korenina Jese. 0 srečno mestice! 0 blažena domovina Gospodova! še vedno mi je žal, da nisem mogel do tebe priti. Osemnajst stoletij je že preteklo, odkar je cvetela v tem res majhnem, pa prijaznem tihem mesticu čudovita skrivnostna cvetlica, kakoršne ni imel svet ne prej ne potlej in je ne bo, namreč ponižna, bogaboječa, přečistá De-vica Marija, v nezapopadljivih sklepih Božjih od nekdaj določena za mater Odrešenika, edinega večnega Sina Božjega, ki je blagovolil učlovečiti se, da bi nas rešil večne pogube. Mesto je le majhno in ne šteje čez 3000 duš. Stoji pa o podnožji zlo skalovitega hriba v lepi dolini, ki jo skorej okrog in okrog, ali saj na treh stranéh gore obdajajo, in le proti jugu je dolina nekoliko bolj odperta. — Mestno okrožje je ugodno in dobro obděláno. Vso imenit-nost in zanimivost svojo pa ima mestice le od Jezusa, Marije in Jožefa, zakaj prej ga niso nič kaj čislali, ampak so ga celó zaničevali, in ko Filip Natanaelu pravi: „Mesija smo našli — Jožefov sin je iz Nazareta", mu Natanael odverne: „More li iz Nazareta kaj d o brega p ri ti?" — Taka je z našimi sodbami! — O pač, dragi Natanael, ravno iz Nazareta nam je prišlo vse dobro, kakor si sam kmali spoznal; iz Nazareta je prišlo rešenje rev-nega, po grehu peklu zapadenega človeštva; v Nazaretu se je učlovečil Sin Božji; Nazaret je ředil dolgo dolgo v svojem naročji poštenega pravičnega rokodelea, sv. Jožefa in přečisto sveto devico, ki mu je bila zarocena, z eno besedo, Nazaret je domovina Gospodova! Tù je preživel Odrešenik sveta, učlovečeni sin Božji, večji del svojega življenja; tù jima je bil pokoren in je rastel v modrosti in milosti pri Bogu in ljudéli; tù je posvětil z lastno pridno delavnostjo stan poštenih zadovoljnih rokodeleov. Se ima Nazaret mnogo zanimivega — hiše pa, v kteri je Gabriel z blaženo přečisto devico govoril, in v kteri se je sin Božji učlovečil, ni že okoli 600 let več v Nazaretu. Mnogi terdijo in pripovedujejo, da jo je Bog dal 10. dan maja 1291 po angeljih svojih deleč čez morje na Tersat pri Reki prenesti, da bi je Turki, ki so si takrat sveto deželo popolnoma podvergli in po nji hudo razsajali, nikakor ne oskrunili. — Tersat naš pa ni bil Materi Božji dolgo po volji, in že 10. dan decembra 1294 prene-sejo angelji revno hišico v zavetniše, gorkejše kraje, na Laško v mestice Loreto v papeževih deželah, kjer še stoji. Kraj pa, na kterem je ta sveta hišica stala, je, se vé da, ostal, in je v resnici imenitno svetišče. Jaz ga nisem vidil, tovarši pa, ki so po dolgi težavni poti celi dan v Nazaretu počivali, so ga natanko ogledovali in spodobno častili. — Ta sveti kraj nerazumljivega učlovečenja sina Božjega so imeli gotovo že aposteljni in pervi kristjani v veliki časti, in že v 4. stoletji je dala cesarica sv. Helena nad tem svetiščem veliko krasno cerkev sozidati, ki so jo kristjani več vekov od vseh strani pobožno obiskovali, in 324 Marijo in njeno sveto stanovališče v nji spodobno častili. in iz obljubljene dežele Ko so pa Turki kristjane zmagali dalj Ko se trudni tovarsi v Nazaretu odpočijejo, romajo , Naj prej se napravijo na krasen hrib Tabor. pregnali, je Marijno poslopje iz mesta zginilo, in lepa cerkev ah pridejo do podnožj hriba 7 or. V dveh in imajo le še eno uro je bila z mestom vred razdjana, in Nazaret je ostal do verha. Ko na okoli 200 let le žalostna podertina. Malo po malém pa se je mestice spet povzdignilo h prisopihajo, se jim odpré neznan svet, krasen razgled 7 in v ze skorej cez vso Galilej akaj Tab leta 1449 so stanovali se vzdiguje do blizo 2400 čevljev verh galilejske na tem svetem kraji spet kristjani, toda le trije nek Hrib ta 7 ki ga Arabčani „Džibel N « m orj hrib luči duhoven in dva druga. Od takrat pa se je stevilo kristjanov imenujejo, stoji na treh stranéh popolnoma prost kakor vi v Nazaretu dobro pomnožilo, in dan današnji jih steje zalo soka pr prijetno mestice čez 1000. kopa h ezdrelonske planj m je ze v podnozji dobro obgojzden in tudi po rebrih lepo obraščen Svetisce cudovitega uclovecenja Sina Božjega pa je Verh gore je velika, pa ne popolnoma prav za prav le neka, ne ravno obširna votlina v živi raznih podertin nekdanjih samostanov. planjava, polna skali vsred sedanje cerkve, ki je bila že leta 1620 sozi-dana. Sedemnajst lepili širokih marmornih stopnic pelje iz Veliko zanimiv pa , ko po krasni legi in podob , je kristjanom ta lepa sveta gora po čudoviti prikazni cerkve na levi strani velikega altarja v votlino, pred ktero svoj ki so jo vidili na nji trij aposteljni. „Jezus namrec vzame in v kteri je stalo sveto pohištvo prečiste device. Vsred seboj Petra in Jakoba in Janeza, brata njegovega jame ali votline stoji prav lep altar, in pod altarj evo mizo pelje same na visoko goro. je ploša factum est belega u , in jih In se je spremenil pred njimi ; marmorja z napisom: „Hic Verbum caro in njegov obraz se je světil, kakor solnce. njegove obla ,,tù je Beseda meso postala." Za al cila pa so bile bele kot sneg. In glej ! prikazala sta se jim in Elija, in sta z tarjem je usekana v živo sténo majhna izbica, o kteri se Mojzes pripoveduje, da je Zveličar naš v nji spaval. Na desni in govoril na levi strani uhoda v jamo stojita pred altarjem, še ne ako hočeš, naredimo tù tri šotoi njim govorila. Peter pa je spre 7 in rekel Jezusu: Gospod! dobro nam je tù biti tebi enega, Mojzesu ? senčil svetel oblak ; in glej ! glas iz oblaka sezenj saksebi, dva zanimiva starodavna stebra, ki nazna- enega in Eliju enega. Ko je še govoril njata — levi kraj, kjer je Marija klečala in molila, desni pa kraj, kjer je Gabriel stal, ko jo je pozdravljah Marijen steber pa ne sloní več na tleh, ampak visi z oboka, kakor 7 glej jih je ob ekoč T Je moj šajte ljubi sin, nad kterem imam dopadajenje ; njega poslu In ko so ucenci to zaslisali, so na svoj obraz padli da bi v zraku plaval, zakaj spodej so ga Turki za kakega in so se silno bali. In Jezus je pristopil in se jih je do pol sežnja odbili, ko so v nekdanji krasni cerkvi zakladov taknil, in 7 V ti sveti votlini gorí noc in dan mnogo lepih , in jim je rekel : Ustanite in nikar se ne bojite so pa očí svoje vzdignili, niso nikogar vidili, ko Jezusa - , . Ko iskali. svetilnic, in verli frančiškani imajo v cerkvi in v jami, samega. In ko so iz gore šli, jim je Jezus zapovedal. Sin človeški kakor v Jeruzalemu in Betlehemu, vsaki dan ob stirih po rekoč: Nikomur ne pravite te poldiie slovesno procesijo. od mertvih ne ustane prikazni, dokler Kakih sto korakov od franciskanskega samostana je drugo svetišče, namreč poslopje, v kterem je imel sveti ur dalje v Tiberiado ali v Tiberjevo mesto Jožef delavnico svojo zakaj Iz te imenitne svete gore romajo tovarši naši sebno svetišče še pet ■ I il J^^K^^^^Ě^EĚ^M 11 IB in v resnici je delavnica ta po- galilejskega morja; pa na vsi ti poti iz Nazaret a do 7 7 Sin Bozji, Gospod nas Jezus 7 je gore Tabor, in iz gore v Tiberjevo ne vidijo nič po reditelju svojemu mnogo let pri tezkem delu v nji pomagal, sebno zanimivega razun da je zemlja tod še rodovitna, ker in trud in tezave vseh poštenih rokodelcov z lastno delav- je dobro obraščena in polna visoke lepe trave. Okrožje ga-nostjo posvětil! V to sveto delavnico, ki je dan današnji lilejskega morja pa se je zlo spremenilo. Morje to, ki se in ki je bilo nekdaj glavno gledišče Gospodovih naukov in čudežev, kristjanska, pa le revna kapelica,, se pride po nekem obzi mu tudi genezaretsko in tiberijadsko jezero pravi danem borjaču ali dvoru. 7 V Nazaretu kazejo v nekem poslopji tudi Kristusovo ni morje, ampak le veliko, kakih pet ur dolgo in do dve mizo. Je pa miza ta velika okrogla, dva cevlja debela uri široko jezero , skozi ktero teče od severja proti jugu tem krásnem okrožji blizo petnajst dobro naljudenih bogatih mest, in sto in sto bark in čolnov je jadralo sèm ter tjè škerl na tleh; starodavno zročilo pripoveduje, da je Kristus reka Jordan. Nekdaj in še o Kristusovih časih je stalo v s svojimi aposteljni pri nji veckrat obědoval. Dvanajst do ětirnajst oseb sedi lahko okolj te mize. Dve do tri sto korakov zunaj mesta proti severju je noc in dan po velikem jezeru ; dan današnji pa je vse znameniv studenec, ki je vernim kristjanom tudi svetisce, prazno in pusto, in ne vidiš ga tù več ne mesta ne sela, ker je gotovo tudi přečistá devica sèm po vodo hodila, ne barke ne čolna. Pač strašno žalostna sprememba ! Kje kakor hodijo še dan današnji mestne dekleta sem po-njo. je mesto Gospodovo Kafarnaum? Kje je Korazajm in Bet- Zato imenujejo studenec „Marijini studenec." Nekdaj 7 ko sajda? Kje je Cezarea Filipova? Vse je zginilo, vse je so namreč evropejski križanci tod gospodovali, je stala nad šlo pod zlo; le senca Tiberiade je še ostala, zakaj se danja zvirkom lepa katoliška cerkev, sedaj pa stojí tù samostan Tiberiada je le majhno, revno in zlo umazano nesnažno gerških razkoljnikov, in voda, ki jo Nazarenke zunaj sa- mestice, ki šteje le malo čez 2000 duš. Tiberijadčani so mostana zajemajo, je po cevih napeljana. skorej sami judje. Pred nekoliko leti je bilo mestice menda Vém in čutim, prijatel moj, da sem predoïg, in da mi v boljem stanu, pa na novega leta dan 1838 ga je strašen ni bilo treba teh posamesnih svetišč v misel jemati, ker potres zlo poškodoval, in TOO ljudi je pod podertinami f V ves 7 da je prav ves Nazaret in vsa mestna konec vzelo. sam dobro okolica lepo zanimivo svetišče. Sej je ni v celi okolici ne toplice. Blizo mesta na južni strani so zdravilne steže ne ulice 7 ne terga ne kota, kodar bi ne bili Jezus, Dasiravno pa je okrozje genezaretskega jezera sedaj Marija in Jozef kedaj hodili. Pa pri vsem tem nimam miru, le pusto in žalostno, je vendar truda vredno , v Ti be V . « V « I • v v •• ^ , • v v , • - _ _ _ . v . - . _ - ti še nekega svetišca ne navodim. Svetisce to je se- riado, ali kakor Arabčani pravijo, v Tabarje potovati, danja armenska cerkev. Túje stala nekdaj nazaretska zakaj zgodovinski spomini, ki jih ti kraji obudujejo, so shodnica, v kteri se je Jezus tudi sosedom svojim kot ob- člověku nedopovedljivo veselje. O kako rad je učlovečeni ljubljenega odresenika naznanil. Pravo gledišče Jezusovih naukov in čudežev je G a Sin Božji, Gospod naš v telí krajih bival ! Kolikokrat je po lepem bregu krasnega jezera od mesta do mesta hodil ! lileja. Lahko tedaj bi ti spisal o nji velike debele bukve; Kolikokrat se je čez široko jezero prepeljaval ! Koliko čupa ker ti le to pripoved ujem, kar sem sam vidil in kar so dežev je v teh krajih storil ! mi tovarsi pravili, Ti nimam o imenitni, nekdaj jako na-Ijudeni in rodovitni galilejski okrajni veliko več povedati. (Dalje sledí.) 325 Slovanski popotnik V 55 Průmyslová škola" (obertnijska ali rokodelska šola) se imenuje obširno delo, ktero izdavati je jel v po-samesnih zvezkih po 5 do 10 pol obsegajočih že lansko leto visoko učeni prof. dr. Jan Půrky ně, mož, ki že skozi celih 30 let marljivo obdeluje polje natoroznansko, ter množí domačo književnost s svojimi visoko čislanimi naravoslov-skimi izdelki. Pod njegovim vodstvom združilo se je tedaj več veljavnih mož, ki zdaj izdajajo primerne spise v poduk domačih véd, da bo imel tudi vsak priprost Ceh, ki se misli v tem izuriti, primernih knjig v maternera jeziku ali vsaj podlago obsirnejemu izobrazenju. Dozdaj je to posne-manja vredno početje spravilo že petero zvezkov na dan, ki s prosto, lahko umevno besedo precej obširno razlagajo v obertnijstvo spadajoče vednosti. Posebne vrednosti se nam látkách zdi drugi zvezek pod naslovom „O zvířatech a zvířecích v průmyslu a řemeslech upotřebných." Tu popi suje slavnoznani gosp. dr. Greger z domače zivali vsigdar s lepo besedo ptuje in posebnim ozirom na njihovo korist ali škodo. Ta spis se smé staviti po vsi pravici v pervi red onih, s kterimi se je utemeljil že davno slavo in obernil na se pozornost med svojimi rojaki. Ne manje cene je tudi pervi zvezek sostavljen po učenem dr. J. Krejči-mu: „Přírodopis kovů a j ej i h rud." Z eno besedo, vsi dozdaj na svitlo prišli so pisani tako umevno, pa tudi tako mično, da jih moremo z dobro vestjo tudi Slovencom priporočati. Veliko lepega in mikavnega pa nara bodo gotovo přinesli še prihodnji zvezki; toraj ne želimo druzega kot da se delo urno nadaljuje — in da bi bilo nekterim naš ira pisateljem izgled, take občnokoristne bukvice spravljati na dan ? na mesto da dragi cas tratijo z jalovim hrepenjenjera po kritiki. Čehi delajo veliko, pa kritikujejo malo. Slovo # Pozdravljam slednjič sinje vas goré ? > Z iskrenim glasom: domaći ja! Iz ptujega hitele mi želje Le k tebi bodo zmir šamija. Navdajal svitli me vecerni plam, Zlatil ki vaše je verhove Oživljal je prebistri potok sam, Ki gnal peneće je valove. In koća očeva dan slednji mi Veselja mnogo je delila; Kraj lipe senčnate me mlada kri Po stezah dragih je vodila. Zato pozdravljam sinje vas gore Iz kraja ptujega veselo, Sercá. da mi tolažite želje, Ki vedno k vam le bo hitelo! Gr. Krek Novičar iz avstrijanskih V Iz dolnjega Stajerskega 1. okt. A. k. Letos poprejšnem celjskem krogu; kajti iz tega oka so se po moji misli tedaj to s t a zaplodili in to lepo pl J pica da je modra nova ostalo edba. Je ki je po več dežeiah našega cesarstva sedaj upelj za pre m ij e jahaj Tud na H o r v a š k e m y nedavnej potoval, sem vidil kaza) nemškem in horvaškem jeziku pisane Stajerskem sem v eni celi okraji potov in kraj I napise ! Da to ni post okrajnah ravno da ko nj e sem ev v ke m vidil šarao nernške drugih v tistega okrog a , je gotovo, kajti v so povsod zraven nemških tudi slovenski napisi. Še to betvo Slovencom vzeti, da bi celó pravega imena svojih krajev nikjer ne vidili, nočejo toliko ski uradniki kakor temveč nemškutarski P ki vso svojo slabo čast, nizko visokost in puhlo mogočnost samo v golo nemškutarijo stavijo, ter se sramujejo celó o j o vas slovensko imenovati. Pravij srenjski dnar nam le nemščina nici ni potreba za slovenske napise stroškov delati, ker je za uredovanje potrebna itd." Tako je neki župan o tej zadevi modrovai! In po nasvetu takošnih zelo modrih županov so bili v tej okrajni le samo nemški napisi narejeni t r e b n e i da bi se enj8ka dnar za P reči n e p o m i n e k iz i z p r a z n 11 i hih hru š k Al ne gré takim županom Danes ko na J* S. roženkransko nedeljo so sklenili duhovske Iz sv. Višarij na Koroškem 3. oktobra opravila v romarski cerkvi device Marije na sv. Višarjah. Zbrala se je na tišti dan sila velika truraa pobožnih romarjev iz raznih dežel in raznih jezikov. Prečastiti Zab-niški gosp. dekan Franc Kulnik, tamošnji trije gosp. kaplani pet drugih duhovnikov iz sosednih far so imeli vsi in v se dosti delà in truda toliko romarjev spovedati in obhajati. Pridigovalo se je v saboto večer slovensko, v nedeljo zju-traj pa nemško. Prav goreče sta govorila oba pridigarja, da so bili poslušavci vsi ginjeni. Slišali smo, da je letos od praznika Kristusovega vnebovhoda do zadnje nedelje čez 22 tavžent romarjev bilo obhajanih, ki so prišli deloma v procesijah deloma posamesni iz Koroškega, Kranjske Sta jerskega Goriškega, ? Režije, Tiroljske ? Solnograške in Avstrijanskega. Tudi Lahov pride vsako leto veliko sem na Bozjo pot, ki tudi spovednika svojega Jerneja Meiherja tukaj najdejo. gosp fajmoštra Leta 1860 se bode ob-hajala petstoletnica tukajšne romarske cerkve, zatoraj bodo prihodnj leto cerkev od znotraj in zunaj popravili ? le škoda, da se zavolj svoje leg bolj razširiti ne dá ? pre tesna je nami ob nedeljah in velikih godovih za toliko ljudi vse 9 , ki se tukaj shajajo. Pripravlj da bojo je tudi že večidel mog eno romarskih hiš za eno nadstropje povišali, več ljudi prenoćiti. Tudi poti, ki od Zabnic in tako in Merzle vode na Višarje derž plohe vsako leto nekoliko speró • V • nejsi oglasili V > reci bodo popravili, ker jih Po poldne so iraenit- iz cerkve pobrali in jih shranili. Še enkrat so se vbrani zvonovi višarski, ko so se duhovniki romarske cerkve poslovili in potem na sanih po kopn od v dolino odrinili Iz Dvora na Koroškem 5. okt. Ker je nas selej sem dvakrat se vozil čez teharsko okolico, kjer sem veseli po 55 Novicah" zvediti letino raznih kraj 5 bi zna veliko najlepših konj vidil. Jel sem premišljevati, zakaj da biti tudi kdo rad vedel, kako se je obnesla Koroš k so na Teharjih celega nekdanjega celjskega kroga zmeraj Akoi je skoro vsaki prerokoval h Jeto 5 vendar najlepši konji bili in so še da je nekdaj na sv. Stefana dan sedaj 'i í> Spomnil sem se, nismo imeli samo dosti dežja, temuč tudi ob tako primernih drugače želeti ; zategadel neka posebna slovesnost časih, da bi si ga sami ne bili mogli s konji na Teharjih bila. Na velikem prostoru pred cerkvijo smo pa tudi kerme prav dosti nakosili. Pšenica in ječmen sv. Štefana so konje blagoslovili in potem mladi kmetje, 6ta se obnesla srednj sosebno kmečki sinovi, se s konji v j aha nj i itd. skušali. 1 V rez volj obilne rije pa V se ne; sočivje je največ izdalo, tako se ajd kaže tako neko- Kteri je najlepšega in berhkejšega konja imel, je bil za liko smo je v ze namlatili, nekaj se je v se suši kralja (menda konjorejcov) spoznan in tako počeščen To , nekaj je pa še stojí, in ker je vřeme prelepo in se slane ni bati 5 menda Teharcane sosebno spodbujalo, si lepe konje iz- je borao za vec let dobili. S ajd je za 14 dn k rejevati, da so se zamogli pri tej slovesnosti ž njimi pono siti in si omenjeno čast pa morebiti tudi dařilo pridobiti. Ceravno sedaj morebiti ni te slovesnosti več, so teharski konji se sedaj menda koj le iz tega vzroka najlepši v čelem eja; na sv. Aleša dan vsejana je prav bogata, tista pa, ki sem jo 4 dni pred ejal i iraa slame veliko, al pi je Ozimino srno večidel že dosejali; tudi v tu v • V v srno še sejati mogli, ker je červ pripomogel, da je turšica 326 o* » osp farmanu velika pojed pred dozorela; tudi z njo smo se zadovoljni. Krompir je končani skušnji je bila pri sređen in bolj gnjije kot lani; zelja in korenstva bo pri kteri se je gospod dekanu, za šolo celó unetemu far dosti. Zdaj se druzega ne bojimo, kakor navadne ne spa- manu in drugim gospodom napivalo. Pele so se samo slo metne paše na zimskem sejanju po sv. Martinu; kako venske pesmice in le prekrasne domaće pesmi so nam jed škodljivo je to, je 7. list si. koroške kmetijske družbe ze leta 1845 dosti jasno dokazal. Bog bi hotel, da bi de- sladile Druiri v se želne vlade po nasvetu tega lista ti presneti napaki letos v okom prišle, sicer nimamo druzega branitelja kakor dan zgodaj vstanem in grem s gosp. kaplanom Tomc-om in košanskim učenikom v neko vas, ki se imenuje Vol u Do te vasi je od fare ura hodá. Gospod sta Lesjak. sneg pred Šentmarcico! Iz Siska 3. okt. se smemo nadjati prihodnji teden cene po z vožnino vred. Ker je Bog dal krompirja in ajde, več kakor ravno biro pobírala in jez sem sel z njima da bi se neko V Banatu odjenjuje žito tako, da 2 fl. 24 kr. vag. liko s tem krajem soznanil in da bi imenitni predor (tunel) vidil do ktereg ni več ko pol ure pota. Ta predor je res imeniten. Na desni in levi je silna visočina; omotica te kakor že leta in leta ne, se je tem več nadjati dragine, y je bilo upati, in ker tursica tako obilen pridelek obeta da ne bo pade, če od zgorej doli pogledaš. Po poti v Vol mi ? ker imajo se lanskih pridelkov na kupe m žita tudi še po tako nizki ceni ne morejo spečati. V Sisku že sedem tednov ni kar nič kupčije in iz Kranjskega se ne oglasi ne en kupec, in ker prodajajo žito na morju ceneje kakor tù, se menda tudi ne bo kmali kdo oglasil. Sava in Kolpa ste zlo plitve. Za Zidani most ni nobenega nakladavca. je gospod učenik marsikaj pripovedoval. Med drugim tudi to-le: „V vasi pod goro je ob času, ko so železnico dělali, živel star mož z veliko družino. Da bi svojo družino ohranil, gré si na železnico kruha služit. Prime lopato in glej ko per • v na goro vdari, se sosuje toliko peská in se udere taka brežina zemlje, da ubogega starčka pri ti Po doveršenih opravkih se vernemo v Iz Pole. Poslednjič sem Vam omenil, da je perva linijna ladija „Cesar" srečno se z morjem poročila. Dovolíte mi danas to orjaško ladijo nekoliko natančneje popisati. Člověka veseli tod potovati, ker ljudj so prici pokoplje K o š a n o. prijazni in celó dobri kmetje. Vsaki košček zemlje pridno obdelujejo, pa tudi gorice so vse ovenčane z milo tertico. Dolga je 255, široka pa v sredi 54 komolcov, tezka z vsem, kar gré k nji in je na nji, 94 tavžent 416 centov Še pred hišnimi vratmi si narejajo senco, da brajd nasa dij in jih po prek v latnike vezejo ? ima za 1000 vojakov prostora in 91 kanón, ktere so bile vlité v Marijnem Celju. Delati so jo začeli 25. marca V v . // m s c i n a" Iz okolice Pivske mesca sept 1856 Na fa me m zvo niku je ura ravno pet odbila, ko sva s ternovskim gospod V • teljem V. iz Ternovega proti K obeta, se tukaj le „ čudil piti na Pivki dtako obro kaplj mači zemlji. Pa pojdimo zopet v Košano! farna cerkev z izverstnimi orgljami. Vino, imenuje ki letos dobro Zelo sem se přiděláno na do koračila. Ker je gledaš najpervo čern, dosti visok stolp Tii je ogleda vredna Iz cerkve pridši za ki se dviguje pred * • ÍV...«/. fr.wv» jv gicuas íjtijptivu ući u, uuou viaun ovuip, rv i ov UTI^ujv ^IV*.» pot bolja in tudi nekoliko bliže, sva jo udarila v namenjeno cerkvijo. Častiti gospod farman so mi rekli, da so nekdaj mesto po preniski poti. Jutro je bilo tako lepo, da si ga dragi bravec 1 pvii. MUUV jv wim ittftw •vpv, Ma ni ^a, » t Í 1* j C IttKi SlOipi IU OHI 111 SC 1C Ulil »U 11CIJC£», IVCI nikoli lepšega misliti ne moreš. Od bližnjih kamnja potřebovali za kapelo, podleti dali. Rekli so dalj taki tolpi til bili in še le oni so tretjega ker so daljnih cerkev se je mílo petj skerjancki žvergoleli nama, daje bilo veselje. Bližajoča se P da je to nekdaj tab pogostoma napadoval bil proti Turkom, ki so to dolino Ljudje, kadar so slišali. da se ti naji je v herbet ze solnce pripekati jelo; al berzo naji je roparji bližajo, so vse, kar so najboljega imeli, v ta senca košatega drevja pod svoje krilo vzela. Zrele čeř grad so nad nama visele in nehoté sem se spomnil prečastitega teržaškega dekana. Večidel trudu je vse to drevje nasajeno bilo. or 1?* po Al Jih pije znosili ter se okoli njega bojevali. Posebno dosti je tudi a i S vina terpela in večkrat požgana bila. Popoldne me peljejo gosp. farman na Ravnj ? grad ta pot Zdelo mi se je, da nisem več kako prijazna je gospoda grofa Hohenwart-a. Prijazno naji je oskerbnik na Notranjskem, gospod Hol 6 sprejel ter nama vse skazal. Po pra temvec na Gorenskem. Na desni se sirijo rodovitni verti in vici se smejo Ravnj e „notranjski raj" imenovati lepi travniki, na levi pa ï umlja Reka v stermih bregovih Vse, proti svojemu podzemeljskemu hramu Prija se pogovarjaje dospeva do Pre m je na visokem hribu in od ceste nekoliko v strai sva jo naravnost po Bi ti nj ah vrezala proti Koši bi tù šolske preskušnje ne zamudila. Pot naji pelj petero mlinov do steže, po kteri se gré čez neko stermo v grajško bukv kamorkoli se ozreš, je zeleno. Za seboj imas prijazen pred teboj se pa razprostirajo krasni verti polni sadnega Prem drevja, rodovitne njive in zeleni travniki. Gospod grof, zato. ^H^H li, da memo sedaj reški vikši župan, je veliko že potrošil za olepšanje svoje grajsme Ko smo verte ogledali, naji je peljal gospod oskerbnik arnico. Veliko lepih starih bukev je tii na goro v kosansko dolino. Malni ti, ki jih zgol „malni pod policah, in mislim, da bi se tudi za slovenščino marsikak Pre m om imenujejo, so lepi in premožni viditi. Iz vsa- zaklad našel, ako bi kdo vse skerbno preiskal • 1 V•. 1 .. ... _ _ _ 7 _ _ - čega nama je skočil pes nasproti, velikemu teletu podoben ter dolg f Ko sva vse sobe ogledala, se verneva po senci kosa za nama rezal. Treba bilo lajavce priklenili, ker zló lahko se kaka nesreća pripeti! da bi take hude tega drevja v K k t Po slabi stezi na hrib pridši zagledava lepo k Drugo jutro se napravimo v Zagurj f d in T Res veličasten pogled! Glej tam ti je B tam ravno tudi šolska preskusnja Zgodaj tedaj bila je grémo iz Košane memo Senpetra in vec drugih vasi v zdolnjo Pivko za gorami, na hribu P hribom v germovji se pa vije in mirno dalje vali Rek • V . . V . . « V . . . . _____ pod Zago se smejo ponašati z zalo cerkvij v Zagurj ker se lahko najlepšim notranjskim cerkvam prišteva f Ker najcudnejsi potok dezele kranjske. Na drugi strani ti je je to stran Pivke že naš prezgodaj umerli Fr. Domicelj veliko vasi, gradov in lepo natanko popisal, pojdimo toraj berž v šolo pogledat, kaj gospodu kosans k dol in po «J1 cerkva. Na vse kraje ti pa zapirajo pogled visoke gore Pa tù ni časa se dolgo ozirati, ker preskušnje se bodo skoraj začele! Okoli pol desete ure prideva v Košano. Kmali po zahvalni maši se pripelje mnogo gospodov in tudi prečastiti ternovski dekan gospod Anton Grašič. Pre-skušnja se je dobro obnesla; vidilo se je, da častiti gosp. odgovarjajo farman Ber gant, ki so sami katehet zagorski otroci počnejo. Prav dobro katehetu Mlakar-ju in tudi verlemu učeniku Turk-u. Šola je prav slovenska in kar so se otroci tù naučili, to bodo vedno znali. Tudi tu je bilo veliko kosilo pri čast. gospodu farnemu vikarji Anton-u Mlaker-ji. Proti večeru se vernem s ternovskim pervim učenikom m Gajger, se ništa zastonj trudila, s šolarčki svojimi zadnje so še nekoliko lepih domaćih pesmic zapeli čitelj gospod gospod Gerbcom v Bist Mesec je ustajal iz za gor Na Po in v prijazen vetrič je pihljal, ko sva skozi Kneza k in Šenbije stopala proti svojemu domu J. Bilc Iz Verhniške okolice na sv. Mihela dan. Med Verhniko in Barovnico, kjer je bil nekdaj mogočen samostan , se izteka po mnogih studencih cista voda „Bistra", po kteri je dobil ime omenjeni samostan z okolico vred. Ozidje samostana in pod goro ob cesti stojećih ponosnih 26 lip opominja se na starodavne case. Ta samostan, zdaj „Bistriška grajšina" imenovan, z vsemi poljskimi in gojzd-nimi lastninami, med kterimi je posebno gojzd neprecenljive vrednosti, je zdaj lastnina gosp. Antona Galle-ta, kteri s svojim obširnim posestvom v lepem redu vedno napreduje. Blizo gospod Galle-tove grajščine na Bistri je bil Rajnšev mlin; gosp. Galle so kupili tudi ta mlin in po novi znajdbi tako imenovani amerikanski mlin napravili, v kterem se vse z mašinami delà; eno samo železno kolo — prav velikan — po vsem mlinu od tal do verha vse tako mično goni, da ni mogoče tako imenitne znajdbe prehvaliti. Pšenica. pred ko se začne mleti, se z mašinami tako očisti, da je ko da bi bila pri žernu zbrana. Melje se suha in je za vsako rabo dobra. Ker je ta mlin blizo barovniškega kolodvora. je mogoče vsakega naročnika hitro postreči. Dobiva se tù p etere baže pšenična moka kaj lepa. Le naj pride in poskusi vsak sam! Jože Tomšič, pek na Verhniki. Iz Podreče v mavški fari pod Kranjem. Fr. K — c. Zlo nevarno je za živino kamenje ali okleške lu-čati, ker se rado prigodi, da se živina poškoduje. Tako se je 17. dan p. m. nekemu mládenců na Podreči pripetilo, ko je na polji krave pasel. Zagnal je kamen za mlado in dobro rejeno kravo, ki je v bližnje proso hitela; zadel jo je na zadnjo desno nogo in ji kost zgor kolena popolnoma přebil'. Krava se je od velike bolečine hitro dvakrat po treh nogah okoli zasukala, potem pa obstala. Pastir se je zlo prestrašil, pa vendar ni mislil, da je noga proč. Skoči tedaj h kravi, pošlata za nogo, al kako se ustraši, ko vidi, da se noga le samo za kito in kožo derži. Prišli so z vozom po-njo, jo domu peljali, in precej po zdravnika poslali, kteri je nogo lepo skupaj zložil in v dilice povezal. Ali bo pa še kdaj noga cela ali ne, se ne vé; malokdaj se odbita noga živini izceli. Iz Kaninika. Njih Veličanstvo, casarica Karolina Avgusta, so za zidanje nove lokalijske cerkve na Sélih pri Kamniku 300 fl. dati blagovolili, in iz hvaležnosti za toliko lepi dar je bila na sv. Mihela dan sv. maša s žegnom, pri kteri se je velika množica vernih sošla, da so Boga za najobilniši blagoslov milostljivi darovavki prosili. Iz Ljubljane. Un i dan pohvaljeni „Domaći slovenski Koledar", ki so ga celega spisali častiti gosp. Hicinger, je přišel že na svitlo. Zdaj pa le po-nj! — Ljubljansko cukrarnico bodo začeli posihrnal kriti. Dvema Ijubljanskema tesarskema mojstroma, ktera sta to delo pre-vzela, je obljubljeno še poverh 650 fl., če spravita fabriko do konca novembra pod streho. Kaj pa bo potem s fabriko, se ne vé še nič gotovega. — Repatica je bila skozi celi teden tako krasna, da rés že od leta 1811 ni bilo take lepe viditi. — V nedeljo so bili novi ljubljanski prošt, prečastiti gospod Anton Kos instalirani. Njih naslednik v Kranji, prečastiti gosp. Janez Reš, ki so prišli iz Idrije, so nastopili že ta teden kranjsko tehantijo. Iz Ljubljane. Vsled naznanjenja visocega c. k. ministerstva notranjih oprav bo plačevati prihodnje leto 1859 na Kranjskem od vsacega goldinarja nove veljave cesarskih dávko v vsega skup osem in trideset novih kraća rjev in tri desetinke (383yl0) nadavka. Iz Dunaja. Presvitli cesar so dali s patentom od 29. septembra t. 1. novo postavo zastran dopolnovanja arma de. Ta postava bo veljala od vseh Svetih tega leta naprej. Iz nje posnamemo kratko to-Ie: Nova postava dene vse dosedauje postave zastran te zadeve ob moč. — Tišti, kteri so bili po dosedanjih postavah oprošteni vo-jašine, o s tan ej o tudi po novi postavi oprošteni, ako so se oženili pred dnem razglašenja nove postave in imajo skerbeti za živež žene ali otroka, toda dokazati morajo, da njih prostost ni zoper dosedanje postave. —- Kdor hoče avstrijansk vojak biti, mora biti cesarsk podložnik, najmanj 5 cevljev v pervem in drugem razredu (klasu) starosti, najrnenj 5 cevljev in 1 pavec pa v druzih raz-redili velik biti. Mornarji in rokodelci na ladij ah (barkah) se bodo jemali brez ožera na velikost v vo-jaško službo, v ktero more sploh slednji stopiti od spol-njenega petnajstega do šest in tridesetega leta starosti. Možem, kteri so že v armadi služili, je dovoljeno, tudi s 40 leti starosti zopet v armado stopiti. — Dolžnost, vojak biti, i m a v s a k, in ta dolžnost terpí sedem let, namreč od spol nj enega dvajsetega do spolnjenega s e-dem in dvajsetega leta. IVovinci se bodo naberali vsako leto v mescih februarju, marcu in aprilu. — Kolikor ima kak okraj novincov k armadi dati, jih ima popolnoma in po pravilu iz pervega in druzega razreda dati, še le potem, če jih v teh dveh razredih ni dosti, se imajo iz višjih razredov jemati. 0 navadnem izberanju novincov se ne jemljejo čez peti razred. — Dolžnost, v armadi služiti, terpí osem let od dné, ko je kdo k banderju prisegel; potem je dolžan še odločeni čas v reservi ostati. — Kdor ni oprošten vojašine po postavi, ali kterega za to postavljena komisija ni za vselej neugodnega spoznala, se ne sme oženiti, če ni druzega razreda (22. leta) starosti spolnih — Zastran oprostenja od vojašine veli postava: Oprostenje od vojašine dobi edini sin 70 let starega očeta; po smerti obeh staršev edini vnuk 70 let starega deda (starega očeta) ali babe (stare matere) vdove; edini brat bratov in sester, ki so sirote. Toda samo tišti edini sin, vnuk ali brat more oprošten biti, kteri je zakonsk in práv in kteri preživlja svoje starše, prestarše ali brate in sestre, in sicer dokler to dolžnost spolnuje. Za enake kakor za 70 let stare spo-znava postava tište, kteri imajo neozdravljive dušne in telesne bolezni. Enak edinemu sinu, vnuku ali bratu se čisla tišti, kterega edini brat ali drugi bratje služijo v armadi, čeravno samo v reservi, ali so mlajši kakor petnajst let, ali se pa zavoljo neozdravljivih dušnih ali telesnih bolezin ne morejo preživljati; kteri se je kmali, ko je iz druzega razreda stopil ali pa še pred s privoljenjem politične deželne oblastnije oženil. — Oprošteni so dalje duhovni katoliške cerkve brez raz-ločka obreda, bogoslovci. bratje od cerkve poterjenih redov, duhovni greške nezedi njene cerkve, duhovni in bogoslovci avgsburške in h el vets ke in uni tars ke vere; rabini in vsi, kteri namerjajo rabini biti ; dalje cesarski uredniki, uredniki javnih zalogov, deželnih namest-ništev in županijskih uredov, kterim je politična uprava iz-ročena, in so ti uredniki pravo- in deržavoslovne uke iz-delali. Dalje so oprošteni profesori in učitelji javnih ali tacih učiliš, ktere imajo pravico javnosti, tudi učitelji ljudskih šol, kterim dá šolska oblastnija stanovitno službo; na cesarskih vseučiliših graduirani doktorji vseh verst; redni in javni učenci vseučiliš, pravnih aka-demij, orientalske dunajské akademije, višjih gimnazij in rudnijskih akademij, če se dobro obnašaj o in razred izverstnosti, ali ker se tak razred ne daja, razred prednosti imajo; pričevala go dn ost i čez izdélan gimnazij se čislajo imenovanim razredom enake. Oprošteni so lastni ki podedovanih, nerazdelj i vih kmetij, če ondi redovno prebivajo, jih sami obdeluje in njih dohodki zadostijo za preživež rodbine s 5 ljudmí; edini vnuk posestnika ali posestnice vdove, če bi moglo pose-stvo pod zlo iti. — Magistri in patroni rano čelni štva, diplomirani farmaceuti in zdravniki za živino imajo, če jih vojašina zadene, po mogočosti samo 328 zdravniško službo pri armadi opravljati. Kako se dobiva dr. W a za predsednikovega namestnika, kteri je pa oprostenje od vojašine po enju takse za oprostenj i od sterstvu nekako nevsecen. V drugo bodo mogli vo locuj postava od 21. februarja. Ravnanje pri izberanju litve napraviti, tezko se je pa nadjati, da bodo voiitv novincov ni bistveno prenarejeno; lozali bodo. Kdor sam sebe pokveči ali poškoduje,. da bi dve leti čez postavljeni čas služiti. vnjašini se odtegnil, ima ministerstvu ugodne lz II a m b li V te 4. oktobra. Žalostna novica je do spela po telegrafu iz Angležkega, da je velika ladij V N družnicani kakor tudi banka je razposlala 4. t. m. svojim pod »J CL y na svoji poti v Ameriko 13 ptembra v Vv- redi v ečjih mesti ! b e r n e stva h bank Na nji je bilo 430 potnikov in 100 vojak lz Rusii to dna r j a nove velj morja pogorela. Kolikor je dozdaj slišati bilo, je utonilo blizo 500 ljudi y v V » Indep. Bel o* te* CL • V pise F rank i tud v Beirut da bodo Rusi. kakor ker se je zvedlo, da jih je samo 68 resenih. Povelj a in Aleksandrii založiša za brodništvo kšand Ko je šel princ Nap a pozdraviti, je svet pi i i sam, kteri je ostal poslednji na ladiji, je skočil v morje in utonil. , i e- Iz Trancozkega. Govorica, da bo šel car Alek ikaj ugibal, zakaj daje sander francozkega cesarja o krátkém obiskat, bo v Varšovo cara Al sel. Med dr ugimi podtikajo, kakor pise „Cas", k a nj tudi na men pi Nap y ternu obis- menda za letos prazna ostala. Mogoce je pa, da se to pri- kar je nek car Aleksander da je přišel neko mlado princeznjo snubit Iz Serbij Skup v • a li oktobra zbrala. Nekteri Sultan skupšino prep kmali zvedlo. v Iz Cerne najnoveji odni zbor se bo 13. 1 ki pa pišejo, da je hod njo spo m lad zgodi, obij ubil. i;ore. Brati je Francozka vlada se je s portugalsko raz-perla zavoljo tega, ker je pred nekimi mesci portugalska Kaj in kako je, se bo ladija francozko ujela, ktera je bila namenjena s suž ni mi zamorci v Ameriko. To ladijo terjajo Francozje nazaj, » da je k o m i s ij z a portugalska vlada pa se ne vda v to, ker misli, da ima uravnavo turško-černogorskih mej svoje delà dokončala ona prav. Francozi so poslali dve linijne ladij e pred in se v prid Cerne gore izrekla ker se na Ijovidu, Lizabon, da bodo, ce drugace ne opravijo, to mesto kar kterega je izdelala, Grah kot k Čer gori spadaj nahaja. Imenovana komisij je y kakor se ber y tudi po m i rj e nj tega med Turki in Č do 31. decembr i leta napn kupcov in blag Zavoljo tega prihaja že mnogo turskih na s ske ter bombardirali! Iz Angležke p r e m o g bilo. Vsi so bili v V jami blizo Durham y v kteri kopljejo, se je unelo, ko je 81 delavcov v nji so iz nje spravili y 71 7 ih 10 mertvih. 40 ur jami 1 t. m. je jama še vedno gorela Iz Italije. Iz R N sv. Mihaela dan je bila v Brati je, da je zacel podmorsk t cr O f med kvi sv. Ambroža z a nuno oblečena K kne zi nia Hohénzollern-Sigmarinška Sveti Oče so zaukazali Evropo in Ameriko pet te iti da naj se začnejo obi t p o s v e t e n j n j k e kralj politanske, sestre pobožne cesarice avstrijanske Kratkočasiiica za poskusrijo s cirilico pisana Marij e A Sv prav terdne Spisal Matija M ajar. O n se veselé, kakor „Kôlner Zeitun^ avja, francozki časniki pa pravijo • » y zdravje papeza Pija IX. prav slabo Dalj je govorica pise, da je da Iíbkí iiijaHeij ce nec omotjbch onoieKa no y.iini íh Bi#i na y nej CTpaHi y.iiije Ty#i irtKera n ijanera, KTepera je xy^i roni.ia nija*ia 04 CHe ctohí Ha ^pyro; 1111 ai sv. Oce namen, vJeruzal t tu , uu ----r - «/ ** ^ lř * Turški 3aqy^i ce ronope1! ca>i ceóoj : T.iej, r.iej ! OH^a 9 eew Sultan je povabil papeža sam prav prijazno, ko je slišal, mmm, tfa ca>io no tcj cipam y.iine rpem, na xo^im da ima ta namen. Ty#i Ha y CTpaHi Časniki pišejo, da francozkim poveljnikom poslednj Maaopycna noc.ioniiia npani: Ilij 3anpan.iba h 0 m a t i j e niso bile pr več Fran d f r a n c o z k in pap j a k naMCT Bor My jo coneT i3Hona 4a pei y ker so j dale pr s e v Rim pripraviti, in brati je res y da jih pride se 5000 v Rim Popravek. V poslednjem listu je v sostavku „Goslar" na koncu pos yy Nov se je pripetilo da Iz Nemske Iz B vladařstvo s a m prev ali bo Vprašanje, ali bo kralj š e dalj namreč z začetkom: „Cez nekoliko'4, potem 5? bilo troje odstavkov, Daj mi dvajsetico" in m e s t n 1 s t ---- ---v— ....... " ' ~ ---J „1 . lui.^c terpelo, je rešeno. Kralj je namreč z razpisom od 7. t. m. seda pravice Terdi dolžnik." Ti odstavki gredo po versti pred odstavek Mertva be potem , Približa se slednji dan poroke" in sklepni odstavek yy u. • • • Vred izrocil t za toliko časa sam dolžnosti svoje kralj y da bo mogel stanů opravljati zopet oj e m u bratu, dosedanjemu namestniku. Ta ima sedaj kraljevo oblast in poklical je deržavni zbor, da se 20. oktobra snide. Pruski kralj Friderik Vilhelm IV. je star 62 let in kraljeval je 18 let. v Gradcu na Dunaj Loterijne srećke 16. 11. 6. oktobra 1858: 1. 45. 8. 37. 70. 35. 27 86 Prihodnje srećkanje v Gradcu in na Dunaji bo 16. oktobra 1858. V starih listinah vojvoda Eberh razpis temberšk Stan kursa na Dunaji 9. oktobra 1858. od leta 1665, s kterim je zapovedal ta ojvoda 0 priložnosti k se ima v vseh pat kvah nj eg voj vod z v e z d e tri nedelj da po Obligacije deržavnega versti 0 repaticah prid gelija. o skladno z besedami sv. evan dolga 5 4 4 3 0 0 1/ 2 r> r> 82*/, 6 fl 73 Esierhaz. srećke po 40 fl. 79 ; - » 2 y, r od leta i851 Pred nekimi tedni si je v neki vasi blizo mesta Naumburga nek pek zavoljo tega življenje vzel, ko je Oblig. 5° 0 Oblig, zemljiš. odkupa 5 Zajem od leta 1834 . . o / o přisel d iz terga, da bi ježil y s ktero se oj o zeno pr hudo raz J© po poti skregal. » » 1839 yy v yy yy yn 132 7, l 65 50 411/4 B 91 85 308 VVindisgrac. Waldštein. Kegleviceve Cesarski cekini Napoleondor (20 frankov) 8 3. Suverendor ....... 13 Û. 48 Ruski imperial..... 8fl. 8 li Ti yy yy yy » 20 20 10 3 n Ti n fl. 26 , 4 „ /8 yy 1 ® 1 4 v 4 0.43 Pruski Fridrihsdor „ a^vt . . . * /1 r> i * - —------- z loterijo od leta 1854 lAngležki suverendor 8fl. 20 10 fl. 2 b Iz Monakova komaj 6 dni zbi N Bavarskem je bil d Ti 109% » národni od leta 1854 y P» J ze je da uzrok teg P Slišati 82 '/ s n Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. % fl je to da je izvolil zbor nekega gospod Odgovorni vrednik : Dl. J&UeZ BleiWCiS Natiskar in založnik : Joief Blaznik