List 52 Tečaj spodarske ? narodne m u i » Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljaue po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., sa Četrt leta 1 gold. 30 kr. 1 I Ljubljani v torek 24. decembra 1872. O b s e g : Slovo od starega leta in pogled v novo. Pogled v Svajco m njeno živinorej o Poduk kako živino da ne zboli, in kaj naj stori gospodar, kedar mu zboli. (Dal.) Gospodarske skusnj naj se ravna z Kako stoji s tursko govejo kugo? Moj studenček Pogled v v jeco Deželni zbori Dop Novičar Gospodarske stvari. zmešalo vso njihovo pratiko; pravice ki jih ima sicer Slovo od starega leta in pogled v novo. Letošnje leto je pri kraji; kmalu stopimo v novo. zima vknjižene v svoje listine, zbrisala je narava letos iz njenih gruntnih bukev. Al pogled na nenaravne cvetke pozimi navdaja nas s strahom, da se nehoté vprašamo : kaj pa nam p o Kaj neki nam prinese mlado leto? misli si vsak tem bode přineslo prihodnje leto? Bojimo se da člověk, kdor ne živi, kakor pravimo, „tje v en dan". Se ^ V4X4 MVViV ^ A AJUV W.JLIJ W AVIU 4 JJVIlUiU OU y se danje cvetlice na polji ne bi bile podobne oni lepi ve 7 spod nad nami da na to vprašanje vé odgovor tisti Go- rdeči barvi, ki jih jetični člověk včasih kaže na svojem ♦ v 7 ki „véliko pratiko" pise Clovek more ugibati, pa je ne ugane vselej. Ker dandanes ves svet politikuje, zakaj bi tudi „Gospodarske Novice" ne politikovale. Al politični stan ljube naše Avstrije dandanes je tak, obrazu. Upajnio vendar, da se na bolje obrne, kar nam zdaj strah delà, kajti nadloge, ako nam nenaravna zima pokvari prihodnje pridelke, bile bi silne zato da ni mo- goče za teden naprej povedati, kaj prinese prihodnji čas. Le to čuti vsak, da tako ne more ostati, kakor je zdaj. Mi, ki stojimo na federalističnem stališču da tudi posamesne dežele v postavodajnih, administrativnih , šofskih in verskih rečéh imajo svoje pra- samo ta ali una dežela je imela takošno zimo skoro po vsej Evropi bilo je tako. ) ker ne ampak Po vsem tem izročimo politiko in kmetijstvo ; milosti Božji! vice in ne bi jih v vsem šukala centralistična Dunajska klika, danes ne vidimo še mavrice Avstrijo osreČivne. Pogled Švajco in njeno živinorejo Tirolski živinozdravnik S. Pelšimovsky ki UAlAtij VIMIJVW liV VJlLiJLIJaV/ OV JLUUVJLJ.W XXYOI/A1JV UOXVUiTlAVê j. VAMU.A MJL f JLUV^Ul «I T U1A. KJ • X ViOiUiU V OiV ) y IVI J6 H6- Al tudi centralisti, ki vsem narodom nemške črevlje davno potoval po Svajci, kjer je živinoreja prav na vi- po enem kopitu hočejo pomeriti, ^^ vj^ijv, , -tekó po njihovih namerah, ampak nevoljni čutijo naglaša se njihovim nakanam upor od večine narodov avstrij skih. Osoda Avstrije je tedaj v rokah Njegovega Veli- pleme z istim čistim plemenom; nikoli ne me-čanstva, presvitlega vladarja; od.njegove modrosti čem šajo različnih plemen. ne vidijo da stvari soki stopinji, je v časniku „Landw. Blatter aus Tirol' i 7 da 7 ravnokar naznanil, kar je ondi videl. 1. Svajcarji v Simenski dolini, kjer je najžlahnejši Svajcarski rod, parijo zmirom in zmirom isto čisto pred tem bolje pričakuje Avstrija rešitev na podlagi starodavnega gesla: „justitia regnorum i und amentum" in izbirajo Junca ne spuščajo nikoli pred drugim letom si še med temi (pravica temelj kraljestvom). Ravno zdaj snujejo na Dunaji centralisti novo postavo o volitvah za državni zbor; podoba je, da krepko in popolnoma mocna teleta, ktera so že bode Rubikon, kterega ne bodo prekoračili centralisti ; zato bode novo leto odločilno. zdravo živino. Od tacih juncev in krav jim zrastejo prav mlada veliko več vredna kakor marsiktera naša telica. Teleta ne sesajo pri materah, ampak oni po- molzejo krave in skozi 14 dni jim mleko dajejo v go-Pogledimo zdaj še tudi s kmetijskega stališča, lidah piti, ko so jih navadili, da sama mleko pijó kaj nam obeta prihodnje leto, kajti clovek mora živeti ako hoče delati politiko. 7 tako ? »« , JÀU UM » MU1U , UC« oaiuct U11VIVU L/lJUj da prvikrat vtakne hlapec ali dekla svoj prst v mleko in ga kviško moli da ga tele kakor sesec v«.v,i.t*n j^viuuw. * Jinuixu AXX c^c* IV » loau oiuu, u» gai lOiC XVOiLVVJX OCO^V V obče letošnje leto ni bilo neugodno. Le pretekla prime in se tako samo piti navadi. Prvih 14 dni jim jesen je zarad neprenehanega deževanja in po silnih povodnjih mnogim deželam prizadela veliko škodo. Nenavadna pa je dozdaj zima, kakoršne nihče ne dajo zmirom tudi nekoliko sená, da se ga pocasi nava- dajejo le mleko lastne matere, pozneje pa skozi 12 do 14 tednov mleko druzih krav; med tem pa jim pokla- ;---------r .. —~—j ««^vi pomni, po toploti njeni. Danes je sv. večer, in še ni dijo. Mlada živina pri tej izreji tako hitro raste in skoro nikjer snegá in predvčerajšnjim so v Ljubljani močna prihaja, da je čudo. Krave po prvem teletu va- na nekem vrtu v mestu.našli krasno kresničico ki se je svetila kakor o krešu. Sadna drevesa so o sv. Mi-klavžu v drugo cvetela , rž, so našli v klasji, g. Robič ------.--~ . , , „V -UM,«** » XVX«AOJ* , . Mtv nam je popisal veliko spomladansko floro v zimskem v 1 • 1 • 1 1 v. 1 • . t « « gajo že 10 do 12 centov žive teže, in po srednji meri dadó 9 do 10 bokalov mastnega mleka. Naj bi si naši umni gospodarji Svajcarje vsaj nekoliko v izgled vzeli, da sčasoma tudi mi povzdignemo času ? malnice drugi sad donašale itd., gorkomer je našo živinorejo tam, kjer je kraj za to in tacih krajev kazal sred decembra meseca 10 12 stopinj toplote. Taj a In take zimske prikazni našle so se od IJrala do imamo dokaj. tako spomladansko vreme 'pozimi je pratikarjém « • * « 0 1 * Gospodarske skušnje. * Jajca se dadó prav lahko dobra ohraniti tako-le: Namaži jih s salom in položi jih na dilje za jajca narejene, to je, na dilje, ki imajo luknje, da v vsako luknjo eno jajce vtakneš; včasih jih obrni. Da se jajca spridijo in začnó smrdeti, izvira le odtod, da kislec iz^ zraka se skozi jajčje pore (nevidljive luknjice) vrine. Ce te pore zamažeš, ne more kislec do njih in ne morejo gnjiti. * Petroleum — škodljiv kure ti ni. Neka go-spodinja je ž njim hotela uši pregnati kuram, kakor jej je s veto val sosed. Res jih namaže — drugo jutro najde res uši mrtve — pa pute tudi. Kako stoji s tursko govejo kugo? G ove j a kuga, ki je v Slavoniji v prejšnjih krajih županije Verovitiške že ponehala, se je iz Ogerske ga zanesla spet v 2 kraja te županije; zatrosila se je pa iz KlokoČevca v Saptinovce po dozdaj Še ne znani poti. Tako nepošteni ljudje veliko nesrećo kuge zanašajo iz kraja v kraj! — Na Ogerskem je kuge še veliko. Poduk, kako nnj se ravná z živino, da ne zbolí, in kaj naj stori gospodar, kedar mu zbolí. (Dalje.) Klaja za domaco živino. Paša. Skoraj naj več bolezni živini izvira iz klaje (futranja) sploh. Ali tekne zdravju živine to, da si na paši sama svoje krme išče, ali da vedno v hlevu ostane in se jej ondi klade, to se ravná večidel po tem, kako leži in kakošna je paša. Dasiravno zadene tudi na paši živino kaka škoda po vremenu večkrat, kakor če se v hlevih redi, hlevi vendar niso vselej taki, da bi zdravie živine v njih tudi škode ne trpelo. Nazadnje vendar le to, kakošno je kmetovanje, razsodi, ali morajo živinčeta na paši ali v hlevu svojo krmo dobivati. Bodi pa živina ali na paši ali v hlevu, ob varuje se tù in tam bolezni, Če se z njo prav ravná. Ako se živina samo zavoljo tega na pašo spušča, da se na njej pregiblje in čisti zrak vživa, mora paša tako ležati in napravjena biti, da živini tekne. Da se par-kljem in kopitom škoda ne godi, ne sme paša kamenita biti, pa tudi ne močvirna in blatna. Mlake in stojeće vode, ktere se poleti počasi snšé in veliko škodljivosti iz njih v zrak pride, se morajo odpeljati in na suho djati. Paša mora za število žvinčet, ktera se na-njo gonijo, dosti prostora imeti, da se more živina, kolikor je mogoče, po njej prosto spre-hajati. Da se živina preveč ne utrudi, in da je zlasti Îoleti vročina in prah preveč ne nadleguje, mora paša lizo vasi in daleč od prašnih cest biti. Da imajo živinčeta o naglem hudem vremenu in dežji, zlasti pa tudi o veliki vročini kam iti, je prav dobro, pašo z dre vjem obsaditi ali pa saj šupo narediti, ktera ima streho ; tudi je dobro, da skozi pašnike čista voda teče ali pa da se more živina vsaj na koritih pri studencih napajati. Dasiravno živina ne živi samo od paše, vendar je vselej treba, da so pašniki snažni ; zavoljo tega se mora gnoj vsaj raztrositi, še bolje je pa, če se s paš nika spravi in nekoliko daleč od njega na kupe deva« Tudi škodljiva in marsiktera strupena eelišča, ktera se prav rada na slabo oskrbovanin pašnikih rgnjezdujejo, kakor tudi osat in grmičje se morajo poruvati, in mali trad se bo vselej dobro plačal, če se spomladi zemlja zrahl já in z ^dobrim travjim semenom obseje. Škodljivo je živino na pašo goniti o hudem dežji ali o mrzlih vetrovih, ravno tako, dokler rosa in slana na pašniku leži; posebno ovce se morajo varovati, da s slano poparjene trave ne žrejo. Dobro bi bilo tedaj vselej tako dolgo čakati, da se rosna al od slane po-parjena tla vsaj nekoliko posušé, predno se ovce na pašo ženejo ; če pa ni mogoče toliko časa čakati, naj se dá živini nekoliko suhe klaje, predno gre na pašo, da ne plane pre hi tro po mokri travi. Ako je take previd nos ti že pri pašnikih treba, kteri so prav za prav le spreh ijalisća živini, bode je še bolj treba, kedar si morajo živinčeta ob enem tudi živeža iskati. Zeló škodljivi so tedaj drobnici in goveji živini posebno pašniki, kteri globoko ležé, potem moćvirni in mahovni, kakor tuđi taki, kteri so še le pred kratkim pod vodo stali. Konjem najbolj tekne pasa na ne preveč in ne premalo suhih, grmičastih gričih, na kterih visoka, sladka trava x*aste in blizo kterih je vodá. Za govejo živino se podajo posebno travniki na gorah in nizkih planinah. Govejo živino v go zdi h pasti je bolj škodljivo kakor koristno; bolje tekne paša na izsečenih prostorih z visoko travo. Ovcam teknejo najbolj visoko ležeči suhi pašniki z dišečo travo. Dostikrat se zgodi, da živina na odloČenih pašnikih ne dobiva dovolj živeža, tako, da res strada in zavoljo tega tudi lahko zbolí. Pa tudi na mastnih pašah, k kterim se morajo deteljišča šteti, se mora gledati, da se živina ne preobjé. Kaj lahko se preobjedó ovce take, ktere so skozi zimo tako rekoc izstradane, potem pa naglo na mastno pašo přidej o, ali pa se poleti na obila strnišča zapodé, ko jim je na njih navadnih pašah krma že pošla. Pašniki utegnejo pa tudi zavoljo t^ga živini škodljivi biti, ako na rastline kaka škod jiva strupena rosa pride ali je pa veliko mrčesa, kakor pajkov, uši i. t. d. na njih. Vrh tega se mora živina v hlevih iz-rejena na pašo počasi in tako tudi od življenja na paši se počasi klaje v hlevi vaditi tako, da dobiva živina v začetku, predno od doma gré, nekoliko suhe krme, pozneje pa, ko se ima paše odvaditi, naj se jej vselej nekoliko suhe klaje dá, kadar se domu vrne. Med vsemi pašami so pa največidél pase na gmaj na h zdravju živine najbolj škodljive. Tu so namreč skoraj vse škodljivosti nakopićene. Večidél so le pusti prostori, kteri niso za nobeno drugo rabo, za gmaj ne odbrani; nihče jih ne obdeluje, živina zato dobiva na njih komaj toliko, da more živeti. Ker gonijo vsaktero domačo živino na-nje, se ne puli samo med sabo za pičo, tudi se dostikrat zgodi, da živinče živinče pokvari. Posebno pa povekšujejo gmaj ne nevarnost za raz-širjenje kužnih bolezni med vso živino kakega kraja. Pre vidni gospodar bo tedaj svojo živino samo tedaj na gtnajno dal gnati, kedar je prepričan, da je vsa živina njegovega kraja zdrava, in kladel bo v hleva še vedno toliko, da bo imela dosti živeti. Krmenje v hlevu. Ako imajo živinčeta v hlevu krmo (futer) dobivati. ne pomaga samo to, koliko in kakošne krme dobivajo, da dobro teknejo, temuč tudi to, kako se jim krma napravlja, o kterem času jo dobivajo, in kaj krmi še jprimeša. Sploh menda je znano, ktera krma tej, ktera pc tej bolj tekne; al kdor ima skrb, da njegova živin* zdrava ostane , bo tudi raztodil, ktera klaja naj se ii- S* « aM « 419 vini daje, ker se dostikrat vidi, da ostanejo živinčeta o nahajajo. Ob kamenji in v vodi in na obalah raste-ie tako razni krmi zdrava, ce se namreč nobena pre čemu bobovniku (Veronica Becabunga) " J vidnost iz nemar ne pušća, ktere je pri krmenju s^loh igravši si v valčekih vodne rastline alge: krak (Batra- ~ ' prekrasna Drapar- treba. osnermum moniliforme Koliko krme gre živinL naldia plumosa Roth) ui^j itvw»j , pioiviaoutt l a p (t j Agardh (in Hydrurus Ducluzelii uaiuia u i u u o « j xji^ui vw» \iu j u> ui ua lyuwtUAcm « Aghd.). Kot male zelene kapice čepijo na kamenji vodni Koliko krme živini gré, se ne ravná samo po polžeki: Ancylus fluviatilis v družbi s Palu- velikosti živine, temuč tudi po tem, kakosna je in kako dine 11a Schmidtu, Pal ud. Lacheineri se rabi krma; zakaj živina naj ne dobi samo toliko Bi thy ni a scalaris Zgl) « - ^ u v * «* ^ * t, Charp) jmi ktera je nam došlé kot in 7 živeža, kolikor ga za življenje potřebuje, temuč še toliko prebivalka sladkih vodá Laških dežel samo znana bila. več, kolikor je treba, da more storiti, kar člověk od nje Po stružici se nahajata še: Limnaea minuta in Pi-tiria. Ako hočeš, da ti bo konj bolj težka delà opravljal sidium fontinale, med kterimi kobacajo Friga- UiJ<*> lilVU l±\JKj\jia, ua U WU AVUJ ».V»«*»«» v^iHUjwj « » « * v. m* AVU w , "ivvi »IVI 11111 UUUCVVMJU JL" A i g moraš mu tudi bolj tečnoga živeža dajati, kakor pa konju, ne je, ki vlečejo seboj svoje iz samih polževih lupinic kteri cele dni v hlevu stoji; brejo kravo, ktera mora zlepljene tuljaste hišice, med temi lupinicami pa najdeš v svojem telesu mladiča rediti, zraven pa še tudi mleko prav drobno valjasto hišico polžka: Acme polita; dajati, moraš bolje rediti, kakor pa kravo, ktero imaš B ie Iz ) z imenom. Veliko sem že na svojih prirodoslov samo zavoljo mleka. Zdravju živine silno škodljiva nih sprehodih prebrskal ter preiskal, a dozdaj še nikjer vraža je tedaj da morajo vsa živinčeta enega plemena nisem na tako mal em prostoru toliko znaminivih pri- enako veliko krme ali klaje dobivati. Premalo krme rodoslovnih stvari dobil, kakor v tej vodici. Zato mi Je kmetovalec nima samo velike zgube živinoreji največa škoda; je pa tudi ta studenček čez vse priljubljen in zaželen. ampak živino Atu^iu v «iitu uiiua oauiu T ^imc A^UU« ^ UTIUV napadajo tudi bolezni, ktere se sicer ne izcimijo naglo in se ne spoznajo koj ; prihajajo pa bolj in bolj hude in spodkopujejo zdrav je živine tem več, ker dolgo trpé. Prvo pravilo (regeljca) bodi vsakemu kmetovalcu. kteri Na Viševku 18. decembra. Robič. Mnogovrstne novice. hoče zdravo živino imeti, da na] UJU *™ 7 ^Lv . raji manj živine redi ; Pogled v ječo. pa to naj dobro redi. Veliko živinčet ne pomaga nič Če nima toliko krme, da bi jih mogel tudi tečno rediti. Seged na Ogerskem se obravnava ravno zdaj velika zatožba, o kteri kaj več z vedeti bode go He razsodi pa samo mnogost krme, ali je dostojna za tovo mikalo tudi naše bralce; stvar je jako zanimiva popolno redite v živinčeta, tudi na to je posebno gledati, ali ie krma dosti redivna. Tako, postavimo, je vsa&emu znano, da slama malo redi, daj jo živini veliko veliko, še celo toliko, kolikor je more požreti, živina se na več strani Glasoviti ropar, strah vsej okolici, kjer je hodil bo pa vendar slabo redila. Ravno tako je s začela 12« dne t. m. in kjery je bil, že za smrt obsojeni pa pomiloščeni Rosa Sandor, stoji pred sodbo, ki se je v Segedinu krompirjem. Ako bi se živini krompir brez vsega druzega daj al, bi ga, Že ne zředila bi se pa vendar ne, ker da bi se nasitila, veliko potřebovala 18G0. je v mestu Segedinu bilo tako nevarno AVVV« JV V UIV^OVU KJ^^VAJlllU. KJ 1 JL\S IÉCÍUU UV > C4A AJLKJ'^ da o mraku so mestjani morali zapirati hišna vrata » viiivv ua u uiid&.u ou meotjam muiau krompir malo redi. in kdor je ponoči šel po ulicah imel «*v«»âMl M* JJ« F V1XMMX «V , »VI JttlVUipi UIHiU * VVU« AU ftUUl J t/ JJU1XVI/I OCl UHV«U j llU^l ]6 OCWiiU&l Pri klaji mora tedaj kmetovalec tudi gledati, kako je (pištolo) ali v palici skriti meč pri sebi. Brez orožja redivna, ako hoče, da se mu živina po volji redi in ni se upal nihče sam po noči na ulice. samokres da mu zdrava ostane. Prepičla reja je živini škodljiva, Po neutrudljivem zasledovanji posrečilo se je vendar pa ravno tako jej tudi přetečen živež marsikako kraljevemu komisarjatu roparsko drhal Rose an- škoduje, posebno če ga živina ni vajena, če se hitro od dor ja, Segedinsko drhal Janoša Muslaya a Gyar- coiauj ali če se za mathya, Kečkemetsko drhal Kolmana Bin ko ta in vajena. Tako se do- Terezijopoljsko Eli ja Turčangia zaslediti, deležnike _ 7 _ pičlega do zelo tečnega živeža prestavi drugacna delà rabi, kakor je bila 8tikrat primeri, da začnejo konji za žlezami (Driisen) vjeti in jih prisiliti v to, da so obstáli hudodelstva. ali koliko bolehati, kteri so bili pred manj tečne krme vajeni, pa so naglo drugo dobili. Ravno tako se lahko dostikrat vidi, da prav lahko kolika konje napade, kteri Pri priliki pa je tudi prišlo na dan, da več ljudi, ki so za poštene veljali, so bili vedeži onih hudo delstev. ki so prikrivali njihova početja, jim potuho so svojemu delu primeren živež dobivali, pozneje pa več dajali in jim na pomoč bili, sicer ne bi bilo mogoče, da dni niso delali in vendar ravno tak živež imeli. Kakor bi že davno ne bili vjeli roparske drhali. In v zatožbo konjem, če ravno ne tako očitno, je tudi drugi domači zapleteni so celó kdo bi mislil ! en policijsk živini škodljivo, če jim začnejo naglo boljšega ali pa predstojnik, dva o kraj na s o dni ka, 4 od vet nik i sploh druzega živeža klasti, zlasti pa skušnja uči, da breje krave in ovce rade zvržejo, če se jim krma naglo premeni. (Nadaljevanje v prihodnjem letu.) in 46 p o 1 i c i j s k i h k o m i s a r j e v. Mnogo ropov, roparskih umorov in tatvin, nesenih že pred 30 in 40 leti, je prišlo zdaj še dopri na Prirodoslovne stvari Moj studeneek. dan ; 701etni starec je bil obsojen zarad ropa, ki se ga je vkrivičil pred 30 leti. Strmeti pa moramo še posebno o tem, da se je iz sodniških zapisnikov zdaj razvidelo, da bilo je tudi (kar smo že v zadnjih „Novicah" povedali) mnogo nedolž- prijetni dolinici pod Potočami ne daleč od Pre- nih na smrt obsojeni h in ob glavo 1 v 1 • TT vit 1 T v • 1 1 • dora izvira v podnožji Karavanek studenček, čegar vo- Vprašali naši bralci : kako vendar je bilo dica se kakor sreberni trak kakih 30 korakov v mali mogoče, zdaj pred tolikimi leti storjena hudodelstva od-rojici *) na površji zemlje vije in potem zopet v nje kriti? — Ena pot bila je ta, da so vsacega hudodelca izlivaje zgubi. Ta studenček mi je ne samo zarad čiste posebej zaprtega imeli, da se ni mogel z nobeno živo in hladne vode, s ktero si na sprehodih dostikrat žejo dušo pogovarjati. Druga pot bila je ta, da vsak hudo gasim, posebno zaželen, marveč tem bolj priljubljen še delnik je imel obraz pokrit z ruto, toliko prere- zato 7 ker se tukaj prav znamenive prirodoslovne stvari * Kranjski gori rivulus imenujejo rojica. zano, da so se mu samo oči videle, da drug druzega ni poznal in mu ne po znamenjih ne kako drugače se mogel razodeti. Tretja pot pa je bila ta, da vsak pre- iskovalni sodnik se je skušal natanko seznaniti z duševními lastnostmi hudodelnika, kterega je preiskaval. Da tako psihologično postopanje je veliko pripomoglo, da so hudodelniki nehoté to in uno obstáli , temu priča je posebno ta-le primerljej : V Segedinski ječi je med đrugimi zopet neki Jano« Bajdor. ki je bil kriv dvojnega umora, pa nikakor ni hotel obstati svojih hudodelstev. Preiskovalni sodnik si ga dá neki večer pred-se pripeljati in mu začne živo na srce govoriti takole : „Janoš Baidor, gledite ! zavolj vas že ne morem več noči nic spati ; duša Petra Bo-drija, kterega ste ubili, vsako noczahaja kmeni in mi žuga. da mi ne dá miru, dokler vam ne ovijem okoli vrata onega konopca (štrika), s kterim ste zadavili njega." In zdajci vrže sodnik Bajdoru konopec okoli vrata ter ga dá odpeljati v ječo nazaj. Ura je polnoči bila ; Janoša Bajdora, 59krat že obsojenega zavolj različnih hudodelstev, začne strah tresti ; izbudi se iz spanja in huda vest ne da mu miru ; dozdeva se mu, da vidi prikazen Petra Bodri ja ; strašno kriče beži k vratom ječe svoje ter prosi stražnika, naj mu odpre ; stražnik mu jih odpre in pri tej priči se spové dvojnega ropomora in cele vrste drugih hudodelstev, ter kaže kraj, kjer je Petra Bodrija in njegovega 141ét starega sina zakopal. Drugo jutro gre sodnija na rečeno mesto in res najde trupli pa tudi še konopec okoli vratu Bodrijevega. Odsihmal je Bajdor postal prav misijonar med svojimi tavarši hudodelci v ječi, in obveljalo mu je, da mnogo onih, ki so dozdaj trdovratno taiili svoia hudodelstva, so obstáli vsi. 4000 oséb je zamotanih v to pravdo ; hudodelstva, kterih so krivi, so roparski umor, umor, rop, požiganje, skrivanje, tatvina. Sila veliko ljudstva je prišlo poslušat obravnavo, ki se je 12. t. m. začela in bode trajala kake 2 — 3 tedne. Ako clovek premišljuje vse to, kar smo zdaj slišali kot živo resnico, res ! da se mu ledeni kri o zavrženosti nektere človeške nature, ki je huja od zverjne 1 Deželni zbori. Deželni zbor kranjski. V 9. seii dne 4. decembra 1872. 1. so se najpred finančnemu odseku izročile sledeče prošnje: društva v podporo pravnikov v Zagrebu za podporo, — kon-sorcijalne kurije za Tržaško-Loško-Launsdorfsko železnico za moralično in materijalno podporo, — društva pomoćnih uradnikov v Ljubljani za podporo. — Potem je dr. vitez Savinšek z 21 sodrugi vlado i nterp élirai : ali jo je volja, se s hrvaško vlado v dogovor spustiti, da bi se most napravil čez Kolpo poleg Vinice in Gri-belj; — deželni predsednik obljubi, da bo na to odgo-voril v eni prihodnjih sej. — Na interpelacijo dr. Sup-pana in sodrugov zarad iztirjanja zaostalih davkov v Bistriškem okraji odgovarja deželni predsednik, da so ondotni prebivalci pač prosili, da bi se jim odpisali davki za 1872. leto, da pa ministerstvo ni dovolilo, da bi se odpisali davki sploh, le posameznim prebivalcem se sme dovoliti olajšava. Ti pa prosili niso zato. Ekse-kviralo se je malo, krma se je zar ubila le tam, kjer živine ni bilo; sploh se ozira, kar le mogoče na to, da se plačilo zlajšava obdačenim. — Potem se je presto-pilo na obravnavo dnevnega reda. Dr. Poklukar utemeljuje svoj predlog, naj se deželni zbor izreče za Loško in proti Predelski železnici; predlog se izroči gospodarskemu odseku. — P. Ko z 1er utemeljuje svoj predlog, naj deželni zbor pre-soja, kako da postava za uravnavo zemljiškega davka streže kranjski deželi; v pretres tega predloga se bode ves deželni zbor konstituiral za odsek« Poročevalec đr. Gosta poroča v imenu šolskega odseka o postavi o uravnavi doneskov od zapu-ščin za normalni šolski zaklad. Predlog , po kterem bi došla zdatna podpora našemu ljudskemu šolstvu, obveljá. Dež m an poroča v imenu deželnega odbora zarad dovolitve priplače za breg braneče stavbě na desnem bregu Save pri Gorenji Savi poleg Kranja; deželni zbor dovoli v ta namen 1000 gold, iz deželnih novcev. J. Mur nik poroča v imenu finančnega odseka o mnogoterih peticijah; vsled tega poročila se Janez u Subie-u, kranjskemu slikarju v Benetkah, dovoli 200 gold, podpore, — računovodji Martinu Ivanetiču se povikša osebna doklada za 100 gold, na leto, Vik-torju Hofmanu, 1. oficijalu pri računovodstvu se poděli naslov „računski svétnik" in povikša se mu letna plača od 900 na 1000 gld., primarju dr. Pestotniku se dovoli, da se mu pri odmerjanji pokojnine všteje čas v cesarski službi, vratarju deželne hiše J. Žitkotu se povikša letna plača od 315 na 350gold., deželnemu odboru se nalaga, pretresovati in prihodnjemu deželnemu zboru poročati o razmeri službenin uradnikov računskih. Dr. Jan. Bleiweis poroča o prošnji občine Sè-miške za podporo, da bi sledili studencu, ter nasvetuje v imenu finančnega odseka, da navedeno prošnjo deželni odbor nemudoma in s toplim priporočilom izroči družbi kmetijski, da iz državne podpore, ki íej je za letošnje leto obljubljena s 1500 gold., zadobí prošeno podporo. Dr. Savin&ek dodá dva nas veta, ki se tudi sprej meta, kakor predlog finančnega odseka. M urni k potem poroča v imenu finančnega odseka zarad podpore v namen D u n a j s k e velike razstave leta 1873. Nasvet obveljá, po kterem se 1500 gold, iz deižeh zaklada dovoli v ta namen, da se bode marljivim in izvrstnim učiteljem (500 gld.), obrtnikom (500 gold.) in kmetom (500 gld.) dalo, ki se bodo na deželne stroške peljali na Dunaj in tam ogledali razstavo in se kaj naučili. O napravi potrebnegapohišja za novo real-kino poslopje v Ljubljani nasvetuje Kro mer v imenu finančnega odseka, da naj se hranilnici hvalo izreka za to napravo in deželnemu odboru izroči ostala obravnava. Prošnja občin Turjak, Lužarje, Videm in Po dg or a, da bi se rudarska cesta od Kneja do 5ar-lovica vvrstila med skladne ceste, se izroči deželnemu odboru v rešitev. Po nasvetu finančnega odseka, čegar poročevalec v tej zadevi je bil Mur nik, je deželni zbor o prošnji Vrhniških občanov sklenil, da se ima deželni vladi priporočati, naj potrdi zadnjo volitev občinskega od-borora Vrhniškega, dalje se naroča deželnemu odboru, da naj na tanko pregleda račune župana O breze o 241etnem županovanji ; o zadnji točki prošnje pa, da^ bi se namreč vlada vprašala: ali c. k. âodniku A loj z iju Mule ju dovoli zraven cesarske službe se ukvarjati še z mnogovrstnimi obrtnijami in kupčijami, pa se je reklo, da ne spada v oblast deželnega zbora. Obveljal je dalje dr. Raz la go v nasvèt, po kterem ima deželni zbor prositi presvitlega cesarja za pomilo-loščenje 60 zavoljo hudodelstev ustaje obsojenih prebivalcev vaši Studor-Starefužine. Dr. Jan. Bleiweis poroča v imenu finančnega odseka o loČitvi vodstva od upravništva v deželnih do-brodelnih napravah Ljubl janskih. K r o m e r se tako grozno huduje nad tem, ďa se hoče vodstvo ločiti od upravništva, da ga dr. Bleiweis zavrača in praša : ali mu ni mogoče, Kakor drugim ljudém dostojno govoriti v zbornici? — Predlog odborov obveljá. Dr. vitez Savinšek bere poročilo finančnega od- seka o začasni porabi posebnega oddelka de- 63 kr. razdeliti vsako leto med sirote, dokler se ne želneposilne delalnice za mime blázne (nore), ustanovi sirotnišnica, ter potrdi se računski sklep za Deželni predsednik razlaga zdravstvene, disciplinarne sirotinski zaklad za leto 1871. (dohodki 19.602 gold, in pravne pomislike, zarad kterih se vlada zoperstavlja 12 kr., stroški 19.598 gold. 68 kr., aktivno premoženje nameravani porabi delalnice. dolgem govoru spodbija ugovore deželnega predsednika, Dr. Jan; Bleiweis v konec 1871. leta 231.521 gold. 49 kr.). Potem obveljá proračun deželnega zaklada za 1873. Kromer se zopet jako huduje v tej zadevi, nasprotuje leto (potrebščina 291.525 gold. 65% amviau ua.wo nasvetu dežel. odbora in finančnega odseka; potem ko gold. 80% kr.), za primanjkavo 231.526 gold, se ima še dr. Z ar nik vladi ugovarja, obveljá nasvèt finančnega přikládá na vse direktne davke, kr. zaklad 59.998 ízvzemši doklado odseka o prošnji do dež. vlade, da se more poseben od- vojaščino, potem 10% přiklade na dávek vžitnine od delek delalnice začasno mirne blázne. y m sicer na 5 let porabiti za vina, vinskega m sadnega mošta in od mesa pobirati. Ker je ura bila že čez dve popoldne, se seja pre- Konečno je dr. Jan. Bleiweis z 18 sodrugi na- trga, in ob pol 5. uri popoldne nadaljuje. s veto val adreso do presvitlega cesarja poročale. y o kteri so „No- • // v _ více" ze Dr. Jan. Bleiweis prične s poročilom v imenu finančnega odseka o ustanovitvi v i n o r e j s k e in s a d j e- 10. seji odgovarja c. k. deželni predsednik rej ske šole na Slapu v Vipavski dolini. Deželni na interpelacijo dr. Jan. Bleiweisa 1) kdaj sepričnó zbor sklene, da se ima do prihodnje spomladi ustanoviti zaostala delà zaosušenje močvirja (morasta) nálevem ta šola, ktere obravnave bregu v ze njen 9 Ljubljanice, za ktero lj«, lu v um nui«,, uuwu ^ trajajo ^ x^c* , xv«x jt> gx kjl Cornov graben" name- Lanthieri bíagega srca deželi brez plačila ponudil graj- leta kar je grof Je m ali bi se za to delo potrebni stroški ne dali sinico Slap. dotičnih razgovorih bodemo poročali ob- brez novih plačil prizadetih posestnikov iz že nakupiče- širnejše v prihodnjih listih. — Potem poroča dr. vitez Sa-nega velikega zaklada poplaćati ? m sicer na vpra- vinšek v imenu finančnega odseka o ustanovitvi niže sanje to, da se nameravana delà v Cornovem grabnu kmetijske šole na Kranjskem. Deželni zbor nanašaje na državno podporo, ki jo je da se nadaljevala ne bodo in da se je dotična pogodba z Vol- sklene heimorn raz vezala, da pa c. kr. deželna vlada name- ministerstvo dalo kmetijski šoli Goriški, prosi 30.000 kjer ob svoj em y času deželno postavo zastran osušenja gold, za nakup lastnega posestva na Dolenskem rava in obdelavanja Ljubljanskega močvirja, ki je ze nacr- se dosihmal ni noben grajščak oglasil s tako lepo po-tana in predložena c. kr. ministerstvu za poljedelstvo ; nudbo kakor grof Lanthieri v Vipavi. Tudi to ob- kar se tiče 2. vprašanja, se ima nakupičeni zaklad po- ravnavo prinesó „Novice" obširnejše po stenografičnem rabiti v poplačo stroškov za delà, ki niso bila pogojena, da pa je treba še iztirjati nekaj zaostankov. — Potem zapisniku. deželni predsednik reši zarad skladne ceste od Ljubljane do Kočevja s tem, da je vlada že pritiskala na to, da se cesta Dalje je po dr. Razlag o vem nasvetu bilo skle-interpelaeijo Kro mer ja njeno, naj se vlada naprosi, obzir jemati na bližnje po- ~ " bi se ta prodala po- z Fužinami vred odško- popravi, da bi sestnike okoli Jelovice, ako , ^v, „— upravičenci tem ko bodo vsi se pa ta cesta vvrstila med velike ceste, pa zdaj ni dovani tako, da jim bode pri javni dražbi tudi udeležiti pričakovati. — Na interpelacijo dr. viteza Savinšeka se mogoče. S tem sklepom je bila rešena dotična prošnja zarad mostů čez Kolpo poleg Vinice in Gribelj od- Bohinjskih občin Bistrica, nemški Rovt in Nomen. govori deželni predsednik, da vlada nima vzroka, to Prošnja občine Cešnjiške v Bohinji za olajšave gledé sprožiti, da mora to prepustiti za to poklicanim za- izvrševanja gozdne postave se priporočuje vladi. Po J. N. Horákovem nasvetu deželni zbor sklene, vlado naprositi, da bi se postavno uravnavali rec stopstvom, podpírala bi pazadevo na toliko, na kolikor je poklicana kot politična gosposka. Potem je deželni zbor sprejel po Petru Kozler ju davki pridobitnih in gospodarskih društev. sproženi nasvèt, po kterem se imajo vladi izrekati mno- Dr. Costa poroča v imenu obcinskega odseka o gotere želje o tem, kako da naj se postava za vrav- prošnji županije Oerkniške, naj se Cerknica pripo-navo átemljiškega davka izvrševati na Kranjskem. ročuje vladi kot sedež c. k. uradom;— nasvet obveljá f Dež man poroča v imenu cestnega odseka o novi da se ima vlada naprositi, naj pred stalno preselitvijo postavi, kako naj se napravljajo in vzdržavajo javne c. k. uradov iz Planine v Logatec se zasliši mnenje necesarske ceste, ki obveljá z nekterimi premembami. — D e ž m a n poroča v imenu deželnega odbora, da se ima deželnega zbora. Konečno dr. Jan. Bleiweis utemeljuje adreso do vozna cesta k kolodvoru Tra ta priJSkofji Loki v vr štiti presvitlega cesarja, o kteri so „Novice" že poročale. med skladne ceste in lugu ojviauuc uuoiu, lu da Se ima Crnska cesta pri x u a.vuuaui jaivm ov>Jx ob pnuuu imj ut* oujc«, ▼ Kamniku deloma opustiti kot skladna cesta proti temu, se je obravnavala disciplinarna preiskava za- Po končani javni seji se prične tajna seja, v kteri da se občinska cesta na desnem bregu Bistrice med stran nezvestob v ljubljanski bolnici. Kamnikom in Stranjami v vrsti med skladne ceste. V 11. to je v zadnji seji dne decembra po- Baron Apfaltrern poroča v imenu združenih odsekov roča Mur nik v imenu finančnega odseka o deželni po-o delovanji deželnega odbora in finančnega zarad po- stavi zarad posojila, ktero hoče mesto Ljubljansko stavne uravnave denarnih razmer Kranjskega zem- po poti lot eri je za poldrugi milijon forintov najeti; ljiško-odveznega zaklada z državo , dotični sveti obveljajo. na- dotična postava obveljá. Svetec poroča v imenu od- Po nasvetu dr. Razlaga se dalje sklene da se seka posta vij enega za pregled delovanjskih poročil deželnega odbora za leto 1871. in 1872. Važnejši sklepi v ima vlada naprositi, naj pripomore k spremembi splošne deželnega zbora v tem poročilu so sledeči : Prošnja, vojne postave zastran enoletnih prostovoljcev (§§. prejšnjih sesijah sklenjena, naj se napravi v Ljubljani 21 25) tako, da tudi tišti enoletni prostovoljci ki so tUi^V j UU líUUl UOU VjUVIV^LUI jj L KJO h\J V VJ JLJ \JL % OU ^ 1 « f U ft a fík « U V U1 lj Ci VTUULUV11J pred začetími bogoslovnimi nauki svojo enoletno de- skim učnim jezikom se ponavlja. 1 ^ 1 ^ ft^ • m m ^ m m « « ^ AV mr sm m m m m ^r m «Va » pravna akademija eventuelno vseučilišče s sloven- Predsedništvo c. k. jansko službo dovršili, deležni postanejo dobrote §. 25. finančně direkcije v Ljubljani se prosi, splošne vojne postave od 5. dec. 1868." ukazati, da se zastran preobloženja zgruntnim dav- Potem obveljá proračun sirotinskega zaklada kom pregledajo tudi tišti okraji Kranjske dežele, kterim za leto 1873. (potrebščina 7764 gold. 60 kr., zaklada se po izkazih za leti 1869. in 1870. zavolj preobloženja naj blagovoli AA* * » IVA WV&V4» VV Uk-A • J WV J^/V Cil« AVV^ A^/VVf AU * v presežek 5358 gold. 63 V2 kr.) y nič gruntnega davka odpisalo ni. 13.123 gold. 23V2 kr., in da se ima za ustanove preračunjeni znesek 5585 gld. umnega aavKa oupisaio ni. — Izrekuje se želja| visoka c. kr. vlada v prihodnji sesiji predložila da postavo o rasdelitvi skupnih painikov in menjevalnih zemljišč. Potem Murnik poroča v imenu občinskega odseka nasvet Langerj y da se ima ta volitev potrđiti so glasovali: baron Apfaltrern, grof Auersperg 7 grof in o razdelitvi pasnika občine Ostrožno-Brdsk pasnika mestne občine Ložke; razdelitev se privoli z vinšek, Svetec, grof 1 \ > gl Ul JLJL UUI Optl ^ , VI Blagaj , Dežman , Kromer , pl. Langer , grof Margheri dr. Razlag, baron Rastem, P'ranjo Rudež, dr. vitez Sa 7 nekterimi pogoji Za g Zoper Langerjer Kromer poroča v imenu finanč- nasvèt so glasovali: grof Barbo, dr. Bleiweis, dr. Costa, Irkič Koren , Kramarič . Kramar nega odseka o razložbi deželnega odbora zastran pobi- Grabrijan , Horak , , „ ranja in plačevanja deželne in zemljiško-odvezne za- Murnik, dr. Poklukar, Karol Rudež, Tavćar, Toman in klade na vžitninske davke in tirjanja dotičnih zaostaň- dr. Zarnik naj se naprosi vlada, naj v za- pričujoča Kozi in kov; nasvet obveljá, da Zup ništa bila gotovljenje vžitninskih doklad za deželni in zemijiško odvezni zaklad, kakor tudi za občinske namene prihodnjemu deželnemu zboru predloži načrt postave, ki bo finančním organom ukazovala predp večerni seji poroča najpred dr. Costa o adresi do presvitlega cesarja; ad že poročale, obveljá z većino gl y so „N uiiuijvuiuj vi ^uiivuj urvnííu » ai» picupiouvaujc , puu 11 aiij u in odrajtovanje dotičnih deželnih in občinskih doklad v pobiranje ljamo, da je baron A p fait okrajih na kmetih, kakor tudi v Ljublj prestopit na d o kteri Tù le še dostav predlagal, o adresi y to je, reći y dr. R. državno vžitnino vred in po istem načinu, namreč v v um —* * v« ju»* c« u o ivv/ uu j v/vži cv v iva o v . lUai una ua i v t* i i , auj« šolo in nemškim uradom o po- je bila nekdaj samostalna, pod vlado franeosko pa je ? ko smo bili brez narodne zavesti ) ne uoseže se več dandanašj i, vu »/ uui Kn. «WSJ jjnmuu.iv« uu y aiut ouoco rvc iu uctvujiu. tupili] JUJ.CJ ivi i J ou uaotaviu kakor zdaj Prusi na Poljake. Zadosti združenja bo s so- tej kaci poganski zanjko, pa hoteli jo vloviti in odtrgati ce tudi propadla ter postala podružnica župnije Sentjanske. Sta nas pritiskali tako novalci te soseske in nekojih župnij mejaških so nastavili nasimi sedi posebnih do£ so jih ustav Lahi, ako se ? brez posebne zveze m oprti na obstojeće postave, ki SU J III USLČIV U VCI OI sami U.CVJ.I, JJU1.LV.JLAJ.WV> Y CVlAll. Ol. za se, pa po enakih načelih oziramo. Potlej pa dali vrat, to je, namenili so se čisto na svoje stroske duhovna, kakega penzijonista, med se dobiti brez škode JeJ ponemcevalni sili vsak za staro faro. Al od prec. škofijstva iz Ljubljane pride še to Kt porečete meseca novembra t. 1. prepoved, da se na Kali to ne stranko italjansko zastopa rIsonzouV Liberalno, dovoli nikomur. To nas je jako osupnilo. — Kača po lies y ne golj li a morebiti je ona še Tedaj druzega m tudi iz tega ozira ne bi sve- ekaj ganska spet oprošČena vzdigne glavo in rep pa se zažene proti Branskemu čez Gradec na Kladje. Tu se zdaj toval jaz, da bi se kdo naših spustil v posebne pogo- čuje smeh in plosk; povsod drugod pa se solzijo oči in vore z bodo ka njo Su se naredi sama od sebe; okolisćine iaški in naši politiki namet * žalujejo srca, ker slutijo vsi, da kaća prosta ne bode Čitali mirovala tem vec bode za naprej ěe pogumniše levila ste gotovo v tukajšnjih listih, da imamo že celi přetekli zdaj tega zdaj unega, vedno skrivaje se po tesnih ukvah teden graškega in Našega dežel. nadzornika, g. W re t s ch- pri Ukenberlii! — Gledé na vse to nadjamo se, da gori ko-ta tukaj. Přišel je nepricako van kakor^ smrtna ura — omenjeni odlok ni bil zadnja beseda in da prečastito in sicer kot lmnisterski kom za pi'av ZjcllitUL V 1BU l^CtllVC, £liialac*aiij J vy lu JJ l V av/iaiac obiskal. Največ se mudi v nižjih razredih. Za profe i éJmti ■ - im m i • t » • ■ ■ v m 1 » ■ —— ad više realke Poslan je prav škoiijstvo se usmili naših rev in nam dovoli, kar smo gimiiHZij pro fo r m a prosili nam na srečo in nobenemu na škodo. in in metodo pravijo, da mu ni m ) ampak samo na ucencih da delà svoje je izprva, manizovanji Mnogi sodij da v namen v se a. kakor se kaže bolj tudij Mislilo se strogega ger i, IV ti iv u i ou ui iv da so dala min. Stremav ni to njegova naloga Vipavskc doline 18. dec. je v 28J. listu prav na drobno dne pri nas v Grabnih dve hi da le ss Ljubljanski „Tagbl popisal y kako ste se 12, v zera pogrezni in ai.ui^i OVU..JV, uc ov, vac**«, aa^ca. wmvu1«; x-m. povod, u« jv yge t0 ZOpet 1 Wretschka sem poslal, neka uradna in privatna poročila ktero bi moral da Je brezdno prostor kaže vse to zopet -je kalovjem in polomnjenim drevjem obdano i ste pred stale. Zvedite da k mat laž o osebnih in stvarnih zadevah na realki, ki pa segajo še v lansko šolsko leto nazaj. V z vezi je Wretschko-vn , kajti „peresnim drugim te y u vt iv i cv j cv u. \j iv u u u a iv u a iu a i a Tagblatt" preklicati, Če bi mu za res- oslanstvo gotovo tudi s kakošnimi ovadbami eralna ministerstva imajo navado, da unakom pr edovališć oficioznih liátov ali nico kaj mar bilo. Sam Bog ga vedi, kdo je to ne sramnost časniku na nos obesel ! v Ribnice. (Čitalnica tukaj šnj a) napravi na novega leta večer veselico, pri kterej se bode zraven tombole aže ljudem svoje kabinete in ušesa odpirajo na- predstavljala igra ? » Bob iz bil Hohenwart srečno odpravil ako oba, da se je vnovič vdomačila ko-tovim poslanstvom, kakor koli Bodi njega namen več zak rivati ; m dotlej dolgo a pa je po retseh- in narodnjake vljudno vabi Kranja u s petjem Vse ude odbor. svojo sodbo. — Te dni se je zopet pokazal drzno pa ob enem neumno in smešno zna tukajsnja nemška fabrika za telegram se ne bo dal odložim tudi jaz kako pre v • zi kovat in Ljubljane. (Odbor družbe kmetijske) je v svoji poslednji seji pod predsedstvom gosp. dr. Cos te sklenil sledeče: Gosp. dr. Orel poroča, da celi gozdi posekanih mladih smrek se prodajajo zdaj za Božični večer**) v Ljubljani, ki so, kakor se glasijo mnoge tožbe lastnikovf večidel tatvina iz gozdov. Da se odvrne škoda go»- v ustavne liste Grabnih se » uou»»uc uoic. i čv uu m ^ua Vipavskem) ste hiši po noči od 11.—12. t. m. s stanova Ici vred pogreznili" ) Domů gredó so vsi trije do smrti bili obsojeni. ta raznih časnikih: na mestu je šla iz G (NB!) po samem pa mod tega nobena šiva duša nič vedela! In ljudje, ki so od včeraj tukaj Pis. Katoličani imamo sv. Miklavža, ki otrok« darove nosi; božična drevesa so običaj protestas* ** t to v ski ne le sa otroke f tem v c tudi za stare ljudi 9 kterega 8. t* Berite f kako so se poprîjeli tudi judje t Galiciji in drugod sa mne » Pettíne" govori o Tonklievem govoru go vrstne sebične spekulacije. Ker jud in protestant adaj m« Pis. sučete, se širi ta šega čedalje bolj povsod. Vrt«L V) I dom in hudodelstv© tatvine, nasvetuje dr. Orel, se družba kmetijska obrne do c. kr. deželne vlade zaukaže po okrajnih glavarstvih, da 9 naj da vsak, kdor zauisaze pu ujK.r<*j um ^i<»v<»íoi»tjiu, vi« fowttj xvvcvfi prinese „a^ »pvotviw oyuuuuc — va ivu im sauta iiuenuie — taka drevesa na sejm, se izpriča s pričalom županovim, obhajalo „rojstni dan" decemberske ustave. Ker bode da jih je posekal na svoji zemlji, sicer se mu vzamejo bralce naše morebiti mikalo, po imenu poznati te „apo duj < 12 ; Póbirki iz Časnikov.) „Laibacherica" pripove m. v stekl enišču kazininem kako Je 21 dne t postolov svobodě" tako ih sama imenuje in on pride zarad tatvine v preiskavo. veljá enoglasno z dostavkom g. Solmaj erj a, da se Predlog ob- stole", ki so cvet nemškega konstitucijskega društva privzamejo v to prepoved tudi drevesa o sv. Resnjem dr. Supp telesu. — Potem je dr. Jan. Bleiweis predlagal: naj deželni gl za napravo občinske trtnice v Suhorji se dovoli 60 gold, predplačila povemo jim po „Laibach.", da so 9 društva predsednik deželni predsednik grof Auersperg, c. kr. vitez Kaltenegger, c. tarij Ertel, dr. Schaffer, c. kr. finančni sekre kr. vladni svetnik Laschan za napravo izglednega g no- župan Deschmann od Antona Pen- tnjifjcbix jL^couuj-uauuj xv. gOzdni ijus jjcťwiui i/it5IXllLk&, UI'U Suppan, dr. Riihling, dr. Keesbacher (kdo je bil 12 pektor Diemitz, prof jišča v Semiču 60 gold, premije gala na Pšati o napravi gnojišča predloženi načrt naj ne pové). Vsak je svoje pridigoval, in da so bili ~ r ' ~/- . —~ j~ r o~ * ? Jesuitenpartei", „Fundamental-Artikel" se odobri, in kedar ga dovrší, dá 60 gold, premije, — „UCouuCuruw , uuuamcmarmmvci , „íeuerai podružnici kmetijski v Mirni in v Ratečah naj „Wahlfahrtenfíihrer", „finstere Ma^hte" na tapetu se kupi naprošeno seme gozdnega drevja, in ponovi razume se samo po sebi, kakor tudi to naj se o k lic, naj se oglasijo še drugi za tako seme dežel 9 „federalisti , m j j to da o ravno- 9 o svobodi cerk pravnosti narodov, o avtonomij naj se o klic razglasi učiteljem in kmetovalcem, da veni in o vsem tem, kar Avstrijo pomiri, ni noben dobi prémii o v denarji ill) do 20 gold.) in pa Po- „apostel" ne besedice črhnil. Nam vendar ste bile na- IT J - * ^ 4 • - • ^ - — - »II« •• Ljbolj zanimive: rentov in Sumperjev panj, kdor se izkaže za um- pitnici Dež m nega čbelorejca, m Ertel kmetu Andrejů Hrvatu v Pol- Dežman se je radoval o „najvećem čudežu" , da dne naše stranke je pobegnilo nekoliko usk čah naj se iz državne podpore sadjerej ske za truda-polno in vspešno sadjerejstvo dovoli 30 gold.; — učitelju Martinu Brežniku pri sv. Jakobu pri Savi se ljubljanskih decembristov za marljive skusnje o izrejevanji krompirja iz semena iz kov, Ertel pa jeBismarka s Prusi posadil kmizi In gehobener Stimmung" so šli „apostoli' med 99 in podučno razstavo njegovih skušinj dovoli 50 gold, iz mislé, da so v gostilnici njimi uradnikov sak sebi državne podpore za semenstvo gosp. Rihard Do- řešili Avstrijo. Uboga Av 9 1 e n e c naj se naprosi, da gre v Bohinsko dolino in Vo- diško okolico podučit kmete o predivstvu po Belgi- Naposled se je sklenilo, da prlhodnji občni zbor družbe kme- stnj skem načinu. Vsi ti predlogi so bili sprejeti tijske bode 29. dne meseca januanja Novičar iz Iz Dunaj a. praznike prenehal in se še le žačne spet 15. januarja ptujib dežel Državni zbor je čez Božične (Hranilnice ljubljanske naznanilo), da dolžniki pred razhodom mu je finančni minister předložil dve njeni od 1. julija prihodnjega leta^namesti^po 5 gld. od postavi: ena povikšuje plačo političnim cesarskim i nasvetuje železnico iz .uno hoće ■ minis ter stvo 100 mora o plačevati obresti po 6 od 100, je izbudilo uradnikom in služabnikom veliko in pravično nevoljo med ljudstvom ne ravno zato ZiOflAJ, iUUi MIU Vil ^^J.^M.M^M. . W ~ --------J ----j-- --------- nica kakor vsak drug upnikima pravico obrestno mero novo postavo nevoljne uradnike, s to pa Dalmatince. direktne volitve v državni zbor pa povikšati ; al to je breztaktno od ravnatelja gosp. Jane- ima ministerstvo čedalje bridkejše dneve; zđajsekrhajo e te dni žica, da naznanila dotičnim dolžnikom pošilja ne z a- tudi Pol jaki, ki so ministru Lasserju 9 ko jih pečatena in jih tako razdeluje po deželi po sodnijskih poklical v razgovor, odločno rekli, da so proti direktnim hlapcih, kterim se vrh tega še po^ 18 krajc. mora pla- volitvam. Cesar pa, kakor „Vaterl." za gototovo vedeti čati za; vročnino (Zustellungsgebiihr). Po takem ves hoče okraj zvé, kakor da bi dolžnika na Ie dolžan. Ce tudi se iz gruntnih bukev zvedó, jih vendar zve tak komur je za to mar pa ves kraj ! Opravičena je tedaj nevolja ljudstva. ne privoli, da bi ta postava prišla državnemu bohen djal, koliko zboru v razpravo, ako Poljaki jej ne pritrdijo. — Tako dolgo vi stojé danes te reči. Velike važnosti bode po vsem tem lahko ne (Dvanajsta predstava dramatičnega društvai) v prvi mesec novega leta, kajti pade Auerspergovo ministerstvo. z „wahlreformo ; stoji ali Ogersko. Iz Pešta. Državni zbor je přetekli deželnem gledališči bo v četrtek (sv. Stefana dan) 26. teden obravnaval postavo za nabiranjerekrutov t. m. Predstavljala se bode prvikrat znana dobra Ijud- za armado Avstrijsko. Levica je hotela rekrute dovoliti ska igra v 5 dejanjih „Na Odsojah" po Mosenthal-ovem „Der Sonnwendhof" poslovenjena od J. Ogrinca. Ogerski armadi češ da ai maux, wo, vu* „Avstrijske dežele bodo kmalu padle pod Nemčijo, kakor so Laške padle pod 9 se smemo Ker so vse glavne naloge v dobrih rokah zopet nadejati prav lepega gledališkega večera. (Citalnica) ima svoj občni zbor na sv. Stefana morali bi Ogri v brambo dan dopoldne ob 1/2 11. uri. K obilnému udeleštvu vabi biti Avstriji. Potem se je vendar rekrutna postava z Italijo; Ogri pa morajo le za-se skrbeti". Minister Szlavy je odbij al te ugovore, rekši, da ni verjetno, da bi se to zgodilo, in če bi se zgodilo, častite ude odbor. večmo glasov sprejela. Novice4' veljajo Oglasnikom4' vred v tiskarniei prejemane za celo leto „ za pol leta v v * » «# j « 55 za četert leta gold. i po pošti posiljane 4 gold. 60 kr. 55 po po 5) 55 55 55 40 30 55 55 Za pošiljanje na dom v Ljubljani se za celo leto plača 40 kr. NaroČnina se pošilja Blaznikovi tiskarniei v Ljubljano 1 in to najcenejše po tako imeno vanih poštnih odkaznieah (Postanweisungen) Častite naročnike prosimo ktere prvi redu « • hitijo dobivaj o naročilom vsaki pošti in veljajo 5 krajc. novo kmalu • • Odgovorni vrednik: Alojzi nik: Jožef Blaznikovi Ljubljani. *.