Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Iihafa ▼ I.|nbl]aBl vsak torek, četrtek In soboto.
Naročnina za avatro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K za četrt leta 3‘50 E, neiečno 1'20 K; za Nemčijo za pol leta 7*90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9'50 K za četrt leta 4'80 K.
Nnaim itavllka 10 «■
Reklamacij* *e paitaiae preite. Mafianklrana pluaa ie *pre-|emaj«. Rakopiii m ae vranje, lamatL beitepaa petit-vnMee (liriaa 81 mm) za enkrat N via, reikrat po faftma
76. štev.
V Ljubljani, v torek, dne 27. julija 1909.
Leto XII.
NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo •Rdečega Prapora., Uubljana. — Za denarne pošiljatve •aročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravnistvo •Bdečega Prapora*, Uubljana, Šelenburgova ulica 6/II.
Kas meri Bienerth ?
Državni zbor je baron Bienerth zaključil. Kakor je pred pustom udaril po parlamentu baje radi Ceškoradikalne obstrukcije, tako sedaj radi agrarno-klerikalne. Vmes pa je pripovedoval, da želi de-Uven in močan parlament. Kakor se vidi, se besede slabo strinjajo z dejanji. Za to tudi razlogi, ki jih navaja baron Bienerth za svoja dejanja, niso prepričevalni. Ko je letos prvič zaključil parlament, se je hitro pokazalo, da mu je bila odsotnost državnega zbora zelo prijetna, ker mu je olajšala izdajo zakladnih listov ia ker ni bilo treba ljudskemu zastopu odgovarjati o diplomatičnih in vojaških korakih v aneksijski zadevi. Sedaj pa je poslal poslance domov tisti hip, ko je bilo največ Upanja, da se poravnajo težave in da postane državni zbor delaven. Pogajanje med obstrukcijo in tistim odborom, ki je bil voljen na konferenci klubskih načelnikov po Adlerjevem govoru, je bilo t najboljšem tiru in če bi ne bil Bienerth posegel
* nerodno roko vmes, bi se bil najbrže dosegel iporazum. Nemški zaupniki so se začeli obotavljati, ko so prišli od Bienertha, ki se jim je kazal tako kaljenega, da so se ustrašili ter sklenili, napraviti r*jši vsako neumnost kakor pa dovoliti, da bi bil >jih ljubljenec neyoljen.
Bienerth se je postavil na stališče, da bi bila
* obliki, po kateri »e je imela doseči delavnost Parlamenta, nezaupnica vladi. To je seseda precej resnično. Bienerth ni znal premagati obstrukcije in *e ni znal pogoditi ž njo. Ce bi bil parlament lam napravil red v svoji hiši, bi bil pokazal, da »tu je mogoče, kar je bilo nemogoče vladi. To je Podarjal že dr. Adler nemškim nacionalcem, oziroma krščanskim socialcem, torej ni bilo to nič norega, A Sele, ko jim je Bienerth povedal, da ga to res žali, so se skujali in vlada je zaključila Parlament.
Ce imamo to pred očmi, nam mora biti jasno, d* je mislil Bienerth edino na svoj položaj. Parlamenta ni zaprl radi njegove nedelavnosti ali ne-•posobnosti, temveč radi svojega porlfelja. Prav
PODUSTEK.
Novo leto.	Konec>
Tudi četvorke je bil konec. Golob je spremil Minko k materi in ko je zaplesala mazurko z drugim plesalcem, jc dejal: „Ne vem, morda se gospodična slabo počuti. Kaj vedno tako malo govori?«
Gospa Gorjačeva pa je hitela: »Oh, ne, ne, &°coj je trudna; sama sem že opazila. Sicer je Pa prav zgovorna in vesela. No, ako ste se slabo Zabavali, moramo to popraviti. Povabim vas prihodnjič na dom, pa bodete videli, kako je lju-be*niva. Veste, domače dekle; ni za take velike *a*>ave, ker jo izmuči šum. A doma vam je zlato.* Golobu je bilo to prav všeč.
Ob dveh je prišel gospod Gorjač povedat, a »je čas*. Odpeljali so se domov in Minki je ^leglo. Vsi so šli takoj spat. Oče je še enkrat osčil hčerki veselo novo leto . . .
Minka se ni slekla. Odložila je samo plašč, E® ie legla na posteljo. Izprva je bila brez misli. ■klo se ji je, da ima svinec v glavi, Potem 30
zato, da se ne pokaže zmožnost državnega zbora, s čimer bi se bila pokazala Bienerthova nezmožnost, je moral oditi na počitnice.
Konštitucionalao mišljenje sedanjega načelnika vlade je bilo vsaj v opozicionalnih krogih vedno dvomljivo; zlasti socialni demokratje mu niso nikoli zaupali, pa so mu to tudi večkrat povedali. Sedaj se pa sploh ne more več govoriti o dvomu, temveč popolnoma jasno je, da ima gospod baron o ustavnih načelih čudne pojme. Konferenca klubskih načelnikov in njen sklep, ki se išče sporazuma, sta ga prepričala, da parlament ne odobrava njegove metode. Zares ustavno misleč minister bi moral iz tega izvajati posledice. Zakaj tak položaj je brez suma kriza in v ustavni državi se morajo krize reševati.
Lihko pa bi se to zgodilo na dvojen način. Vlada lahko razpusti državni zbor in razpiše nove volitve. S tem vpraša volilce, če se strinjajo z njeno politiko ali ne. Vlada, ki se čuti močno, bi to storila. Drugi način pa je ta, da se vlada sama odstrani in napravi prestor kabinetu, ki se lahko oslanja na parlament.
Bienerth ni storil ne prvega, ne drugega. De-misioniral ni, ker preveč ljubi svoje mesto; parlamenta ni razpustil, ker se boji novih volitev. S tem kar je storil, namreč z zaključitvijo parlamenta pa ni dosegel nič druzega, kakor da se zavlači kriza in da se zavlači delo. Za nekoliko mesecev si je rešil portfelj in zato sme biti hvaležen Šušteršiču in Udržalu. Toda kaj bo, kadar se bo moral državni zbor yendar zopet sklicati ? Zakaj tako kakor na Hrvatskem, kjer se vlada kar po dve leti brez parlamenta, vendar ne gre v Avstriji. Na čudeže se menda ne zanaša. In če teh ne bo, ostane položaj v jeseni tak, kakršen je sedaj. Ali bo Bienerth takrat razpustil parlament P Ali bo takrat demi-sioniralP
Govorilo se je o rekonstrukciji kabineta za jesen. A sedaj je tudi to otežčano, zakaj če Bienerth ne kapitulira pred obstrukcijo in če ne imenuje tistih ministrov, ki jih bosta zahtevala Šušteršič in Udržal, si ne bo nič pomagal. Obstrukcioniiti pa menda ne bodo zadovoljni, če se zamenja le nekoliko ministrov, temveč bodo hoteli, da izroči pred vsem Bienerth svojo listnico drugemu. Tedaj bomo
ji zašumele misli in melodije v možganih, brez reda in jasnosti. Počasi se ji je začelo bistriti.
Da, človek bi bil lahko srečen, četudi življenje ne bi bilo valček, in opojna, hipnotizujoča godba. Ali kdaj bode ona srečna? . . Novo leto . . . ?
Bilo ji je, kakor da pleše z Dragotinom; čutila je bila njegovo roko okoli svojega pasu in godba ji je pela njegovo ljubezen, žarko in vendar plašno, toda edino iskreno — in to je bila sreča. Tako velika sreča je bila, da je lahko pozabila na vso muko zoprnega večera, tega simbola njenega življenja v zadnjih dveh letih. In sedaj ji pripeljejo Goloba!
Srečal Nikjer je ne bo brez Dragotina; nikoli je ne bo, kajti kako naj bi ubogi odvetniški pisar premagal voljo njenih staršev? Nikogar ni, ki bi pomagal dvojici mladih, po enem cilju, po eni, po edini sreči koprnečih ljudi. Ni, ne v nebesih, ne na zemlji . . .
Nikogar! ... In novega leta ne bode. Stara brezupnost, stara sužnost, staro umiranje ... A človek bi bil vendar lahko'srečen, godba bi lahko igrala marsikak valček, poln hrepenjenja, poln ljubezni, poln mirno, blago izpolnjenih želja , , .
v oktobru tam, kjer smo bili v juliju in vei uspeh Bienerthove taktike bo ta, da ie je ubil dragocen čas. Ih čas — je denar.
Bosenska uprava.
Ko sta bili Bosna in Hercegovina še okupirani deželi, so se včaai čule o ondotni upravi reči, ki so močno uničevale nanese, da to ae turške razmere pod avstrijskim zistemam obrnile na bolje. Sedaj sta dežeU anektirani in pričakovati bi bilo, da se vsaj zdaj vpeljejo moderne razmere. Toda sliši se pač, da hočejo reformirati vojno upravo, ustanoviti dvoje kornih poveljništev, imenovati generala Verešanina za guvernerja, nič pa še ne kaže, da bi prišli v splošni upravi evropski nami do veljave. Poročajo se namreč čudne reči o zemljiških transakcijah, o katerih bo na vsak način treba v delegacijah temeljito govoriti.
Zadeva ima dve strani, ki sta si popolnoma nasprotni. Ena je ta, da se naenkrat jemlje malim kmetom pravica, obdelovati in vživati zemljo, ti so jo obdelovali, kar se spominjajo; to se utemeljuje s trditvijo, da je dotična zemlja državna last. Takih slučajev je bilo že več v raznih krajih dežele. Kjer so prej kmetje delali v potu svojega obraza, se jim to kar hipoma prepove pa se sadi želod. Sodeč po tem bi moral človek misliti, da poje državi huda za zemljo.
Toda če se ozremo na drugo stran, bi mo* rali priti prav do nasprotnega zaključka. Bosenska vlada je darovala Husejn begu Biščevicu velik gozd in ker je bilo o stvari veliko govora, je prosila avstrijska vlada skupnega finančnega ministra Burnsa za pojasnilo. To je dobila, ko je preteklo nekoliko tednov. Ampak nikakor ae ne more reči, da to pojasnilo res pojasnuje zadevo. Burianova nota, poslana avstrijski vladi, priznava, da so bili gozdovi v občinah Gorinja, Bizovac in Japra Mackič vknjiženi kot deželna lasi Začetkom leta 1908 pa je poročnik Huiejn beg Biščevid y imenu svojega očeta Derviš beg Biščevid 1 zahteval, da se prepiše 2700 hektarjev teh gozdov nanj, češ, da so bili pred okupacijo omenjeni gozdovi njegovi in da jih rabijo tudi sedaj izključao nje« govi kmetje.
Oh, v ušesih so ji zašumeli mili akordi — pred zatisnjenimi očmi se je polagoma zavrtelo, sama se je vrtela in srce se ji je topilo v blaženosti in Dragotin jo je nežno prižemal ... in tako srečna, srečna . . 1
Ne, to so sanje l Pa — kaj naj pogine v sanjah, ne da bi enkrat prijela svo jo srečo z močno roko? Ves svet ji ne da sreče, ako ne pride iz edinega vira! In lahko bi bila srečna. Lahko bi doživela novo leto. Ako sama hoče... Ako ...
Seveda . . . Poseči je treba po sreči . . .
Že je bila na nogah. Še enkrat so naskočile misli: Svet, ljudje, govorice ... Ali to je bil že nejasen kolobar motnih barv, med katerimi pa je zmagovala rdeča ognjena boja: Moja srečat Moje novo leto!
Ogrnila je plašč, vzela je svečo in ključ in kakor tatica se je potihoma odplazila iz hiše, po mrtvih, temnih ulicah in tam zunaj v predmestju je trkala na okno, dokler ji ni Dragotin ves v čudu, a nem v neizmejni sreči odprl . . . Ostala je pri njem.
V dveh dneh je vedelo vse mesto za škandal.
Bosenske deželna vlada je ukazala preiskavo, da se dožene, če je Biščevičeva zahteva opravi* česa. Zaslišali so se prebivalci dotičnih vasi kot spominske priče. Nekateri so potrdili Biščevidevo trditev, drugi pa so jo odločno zanikali. Brez dvoma se je pa pokazalo, da drnga Biščevdeva trditev, češ, da rabijo one gozdove samo njegovi kmetje, ni resnična. Ves čas so namreč imeli tudi drugi prebivala imenovanih občin pravico do lesa in paše ter so jo tudi rabili.
Ko je vlada zaključila poizvedovanja, je sklenila, oddati begu Biščerdu 1150 hektarjev gozda, vrednega mili on kron. Burianova nota zagotavlja, da se bodo ostalim kmetom in Občinarjem ohranile njihove pravice. To zagotovilo pa ne izpodbije dejstva, da je celo darilo zelo sumljivo. Ce bi bilo res, da so bili gozdovi pred okupacijo Biščev‘de?a last, bi bilo vendar čudno, da je trideset let ni zahteval, ampak šele zdaj, ko so vsi dokazi otežčani, prihaja s tako terjatvijo. Trideset let zadostuje celo za privatnega človeka, da obvelja njegova last, če je ves čas posedoval predmet. Tukaj je dokazano, da so gozdovi vknjiženi na deželo in da jih je posedovala trideset let. Napram državi pa izgine sicer že v treh letih vsaka pravica, če je njena last vknjižena.
Na eni strani se torej mali kmetje preganjajo s svoje posesti brez milosti in ozira, na drugi se pa begom izročajo zemljišča, vredna milione. Takšne so bile navade, ko je bila Bosna turška in so vladali paše. Zdaj pa je baje avstrijska in vendar se gode take rečil
Strokovni pregled.
Zborovanje rudarske unije.
Po sklepu delegacijske seje, ki je bla dne 28. in 29. maja 1909., bo v galerijski dvorani .Delavskega Doma* na Dunaju, XVI., Kreitner-gasse 31—33 v dneh 4., 5., 6. in 7., po potrebi tndi 8. oktobra 1909
III. zbor .Unije rudarjev*.
Provizorično se je dnevni red določil tako:
1. Otvoritev zbora:
a) Določilo dnevnega reda in opravilnika;
b) Volitev komisije za pregledovanje predlogov ;
2. Poročila;
a) Za predstojništvo Unije poroča Anton J a* rolim;
b) Za unijsko blagajno poroča Em. K ra-tochwil;
c) Za redakcijo časopisa .Gičlck auf* Franc Ebert;
d) Za redakcijo časopisa .Gornik* Jan Pytlik;
e) Za redakcijo časopisa «Na zdar* František RiegeL
f) Poročila revizorjev.
3. Organizacija, poročevalec Anton Jarolim.
4. Stanje rudarskega zakonodajstva; poročevalec Frant. Ebert.
6. Volitev unijskega tajništva.
6. Predlogi, ki se niso rešili v razpravi dnevnega reda.
Predlogi za zbor Unije se morajo po g 12, točka 6 unijskih pravil vložiti osem tednov pred zborom pri predstojništvu Unije, ki jih mora šest tednov pred zborom objaviti.
Predlogi, ki jih nameravajo vložiti krajne skupine in vplačevalnice, morajo biti najpozneje do 8. avgusta pri centrali Unije.
Razdelitev za volitve delegatov se razglasi pravočasno.
Predstojništvo Unije.
Za letošnji zbor objavlja predstojništvo Unije sledeče predloge za pravila:
Splošne določbe. Za sprejemanje članov naj se dostavi v prvi točki, prvi odstavek: .Rudarji, ki že vživajo provizijo, se ne morejo sprejeti za člane Unije.*
Drugi odstavek naj se glasi: .Moški in ženski člani od 16. do 20. leta ter provizionisti, ki so že bili polnopravni člani, so člani tesnejših pravic (III. razred), vsi drugi so v II. in I. razredu polnopravni člani.*
Na četrti strani v prvem odstavku nq se v drugi vrsti za besedo .prvega* doda «ali druzega razreda*.
Na četrti strani v drugem odstavku za besedo .Prispevki* naj se dostavi: «Clani, ki pre-
stopijo iz nižjega razreda v višji, dosežejo povečane pravice v višjem razredu šele tedaj, ko so vplačali v tem razredu 52 tedenskih prispevkov. Dokler se ne doseže ta čakalna doba, veljajo za podpore postavke prejšnjega razreda. Ce prestopi kdo iz višjega v nižji razred, se zmanjšajo pravice tisti dan, ko se vpiše prestop.*
E točki .Vplačevanje doneskov*: .Ustanavljajo se trije razredi po doneskih. Članarina znaša na teden:
za I. razred 50 vin.,
» II. »	40 vin.,
» III. »	20 vin.,
Prvi razred ni splošno obvezen in se vpeljuje le za take člane, ki si hočejo z vplačevanjem 50 vinarskega tedenskega doneska zagotoviti večje pravice.
Drugi razred se splošno vpeljuje in vsak nad 20 let stari član, izvzemši provizioniste, je obvezan, plačevati donesek II. razreda, t. j. 40 vinarjev na teden.
V tretji razred spadajo člani v starosti izpod 20 let in vsi provizionisti.
Razdelitev doneskov (k točki 3). Krajne skupine in vplačevalnice obdrže v vseh treh razredih od vsakega dobljenega doneska 11 vinarjev. Centrali Unije se oddaja: od vsakega v 1. razredu dobljenega 50 vinarskega prispevka 39 vinarjev;
od vsakega v drugem razredu dobljenega 40 vinarskega prispevka po 29 vinarjev;
od vsakega v tretjem razredu dobljenega 20 vinarskega doneska po 9 vinarjev.
Zadnji odstavek tretje točke se ima glasiti: .Vpisnina in cena za izdane duplikate se mora v celoti oddati centrali Unije.*
Prekinjeno vplačevanje doneskov.
(Peta točka):
a) Člani po več kakor 10 tednov trajajoči bolezni ali brezposelnosti, dokler traja;
b) člani, ki so bili poklicani na vojaško službo, dokler jo opravljajo.
Člani tretjega razreda se ne morejo nikakor oprostiti plačevanja doneskov.
Dalje prih. v torek.
Politični odsevi.
* Novo francosko vlado je sestavil Aristid Brian d, justični minister Clemenceauvega kabineta in bivši socialist. Sploh so v novem ministrstvu kar trije nekdanji socialisti: Poleg B r i-anda še splošno znani Miller and, ki je bil trgovinski minister v kabinetu Waldeck-Rousseau, ter Vi vi a ni, ki je imel v zadnjem ministrstvu listnico javnih del. Motil bi se pa, kdar bi mislil, da je vsled tega nova vlada radikalnejša od zadnje ali pa celo da bi bila socialistična. Narobe. Bri-andov kabinet se tako približuje desnici kakor nobeden izza Melinovega. Člani vlade so sledeči: Predsedstvo, notranje zadeve ter bogočastje Brian d; pravosodje Louis Barthou; zunanje zadeve Pichon; finance Cochery; pouk in umetnost Doumerque; trgovina m industrija Jean Dupuy; poljedelstvo Ruau; kolonije Trouil-lot; delo in socialne naprave Viviani; mornarica admiral Boue de Lapey dre; vojna general Brun. Od teh so bili v prejšnem kabinetu. Briand, Barthou, Pichon, Ruau, Viviani.
* Ariitide Briand, ki je postal načelnik nove francoske vlade, se imenuje .neodvisen socialist*. Član zedinjene socialistične stranke ni. Bil je pa nekdaj eden najradikalnejših socialistov, ki je smatral generalno stavko za najvažnejše orožje delavskega boja. Generalna stavka je po njegovem tedanjem mnenju prava oblika delavske revolucije; na strokovnem kongresu v Marzilji leta 1892 je naravnost dejal: .Čvrsto verujem, da bo generalna stavka revolucija ... Ce ima revolucija izraziti razredni boj, ne more biti nič druzega kakor generalna stavka.* Zagovarjal je tudi vojaško stavko. Vse to je bilo. Danes je Briand načelnik buržoazne vlade v buržoazni državi kakor je nekdaj strogo obsojal pregajanje delavcev, tako bo sedaj sam preganjal državne delavce in uslužbence, če si bodo hoteli z bojem izboljšati položaj. Ministrski predsednik in izdajalec.
* MUlerand se, odkar mu je stranka postavila stolček pred vrata, ne imenuje več socialista, temveč je popolnoma prestopil k takozvauim socialnim radikalcem, Ko je prvič vstopil v vlado, je bil še socialist in se je dolgo boril, da bi ga stranka priznavala za člana, V mednarodni socialni demokraciji je izzvalo njegov vstop v meščansko vlado zelo živahno debate in na pariškem mednarodnem kongresu leta 1900. se ni o nobeni stvari toliko debatiralo, kolikor o njegovem ministrstvu. Jaurčs ga je tam še živo zagovarjal, dokazujoč, da je Milierand z najboljšimi nameni sprejel ministrstvo, Kongres pa je z ogromno večino
sprejel resolucijo, ki načeloma obsoja vstop socialista v buržoazno vlado. Ta resolucija se je pozneje na kongresu v Amsterdamu potrdila. Milierand pa vendar ni izvajal posledic, temveč je ostal minister celo tedaj, ko se je moral udeležiti sprejema carja Nikolaja. Tako se je sam spravil iz stranke. Vse njegove želje so šle pozneje le za tem, da pride zopet na vlado.
* Viviani je v zadnjem ministrstvu upravljal dela in socialne naprave; ta portfelj mu ostane tudi v sedanjem kabinetu. Tudi on se imenuje .neodvisen socialist*, vendar je med njim in Briandom razlika. Briand hoče vladati in v ta namen je postal renegat. Viviani bi rad kaj dosegel za delavstvo in v ta namen je postal minister. Seveda je njegova želja utopična. Ne da ne bi imel dobrih namenov in načrtov; toda izvršiti jihnemore, ker ne odločuje sam, ministrstvo, v katerem sedi, je pa meščansko in večina parlamenta, kateremu je odgovoren, je protidelavska. V stranki bi delavstvu lahko mnogo več koristil kakor na vladi.
* Barthou, ki je v Briandovem kabinetu prevzel pravosodno ministrstvo, je bil v starem kabinetu minister za pošto in brzojav. Prej je že bil poljedelski minister v Malinovem kabinetu. O njem ni povedati nič druzega, kakor da je rad minister.
* Finančni miniiter v novi francoski vladi je postal Cochery. To ministrstvo je posebno važno, ker je že davno na dnevnem redu davčna reforma. Prejšni finančni minister Caillaux je imel v tem oziru simpatične načrte; hotel je vpeljati progresivni (naraščajoči) dohodninski davek. Sploh je v davčnem zakonodajstvu vpošteval socialne razmere. Razume se, da je imel vsled tega v meščanskih strankah mnogo sovražnikov. Co-chery, ki mu zdaj sledi, je jako .zmeren* in radikalnih davčnih reform ni pričakovati od njega.
* Radikalni poslanec Lsfferre, načelnik iz-vrševalnega odbora radikalne stranke, bo v torek v francoski zbornici interpeliral novo vlado o njenem stališču. Pokazalo se bo torej prav kmalu, če se je Briandov eksperiment posrečil ali ne,
* Dalmatinski deželni zbor bo sklican dne 17. septembra.
* Ruski vojni material za Črno goro. Iz Odese poročajo: Ruski pomožni križar .Peterburg* je zapustil tukajšnje pristanišče z blagom, ki je, kakor se govori, namenjeno v Bar ter ima na krovu okoli 7000 tonelet vojnega materiala, in sicer poljske topove, mitraljeze, municije, velike množine razstreljivih snovi za mine itd., kar je vse podaril car Nikolaj črnogorskemu knezu. 2e v januarju L1. je nameravala ruska ladja .Gherson* enak tovor, a je bila preprečena po avstrijskih vojnih ladjah. Ker je pa sedaj vsled avstrijsko-črnogorske pogodbe barska luka prosta, se bode tovor križarja lahko izkrcal.
* Rnika vlada je prepovedala .Sokolsko zvezo* v veliko radost naših Rusomanov.
* Atentat na revolucionarja Bnrceva ? Listi javljajo, da so voditelji .pravih ruskih ljudi* sklenili dati Burceva umoriti, ker jim je neprijeten radi njegovih razkritij o policiji. Jaurds je na to opozoril francosko vlado.
* Car v inozematvn. Hesenski veliki vojvoda je odpotoval s soprogo in z otroci v Kiel, kjer pozdravi s pruskim princem Henrikom 1. avgusta carja, ruskega prestolonaslednika in štiri carjeve hčerke. Poroča se, da prideta car in carica sredi avgusta v hesenski grad Wolfegaden, kjer ostaneta dva meseca. Zdravstveno stanje carice Aleksandre se je zadnji čas zdatno izboljšalo.
* Ruski car na Francoskem. Kombiniranih vaj severnega in sredozemskega francoskega bro-dovja ob obisku ruskega brodovja v Cherbourgu se udeleži deset podmorskih čolnov. Na slavnostnem sporedu je tudi polk z Wilbur Wrigthovem aero-planom in se izpusti v morje velika potapljalna ladja .Franklin*.
Dopisi.
Zagorje ob Savi. Seja občinskega odbora dne 22. julija 1909. ob 3. popoldne. Zapisnik zadnje seje se je prečital in vzel na znanje. Potem predlaga g. Wake (klerikalec), da se ne prepusti več virilnega glasu .Občnemu konsumnemu društvu*, posojilnici, rudniškemu konsumnemu društvu, južni železnici, nasproti da se imajo prepustiti virilne glasove samo samostojnim podjetnikom, ne pa korporacijam. Župnik Roth pa predlaga, da naj se za časa obravnave te točke odstranita virilista posojilnice in konsumnega društva. Sodr. Cobal se izjavi proti predlogu župnika, k predlogu g. Waketa pa dokaže v smislu g 1 in 17. občinskega volilnega reda za Kranjsko, da je predlog g. Waketa smešen, citira razsodbo višjega sodišča z dne 6. februarja 1890, na kar se predlog g- paketa z 10. glasovi proti 6 klerikalnim odklon** Potem se priznajo ririlni glasovi posojilnici, rudniškemu konsumnemu društvu, nasproti se odo1* jijo virilni glasovi Josip Swaigerju in Antonu Omerzu; o zadnjem se bo šele prepričalo, če vr*» nici plača toliko davka. Potem se izreče občin** odbor za razširjenje ljudske šole v Zagorju it P® na šestrazrednico in za ustanovitev paralelke n* topliški šoli. Samostojni lov južne železnice odkloni. V občinsko zvezo so se sprejeli Josip * rošec, Pavel Fritsch, Marija Strmolj, Peršiču P*
je obljubilo, če doseže avstrijsko državljanstvo, da se sprejme. Podpora se da Jeri Guggenbichler 10 E mesečno, Mariji Smrekar 6 K, Mariji Dornik 6 K in potem otrokom Ado'fa Kopriva 20 K mesečno do 14 leta. Pri zadoji točki za podporo so klerikalci pozabili na besedo «ljubi svojega bližnjega*, ker so se posebno branili dati podporo nedolžnim otrokom.
Opomniti se mora, da je bila seja še s starim odborom, dasi je bila njegova doba že 19. maja t. 1. potekla; ker pa so klerikalci vložili pritožbo proti volitvam, ki pa še ni rešena, je bila torej še seja starega odbora, kateremu pripada od naše stranke samo sodrug Cobal.
St. Iran pri Trita. Pri nas je že od nekdaj zelo ugoden teden za socialno demokracijo. Zato pa naš kraj ni brez socialnih demokratov, temveč jih šteje prav lepo število. Pri minulih volitvah v deželni zbor odnosno v mestni svet tržsški je dobil socialno-demokratični kandidat Fran Milost 236 glasov. To število je zelo častno, ako pomislimo, da je dobil slovensko-narodni kandidat nekoliko nad 500. Tržaška «Edinost* bo seveda trdila, da so za Milosta glasovali italijanski delavci, češ, da med slovenskimi delavci z okolico socialna demokracija nima pristašev. Mi pa vemo seveda, da so glasovali socialno-demokratično, če že ne izključno, pa vsaj večinoma pristni slovenski delavci in volilci, ki ne mislijo z možgani gospode, sedeče v »Narodnem domu*. Pred kratkim se je osnoval pri nas odbor z namenom, da uredi vse potrebno ra ustanovitev delavskega izobraževalnega društva. Ta odbor je povabil socialistično misleče delavce pretečeni pondeljek na zaupno posvetovanje v prostore gostilne «Cec>, da se tam pogovore o ustanovitvi izobraževalnega društva. Vabilu se je odzvalo 128 delavcev, ki so popolnoma zasedli veliko sobo v omenjeni gostilni. Na posvetovanju je poročal sodrug Regent iz Trsta o velikem pomenu izobrazbe in o nalogi, ki jo morajo vršiti delavska izobraževalna društva. V lepem govoru je tudi raztolmačil, kako in zakaj se mora delavstvo organizirati strokovno, politično, gospodarsko in v izobraževalnih društvih. V poslednjih mora delavec imeti priliko, da se tudi resnično naobrazi, da ne bo samo čutil, temveč tudi razumel potrebo organizacije, razumel, da je njegov prostor v vrstah delavstva, razume), kaj je socializem in kaj socializem hoče in kako je treba delati, da se preuredi današnja kapitalistična družba v socialistično, v pravično družbo. Po lepem govoru so navzoči izvolili novi odbor, ki ima nalogo urediti vse potrebno, da bomo imeli v kratkem tudi pri nas svoje delavsko izobraževalno društvo, odnosno podružnico dobro znanega tržaškega «Ljudskega odra*. V odbor so bili »voljeni sledeči sodrugi: Košuta Anton, Šivic Ivan, Karban Fran, Dubas Josip, Bizjak Anton in Trento Ivan. Sedaj pa sodrugi, na delol V izgled pa naj nam bodo sodrugi v Sv. Križu, katere hočemo in moramo posnemati, ako hočemo doseči svoj cilj.
Domače vesti.
— Socialna stranka — pravi dr. Krek, da je kler. S. L. S. To je povedal predzadnjo nedeljo v »Unionu*. In potem je začel dokazovati, da ni obštrukcija v socialnem oziru nič škodovala, češ, socialno zavarovanje se itak ne bi bilo rešilo v sedanjem zasedanju, zakon o trgovinskih uslužbencih je vlada zavlačevala i. t. d. Lepo. Ampak dr. Krek vendar ne more utajiti, da je bil zdaj zakon o trgovskih uslužbencih gotov in da bi ga bila zbornica lahko rešila v petnajstih minutah. In Krek vendar ve, da je vse dosedanje delo o socialnem zavarovanju padlo pod mizo in da je na vsak način izguba, če ne more odsek nadaljevati dela. Dr. Krek morda želi, da bi njegova stranka bila socialna in demokratična, a to mu ne daje pravice trditi, da je. Dr. Krek ni neumen človek. Med svojimi strankimi tovariši ve in zna največ. Prav zato je pa njegov greh mnogo večji, zakaj njemu mora biti jasno, da vsa obstrukcija ni bila nič drugega kakor Šušteršičevo maslo. Dr. Krek naj prečita svoje zadnje govore v parlamentu, potem pa svojo neslano zofistično čenča-rijo z nedeljskega shoda, pa naj vpraša samega sebe, če se sme ponašati z lakajsko službo, ki o je izkazal svojemu zaletelemu oberbogu. Krek e govoril v Unionu tudi nekaj o varstvu vere. <adar ni storil nič druzega, nego da je branil svojo vero, ga še noben socialni demokrat ni napadel, še celo hvalili so ga: če je n. pr. kaj paketnega povedal o odnošajih cerkve in države. Sedaj se klerikalci pač napadajo. Toda če pravi Krek, da se to godi radi vere, tedaj se dr. Janez Evangelist enostavno laže. Krek prav dobro ve, da lete napadi na herostratstvo te trapaste in kriminalne obstrukcije in če je že žalostno, da ni imel dovolj poguma, da bi bil svojim ljudem povedal, kakšno tepečasto hudobijo mislijo uganjati, je še bolj žalostno, da zdaj zavija in zagovarja stvar, s katero se itak ne more v srcu »trinjati.
— Obrtno sodiifie dobi Ljubljana s 1. decembrom na podlagi naredbe justičnega ministrstva. Cas je že, da se to zgodi. Sodišče bo merodajno za enak obseg kakor ljubljanska okrajna ®odnija in bo imelo tri skupščine, ki bodo samo-stojno volile. V prvi skupini bodo vsi veliki obrat) izvzem« trgovino; ta skupina voli 16
prisednikov in 8 namestnikov za obrtno ter 4 prisednika za prizivno sodišče, V drugi skupini so vsi mali obrati izvzemši trgovino; ta voli 20 prisednikov in 12 namestnikov za obrtno ter 4 prisednike za prizivno sodišče. Tretja skupina za trgovinska podjetja voli 12 prisednikov in 8 namestnikov za obrtno ter 4 prisednika za prizivno sodišče. Prisedniki, odnosno namestniki dobe za ves dan 5 kron, za pol dneva 2 K 50 vin. diet.
— Ljudje še sanjajo s skupnem gospodarskem delu s klerikalci — se jezi »Slovenski Narod*. Takole razlaga svojo jezo: »»S kolona po bratu, sovražnika pa božal* »Slovenec* se je z vso srditostjo zagnal v »Mestno hranilnico ljubljansko* zaradi zvišanja obrestne mere, istočasno pa pobožal nemško »Kranjsko šparkaso* kot dobrotnico dežele 1 Še več! »Slovenec* napoveduje »Mestni hranilnici ljubljanski* boj, ki se baje začne že te dni. Pa ljudje še sanjajo o skupnem gospodarskem delu s klerikalci! Boleti mora človeka srce pri takih razmerah, ki jih ustvarja taka slovenska (I) stranka!* »Narod* je torej hud in kdor sanja v teh razmerah o skupnem gospodarskem delu s klerikalci, ne more uživati njegove milosti. Toda čudno! Ni še davno, ko je »Slov. Narod* udrihal z loparjem po nas, ko smo enostavno konštatirali liberalno-klerikalno zvezo. Tako kratkega spomina menda vendar nimajo pri »Narodu*, da ne bi prav nič vedeli, kaj in kako so sami pisali, kako so priporočali slogo in dokazovali njeno potrebo še meseca decembra. In ko smo se pošalili ter dejali, da se je slovenska liberalna stranka zaročila z rimljansko klerikalno je vstal sam glavar dr. Tavčar za zagovor klerikalnega slovenstva. Kako hitro se izpreminjajo časi! Tako hitro, da danes živ krst ne verjame liberalnemu protiklerikalizmu. Čez noč so se pobratili, čez noč so se skregali in čez noč bi se zopet začeli objemati, če bi le Šušteršič hotel.
— 0 zgradbi dveh novih ljudskih iol y Ljubljani je sklenil mestni svet: Zgradi se poslopje petrazredne III. mestne deške ljudske šole na Pru-lah in poslopje II. mestne dekliške šole na Ledini. Parcdira naj se mestno posestvo na Poljanah na osem parcel, opusti Kapiteljska ulica in otvori nova začasna ulica. Na Prulah naj so parceiira Koslerjev svet, kolikor ga bo ostalo od stavbišča za novo šolo. — Likozar predlaga, naj bi se sedanji VI., VII.	in VIII.	razred II. mestne ljudske in
osemrazredne	dekliške	šole	preustrojili v II.	me-
ččanski šoli.	Povišek	plač	učiteljev naj bi	prevzela občina.	Naj se	v tej	zadevi občinski	svet
obrne na deželni odbor. Obveljali so vsi predlogi poročevalca Dimnika in Likozarjev predlog se je izpremenil v toliko, da ne napravi načrta za III. mestno deško ljudsko šolo nadinženir Hanuš, marveč mestni arhitekt Koch. Odobrilo se je poročilo občinskega svetnika Mallyja, da se zgradi potreben prizidek k mestnemu liceju. Stroški bodo 70.000 K. Stavba bo že letos pod streho.
— 0 zgradbi obrtne feole t Ljubljani je skleni mestni svet: Od nemške komande se nakupi 14.260 m3 sveta, ako ga ta proda, kakor je bilo prvotno dogovorjeno, za 44.527 K; ako bi komenda zahtevala večjo svoto za svet, se zgradi obrtna šola na 19.791 m2 obsegajočem mestnem stavbišču za državno železnico. Imenuje se stalna stavbna komisija, v katero se izvolijo: Fdrster, Hanuš, dr. Krajc, dr. Oražen, Pavlin, Šubic, Turk. Za stavbnega voditelja se določi mestni stavbni svetnik Jan Dr-ffe in se mu določi za čas zgradbe mesečna doklada 200 K. Na deželni odbor se vloži prošnja za deželno podporo, na Mirju se pa napravi nova cešta, če se kupi svet nemške ko* mende, kar je verjetno.
— Poizknien samomor Tojaka. V Trstu je skočil 23 let stari infanterist 97. pešpolka Anton Kočevar »radi nesrečne ljubezni* iz transportne hiše v ulici Belvedere na cesto in se nevarno poškodoval.
— Otrok utonil. V četrtek popoldne se je na barkovljanskem morskem obrežju kot po navadi vsak dan — kopalo več otrok, med temi tudi 91etni Mario Španger z Grete pri Trstu. Ko so bili drugi otroci že vsi iz vode, so zapazili, da je Špangcr izginil pod vodo. — Drznejši so plavali takoj tja, kjer se je kopal in ga po mnogem trudu spravili na kopno. Ali siromak je bil že mrtev.
— Nenraven napad na ladji. Iz Trsta se poroča: Pretekli teden je potoval neki profesor iz Gorice s svojo soprogo na parniku iz Kotora v Hvar. Po noči je kapitan po svojem slugu dal narkotizirati profesorja. Sluga mu je namreč prilil v vino narkozno tekočino, da je trdo zaspal. Med tem je kapitan vdrl v kabino profesorjeve soproge ter jo hotel posiliti. Gospa se je n težkim trudom ubranila pohotniku, kličoča na pomoč svoje sopotnike, ki so vlomili v kabino ter rešili gospo. Uvedena je o tej aferi, ki vzbuja veliko senzacijo, najstrožja preiskava.
Zahtevajta
En Tseb gostilnah, avarnah In v brivnicah MT 91
Zadnje vesti.
Po zraku čez morja.
Kar se zadnjič ni posrečilo aviatičatju Latbamu, je doiefel zrakoplorec Blčriott S tvojim aeropla*
nom je preletel morski kanal med Francijo .in Anglijo, ki je na onem mestu 33 kilometrov širok, v 23 minutah. Angleški časopis «Daily Mail* je razpisal ceno za tistega, ki preleti po zraku morski rokav. Prvi se je za to ceno potegoval Latham, ki je pa vsled nekega kvara na motorju padel v merje in ga je morala rešiti ladja, ki ga je spremljevala. Latham je že takrat napovedal, da misli ponoviti eksperiment, čim so mu popravi zrakoplov. Med tem sta prišla v Calais še dva aviatičarja Bleriot in gref Lambert. Prvi se je dvignil B eriot v zrak in poizkus se mu je sijajno posrečil. O tem so došla sledeča poročila:
Dover, 25. julija. BIčriot, ki se je ob 4. in 30 minut v Calais dvignil v zrak, se je ob 4. in 53 minut pri Dover Castleu spustil na angleško zemljo. Francoska torpedovka »Escopette*, ki ga je spremljevala, je došla ob 6. in 40 minut. Bleriot, ki je bolan na nogi, se je moral takoj odpeljati v hotel. Sam pripoveduje, da mu je po 10 minutah izginilo francosko obrežje izpred oči. Nekaj časa ni videl nič druzega kakor vodo in zrak, a kmalu se je prikazala doverska luka. S svojim zrakoplovom je preletel angleške bojne ladje, ki so bile v luki, napravil je v zraku dva kroga in potem se je spustil na tla.
Pariz, 25. julija. B!£riot je sklenil tekmovati tudi za ceno, ki je razpisana za let iz Londona v Manschester in iznaša 25.000 frankov.
London, 26. julija. Angleški Aero-klub je sklenil postaviti spomenik na mestu, kjer se je Bleriot spustil na angleška tla.
Od »Dalmatije*. Trst, 26. julija. Cimadori, ki je imel postati generalni ravnatelj novega pa-robrodnega društva »Dalmatia*, ni potrjen. Baje bo imenovan veleposestnik Josip pl. V i d a.
Ogrsko. Budimpešta, 26. julija. Socialni demokratje so sklenili, nastopiti vnovič za splošno in enako volilno pravico ter prirede v ta namen po vseh mestih agitacijske shode. Prvi teh shodov bo v Požunu.
Krščansko vprašanje. London, 26. julija. »Times* imajo iz Kandije poročilo, da so takoj po odhodu angleških čet na trdnjavicah okrog luke z vojaško slovesnostjo razvili grške zastave.
Konflikti na Tarikem. C ar igr a d, 26, julija. Pri včerajšni vojaški paradi je občinstvo tako sililo v sultanovo bližino, da je moral policijski minister sam s sabljo goniti ljudi nazaj (?). Angleški poslanik je izrazil velikemu vezirju svoje ogorčenje (!) radi nereda ter je zapustil prostor.
Srbska dinastija. Berlin, 26. julija, »Zeit am Mittag* poroča iz Belega grada: Princ Jurij je dobil v roke Pančevo pismo, namenjeno bivšemu ministru Genčiču, vodji zarotnikov, v katerem se pravi: Staroradikalna stranka se zaveda, da je izprememba dinastije za Srbijo neizogibna. Najbolje pa bi bilo, izvoliti kakega angleškega princa za kralja, Petru pa iz zadnjega posojila izplačati pet milionov.
Francozka kriza. Pariz, 26. julija. Novo ministrstvo je na svoji prvi seji sestavilo vladno izjavo, ki se jutri prečita v parlamentu. Pred vsem hoče Briand z Millerandom izdelati uradniško pragmatiku. Za volilno reformo ne bo dovolj časa pred novimi volitvami.
Zarota na Grikem. Atena, 26. julija. Vlada je prišla na sled protidinasti čni zaroti. Mlajši častniki v Atenah imajo zvezo z enako mislečimi častniki s drugih mestih. Mnogo častnikov so zaprli.
Atena, 26. julija. Vlada demontira vse vesti o vojaški zaroti.
Grika vojna reforma. Atena, 27. julija. Vojni minister je predložil kralju sledeči načrt, ki je že potrjen: 1. Kraljevski princi opuste vsa po-veljništva v armadi in dobe častna mesta. 2. Za vrhovnega poveljnika se imenuje general kakšne inozemske armade. 3. Trije častniki tuj;h armad dobe inšpekcijska poveljništva. 4. Mornarica se reorganizira po enakih načelih.
Bo] pri Mallll. Madrid, 26. julija. O zadnji bitki pri Melili se naznanjajo grozne posameznosti. Podpolkovnik Marin je bil dvakrat iz puške zadet in je padel. Špancem prijazni Maročani so prišli z ženami in otroci v španski tabor prosit zaščite. Bitke se je udeležilo 16.000 Kabilov. Maročanski pogum je vse presenetil. Spancem so vzeli top v najhujšem ognju.
Madrid, 26. julija. Maročansko poslaništvo je zapustilo mesto.
Madrid, 26. julija. Ministrski svet je sklenil, poslati 30.000 mož v Maroko.
Barcelona, 26. julija. Vprotestproti maročanski vojni se je razglasila generalna stavka. Tudi v pokrajini je izbruhnila generalna stavka. V Barceloni je razglašeno obsedno stanje.
Madrid, 26. julija. V Sabadelu so stavkujoči delavci prerezali brzojavne žice in preprečili odhod vojaškega vlaka.
Proti Tolstemu. Krakov, 26.julija. Iz Peterburga se javlja, da bo v kratkem proti Tolstemu proces radi njegove knjige »Božje kraljestvo v nas*. Tolstoj ima dva glasovita odvetnika.
Listnica uredništva.
Spodnja Šiška; Dopis o Šolskem vprašanju prihodnjič;
Proda, se posestvo
v Zagorju ob Savi	3-2
blizu farne cerkve in pet minut od rudcsika oddaljeno, ki obstoji iz dveh hiš, enim hlevom in lepim vrtom okrog hiš. V hišah stanoyanje za štiri družine. Proda se po nizki ceni. Več se ižve pri
M. Čobalu t kons. društvu v Zagorju.
*
*
*
*
*
*
*
#
*
*
*
*
*
%
Kje se dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlatilnice, gepeljni, slamoreznice, čistilnice, preše za sadje i. t. d.?
Edino 'le ppl
FR. STUPICA
v Ljubljani, Marije Terezije cesta Štev. 1., Valvazorjev trg iiev. 6.
In zakaj: zato, ker so dolični stroji iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod jako priljubljeni. — Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrebidln, port-land-cementa, traverz, železniških šin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic i. t. d. 24—19
fr
fr
fr
*
fr
fr
fr
fr
fr
fr
34. Jut % sin
= LJUBLJANA =
l Dunajska cesta št. 17
priporočata svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji ,ADLER/.
Vozna kolesa. ——-
Ceniki zastonj In franko. 24-19
Velika in moderna
: zaloga oblek:
=ss za gospode, dečke in otroke =
A. KUNC
LJUBLJANA, Dvorni trg št. 3
:: (na vogalu Židovske ulice). ::
Strokovnjai a postrežba z iz* bornimi izdelki po nizkih, stalnih, na vsakem predmeta osna* čenih cenah.	::
24—16
Narofiila po meri točno in priznano dobro.
ffkUniht 4» MktUmnt' itrii/e
r$inion£*
pSjfutj/tmi
Kavarna
,Unione‘ v Trstu
ulica Caserma in Torte Blanca
se priporoča.
B
£ :l C H '.('»/M CII !C ;i It !l
Naročajte in širite naš list!
BLUZE
v težki svili, volni in drugim modnim blagu, v krasnih modelih, najnovejša modna krila, kostume, dežne plašče, otročje oblekice, krstno opravo, prepdasnlke, vsevrstno perilo in druga oblačila. Najfinejše otročje kapice, klobučke, plaščke, pariške modrce, nogavice, rokavice, jopice in druge pletenine. — Fine zavratnlce, naramnice, ovratnike, srajce in drugo perilo za gospode priporoča največja narodna konfekcija
M. Krištofič-Bačar
Stari trg 28 Ljubljana stari trg 28
Zunanja naročila se izvršujejo takoj in ceno. Gene radi male režije brez konkurence. 52—36
IJK. ■
Našim Čitatollem priporočamo, da 86 ozirajo na take tvrdke, ki inserlrajo v našem listu.
\F*<Y
P
Telefon i«. 177
L. Tomažič
zaloga piva
52—13
Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam
zagrebško In : deško pivo :
M  • X *_________ hmImM«!	najboljia »n nttjoenejia tvrdlia m
MmITOOIA ZaiOg-a, naročevanle ozir. nakupovanja
čopičev za pleskarje, sobne »likarje, zidarje, mizarje. UaMnhn
Lakov, pristnih angleških za vozove.
Emajl ne prev lake, pristne, v posodicah po •/», */»> l/» in 1 kg.	104—65
Jantarjeve glazure za pode. Edino trpežno in najlepše mazilo za trde in mehke pode.
Voščila, štedllnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše.
Rapldola, pripravnega za vnakovrstne prevlake.
Brunollna za barvanje naravnega lesa in pohištva. Olje In mazilo za stroje, olje proti prahu.
Maščobo za usnje.
Oljnatih barv, priznano najboljših.
Oljnatih barv m tubah, g. dr. Schonfeida.
Flrneži, prirejenega iz lanenega olja, kranjskega. Steklarskega kleja, pristuega, zajamčeno trpežnega. Glpsa, alabasterskega in štukatumega. Karbollneja, najboljšega.
Fasadnih barv za apno.
Barv, suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih. Kleja za mizarje in sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje, najnovejših.
"tS™’ Adolf Hauptmann v Ljubljani .......
I. kranjska tovorna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega klela.
Ustanovljeno 1.1832.
12-1
najbolj uarno naložen denar
ie o slooenskl
jtiestni hranilnici ljubljanski
Stanje hranilnih ulog nad 36 mlllionon kron. Rezeronl zaklad nad f milijon kron.
Za varnost denarja Je porok poleg rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska s vsem premoženjem in vso svojo davčno močjo. V to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnik otrok in žnpnišča cerkveni denar.
Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 41/* % ter pripisuje uevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu.
———— Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj. ————• Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica sama in ga vlagateljem ne taračuai.
Denar se lahko poiilja tudi po pošti.
Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar,
ne da bi se obrestovanje prenehalo.
Posoja se na zemljišče po 48/4% na leto. Z obrestmi obenem plača vsak dolžnik toliko na kapital, da snažajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 6% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62V2 leta. Kdor plačuje 6% izposojenega kapitala, po« plača dolg v 33. letih. Dolžnik more poplačati svoj dolg tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. — Mestna hranilnica izdaja Učne
domače hranilnike
proti vlogi 4 kron, ki se takoj obrestujejo. Priporočamo jih 2lasti staršem, da ž njimi otroke navajajo k varčnosti. — V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov je vpeljala
ta slovenska hranilnica tudi  ........................   kredltUD	drilltDO.
Mestna hranilnica ljubljanska se nahaja v lastni palači v
Prešernih, prej Slonovih (Elefanteiib) ulicah 3.
lf! Fri l lupili