mk šas naša* Is pruinikof« Li i»fly eic«pt SmuUj« tli ELZiHoMdajt PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote Chfeifo, 111., četrtek, 5. novembra (Nov. 5)# 1931. u. Ial8. m-uuu i 10», Ao i ol Ost. 8, 1Z11, »uthorned M Ranjšina odgovorni ■ za vojne, pravi Coe , bi ljudje rabili svoj razum, 'bi bil? vojne netnogoČe ,, wia. — (F*) — "Ce .^gnjsina ne zlorabljala o-^ ekonomake oblaatll ki -eduje, bi imeli mir/' je de-george Albert Coe, profesor jdumbia univerzi, v avojem aru ki ga je imel pred dijaki »i univerze. "Večina ljudi ura vojne. gjiamo se drugi avetovni m ki bo groznejša po obae-hi nudejsnju kot je biU zad-Amerižko ljudstvo meni, da (dvisno, da situacija v Ev-kjer so v teku oboroževalnima ničesar akup-g položajem v Združenih ih, toda v tem ae moti. ie lahko preprečijo. Ako di, ds so vojne neizogibne, -i lahko tudi trdi, da ao ak-i manjšine, ki dovedejo do ■ neizogibne. To pa ni j ao cerkvenjaki v zadnji ii vojni naglašali, da Bog i vojno proti Nemčiji? ker so jim Uko ukazali v nu. Ameriško • ljud- „ fo dovoljuje, da drugi ml-anj, namesto da bi rabilo , razum. To pojasnjuje, zala člani pacifističnih organi-(j pripravljeni bojevati ae, ■pride vojna. Taki tipi lju-razmišljajo veliko in nji-čuitva so močnejša kot raium." . , j > ij m lahko napravi za pre-titev vojn? Coe menL da bi lajbolje, ako bi lali popolno razorožfteV na sdnji ženevski konferenci tro&evanje ne more prepre- fojn, temveč jih produclra," adcel Coe. "Ako bi vae ameri-i organizacije' zahtevale od ■nika, da ae izreče sa po- razorožitev, bi evropske e države sledile Ameriki, it ameriške vlade je, da ■voditeljica v mirovnem 5e •panja za rtdvkeijo mezd v Seattlu odobril akcijo mestnega sveta tfe, Wash. — (FP)—Vzlic i s strani Unemployed Cl- lige je mestni svet odgla-da »e delavcem, ki se jih *liio pri mestnih delih, 1« od $1.50 do $3 na dan, 'to $4.50 kot določa meat-Ottdna lentvica. Delavske or-Kmatrajo to za pre-a napad na mezdni sUn-hterega diktirajo deloda-Zuptn Harlin, ki ao je v 1 kampanji kazal kot pri-a delavcev, je odobril akcijo mta »veta. 2a,10v> komisiji za pdbi*an-gwije naleluje I. F. Diz, telefonskega truata P^rozaiMidu. On je aeatavfl letvico in zahteval tr^a sveta, da jo odobri. tvorijo industrijci, trli Politiki, ki Imajo tudi ,lf) nad mestno vlado. Ta n« dovoljuje brezpoeel-' upomb0 aolskih dvoran aa ■•vanja. P* ima Krog dvajaet podrti-Seattlu. Ona j« vztrajno u na mestne ln okrajae naj pridno z javnimi z uk" zmanjšajo brezpo- m »M delavci. __ , Hl^i praznikov v ftpaaijl BJ*. <• nov. — Zbornica je J»ar«dbo, a katero je va- tirnih praznikav odp^ P® Španiji. Uveden je teden. Skoro poio-|*C!n,lb uradnikov je pen-da a« prihrani denar mnogo vojaških ča-niso imeli nobenega Brvtahosti italijanskega fašizma MuaeoUnijev režim preganja a kruto roko avoje naaprotnike Pariz. — Vesti, ki prihajajo iz Italije, govore o krutem preganjanju, terorizmu in zločinih, ki jih izvaja brutalni Muaaoli-nijev rešim nad svojimi nasprotniki. Pred kratkim ae je vršila obravnava 4>roti petim oaebam, ki ao bile obtožene komunizma. Vai ao bili obtoieni na Izgnanatvo. Toda komunisti niao edine žrtve. Več članov Protifašiatične zveze je bilo obsojenih v zapor, drugi pa v ječah Čakajo obravnave. Socialiati in demokrati ao bili obsojeni v zapor, ker eo širili letake, ki jih je tiakala organizacija "Giustizia LlberU". Obsodbo je izreklo izredno vojaško sodišče za zaščito države. ftomita, bivši socialiatldni de-putlj iz Turina, ki je prebil tri leta na "otokih," je bil apet obsojen na izgnanatvo za pet let. Slična usoda je zadela brata nekega bivšega aociallatlčnega de-putija Amadeoja, daai ni znano, če se je udeleževel političnih aktivnosti. Se hujša atvari ae pričakujejo, kajti bližajoča ae zima je prinesla krvave epopade. Preblvalatvo v Montenero dl Biaaocia je že večkrat javno demonstriralo oti nasilju fašističnih vodite-Sledile eo eretacije in proste jetn^ PrSlo je do str£ ganja, v katerem eo bili trije ubiti in šeatnajst ranjenih. V Carrari je prišlo do alične-ga incidenta, v katerem ata bili dve oaebl ubiti ln štlrinajat ranjenih. __ Volllcl v državi New York podprli RooeeveKa New York, 1. nov. — Volllcl v tej državi ao pri včerajšnjih volitvah odobrili etallšče gover-nerja Franklin D. RooeevelU ln a tem podprli njegov preetiž kot vodilnega aapiranta za predsedniškega kandidata demokratake stranke. Izid volilne bitke je značilen, kajti volild ao Izrekli odločno besedo v sporu,«ki je naetal mad ftooseveltom k| Alfred E. Smi-thom, predsedniškim kandidatom demokratake atranke leta 1926. Slo se je za amendment k državni konstltucijl, kl določa apropriacijo $20,000,000 za pogozdovanje zapuščenih farm. Amendment je podpiral gover-ner Rooaevelt, Smith pa ga je pobijal z argumentom, da bi sprejetje amendmenta odprlo pot "lesnim tatovomVolUcl ao z veliko večlao odglasovali za amendment. Tammanltje ao se posUvilli na Rooaevekovo atran ln posledica je bila, da ae je Smith znašel na drugem meatn v kolikor ae tiče naklonjenosti vollkev. Vpliv kotnan letov med radarji narašča, pravi Fagaa Plttaburgh. Pa. - "Komuni-gtični vpliv med člani United Mine Workers kakor tudi v drugih delavaklh unijah raste." J* izjavil Pat Fagan, P^daednik Centralne delavske unije vPltts-burghu in predeednik 5. rudarskega distrikta v odgovoru na apel. ki je bil predložen na zborovanju centralne unije, naj ta organizacija usUri pomožno akcijo, ki jo vodi National MIners unija med radarji. demokratska kontrola nižje Torkove volitve eo dale demokratom 217 aedešev. Garner bo najbrž prihodnji predaednlk nižje kongresne zbornice Bančni polomi narašča jo 8t. Loula, Mo. - «tlri banke v državi Mleaouri ao propadle ▼ enem dnevu. T«1 ao FldeMtjr Bank 4 Trust Co. v St Loalau, First National Bank v Dezterju, Jeck-aon Countjr Bank v IndepeivVn-ce ter Cemmoreisl American Baak k Traet Co. v Warrenabur gu. t ' Ckieago, 4. nov.—Včerajšnje volitve v petih kongreanllr dla-trlktih za izpraznjena mesta ao dale demokratoih večino dveh sedežev v spodnji zbornici kongresa. Zmaga demokratskega kandi-v Michiganu je apremenlla situacijo. Demokrati bodo imeli 217 sedežev, republikanci 21«, farmar-laboriti enega. , V oamem michiganskem kongresnem dlstriktu je demokrat Mlchael J. Hart porazil republikanca Foaa O. Eldreda. V državi Ohlo je v prvem dle-trlktu zmagal republikanec John B. Holllater, v dvajsetem pa demokrat Martin Sweeney. V aedmem dlstriktu v državi New York je demokrat Joaeph Delaney' porazil republikanca Wllllem L. Pad ge t ta. V Pennsylvaniji je v drugem distriktu Edward L. Stokes, republikanec, porazil demokrata Charlee S. Hilla. Kandidati, ki so zmagali pr: volitvah* ao "mokrači." Dva kongresna aedeža ata še izpraznjena. To ata peti diatrikt v drživi New Jersey in eden v državi New Hempshire. Volitve v New Jerseyju se bodo vršile 1. decembra, v New Hampahlru pa 6. januarja. rrfm^Bnmir konvreanlk Tezasa, je demokratakl kaandf dat sa predsednika spodnje kongresne zbornice. dubio unijo Nova unija je poaledlca spora, kl je nastal med členi bratovščine elektrlčaraklh delavcev St. Louis, Mo. — (FP) — U-nlted Eleotrlcal Workera of Mla-sourl se imenuje nova unija, kl Je bila te dni uatanovljena v St. Louleu. Unija je že vprašala za državni čarter in njeni spon-sorjl jo bodo skušali prikloniti k Ameriški delavski federaciji. IiMeva unija ae ne bo spuščala stavke za iz vol je vanje avojih zahtev kot je razvidno iz Izjave njenega predsednika Fred A. Mi-tchella, peč pa bo skušala Izravnati nesoglasja potom arbitraže. Njena praviU bodo ščitlU Uko delavne kot delodajalce. Notranji boji v krajevni uniji št. 1 Mednarodne bratovščine e-lektričarskih delavcev ao dovedll do ustanovitve nove organizacije. Krajevna unija Je hotela u-sta no viti sistem stsrostnegs zavarovanja, čemur ao nekateri Člani, katere ao podprle podjetniške organizacije, nasprotovali ^'»^J^mkskapo- slala vojaštvo Premi jer MacDoaald je Ml junak dneva. Fitzroy Izvoljen za predsednika peelaaake zborni ce London, 4. nov. — Včeraj popoldne je bilo otvorjeno zaaed nje parlamenta, kl obeta biti eno najpomembnejših {v zgodovini Anglije, kajti pred aeboj ima o-gromno delo, kaka postaviti Veliko Britanijo na fodne noge, da poetane apet glavna avetovna kila. ™ F Premij er MacDonald je bil pozdravljen kot heroj. Sprejet je bil e velikanskimi navdušenjem ln ovacijemi, ko je zaaedel avoje staro mesto v sredini vladnih ae-dežhv. Na njegovi desnici je ae-del Stanley BaUhrln, voditelj konservativcev, na levi pa j. H. Thomas, dolgoletni MacDonaldov prijatelj. Oba sta bila hrupno pozdravljena, ko ata zasedla avoje aedeža. George Lansbury, stari, alvo-lasi socialist, je poatal voditelj laboritake atranke v parlamentu, ker je on edini Jčlan bivše de-lavake vlade, kl je bil ponovno izvoljen v parlament. BU je toplo pozdravljen tako pA strani avojih prlatalev kot od konaerva-tivcev. { Delavska rtranlqe ae Je skrčila in nl več to kav je bila. Njeni člani so okupirali aamo tri spred-nje klopi pa levi afranl zbornice. Lanabury, bivši Člah kabineta, je iedel v sredini v prvi klopi, kl jo je zaeedla opozicija; poleg njega je bil praaen sedež, rezerviran aa Lioyd Oeorga, ki se ra-11 bolezni nI mogel ndelešetl o- Procedura pri otvoritvi je bila formalna. Prvo delo je bilo Izvolitev zborničnega predaednlka. Izvoljen je bil Edward Algernon Fitzroy, katerega je nomlnlral ilr George Courthope, konservativec. Po Izvolitvi predsednika ie bilo zasedanje zaključeno. Po-alancl ae bodo ponovno sbrell 10. novembra, ko bo kralj Jurij formalno otvoril parlament. Med tem časom ps se bo vršilo zs priseganje poslancev, od katerih je M4 vladnih prlatašev in 61 nasprotnikov. Dtrrow zagovarjal 710 obtožencev brezplačno Chlcago. — Izšla je biografija Clarenca 8. Darronra, znanega odvetnika ln filozofa, kl jo Je aplaal Yale Harrlaon. V knjigi Je rečeno, da je Derrow aagovarjal okrog 1600 obtožencev in od Uh polovico brezplačno. V petdesetih letih avoje prakae je rešil 64 obtožencev amrti na vešallh ali električnem atolu. Najglasovi-Ujšl procesi, pri katerih Je Dar-row nsstopil kot glavni branlUlj, ao bili: Debeov po aUvki v Pull-manovlh tovarnah, Haywoodov v Boiau, Idaho, radi umora bivšega governerja F r. SUunenbarga, bratov McNamare radi razstreli-tve poslopja Los Angeles Times in Scopeaov evolucijski procea v Daytonu, Tenn. v rusko cono MHHaristične avtoritete ignorirale pakt s sovjetsko vlado,— Liga narodov vanemlrjena radi obnovitve sovrašnosti preti Kitajski . Mnkden, Mandšurija, 4. nov. — Japonske milltaristlčne avto-riteU ao naročile generalu Sige-ru Honju, poveljniku, japonske armade v Mandžuriji, naj pošlje oboroženo silo v aeverno Mandžurijo, da aaščitljo delavce, kl bodo popravljali ftaleanlškd progo v bližini reke Nonnl, kjer ao Kitajci pred dvema tednoma razdejali šeleenlški moat. Ta diatrikt lašl v maki coni. V latam času js Honjo poslal ultimat generalu Me Can-šanu, poveljniku kitajakih čet v TalUl-haru, de lapraani oaemlje v okolišu šeat milj od želeanlške proge, da bodo delavei nemoteno o-pravljall popravila ne progi. Ultimatu, ki ga je Honjo pa-slal kitajskemu generalu, se pripisuje velika vašnoat, kajti ja-poneka vlada je pred par dnevi izjevile, de U kltejakl general prejema pomoč od aovjetake vlade. Moakva je to trdlUv zani- t w» Zadnjo aoboto je japonaka vlada neananlla, da je aklenUa dogovor a Moakvo, de ne bo nobena vlada poalala vojaštva v aeverno Mandžurijo, kjer ImaU obe ekonomake inUraae. lajava je to apeciflčno poudarjala, toda kot je razvidno le zadnje akcije, ae Japonaka ne drži dogovora. ^tM^l^ai t^i^^lCHš^nl ašan Lige narodov je bil alarmiran, ko js doapela veat, da ae japonaka čete pomikajo proti TalUi-baru, važni atraUgičnl točki v ae verni Mandžuriji. Dr. Alfred 8ae, načelnik kitajske delegacije, ee je včeraj oglasil v uradu generalnega tajništva Lige narodov, kjer je kon-ferirel a alr Eric Drummondom. Sze je izreall bojazen, de Japonaka ne namerava umakniti avojih Čet v želaenlško cone, kar je rezvldno iz njenih aktivnosti. Liga narodov ee boji, da bo Rusija pričeU z mlUUriatlčno akcijo, da a Um prepreči japonsko okupacijo. "ProsperlUU" med radarji Des Molnes, Is. — čaaoplai v UJ državi ne zeoaUjajo za drugimi, kl prinašajo optimistične veati o vračajoči ae proeperiUtl. Neki tukajšnji časopis je pred kratkim prineael "veselo" novico, da aedaj dela v premogovnikih ena tretjine rudarjev, kar je 1.8% več v primeri z Isto dobo lansksga leta. Cevljareke firme Boaton, Masa. — —Pet čevljarskih firm v bližnjem Maver-hillu je reduciralo meade delavcem sa deaet odstotkov. Pacifisti urgirajo priznanje Rusije Braa eedetovanja sovjetske vlade ae bo prišlo do omejitve i oboroževanja vj Weahington, D. C. — (FP) — De bt morala Amerika, edine večja država, kl še nl prianala aovjetake Ruaije, podvaetl korake ter vapoaUvltl normalne dl-plomatične odnošaje a Rusijo, še predno ae otvoai raaorošitvena konferenca v Ženevi, je eno priporočilo ameriškemu Ijudatvu, ki ga je predlošil Narodni evet aa preprečenje vojn. Svet je U dni objavil program, kateri je bil odobren na letni konvenciji v VVaahingtonu. "Sedanja ekonomeka kriza," je rečeno v izjavi, "Je poaledlca svetovne vojne in bojazni pred drugo, kl bo ie bolj uničujoča kot prva. ladnje vojna je poka-eala jaano la raaločno vaem eU-novom ln narodom, da šlvlmo v svetovni ekonomski družbi, v kateri narodi akupno prosperi-r^o ali trpe. Dokazala je nesmisel In nevarnost takih aaprek kot vlaoke tarife, iaolaelje in etične nacionallatlčne amernice v mednarodnih odnošajih. Odkrila Je neizogiben kaos, kl izvira ia anarhističnega ustroja družbe, kjer narodi ne delajo akupno." Narodni evet ia preprsčsnjs vojn, nadalje urglra emsrlško vlado, naj podvzame iniciativo aa draatično revlaijo vojnih dolgov ln reparacij. Naglaša, da ra-sorožltvena konferenca ne bo do-eegia ničesar, ako ae prej ne rešijo problemi, kl ao odgovorni ae obatoječo svetovno depresijo. Priporočilo, da aaaeriška vlada prian* aovjatako Rusijo, še sls vi svs)s dikUtaro. fi prešteva V Bkmm ek devetletaiel onferenca, je bašlrano ne zagotovitvi, da bo aovjetake vlada na tej konferenci predlagala takojšnjo redukeljo oboroževanje na euhem In na morju. Irillakl aaeioaallitl »rl imuiviii r Premljer Jim je pojeentl, kaj mara Indija pričakovati od VeH-ke BrlUalje U kaj ae i, 4. nov. — Mehetma Gandl In pendit MaUviya, vodi-Ulja Indijekih nacionallatov, aU sa včeraj oglaella v uradu anglo-ftkega premljerja v nadi, da bo> sU B njim nadaljevala dlakual-je glede prihodnjo Indljsks vls-ds. NameeU Uge Jima je MaoDo-nsld pojasnil, kakšno vlado lahko Indija pričakuje od Anglije. Dal Jima Je teden časa, da ras« mišljaU o Um ia potem predlo-ftiU sugestije glede manjših aprememb. Povedal Jima Je, da Je njegov namen končati dlaku-aije o indijakem vprašanju v najkrajšem šaau. f MacDonald bo podal uradno la-Javo, v kateri bo pojaaaU etallšče briUke vlade, U, novembra ln da namerava sklicati plenarno sejo konferenco "okrogle mize" 16. novembra. To, je dejal MacDonald, bo dalo Indijskim delegatom dovolj čaaa, da aaključl-jo konferenco li. novembra. Oandl ee Je trudil, da obnovi klskuzlje o bodočem eUtusu Indije, toda MaeDonald je vztrajal na svojem sUlIščn. Končno Je dobil obljubo mi premljerja, da bo v izjavo uključll točko glede aaščlU Indijskih interaeov. t Proklbirlja as krks Wesklngton, D. C. — Vseh pot kongresnlkovr, trije demokratje ln dva rapobllkanea, kl eo MU Izvoljeni pri Izrednih volitvah sad-nji torek, Je mokrih Najhujši porsaso doživeli suheči v osmem kongresnem dlstriktu Miehtgana, kjer je mokri demokrat porasli suhega republikanca. Celih M let je bil U dietrikt v republikan-aklh rokah. — Mokri blok v kon-graanl nižji zbornici ŠUje adaj 110 poslancev, kar Ja še precej motno manjšina. V zadnjem kongresu Jih je bilo le okrog 70. STEV.—NUMBER 269 rov 0bt02ei zarote proti anoliji Mednarodni komltej aa politične jeUlke protestira prati obravnavi New Vork. (FP) -Skupina promincntndh ameriških dr-žavljanov je poelala proteet britaki vladi proti aarotnlškl obravnavi. kl je neperjena proti M. N. Royju, ki Je obtošen pro-pagandiatlčnlh aktlvnoaU in ao-delovanja v indijskem revolucionarnem gibanju proti Veliki Britaniji. Proteet je bil poelan akoal Mednarodni komltej M po-lltične Jetnike državnem tajniku aa Indijo v Londonu. Obravnava proti RoyJu aa bo vršila v Cawnporu. če bo epoanaa krivim, ga čaka amrt Proteet eo podpleallt Jerome Davla, profeeor na Yala univerzi; dr. W. B. B. DuBoia, urednik revije "Crleiaf Waldo Frank, novellat; Arthur Gardlelf Haya, odvetnik; Robert Moree Lovett, profeeor na ČlkeŠM unlveraJ; A. J. Muste, dekan delavekoga kolegija v Brookwoodu; Norman Thomaa, direktor Lige aa Indu-Mtrljako demokracijo ln aoclall-stlčnl voditelj; Oewald Oerriaon Villard, uradnik tednika "Na-tion,M in Roger N. Baldwln, di-rektor Unija'aa ameriške civilne avobodŠčlnc. Roy je aapoetil Indijo I. 1616 ln nadaljeval e avojim delom aa neodvisnost Indije v AalJI, Mehiki linsii j i In Zdruftenih državah. Pred leti je bil aktiven v komunistični atranUL le katere jjjn paaM^d %šdjnšan kar ae 1 strinjal a njeno oftdelno uE tlko. Letos Je na akrivnem prišel v Indijo In ee pridružil gibanju aa neodvlanoet Id ga vodijo Indijski nacionalisti. Blata—i vlada nailaMn MravKt. niaivni • MHf MVPlHVaR lja paraAen v €Jlaveianda Cleveland, 0„ 4. nov. — Re-aulUt volitev pokaauje, da ao ae volllcl izrekli proti dosedanji formi meetne vlade la aavrgll el-atem meatnaga upravitelj*« Cle-vt^ftod J ® Wio naj mesto, kl je pred lati adoptlralo U obliko meetne admlnletraaije. Volilna kampanj* v Ckvelan-du ee Je vršila v anamenju oaeb-noetl med bivšim meetnlm upraviteljem VVillUm R. Hopklnaom In Meurlee Maackejem, Id ima glavno beeedo v meetnl zbornici. Sistem mestnega upravitelj* je bil edoptlran 1.1M1 la je eto-pll v veljevo v januarju I. 16B4. Sprememba forme meetne vlade ee bo lavršlla prihodnjo aoboto, ko bo upraviUlja Denlel B. Mor-gena nasledil Harold H. Burton kot župan. Volftve meatnlh odbornikov ae bodo vršile prihodnje leto ln člani, kl eo bili volj« njih eni, bodo v uradu njih vollUv. včeraj te-do prihod- MUlšalkl proti fi Dea Molnea, U. — Petnajsto oboroženih miličnikov Je bilo poslanih v okraj Burlington prati farmarjem, kl frotoetirajo proti konfiakacljl tuberkuloane goveje šlvlne. Laatnlkl, kaUrih farme ao močno zadolžena, ae dea porotno u-pirajo metodam državnih agentov, toda so braa moči proti o- l»orolenl «ili NI še dolgo nazaj, ko ae ti far-mar JI niao veliko zanimali, ko ao (HUJI o bojih med industrijskimi delavci In državnimi policaji, a sedaj aaml na aobi občutijo Užko poet miličnikov. Polletja rasMIs shoravaaje bres- Houston, Tez. — Petnajst or-gaalaetorjev In članov koncila aa braapoad na js bilo eretlranlh, ko js policijo navalila aa shod. Id ga je eklieeie U orgsniaeclja in ka-Urega ss js udeležilo krog dva tleoč oseb. Aretirani delavei ae bili obtoženi potepnŠtva In pri-držaal v aspora.» Blacfe Diamonda, Waeh., sta m prišla Obiskat mr. hi mri. Straus, PROtVETA THE FNLlGHTEMMBfT jo m LASVnma tuorutma masooms m NR JZDNOlZ ais»irtft'r~ mwi far um U»tu4 Stota. ( in premogom. V okolici Ročk 8pringsa se je našlo velike množice naravnega plina, katerega ae Je potem po cevah izpeljalo povsod In tudi v daljna mesto. In to je produkciji premoga zadalo silen udarec. Mesto Ročk 8pringa, Wyo., je skoraj absolutno odvisno od produkcije premogs, pa vendar je I dovolilo plin, da dela konkuren-| co s premogom. Slabšega zgleda premogarško mesto ne more dati. Celo daleč od premoga odda-| ljona Omaha, Neb., je potom volitev zavrgla plin, kar je pač do-Ibvo za premog, ki sl je ohranil velik trg. BeVeda je tukaj vprašanje, ako ao volila! volili a 4b» premogarjl d sko leto*—Novo pesem o srčnih objemih, prosim! Akoravno amo napram našim dobrim gospodarjem zelo ponižni is popustljivi, smo paf^0a4 ae-boj pri deljenju koati zelo strogi Neki premoga r je popravljal dru uremu hišo in to delo seveda rfpb-ds tesarjem, kl so se močno vzru jali. Zatcften js bil pri osrednjgfr svetu s pripombo, da mora pristopiti takoj v Hod Carriess uai-jo. Alf to unija "blato-aososv" je prav zdaj zaspsls v gospoda. Ks ps zdsj ? Zopet- so ■ mize zaprašena pravila, 11 očala, nakar je naš dobri krat sprejel ukaz, da preneka z delom, ako ae, ga kaznujemo. Js, disciplino pa iaiaaso pri nas in zdi se nam tudi, predujemo 1 Kako hodimo, po C gem ali počez, to nas pa nič n« briga. Pa ae še vidimo. F. Klogčič. Nekaj o MHvrsnkee. — Mesto Mfhvau- kee bo imelo letos krog dve jons dolarjev prebitka, ne vsote se Je aadnjih par let porsbilo za podpore rvamlll- Ogrom bodo šsa par let pravili ln rvaselj dekret po-tjell plin. Kom napredka v Omaki ? Mogoče svoj de jem Spre Ako ji v zemlji Skslnstegs go-»volj naravnega plina za potrebo, potem prej ko prida, tem bolje — in nobenemu matarju al treba biti prav aič lat, Ali ni bolje za zemljana, [da samo malo prlvije vijak, kot pa da lomi svoje kosti pod zemljo? i T Pa aa) ko ta rečfcakor hoče, I mi, ki smo tukaj organizirani pod osrSgKiim delavskim svetom, ho-jrak nazaj, in kar se da trao oglašali premog zs to asm pade en cent, kjer dobi ea dolar — vem* i! Predvsem pa ekr] mo, da bodo naši možgani v >vlftbm atanu legli v grob. Imamo pa Is sno "gibanje" tukaj, ki se mufravl 'Ship by r%il/ U. P, Železnica ss ne jezi »rez vzroka, ker truki vozijo mnogo tovora. Indirektno ss je tudi na redilo malo pritisk^ ln ras ns] mnogih prodajalssh ae vidi napis ship by rad". ObljubUo se je od želesnies Vač dela za ru-dar je In šelasničarje. Ker se to dobro razširja, Ipleznica od- glbalje" precej d Je t7. P- Dotični odbor js prišel v žm- * »topni kom pogodbo pod nos. mesto, eo bIH mastni Ifll davkoplačevalci prodani Stvar js vzbudila veliko rssbur- čialistični tednik v nemškem jeziku, toda s tem šibkim orožjem Ml Je dosega! le slab odmev upim poimenovanim [ običajno ^so golju-so me- mesto ni in drugih fOM bil tevo-l župan in čifiče-vr-erovi I nim družinskim očetom, stotiso-če pa se je izdalo sa rstns dala kl niso bila nujno potrebna, k se jih js isvršfto, ds ae ublaži brezposelnost vsej deloms. Upoštevajoč gospodarski položaj raznih drugih velikih mest, posebno Chicago morajo tudi največji nasprotniki "socisl čnih eksperimentov" prizna ima naše mesto vzorno gospodarstvo. V Chicagu na primer, n potrebnega denarja, da bi li svoje uslužbence po več cev zaporedoma, v Milwaukee zaznamuje mesto prebitek temu, da se je vršilo skoz dve leti vsestransko delov za izboljšanje in olepšanje^ sta in njegovih naprav. Milwaukee Ima, kakor zjisj4» socialističnega šupana že dolga! leto, daai ao socisllsti v manjšini' v mestnem svetu. Toda njih mo& je dovolj vplivna, da nadzorujejo gospodarstvo, poleg tega pa I-: majo dovolj svojih mož na odgov vornih mestih sa vsdržava zdravega aiatema v stvu. Toda tudi naše meato je poznalo korupcijo, kakor vaa dfšfs a-: merlška mesta. Predno je bil iz-1 voljen prvi socialistični župan, sodr. Seidel, Je predstavljalo na* še mesto pravo Sodomo glede korupcije. Zloglasni župsn Roaa (Rosin-sky) je pridno posnemal evoja kolego v Chicagu v korupciji in drugih umetnostih pristno kapitalističnega gospodarstva. Ker ee bHŠajo volitve, je pač dobro, oa se naše volilce opozori ns takratne razmere. Pred kskimi tridesetimi leti js potekls pogodbe med mestom ia elektriško družbo "The M. E. R. 4 L. Co." Predno se Je sklenils m podpissls novs pogodbs, so se |k> mestu vršili številni shodi. Met-čsnstvo je zahtevalo gotove spremembe v tej pogodbi, osiroma novo pogodbo, kl kl ščitila interese mesto In davkoplačevslcev. Dasi js po načelih dične A. F. of L. strokovnim organlsacljam prepovedano "vmešavati politl- samo prt in to na se VMl admto cfja trust čalsa vsa leta va| točno tudi vf točno tudi » Htari naseljenci se njajo na lepe mal kvirju-kisovMI železnici. Preko tli jf bilo iMi^vsa- in med tračni- po tračni-zgo4ir l hiši so na- ko narodni in ta* ne naroda« ^Tisto čase šs tudi naša J. F, Z. S. ni tako napraah krog dol. fa vodo oid teh in skrbsi/ds so plačevali vsi veliki banditUudi v bodoče. Mestni pravnik, poleg rasnfh velikih "pslltlžnov". je lastoval in na^soroval številne javne hiše v "rad llght" okrožju, kjer je korumplrana policija ščitila nemoralo in korupcijo, ki je I-mela tam svoja središče. Mestni očetje so pridno kupovali razna posestvs, zs kste-vedeli naprej, da Jih bo Mnogi so si nar ta način ogromna dvrk lensžu Agnss Lsrsl Ia Mw%o 1 Wb»als RatkJadd v Pkasalaa. Aria.. vsled Uahssamaecll Ia trepN poslsis t km rs prstoblsnjs in aa potem drsge volie prispe v sli aa rasne volike oeitvl, ki ee danes dvigajo v nešem mestu, sealdsne P9veČini S tsM ukradenim denarjem, Mv večjo Čast božjo." t nastopom soeisllstov se je 'pričelo veliko čitčenje. temu ps js sledilo veliko ojsčenje aoci-slistlčaegs časopisja f mestu ln s tem tudi vpliva. Tkko Je postala mesto MBwaakee glede gospodarstva in tadi ljudske marale dober vsglsd vsem dragim msstom v Ameriki. Pri tam delovanju pa eo Isvr-šlli Um« Slovenci .vojo dolžnost, ker peti wsrd je tvoril eno ts-močnlh socialističnih po-takrat le ni tx>litiko ▼ podporne organisaci-Js", ksr takrat Ia nksso bili to bi Ha tja. Caroaa, Kana — Vsak dan či-tam P ros veto, pa aikjsr ne opazim dopisa od katerega izmed izletnikov SNPJ, ki ae dne 27. maja lansksga leto odpeljali v staro domovino. Rada bi videla, da bi jednoto apet pravila tak izlet In bi lla spet s tako ekupino v atoli kraj. V Ameriki se je zadnje čase selo spremenilo. Mnogo ljudi strada in izgleda, da je tukaj slabA* kot "v starem kraju. Iz raznih poročil v časopisih se vidi, da bo šez deeet let Amerika tako uboga kot Je Evropa. Dela vake razmere ao skrajno slabe vsepovsod. Delsm ln sl sama kruh služim že devet let, ker nimam moža. da ki zame ekrbeL Peaiv na asja , , Kana. — Društvo št 72 8NPJ potiva avoje člane in članioe, da se val udeležijo aeje dne 8. novembra, ki prične ob I. dopoldne, želim, da ae udeležite % polnem številu, da gre delo bolj gladko naprej. ^ Jarek Mik, tajnik. (Opomba: — Prejeli ss uradao številko). ^ flBTifctgK, S. NOVEMBRA, Samozavestno staranje Ne glej nikoli naza ralo kiti znani medl »trebnem iej niaou na gesla dicišjsc dr. n staranju,' in koli otrolld dobi vadili v odločnem odprav^ vsega, kaf m AuffTvSlL Odločno so starati-^ življenjska molilroat vsakogar, ki ae 8tl, ne mogli prenesti, če * P°d giljotino napravlja i g^yffa>Q.t»yetl, je neunl I Strah je i ® J« starost i jo veMke manjše zlo, če ga nosimo s j ^»^t vendar ni sovražnik, kil stojimo molče iasproti ln ki smo mu prečk kak milosti, temvsč starost smo mi ssmi. g! fbst je naše biatvo na vrhuncu. Vse v življenju učinkuje le po tem, ki sa obnašamo mi sami, kot goepodarji ali 8Užr Mnogo je ljudi, ki so napram drugim m] devalni, napram sebi pa suženjski. Niso naučili amatrati lastnega trpljenja za kon ki mu skočiš na hrbet in mora stopati po tv volji. Starati se s ponosom: s tem lahko i kaže tudi atarajoči se svojo gospodovalne Kajti ne gre ss to. kaj se dogsja, temveč zs na dogajanje gledamo. Dogajanje « ml damo ga sami Ti tudi s staranjem. Lahko gledamo nan voljo aH s slabo—zadnje je neumnej e smemo jemati samega sebe tako resno tako tragično, da bi svojo starost objoka kakor pod vrbo žalujko. N< časno prod lastni?! grobom. Ne smemo stati pr Na Mu deietega planeta Dr. Wiliam H. Pfekering, astronom harvartliki zvezdami, je to dnf poročal, da m biti še en ptoaat v družini našega solnca. 1 kor je dr. Percival LoweH pred dvema leto izračunal, da je ga Uranom še eden planet, teremu so kasneje dali ime Pluto, tako i Pickering računa, da je sa tem še eden, ki ni še nihče videl, vendar pa je opaziti njej vpliv. tTran ki neznani pkmet ato zdaj di za drugim na nasprotni strani sobica, do sta Neptun ln Plato aa drugi strgni. Ker Uran "čudno obnaša«" je dr. Pfckering zak čil, da mora biti v njegovi bližini nov pku ki z gravitacijo vpliva tanj. Dr. Pickering domneva, da je novi pla po velikosti tretji velStan v našem osolnčju hna 44,006 milj v premeru, njegova pot ol znala pet 6 sedaitJimf videli ki ga z i Inki bo t milijard do devet milij teleskopi ga najbrž ne b je treba na novi t na Mt Wilet>nu v K e! C00 palcev široko lečo. Znano le. Mačje oči in pa«i nos A ...... ' r mačka vidi tudi v temi in ČI6vsk; ni ps bilo znano, » boljši kskor vid člov< rejlil ssdsj nemški učen igsbergu; dognal je nan poskusih, ds je mačji vid 40-k človeški, če Je svetlobe modro-si It ps, Če je svetloba rmeno-aiva. Ms pa vMi bolje kakor človek zato, ker je sest mačjega očesa precej drugačna kakor ps sa va človeškega očesa. V mačjem očesu je t posebna tvsrina, kl se v temi sveti. Ruski učenjak Pavlov pa Je preiskovsl i Pea vidi Belo dobro, tako da ne razločuje si od četverokotnika, ampak tudi Vrog Pavlov pa je napravil še ta-le posk il ja psu hrano vednq na črni ploWi in pss navadU s tem tako, da se za belo plo sploh ni zmenil; dim ps je zagledal temnoj ščo, eo ae mu zadele cediti sline iz poielje po jedi. Nato |e dal Pavlov napraviti 50 ti nih plošč in je dognal, da je pes še^nstonko ločeval ploščo 40 od plošče 60. »tanje nevarno. Le-bolnici. ^•rini padec P*jih ho je pri Ivsnu 'ur'1 mizarstva 15-letnl ■•MUranjek. Bilje P* H dni. V opoldan- Je okušal pome-P^. ki hodijo pe ži-P tem padel a približno •*«> razpete tiče na tis. E"*" hud«. |xiAkodbs, da fT«n podlegst Zgodflo [»oktobra. r^ilfa pod kljnčem J* dsa vlomilce vdrla ter pokradla" veli- Jotaiki so zdaj are- »U to 30* > " aiii*, brsapagfl " H^ja, ter 21-uaiužfaeee* m ajojziju z^ientiti, to- je, nn avtp in zvaiii. nase oaio. hnkoviču, Mariji Bolcer- Zlomilo mu je de^no nogč. Pre-idolfu Rosenfeldu in An- peljali so ga v bolnico.—Druga peljali so ga v bolnico.—Druga nesreča: Posestnik Janez Kotar iz Kojščbse v Zaeavju je nakladal hlode. Smrekovo deblo mu je pedlo na levo nogo ter mu jo zlomilo. Odpeljali so ga v Ijub-ansko bolnico.—V Mreščevi pri Ikofji loki je padel i voza 17-ie^ni Leopold Žlajpah in si zlomil desno nogo. Tudi ta se zdravi v ljubljanski bolnici. Napad na učitelja Iz Maribora poročajo o nočnem napadu na petnega učitelja Janka Kristla, ki se je vračal h svojega vinograda pri 8v. Martinu pri Vurbergti domov k Sv. Barbari. Na nekem ovinku sta planila predenj dva neznana kmečka fapta ter ^ačela obdelovati učitelja s pestmi in noži. Ranila sta ga nevarno na hrbtu in obrazu. Nato sta oba napadalca abežala. Kristla so prepeljali v mariborsko bolnico. Deklico ubil voz bn i k ki mudi v Litij L J1« r'*zPoselni klju-s tem vrti-;rn,jl (*>a sicer ki^ ata bile HkTll ^t i je, toda r ^-ta bfla tisto noč b Turnišča pri Murski Soboti: HovarJevi so mlatili proso, Iti ga ponavadi manejo. Mlatilnica sto^ jI na sejmišču. Ko eo končali z delom, so nsložili vse svoje na dva voza ter peljali domov. Poleg drugega voza jc stopala 4-letna HobarJcVa^eiČerka. Na nekem ovinku Je zaneslo drugI voz v stran, da se je zrušil v jarek. Pokopa! JC ped heboj deklico, M so jo potegnili izpod voza že mrtvo, r ,T Požar pri flostrem V vasi Zavogije jfri »ostrem se je vnela hiša SMŠnarjs. Ker Je poslopje bilo Waeno in kfito s slamo, Je ogenj seveds uničil vso hišo do tal. Vžgala pe še Je I stn ha poleg stoje'« cerkve stolnice, soseda Bregarja. Gasilci iz Sostrcga in z Vač ao ogenj zsdušili ter omejUi, ket b se sicer utegnil ogenj razširit! na vso vae, katere hiše in koče stoje tesno druga pri drugi. Stroj* š#v|jerjev Čevljarji "Jedranako-posavske čevljeme" v Kranju ao začeli v pondeljek štrajkati, ker h^jo zvišanje mezd. V pondeljek nI bilo nobenega od njih na delo Zdaj se vršijo voditvom in čevljarji pogajanja, fitrajk je lete pri naa laskaj zelo SamosMH* 16-letnega fanU V Klinji vasi ae Je obeail v pondeljek 12. t. m. 16-letni posestnikov sin France Deek. Fant je v bližnjem Kočevju študiral tri leta gimnazijo, v tretjem razredu pa je padel. Neto Je pomagal doma pri staršilv V pondeljek popoldne je v gozdu s starši grabil »teljo, kasneje pa ga je mati pcelala domov nakrmit živino. Ko se je mati zvečer vrnila domov in stopila v našla svojega sina obe-v hlevu. Fanta so sku-obuditi, a ves napor je bil Izvršil je samomor naj-nrz v hipni zmedenosti, ker je pogosto dobival nekake napade blaznosti. Samomor v Ljubljani Včeraj 14. t. m. so našli v gozdičku za Čadom pod Rožnikom truplo komaj 19 let starega studefcta in uradnika Josipa Kel-lerja, ki je bil doma iz Broda v Češkoslovaški. Usltfften jc bil pri tvrdki Dedek v Sliki. Našli so ga v gosdu mrtvega, v mrtvi roki pa je -krčevito držal revolver, s katerim al je pognal kro^ glo naravnost v srce. Po pismih, Id ao jih našli pri iijem* je lel prostovoljno v smrt, bsje redi nesrečne ljubezni. Samomor posestnika na Dolenjskem V pondeljek 12. t. m, ee je v St. Jerneju na Dolenjskem ustrelil 29-letni Jože Dujmovič, ki bi moral kmalu po materi kot edinec prevzeti posestvo. Samomor je izvršil radi tega, ker so mu branili ljubezen z nekim dekletom. . Ko se je vračpl pozno v nedeljo »večer od vasovanja domov, sta se doma sprla z materjo, ki mu je govorila, da ne sme hoditi k oni ženski v vas. Ko pa je mati zaspala, je sin vzel revolver ter si izstrelil kroglo naravnost v srce. Bil je takoj mrtev. Smrtim nezgoda šolarja Pred nekaj dnevi je vozli 18-letni Janee Slane iz Rosalnlce pri Metliki Iz vinske gorice VI-nbmer proti Drašičem več zodov vina. Naložil jih je na tovorni vos« na enega od sodov pa js sedel voznikov brst, 10-letni Martin. Blizu Drašlč sta se konja splašlla ter prevrnila voz preko meje na staro cesto kake tri metre globoko. Pri tem je padel sod na Martina in mu amečkal glavo. Solarček Martin je bil takoj mrtev. Našli ao ga mrtvega V Clglencfh pri Sv. Martinu so našli v listnjsdcu mrtvega pre-užitkarja Petra Kristla. Na rokah je imel krvave podplutbo. Kako je Krietla doletela smrt, ne vedo. Cc bt bil padel s skednja, bi ee morale poznati poškodbe radi padca. A rasen podplutb na rokah nI opaziti ničesar. Sodišče v Mariboru je poslalo svdjo komisijo, da pregleda in preišče skrivnost smrti. Ugotovila Je, da jc Krfstl podlegel notranjim poškodbam, ki jih je dobil pri padcu. Se ena nezgoda Iz metliške okolice Obermanovl Iz Curil pri Metliki so prodali nekaj črnine Vja-ničarjevim. ki so jo natočfll v sode ter jfh peljali v svoj vinski hram v Vinomeru. Vozil je 20-letnl Leopold Pečarič, brat trgovca iz Metlike, ki Je stopal poleg vozs. Blizu vlnskegs hrs-ms se Jc voz prevrnil ln eden sodov je padel na voznika ter mu zlomil levo nogo. Umrli £ V Mariboru Jc umrla 60-letna upokojena Učiteljica Ivana Vole, rfj. Stežka, ki je službovala kot učiteljica V Zagorju, na Vačah, v Trbovljah. —V Mariboru Je umrl 72-letni Ivan Haas, upokojeni državni nameščenec. -»- V mariborski bolnici Jc emrl tek>z-niČar Franc GoriČar iz Crešnjev-cev pri PragerCkem. Prejšnji mesec gs je ogrizel stekel pM, s Goričar ae zs to ni zmenil. Zdaj ps šo se pojsvile posledice stekline, moral je v bolnico, kjer Jc P*uj*ma sover. ki ga js Imel na radiu Mr. Osem F. Mltchfll, pr«l.«l* nik Tke PoopTes Qas Ught and Ook« druil>e, ki je aledeli Novi plia ja v rabi te več dni. " mjM/Mmidip navadna mala sfvsr, iimvti ja velikega pomena Is najmanj trek vidikov, katere telim i tem saailfyi* Prvič, je to s*fc vaino a Induatrlel ' ■ -, Novi pliiv predstavlja Invaatiolio o»eiu.ii..»kf p 11 novih vrelcev, vadrftevanje plinovoda ln dbratnl stroAkl. Vsi U stroikl ne bt dovoljevali uporabo naravnega plina v Chicagu, napeljanega 4a Teaaaa, la ne bi bilo dovolj trga sa plin, tako da Je plinovod aa delu nepretrgoma skosl vae leto. Ml, kav naa jo v Th? Peoples O as Llght and Ooke družbi, verujemo, da irnJvriM* porast mosta Chlcaga iele MišS. Vmi*» tUdI, ds sa bo nallo dovolj trga la odjenialcsv aa plin, ki bo O|»*vtčtlo to 1110^00.000 podjetja. V tej veri je Peoples drulba s sodo-lovsnjttm a drugimi dvuftbami pod niaili Mr.. Samuel Inaulla, pod-vaola to korake, vam preakrbi plin tJvrdt>a novega plina Je tsvrlena, la lahko rečem, da smo sada vol j nt v vsakem oairu. VI, mogo4e *e alti opa-slll nlsu ta Ispremembe v mu, daslravno je vaoh sa rssiskovanje la uvedite načrta, tat uvedbo, tako da ni b^lo naJmanJAc neprilike aa odjemalec. Poiskati bo treba la leta prodno as bo Iskasala vsa ugodnost novega silna, bodisi v »porabi ali coni. Kljub Umu Je še sedaj aaatno anilana cena Inu ss gretje domov, kstovo j« sele st« la udobne In tlsottm dosegljivo, r ki so prej mislili, de si ne morejo tega nabaviti. Ia ko ae bo ta ugodessl rasllrlls, ln ko so b« uporsba pUna rsailrjala v industriji In drugih velikih podjHjlh, tedaj poalanen Chlca-go člatojle la i»wi#i eiselo aa llvetl. (Adv.) I laz LUCKIES jih že leta "Gotovo kadim Lucfciea. Kedlm jih fte lete, la tn novi Cellophansld ovni a tabom hitro sveže; _ U CkJKV IdMNMI Heerfdor utsjU - teke lahke ss odprOHf Dsm4 M LVCMt TAB /e ^•irtir OM S A ttx\*}i A JTK— Tk' U*J.* Utrik. rUt%0 Vrt ceaš tord, Is aešale aeašsr pe ff JHJO» oirll^Si m. mmB J?BittcSi I UrKY .TIHIKI ..mil TOAST1NG" pro- Ultre V totalnih 2srkoi& ■•/•ni* hudo r*^^^ ki Js mmma ne vnela e vsakem a TI Isjsssl drsšljtvd nlve neveešl v veULUCKV iTRlKE! "ZrnseJ trn, umto mor*p biti mf^r m ht4*, h ao UfCKIKŠ rrino mh* ae velr grlo. SV1TS Četrtek, 5. nov ZLATA RIBA Večer ee je nagnil nad reko. Dva čolnarja ita porivala prazen tovorni čoln navzgor. Prve zvezde ao m užgale nad gmajno, netopirji eo švigali in voda je Urila od lune. ki ee j« dvignila Izza itreh predmagtnlh hiš. Pogrela je kavo, ki jo jo dobila v go-tilni, kier je ribala. Dete »e jo napllo, ležalo je vznak v svoji poaUljlci. trgalo f ročicami belo cunjo ln je kmalu zaspalo. Marjeta hodi na cesto In čaka. Pa ae vrne »pet v barako, sede na prag m počiva. Hrbet jo boli od ribanja, kolena ao jI razbolele in ko Uko aedl v aveUm, hladnem večeru * lepo ml-alijo na aolnčne dni, ki naj bi prišli, jI je do-bro ln komaj čaka naslednjega dne, da pojde h gospodu prosit alužbe. V daljavi so visoke gore, prav do zvezd ne ga jo vrhovi. Spomini gredo skozi noč ln ao kakor sanje, ki al jih nikdar ne moreš povsem jasno poklicati nazaj. MarjeU je pod hribi doma. Sedajle pojo Um fantje na vaai. V dekletih je pomlad ln ljubezen. MarjeU še danes ve za vriek,JklJo je vabil na aroe. Ko vsUne, da gre spet pogledat na cesto, Čuti, kako jo vee boli. Nope eo kakor obtežene s težkimi kamni, v križu jo zbeda. CesU je Umna. Daleč na ovinku gori svetilka in nikogar ni. — Mogoče pe še kar žaga? V baraki prižge petrolejko. RumenkaaU luč se Ukietno odbija od zakajenih aUn, veUr g toče okoli oglov ln pločevinaeU cev, kl Je spe-Ijana lz pečice akozl deske, cvili. Vzdihne, zapre okno In hodi nekaj čaaa aem In tja. Ob šipi gleda v noč, poeluša — toda od nikoder nl korakov. Vee je tiho, aamo veter ea igra a etrešno lepenko na etrehl. Njena zadovoljnoet je manjša ln manjša. Pozno Je, že Je pričela obupavatl nad njegovim prihodom. AU je ree Uko sloben, Uko že allno nažrt od vina in alabe druščine, da ne zna več domov — ? Se enkrat je šla na eeeto. De, zdajle gre. — Pa je le poz ob plotu tri koetl. Ne bo ga. Sel je kamor vaak večer in aedl a pijano družbo. Tam eo ženeke, ki love moške ... Spočite ao, slU, nallšpane ln vabijo dedce ia gnilih barek, mokrih kleti. Majhno še vedno upe. Mogoče pe je šel samo, da bi el pogasil žejo —? Ogenj v pečici je še akoraj pošel. Drva gore kakor emoU. Pod poaUljo Je Imela v vreči še nekaj premoga, kl ga je nabraU na ceetl, ko eo ge vozili v tovarno. Razpihala je Šerja-Vico ln nameUU nanjo nekaj prahu. Na mizi je ležal koe kruha aavtt v aUr čaeopla. Zravnala Je papir, v sedla ee je na prukco polog pečice. še enkret skočila k okhu ln prieluhnlla, sedla naaaj ln se naslonila na kolena. Koe časopisa Js visel pred njenimi očmi ln nehoU so se ji natisnjene besede zvezale v eUvke: Chlcago, dne 7. marca. Tu je danes umrla znana bogatašinja mrs. šfabel Sum-mers, kl Je živela zadnje čaee aama zase, za-deU od možgaaeke kapi. BlU je aUra 76 let. Vae njeno premoženje, ki ga cenijo na mnogo milijonov dolarjev, je zapustila evojcmu psu Hecktorju, ki ga je nad vae IjubiU. Sorodniki ao se proti tesUmentu seveda pritožili MarjeU se je naalonlla na aUno, zamižala, ae bridko naamehnlla Um beeedam in dre-mavica jo je obšla. Tako ailno Je bUa razbiU in letp*** * * * Na trepalnic« pritiaka nekdo z nevidnimi prsti. Nekajkrat jih Je a težavo odrinila, a spanec Je bil močnejši. VeUr ji je požvižgaval uspavanko. Sam bi s! še pomagal! Toda žena. le drugo leto laži bolna! In potem: še štirje majhni otroci 1 Najmlajšemu je šele eno leto! Val hočejo jesti in odpirajo svoje gladne kljunčk* kadjr pride domov, j — Očka, dajU nam kruhal Lačni sneo! Mateku Ključcu še sedaj zveni v ušesih otroški krik. Toda sedaj nima ničesar več zanje! Tiato malo, kar je imel prihrar njenega* je že davno potrosil za zdravila. In začeli eo ae dolgovi. Odpeljali ao jim tudi Sarko. O-trocl ao jokali za njo, ker ao jo imeli radi in ker ao vedeli, da sedaj n»bo več mleka. Vae je odšlo! ieedaj! Kaj>edaj?. Postal je Ut! Posegel 5e po tuji Uatnl-nl! Vae to Matek prav dobro občuti, a ne najde primernih besed, da bi izpovedal avojo nesrečo. Zdi ae mu tudi, da bi prav nič ne pmnagalo! Me.bl ga razumeli in apejall bi ae mu. Kaj pa vo tale gospod, kaj je mraz, kaj se pravi biti lačen in gledati druge, kako stradajo? Ps tudi tega ne razume, kaj ae pravi biti U-kole ujet kakor zver in gledati debele rešetke v oknih in bleščeče okove na zidu Ur poalušatl, kako drugI pljujejo po Ubi in tvoji nesreči! Tega ne ve ln ae niti ne potrudi, da bi vae U kdaj razumel! - Marš v ječo! Kaj buljiš, za vraga! Štirinajst dni zapora dve leti izgonatva! Spočetka ae Je motalo neka z mešanega v Matekovih možganih. Kakor bi ae prelivala neka brezmiaelna in živa masa, ki vrtelo kskor vrtiljak na prošče-nju Um na vae!! Toda nenadoma ao U beaede kakor grom presekale Matekove Žalostne in razdvojene miali. fiele eedaj je doumel njihov smisel Tat je in zaprli ga bodo in žaadarji ga bodo nato na njegovo sramoto prived-r ves. Pa je tudi prav tako! Kradel je! In je MaUk veroval, da je U topla in smrdljiva sobs zanj Zvsličsnje. Tu se bo očistil greha, kajti kradel je! Toda nenadoma so ee mu zasolzile oči in e pokleknil pred gospoda z očali in je ponižno prosil milosti. O-prostil mu bo. Saj so dobri. Prvič se je zgodilo. Redi bede. | Visoki gospod, oprostite! Ne bom nikdar več! Ce me že zaprete, pa zaprite še mojo bolno ženo in otročteke! Bodo vsaj na toplem in imeli bodo kaj jesti! Doslej Ujna misel se je sedaj, glej, razjasnila in MaUk je z gotovostjo upal na milost. Kako bi mu tudi ne oproetttl! Saj o-prosti tudi Mati Božja, če jo lepo proelmo in če ji darujemo za njeno slavo in čaat cifraato dvo-jačo! Pa ae je še bolj grbll in se poniževal pred živino, proseč milosti. Hrbtenica, ki se je doslej le upogibala pod težo napornega dela, leU hrbtenica ao je v tem trenutku upogibala pod mislijo na nekaj, česar ni! A gospod z očali se je bahavo smejal, a koničaaU bradica se j* tresla od potuhnjene zlobe. — Tat, Utinakl! Ali nisi Uga preje vedel? Le kar lepo odidi, da boš prihodnjič vedel, kako ae krade! Maršt (Dalja prihodnjič.) šk eU naročeni na -Pn«nt*-T PoWm)t* rraj tfctt Ljadja, U io izj Mo*V In kn< LJlI ao «J B* ml.jiih I tm4ryili. kodo prij**^ kHi» nJim Nan-Tv«. d« nwoH ni*. On *U«uIira in oUtui, m Moj*. da mmo mot, «u»u<»t ij¥) M~mmm. n««.w o«i.u MMkih glivU, pia«. uprt.,,«, •d^vK UUrnnrji predaj«^ Ako It bkaraar ninw. raeiu tati n m od trgpvc« u ^m mmm Jutro se je rodilo. Nad vodo je šp ležala megla, težka ln goeU, vendar pa ee je že trgala in v dreveau ao peli ptiči. Po ceetl ae Je majal Polde. Bil Je vea povaljan, opraskan po rokah in obrazu, izpod kape ee mu štrleli laeje. Lovil ae Je ob plotovih, ae naelanjal ob dreyesa, obaUJal in ae zopet pognal, kakor da M ga kdo pahnil od zadaj. Pri baraki ae je zamUlil, al z roko drgnil oči in mrmral neiaj predse. Mimo zastrtega M js pognal do vrat. Bila eo zaklenjena. Butnil je z nogo v dceke — čakal, butnil drugič, močneje ... Nič ee ni zganilo. * Udaril Je e peetjo. — MarjeU, hudič, odpri! NIČ. ■ Tedaj Je zgrabil za kljuko, ee zaleUl z hrbtom, še enkrat in ključavnica je popuetlla. žgala ln povzročala popolno apa-VraU ao zaškripaU. Iz barake je aUil goat, | tijo v gUvi. Vae je šumelo in ae črnikast dim, da ee je opotekel nazaj in ae pričel dušiti v kašlju. Ko ee Je o4hrkal ln malce zavedel, je stopil v barako. MarjeU je ležaU na tleh ob prukci in se ni premaknila. DeU kakor da ef>i. Pijanost je leaU iz nJega, pogled mu je posUjal čistejši, misli eo ae pričele dramltl. Sklonil ae Je nad Marjeto, jo objel okoli pre! ftaek jo dvignil. Glava ji je omahniU na zatflnik ln njegova dlap Je vztrepetala ob dotiku njenega mrzlega lica. Spuetil jo je na tU. Smrtna groza ga je etiakala ln ga gnala k otroku. Dotaknil se je njegovih drobnih rok -p pa so bile ledeno hladne. > . Zgrabil ae je za laae, odakočll za nekaj korakov In ae eeaedel na poatetjo. Segal je v žep, kakor'da bi iakal uUhe v cigareti — ko pa Je odprl roko, je ležala na dlani povaljena rdeča ribiča. Zbegano je vrgel oči po vaej baraki. Tedaj je opazil, da je fttedilnikova cev odmaknjena od odprtine v eteni. Se eedaj ae je (z nje vil pod attop tanek alvkaat dim. Omahnil Je na prag, se zviška vrgel v travo ln zatulil kakor pea. KONEC. JUGOSLAVIJA bo glavn točka velikega božičnega izleU z pamikom BERENGARIA Cu-nard Line druibe, ki zapusti New Voric It decembra pod oaebnkn vodstvom Mr. Alfred Maitam*'«: -r: < t • (Prevedeno aa ProeveU) Ko ga Je strešnik surovo potisnil v sobo, js aačsl Matek Ključec nenadoma drhUtl. Nekoliko radi strahu ln eramu, a še bolj radi odurne kieelkaaU to-plot*, kl ae je kakor megla ovijala njegovega premrlega Ule-sa. Premrašeno noge so mu še bolj oledenek a po hrbtu ao ae mu razlivali hladni curki. Zbe-dall ao ga ln ščefoUlLda ee je naježila Mateku kože. Kipelo ga je v uhlje, zobje ao mu šklepetali, a atarčevake oči ao mu aallle solze. Neprijetno Jo amrdelo tu po olju, ogorkih ln pleenobl, toda peč je krvavo žarela, med tem ko je bril zunaj voter. Sneg ln det sta pljuakaU ljudem v obraz. — PrekloU brozga! A nJemu gledata Is cunj, a katerimi ei je ovil bosi nogi, palca! Tako js modroval Mpri rdeči lampi" sam zaae ubogi MaUk doma i ta mu Je umirala jetlčna lena. Brezupno ee je stisnil v kot in taksi, kej ss bo z nJim zgi dilo. Rafeorano In rumeno lice mu je bilo mirno. Zelenkaato v (Klene oči as topo strmele v tla. K<*Vne in neprijetno ogUU roke a trdimi žulji U modrimi žilami so bresdolno visele ob Ul*» su. UsU, izsušena In modrikasta cd mraza, so ss mu nevidno premikala. Kakor bi nekaj Žve-čila. Vas avoje mlall Je oaredo-točll MaUk ns to, kake ae bo aa-. drla I tam v sobi Sedaj ga bodo privedli prod "oko poetave " Ti ko mu js vaaj zaameldjlvo obljubljal atražnlk, ko ga je psljsl ns policijo. Smsjsl se mu. ko gs je videl na* reč nega! Teds. ka bodo a njim? . . Te misel mu nl šla Iz glavo. Skušal Jo Je od-podlti. a t*tio\ r»t no SS je vreča-Is ln še alineje vrtala pe ajego-vlh motgWnaklk vlj - Ce me zapre? Kaj bo z mano? Ah. da bi bilo žs vaega konec l Toda v sobi Je Ml še nekdo. Slišalo ee je, kako Je nekdo au-rovo kričal. Torej počakati ji treba! Pa aaj U na bo preveč hudo! Tu je prav lepo toplot Samo'de bi ne aUl zraven U srečni strsžnik! 8toJi U tu kakor slab posnstek angela varuha) Kako ae zlobno smehlja ln al neprestano popravlja a roko oatri rob ekrbno zlikanih hlač. Končno ae odpro etranalca vre-1 U. Skoal nje otopi aUboUn mladenič. Bled* z velikimi avetUmi očmi ln a usmiljenjem pogleda razcapanega ln prezeblega aUr-ca. Spremljala aU ga dva lepo oblečena goapoda, kl aU imela nenavadno važna obraza. Kakor de bi bila od njiju odvlena uao-da vaega človeštva. Sedaj Je prišel MaUk na vrsto stopil Je v sobo pred "oko poaUve," ne da bi ae eam aavn-dal, kako. Plealna mlae. Goepod i očali. Lape uniforma. Blaššafle spuleU. Pljuvalnlk. Ne zklu de-kurativno raeobsšsni okovi. Ne- ki so ss zlobno avetila skoal ste-| kU črnoobrobljenth očal. Ko je stražnik prenshal, ae je •brnil gospod z očali k drhteče- ] mu MaUku Ključcu ln ga je še Inkret natančno veega premo-j trii. Mogoče bi našel še kaj aum-Ijlvega na auhl in koščeni poeta- Važnl ljudski božični Izlet v Jugoslavijo, ki odpelje lz New Yorka 11. decembra a pamikom Berangaria Cunard Line družbe je neznanjem od g. Msrkuss. G. Marku«, kl je dobro poonan v Jugoslaviji, ae nahaja aedaj v ti deželi, in bo oaebno vodil U izlet. Kot večletni prelakušen vaeh panogah potovanja. Mr. Markue vi preplašenega Zagorca! Toda niti z besedico niti a kretnjo se I pravi, da bo eam pazil vseskozi U ni izdal! Strogo ga Je vprašal, | na vae tranaportscljske podrob- ali je vse ree, kar je povedal etrsžnik. Mateka js ostri ton povaem amedel, da se Je legubll v kaosu misli ln ŠuvaUv. Komaj ae je nosti za njegovo grupo. Skrbel bo na potne llate, vize, potniška dovoljenja, povrnltvena dovoljenja, itd. PaaU bo todi, da bodo val potniki ob pravem času do- spoVnnll, da js treba vprašanje I bili točne železniške zveze za njih potrditi. To pa je gospoda s oča- določni cilj potovanje, ln da boli strašno razjezilo, čemu pa ne I do brez vseh akrbi na potovanju, odgovarjaj To je pomanjkanje Zabave ia partije pod nadzor-Wkege UkU in nearamnoat! I atvom Mr. Markuoa ae bodo vr-Matek nl mogel niti prav najec-1 iue ^ potu, Uko da se lahko IJati tistega nesrečnega "da/' ko vsi zanesejo dobiti najboljšo zaae je češenj razlila cela ploha |bavo. Posebne zabave ae bo MaUk Je ravnsdtašso poeluša! <>d tseaaks U murtJUnasil Je šs tmeraj buljU v tla, s na aebi je čutU oster pogled pepelaatih oči. peovk. — A uko? Pa kako amrdlš pol dimu in gnoju! Kakor konjede-| rac 1 In al celo domišljaš, da moramo mi meščani dajati hrano | to podpirat! take raacapane potepuhe, kakršen ai ti? Kaj ne!] Cemu pa al prišel semkaj v me- oakrbelo za otroke na Um izletniškem potovanju.—(Adv.) v. »i. Esffjgis; KSrotrr&iai troatjo motalo pred Malokom. UttDI M u ^ v vatlTI m 1 sprva nI ničaear raaumel. Čudno mu Je avsnel stražnikov glas, kl je raportiral, da Je "tegale tu" imenadil, kako Je beračil, a ga j« neto izgubil lz v^ Pozneje ge je poklical k sem goepod David Senzlht, trgovec v Rajski u-llcl, številka aedem, ker je "t tu" ukradel goapodu dve la pol kik krompirja, dva kesa alra (n venec čebule. Nato gs je na licu msaU aretiral ^ — A take? ... Tako? .. Do-bro! Aha!... Dobro! agrarna država! Kaj pa mrmraš? Zona U Je bolna? Kaj mtra? In ti potem mlališ. da smeš tu krasti? Da smeš e silo jemati, še ti kdo čeea ne da? Kar ai Jaeam a težkim delom pridobil? Rt tatiaeki! MaUk čuti, kako neuamlljeno ga bičajo U besede in kako vos Is al povsem tako! Res Jo: smrdi po gnoju U dimu! Pa kako tu-di ae? Vee noči ao epall v sosednjem hlevu. Da bi ne zmrznili! Podnevi so kurili a žaganjem, kar ni bilo drv. tagsnje je tlelo, sadimilo In ee kakor kaša vleklo v oži. nos. v usU. Dim je dužil la solzil oči. Vsesal ee Je v U bo-rsik«* cunja, ln ssdsj smrdi kskor k. r j,-darssl Ps U ni šs nič! NAaPnOTBTVA pton cello-phank odmuvubna Naaprotatvo proti eallopliane aa-vitka ei*»rrt, kat sa ja fflacik ad Buford, Ga.. Advertiaara. ki m rak-li, «a«uj p« boaio petrakovali ika-taljekl odpiral, da daMmo is taca coll.iphan* isv^tka etearat*" ao ad-pravtjaaa a mvIhi ftab tvitkom na sokata. kl — aadaj aa trfu oi iada-lovtlcfv U,rkf etrika cifarot. a Um. da dfša kadilci c««r«t se dal tak avitka ek šrtl, potasnojo dni fi dal Mllopkaae avttka Tdoiaahn s laaltaa pHtmkeai sstesMMiia aa aa-vltaka ža ok pskirsaj«. Dalja I Str« kaurvra asdl idk( todi draga adim mtoto ia-kat »iraklaalvM Larkj 8trika "taaattas" praeea Htorli uporabo altra vWiatoUi larkev. Vallke Ija-di aa )a tkrtk a Kaaaall, Ky tsjaro. Id Ja koMMiUt to smUaoet \ ia ki peari. "veliko ka-Hfarat daporadajo. da ta ai sarojfek JL^ ka adprrrU to kritiko. , t Adv.) šarita v PRAVILEN PLAMEN •-■',: m/l - 'i - . vale Kako naj izgleda plamen «Cn pUseva paii kraatto s kltro, ekraska ia »i HANDU NEPRAVILEN PLAMEN tratke pila ia kakiajaka poaada FUMCTOO HI6M. WA*T6 OT GAJ HANDUE. Kako urediti nepravilen plamen: ObrnHo navedel asklopko <«M držaj) do-klsr ns gori pismen tako kakor kaže sliks aa vi*«. Ako ne morsU vaša peči tako urediti, tedaj naa pokličite, da pošljemo inmektoria. Ako hočete »meti ddbor oapdh od vaia pUnova pea—tedaj rabita pravilen plinov plamen. Plačan naj komaj doaaša dno poaoda. No poakaial-ta Idtro kakad a ta«, da prtvijata pila kar se aajkalj da—ker plamen na bo sSto nič balj vroč in vaša jed ae sato nK hitra jo na aknka. Ako ram plinov plamen plapola okrog poaada. pomeni, da porabite več plina kot jo pa potreba. Da ram bo vaia plinova peč dobro atuiila, in da ee kar najboijs a njo okorlsnto, tedaj proučujte sliks ln navodila, ki ao tu navedena. GRELCI ZA VODO Todko 1908 ln 1004 ttkaikats municipabieea zakonika prepovedujejo rabo plinovth frsker za ^pde v kopicah. Iste toč-ke Udi predvidevajo, da nek plinov grelec sa vodo, kjerkoli je ša poatavljen mora imeti odvodno cev (ali dimnik), ki od-•treni la poaiopja vae pri gore-nastale sw nju Ako •novi. ________ a vodo i« odvodne oevi (dimnika), tedaj ai ga dajte nemudoma napraviti, ali pa pokličite plinovo Po naročilo sdravstvensga komisarja Herman N. Bumtete-na, ja plinova dmlba primora-na, da takoj sapra plin grekem voda, ki niao bfll poaUvljenl po zakonitih določbah, The Peoples Gas Light and Coke Company TELEFON ROCKWBLL 4944 SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Ud. v VODSTVO TISKARNE APELOU NA ČLANSTVO S.N.PJ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI • a > . v* * » } Vea pojasnila daje vedetvo tlakarne Cene zmerne, unijeko delo prva vrzU PlšiU po InformaaUe na naelovt S. N. P. J. PfcINTERY 2667-69 So. Uvmdale A vama fi CHICAGO, ILL. TAM 8E DOBE NA ŽEUO TUDI VSA USTMENA POJASNILA