A. K.: Za ali proti? (Po pedagoškem tečaju v Mariboru.) (Nadaljevanje.) Popravek! Na istem mestu in pod istim naslavom sta bili v pretekli številki priobčeni tudi risbi gg. prof. Gustava Šiliha in Ernesta Vranca. Nagajivost tiskarskega škrata pa je naredila iz ,prof. Šiliha E. Vranca, a iz E. Vranca prof. Šiliha. Upamo, da so to pomoto čitatelji sami opazili in popravili. Psihologijo šolskega novinca in pregled metod elementarnetfa čitalnega in pisalnega pouka, podprt s primeri, raznimi zadevnimi knjigami, nam je nazorno razlagal g. prof. F. Fink, ki je sam strokovnjak v tem področju. Poudaril je, da je bodočnost v globalni metodi, ker jo uporabljajo skoro vse napredne države in ker je otroškemu duševnemu sestavu najbližja, ker otrok prejema vse predstave kot celoto, dočim analizo dejanj izvrši šele po učiteljevem vplivu. Orisal nam je razvojne stopnjc otroka po danes najmerodajnejši o-scbnosti dr. Charlotti Biihlerjevi, ki se peča predvsem v svojem ped. - psih. laboratoriju na Dunaju s psihologijo šolskega novinca in na katerc izsledke se naslanjajo vsi kulturni narodi. S tem v zvezi je pokazal na kvarno nedoslednost v izvajanju zak. o nar. šolah, ko se praktično še vedno ne sprejema samo sedemlctnih otrok v šolo. Govoril je o otrokovi socialnL in intelektualni zrelosti, o otrokcvi egocentričnosti, ljubczni do pravljic, o njegovi pozorno-sti, spominu, jeziku, mišljenju in čuvstvovanju. Orisal je glavne smernice Po katerih lahko spozna učitelj otroka in po katerih se do otroka pravilno opredeli. Razlagal je nastanek in razvoj elem. metod in se zadržal podrobnejše pri globalni metodi. Ker mlajša učitcljska generacija ne more več tako intenzivno zasledovati tuje literature, bi bili zelo hvaležni g. Firiku, da napiše o tej svoji temi izčrpno knjigo. G. Albert Žerjav, naš znani mladinoslovni in pedag. kritik je žel za svoja »Izbrana poglavja iz posebne doidaktike zgodovinskega pouka« veliko pozornost in iskreno odobravanje. Četudi se je v početku videlo, da mnogi niso bili preveč navdušeni za uvodne teo retične osnove. brez katerih pa ni nobene temeljite vglobitve, je znal vedno bolj pritegniti poslušalce v svoj idejni krog. Dal je vsem novih in jasnejših pogledov v to pastorko naših predmetov. od katere se je največ zahtevalo kot glavno prenoviteljico nacionalne misli in čuvstva, pa se je najmanj razumelo njeno poslanstvo. Ugotovil je kar uvodoma, kako je zgodovinski pouk še vedno v suženjstvu besede in izraza. Tolmačil je zelo jedrnato razvoj zgodovinske znanosti, razne njene teorije, bistorični idealizem in materializem, podal je razvojne stopnje šolske zgodovine — pripovedovalne, pragmatične, genetske, — historijografijo Slovencev, Hrvatov in Srbov, s posebnim ozirom na slovensko. govoril je o rabi slik. o virih v zgodovinskem pouku in omenjal, da jc Grudnova »Zgodovina slovenskega naroda« še vedno ena izmed najboljših zgod. knjig. kar jih imamo. Posebno si je privoščH fraze v zgodovinskem pouku in v učivih knjigah, kjer je pokazal v drastičnih primerih kam je zašla dosedanja šolska zgodovina. Pokazal pa je na:sprotno vzorce pravilno, psihološko utemeljeno obravnavanih zgodovinskih slik. Podal je sliko strnjencga pouka, kjer vodi predmet i. s. v enoto »Dan miru,« ki bo izšla tudi v »Popotniku«. Zaključil je z željo, da bo skušal vsak od tega, kar so si pridobili ©d njegovih'izvajanj vsaj nekaj uresničiti. Če človek čita naslov teme »Izbrana poglavja iz posebne didaktike jezikovnega pouka«, se nehote spomni na neštete didak- tike, katerih stroga ipravila smo se nekoč učili. Toda to, kar in kako nam je to »didaktiko« podajala profesorica Danica Glinškova, je ob njenih prvih besedah zrušilo vse predsodke iin njenih osem ur je bila ena sama pesem o lepoti našega jezika. Po najnovejših utemeljiteljih. novodobnega jezikovnega pouka je razvijala nove smernice o spisju, pravopisju oz. slovnici, o čitanju, o govorni samovzgoji učitelja, o vzgoji govora kot enovitega telesnoduševnega procesa. Najboljšo govorno tehniko ima oni. pri katerem je sploh opazili ne bomo. Bolje je duša brez tehnrke, ko tehnika brez duše. S številnimi primeri iz čitank, narodnih pesmi, iz Gregprčiča, Stritarja, Cankarja, Župančiča je ponazorovala in podprla svoje trditve. Končala je z besedami: »Oe naučimo učence izrazno čitati, mu damo ključ do vsebine teksta, da se bo lahko po knjigi sam nadalje izobraževal.« Treba je res da že enkrat zbrisati madež v naši šoli1, kjer je postajal še do nedavnega jezikovni pouk le še pomožno sredstvo v realijah in v drugih predmetih, ne t>a osrednja os vsega dela na šoli. O predavanju Ernsta Vranca, ki je v mno" gih svojih člankih iz izkustev svojega živega šolskega dela, svojih številnih ekskurzij v inozemstvo in temeljitih poglobitev v pedagoške teorije in njenih pomožnih znanosti dokazoval možnost in pravilnost teorije in prakse strnjenega pouka, bi mogel rcči z g. Senkovi' čem, »da jo s svojimi jasnimi in iprepričevalnimi izvajanji pridobil za strnjcni pouk tudi one, ki se doslej niso mogli opredeKti.« S 'številnimi nazornimi preglednicami je utemeljeval psihološko. sociološko in pedagoško svojc trditve. Prikazal je odnose med strnjenim in delovnim. konccntracijskim in kompleksnim 'poukom, nadalje razne stopnje strnjenega pouka, razvoj pokrcta o strnienem šolskem delu v 'inozemstvu in pri nas. UtemeIjil je tudi iz sociološkega, psihološkega, pedološkega in pedagoško - didaktičnesa stališča, zakaj je strnjen ipouk danes najboljša učna pot. Sam pravi: Naenkrat strnjetiega pouka, ki je ideja. ne morem doseči. Nazor nekaterih pa, da je samo za 1. šolsko leto strnjen pouk neobhodno potreben, v 2. šolskem letu priporočljiv, v 3. in 4. šolskem letu umesten, na višji narodni šoli pa samo moaoč, ampak se ga zaenkrat naj lotijo le reisnični mojstri, ni utemeljen. Potom razvoja pride človek do strnjenega pouka. Da bi takoj skočil v strnjen pouk, mora bit res pravi mojster. Nič ni absclutnega na svefu. vse se razvija. Tudi naša samoizobrazba bo morala ili po razvoju vse človeške družbe. Visoko priznanje upravičenosti smeri strnjenega- pouka tudi od strani predsedniiika naše pedagoške stolice dr. K. Ozvalda je v njegovem stavku, da se vesoljnO' vzgojstvo poraja iz pristnega žitja in bit.ja narodovega. Saj strnjeni pouk hoče otrokom (starostni stopnji primerno) približafri človeško in prirodno življenje na tleh domačije v njegovi prirodn'i> povezanosti. V ta namen se uiporabljajo vsa priznana načela delovne šole, tako, da se izseki in problemi domačije prikazujejo deci v svoji celotnoati kot živa slika življenja. V žiivem primeru povedano: V novi šoli prvenstveno ne gre za to, da konstatiramo, ali lan spada v rastlinstvo, volna v živalstvo, am^nak, ali spada to v problem, s čim in kako se ljudie oblačijo. Dobra je bila Vrančeva originalna ideja, da je, razdeleč papir in kuverte (s papirjem je nekoliko preveč štedil — kriza!) pustil, da tečajniki sami, brez podpisa, napišejo svoje mnenje o vsem. kar so slišali, nosebno o strnjenem pouku. Prejel je okoli 40 odgovorov. Prav in zanimivo bi bilo, če bi jih, takc, kakršni so, pricbčil v »Popotmku«. O teh odgovorih, ugovorih in zagovorih, ki so tvorMi nekak zaključek predavanj, se je potem vršila dcbata. v katero >pa so, žal, poseaali vsled pomanjkanja časa, samo predavatclji. Strokovnjaško, a vendarle vodeč nas v način otrokovega snovanja in v neprisiljenem, zelo prijetnem tonu, nam je pokazal profesor Radovan Klopčič izbrana poglavja iz posebne didaktike risalnega pouka. Radi kratko odmerjcnega časa nas je moael >le v glavnih potezah uvesti v bistvo spominskega in fantazijskega risanja, risanja Po prirodi, ilustrativnega, perspektivnega in ornamentalneaa risanja. Take ure so vesel prepletek med često težka teoretična poglabljanja ostalih ur. Želimo da postane g. predavatelj naš islovenski Rothe. obogatil z novim delom, ki bo temeljito osvetlilo to važno panogo pedagoške znanosti. G. Ivan Robnik pa nas je povedel v zelo prisrčnih besedah, prepojenih z neusabljivim humorjem, v kraljestvo otroškega rokotvornega snovanja s posebnim ozirom na razmere na kmetih. Seveda njegovih 5 uric ni moglo iz poslušalcev napraviti izvežbanih. rokotvorcev, ampak je imel samo namen. da nam pokaže bistvo, smisel in namen rokotvornega >pouka. Pravilno je njegovo stališče, da na skromno šolo na kmetih spada le modeliranje in luženje, ki skoro nič ne stane. To delo popolnoma dosega one namene rokotvornega pouka. da se otrok pravilno izživi v svoji fantaziji. da se nauči ob njem zavestno gledati, slišati, tipati, da igraje strne z duševnim tudi telesno delo, da se nauči spoštovati vsako delo in onega, ki ga opravlja. Ni mogoče samo duševno življenje, ampak duševno in telesno. Ročno delo ustvarja harmonijo med materijo in duhom. Prcdavatelj nas je v 4 grupah povedel v svojo delavnico, kjer je na otroških izdelkih nazorno pokazal razvojno pot otrokovega ročnega ustvarjanja. H koncu predavanj je spregovoril kot vodja tečaja in predsednik Pedagoške Centrale g. Gustav Šilih, ki je rekel med drugim: Hvala Bogu, da je tukaj toliko mladine, ki bo vodila novo dobo! Samo, na.j ne pozabi delati! — — — Če imamo na prosvctni upravi ljudi, ki simpatično spremljajo naše napore, potem je dobro. Zaključujem II. peda- goški tečaj in prosim. da ostanete zvesti onim idejam, ki «te jih spoznali, kot dobre, ki so vas prepričale vn ki ste jih sprejeli kot svoje. Mnogo uspeha v vašem bodočem delu!« Dr. Franjo Žgeč nas, žal, vsled njegove bolezni, ni mogel uvesti v sociološke metode raziskavanja otrokove<!a okolja. Prenričani pa smo in to iskreno žclimo. da nas bo kmalu Tečaj je bil ves čas na objektivni znanstveni višini. Kar je bilo subjektivnega. je le opestrilo izvajanja in upostavljalo napetejšo strujo med predavatclji in tečajniki. Prav bi bilo, ako bi znali taki tečaji voditi udeležence od pasivnega sprejemanja do aktivnejšega sodelovanja, kar je scveda najtežje. To namreč nei bo prej mogoče. preden ne bo znala naučiti bodoča šola, najsi bo to pedagoška akademija ali učiteljska šola na novi osnovi, našega naraščaja tudi diskutirati. Seveda je povrh tega trcba najprej vsekakor še nekega ustaljenega nazora, temclječcga na znanstvenih normah, ki si jih more človek pridobiti samo s študijem. Četudi je pri tem ali onem predavatelju stopilo več ali manj v ospredje njegovo subjektivno gledanje na razna znanstvena vprašanja, ki jih pač ni mogel vsak vselej v celoti sprejeti kot pravilne. vendar je iz vsakega predavatelja izžarevala ona globoka pedagoška resnoba, spoštovanje ter ljubezen do pedagoškega dela »kajti gonilna sila mu je skrb za mladi naraščaj« (dr. K. Ozvald). (Konec prihodnjič.)