PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izila zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M dnevni! !> "0 !> 11 O ~ y. O- i— c. Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 237 (11.653) Trst, nedelja, 9. oktobra 1 Klestenje: učinkovito • v pravično in za kaj? LUCIJAN VOLK Čeprav predsedniku vlade ne prija (v preteklih dneh je Craxi na skupščini socialističnih vodilnih kadrov označil vse kritike vladnih izbir za «četrtncev, kjer so največje davčne utaje ruvno pri svobodnih poklicih ih neod- NADALJEVANJE NA 2. STRANI 3> O O o o ro o o CK ZKS podpira stališča SZDL v sveži s politiko odprtih n Analizirati dosedanje ekonomske ukrepa o depozitu in poiskati alternativo Večji del razprav/e namenjen vprašanjem ekonomske stabilizacije Poudarek na odgovornosti in na vlogi delavcev pri odločanju LJUBLJANA — Za razpravo na 8. seji CK ZK Slovenije, ki je včeraj sprejel stališča in usmeritve, ki slovenske komuniste zavezujejo k e notni akciji za ekonomsko stabilizacijo, lahko rečemo, da je izzvenela kot doslej kot najostrejši poziv k akciji zveze komunistov na dveh področjih: pri zaostrovanju odgovornosti za uresničevanje dogovorjenega in to odgovornosti od zgoraj navzdol ter doslednem zahtevanju strokovnosti kadrov in odločitev. Tak zaostren odnos do nosilcev vseh družbenih funkcij in slehernega komunista je bilo slišati v vseh, več kot tride setih posegih v razpravo tega dvodnevnega plenuma, formalno sicer namenjenega obravnavanju nalog zveze komunistov pri uresničevanju dol goročne gospodarske stabilizacije. Številni so bili pozivi, da je treba vprašanje odgovornosti za odločitve ali za nedejavnost v prejšnjih letih sedaj razčistiti. Izzvenela je tudi ugotovitev, da niso vsi za vse odgovorni, kot se često govori, tem več da je odgovornost sorazmerna z družbeno funkcijo, ki jo kdo o-pravlja* Veliko razprav se je su- kalo tudi okrog položaja delavcev; od tega, da je njihova informiranost o položaju in nalogah premajhna, da je premajhna tudi možnost vplivanja na odločitve, ki morajo temeljiti na ekonomskih zakonitostih, ne pa na administrativni alj politični prisili, do. tega, da je motiviranost za delo (beri: nagrajevanje po delu) po večini še vedno le parola, ne pa resničnost, ki bi prispevala k večji produktivnosti in gospodarnosti. Načeta so bila tudi vprašanja, ali je idejna enotnost znotraj ZKJ dovoljš-nja in predlogi, da bi vodstva zveze komunistov Jugoslavije, republik in pokrajin morala poenotiti svoje poglede v vseh vprašanjih, ki zdaj povzročajo krizo znotraj zveze komunistov in taka enotna stališča prenesti v bazo, pri njih vztrajati, četudi za ceno, da vrste zveze komunistov zapustijo tisti, ki se z njimi ne strinjajo. Precej razprave je bilo namenjeno tudi vprašanjem depozita. Jože Smole je vztrajal, da morajo komunisti še na tem plenumu dobiti jasen odgo- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Francoska letala za Irak PARIZ — Iz verodostojnih krogov se je izvedelo, da je včeraj pet francoskih lovskih bombnikov super - etendard poletelo v Irak. Letala so vodili francoski piloti, medtem ko se je iraško osebje, ki je pred časom prišlo v Francijo, da se priuči upravljanja novih letal, že v septembru vrnilo v domovino. Cmxijev odgovor Andropovu glede evroizstrelkov Negativna ocena sovjetskih stališč Craxi z veleposlanikom Lunkovom RIM — «V tesnem sodelovanju s svojimi zavezniki bo Italija nadaljevala z iskanjem vseh možnosti dogovarjanja, ki bi lahko privedli do pravičnega, uravnovešenega in preverjenega sporazuma o jedrskem orožju srednjega dosega. Prav zaradi tega smo trdno odločeni, da ne opustimo nobene možnosti za nadaljevanje dialoga, da bi prišli do uravnovešenega sporazuma, pa čeprav sta stališči obeh strani danes še zelo daleč. Če pa ne bi bilo mogoče doseči tega cilja, ki ga mi vztrajno zasledujemo, bo Italija prisiljena začeti z nameščanjem raket v skladu s sklepom italijanskega parlamenta in v okviru koledarja, ki ga je določil NATO, obenem pa pripravljena, da nadaljujemo dialog in pogajanja tudi po namestitvi prvih izstrelkov.« To je osnovna misel, ki jo je predsednik italijanske vlade Bettino Craxi izrazil v pismu generalnemu sekretarju sovjetske KP Juriju Andropovu v odgovor na pi- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Namizni tenis ženska A liga Recoaro 5 Kras 3 Košarka C.1 liga Delfino Pesaro 81 Jadran 91 NA 10. STRANI Spadolini pred Craxijem RIM — Pričakovanje rezultatov Craiijeve vlade, potrditev krize Krščanske demokracije in nadaljnja rast glasov na desnici so glavne značilnosti raziskave javnega mnenja o političnem sta nju v državi, ki ga je za revijo Mondo opravila ustanova Makno. Kar 56 odstotkov Italijanov me ni, da je Craiijeva vlada dru gačna od prejšnjih vendar pa je le 11 odstotkov prepričano, da se ho sedanje stanje izboljšalo. Naravnost presenetljiv pa je podatek, da je na prvem mestu politikov, ki bi jih Italijani naj raje imeli za predsednika vlade, Giovanni Spadolini. Zanj se je izreklo 27 odstotkov anketirancev; sledijo Craxi (24,5 odst.) in Berlinguer (17 odst.). Priljub-nost Berlinguer ja je v primerjavi s prejšnjim mesecem padla za 2 odstotka, prav tako pa je padla priljubljenost nekaterih de-mokristjanskih veljakov. Za Andreottija se je izreklo 15 odstotkov (prej 25 odst.), za Fanfani-ja pa 7 odstotkov (prej 11). Tržaško prebivalstvo vstopilo v arzenal I* §§[ široko odprta vrata arzenala Sv. Marka so včeraj dopoldne med njegove delavce spustila nepričakovano veliko množico meščanov. Šolska mladina, gospodinje, upokojenci, delavci iz drugih tržaških obratov in zastopniki nekaterih političnih sil so s svojim obiskom izpričali 'solidarnost delavcem ladjedelnice, hkrati pa izrazili zaskrbljenost za delovno prihodnost Trsta. NA 4. STRANI Nemški in grški socialisti proti «evroizstrelkom» BONN, ATENE — Nasprotovanje zahodnonemških socialistov umestitvi novih ameriških jedrskih izstrelkov v Evropi postaja čedalje odločnejše. To prihaja do izra za na vseh deželnih skupščinah, ki jih prirejajo kot priprava na izredni kongres stranke, ki bo 18. in 19. novembra v Koelnu. Delegati se povsod izrekajo proti «e-vroizstrelkom« ne glede na izid ženevskih pogajanj. Odločno proti umestitvi «evroizstrelkov» se je izrekel tudi predsednik grške vlade, socialist Papandreou, češ da bi sprevrgli strateško ravnotežje, ker «SZ ne zanima, če jo zadene izstrelek srednjega ali medcelinskega dometa« in je zato ponovil svoja predloga o odložitvi u-mestitve za 6 mesecev in o ustanovitvi denuklearizirane-, ga področja na Balkanu. Še dva milijona Francozov «uradno» nepismenih PARIZ — V Franciji je še dva milijona nepismenih. Podatek se zdi sicer neverjeten za naše čase in za visoko razvito industrijsko državo s tako begato humanistično tradicijo in z obveznim šolstvom do 16. leta. Ni pa zato nič manj resničen, čeprav so ga uradne oblasti do lani vztrajno prikrivale in so se tudi upirale raziskavi komisije za vzgojo evropskega parlamenta. Le nova socialistična vlada je smatrala, da je treba vprašanje razčistiti in je septembra lani ustanovila zato posebno komisijo, sestavljeno iz zastopnikov ministrstev za vzgojo, za družbena vprašanja in za vojsko. Ta je ravno na osnovi podatkov o nabornikih, katerih kar 15 odst. je nepismenih po merilu Unesca prišla do zaključka, da 2 milijona Francozov tega ni sposobnih. • K le s ten j e NADALJEVANJE S 1. STRANI visnih delavcih (zlasti trgovcih), ima sploh smisel naslanjati velik del varčevalnega manevra (okrnitev brezplačnih zdravstvenih storitev, odtegnitev družinskih doklad) na ((dohodkovne pasove«, ki ne bodo veljali prav za tiste, ki dohodkov ne prijavljajo? Je pravičen varčevalni manever, ki povsem pozablja na dohodke od kapitala in od velikih premoženj (ki so obdavčeni v skoraj vseh razvitih kapitalističnih državah)? Finančni zakon sicer dviga obdavčitev bančnih obresti na 25 odstotkov, kar pa še vedno pomeni, da plačuje bogati rentnik davek po istem količniku kot delavec, z letno plačo nekaj več kot 11 milijonov, s katero komaj vzdržuje družino. Toda kdor razpolaga z velikimi kapi-tali vlaga rajši v donosnejše državne zadolžnice, ki so oproščene sploh vsakega davka, ker se pač država boji, da drugače ne bi nabrala dovolj posojil. Taki rentniki torej po finančnem zakonu ne bi bili deležni niti omejitev pri zdravstvu in skrbstvu, saj ti dohodki niso nikjer razvidni. Povsem upravičeni so torej očitki leve opozicije (v prvi vrsti KPI), sindikatov in ACLI, da je porazdelitev žrtev krivična, ves manever pa nepovezan, neusklajen in celo moralno oporečen (glede na odpustke). Zato so sindikati že sestavili svoj »protifinančni zakon«, ki temelji na uvedbi izrednega davka za velika premoženja, na obdavčenju dohodkov od kapitala, na boju proti davčnim utajam, ter na racionalizaciji in odpravi zapravljanja pri zdravstveni in skrbstveni službi, ne pa na okrnitvi storitev na škodo manj premožnih slojev. Ta protislovja bo morala rešiti parlamentarna razprava, ki bo po vsem videzu zelo živahna in vroča. Ni dvoma, da se jih zaveda tudi sama vlada, ki je proračunske ukrepe pripravila v časovni stiski in ob gotovo nelahkem kompromisu med strankami koalicije, ki objektivno zastopajo riglične in celo nasprotujoče si družbene sloje in interese. Znano je na primer, da socialisti in socialdemokrati zagovarjajo davek na premoženja, medtem ko mu z večjo ali manjšo o-strino nasprotujejo demokristjani, republikanci in liberalci. Iz teh nesoglasij in iz pritiska sindikatov in javnega mnenja izhaja tudi zadrega, ki se odraža v napovedanih popravkih h komaj odobrenim ukrepom. Toda tudi oh zaželeni odpravi teh protislovij ostaja odprto zadnje vprašanje: potrebne so žrtve, toda za kaj? Ni najmanjšega dvoma, da je najbolj pereč problem, ki ga je treba reševati v okviru premoščanja krize, vprašanje zaposlitve. Vlado na to obvezujejo ne le dolžnosti, ki izhajajo iz o-snovnih določil družbenega pakta, na katerih sloni država, iz členov 1 in 5 republiške ustave, ki zagotavlja državljanom pravico do dela. Tudi čisto stvarno si je težko zamisliti dostojno družbeno sožitje ob 3 milijonih brezposelnih iij skoraj milijonu v dopolnilni blagajni, ob več kot milijon mladincev obeh spolov, ki zaman iščejo prvo zaposlitev in so prepuščeni nevarnostim vdajanja terorizmu, kriminalu ali mamilom, ki jih porojeva obup. Zdi sc nam, da Craxijeva vlada v zameno za zahtevane žrtve ponuja v tej smeri premalo. Postavila je sicer kar na prvo mesto v finančnem zakonu »sklad za zaposlovanje in razvoj«, ki ga je povišala nominalno na 13.000 milijard lir. Toda skoraj polovico (G tisoč milijard) predstavlja zgolj prelitje dotacij državim podjetjem za delno kritje deficitov, za naložbe v prihodnjem letu bo ostalo pa dejansko le 4.000 milijard, ker 3.000 milijard bodo sicer vložili, toda ne izplačali. Ob čedalje pogostejših vesteh o zaporah podjetij, o zmanjšanju proizvodnje, o odpustih in postavitvah v dopolnilno blagajno se zdi taka »protivrednost« vsekakor premajhna za zahtevane žrtve. LUCIJAN VOLK Sen. Cossutta ostro napadel Berlinguerja Craxijev odgovor NADALJEVANJE S 1. STRANI smo, s katerim ga je sovjetski državni in partijski voditelj seznanil s predlogi Moskve glede pogajanj o evroiz-strokih v Ženevi. V odgovoru, ki ga je Craxi dopoldne izročil sovjetskemu veleposlaniku v Rimu Lunkovu, italijanski premier med drugim obžaluje, da je SZ povsem negativno odgovorila na zadnje Reaganove predloge o evro-raketah, zlasti še, ker je v prejšnjem pismu Andropova videl «nove možnosti dialoga«. Po Craxijevem mnenju Reaganovi predlogi, o katerih se je ameriški predsednik dogovarjal z zavezniki, ne predstavljajo «ultimativnih pogojev, pač pa smernice, širše okvire za pogajanja, ki jih je treba napolniti z vsebino za pogajalsko mizo.» V nadaljevanju svojega pisma italijanski premier poudarja, da vsak sporazum, ki bi sprejel nesorazmerje sil, bi vodil v lažen mir, brez vsakršne gotovosti, saj bi imel kot praktično posledico novo oboroževalno tekmo in «ravnovesje terorja«. V tem okviru zato Craxi tudi odločno zavrača sovjetsko sta'išče, da bi v preračunavanju konic in ravnovesja upoštevali tudi francoske in britanske rakete, ker da gre le za oborožitev teh držav, ki naj preprečijo napad na omenjeni dve deželi, ne služijo pa kot povezava med evropsko obrambno sposobnostjo in a-meriško obrambno razporeditvijo. V zaključku pisma Craxi, potem ko je poudaril enotnost Zahoda glede ženevskih pogajanj in pripravljenost na dialog, naglasa pripravljenost Italije, da učvrsti biatoralne odnose med dr žavama «v vzdušju razumevanja in spoštovanja«. Craxi meni tudi, da obstajajo nadalnje možnosti za razvijanje gospodarskih odnosov med Italijo in SZ na višji ravni in v večjo vzajemno korist. «Pot dialoga in sodelovanja — zaključuje Craxi — je edina resnična alternativa v službi višjih interesov napredka in mirnega razvoja narodov.« Craxi je, kot rečeno, odgovor izročil sovjetskemu veleposl aniku Lunkovu, s katerim se je zadržal v več kot enournem razgovoru. Po srečanju je sovjetski diplomat izjavil novinarjem, da je bil razgovor zelo jasen in odkrit Glede možnosti, da bi sovjetska stran zapustila pogajalno mizo, kot so v petek napovedovali v ameriških diplomatskih krogih, pa je Lunkov izjavil, da je SZ prišla v Ženevo, da bi se pogajala. «Pripravljeni smo na konkretna in resna pogajanja — je dodal Lunkov — na pogajanja, ki naj privedejo do sporazuma.« Potem ko je spet naglasil, da ZDA ne kažejo in teresa do dogovora, je sovjetski veleposlanik dodal, da SZ hoče sporazum in da je še časa za pogajanja. «Če dialog ostane, se lahko izmenja mnenja in stališča; če pa ena od dveh strani reče ne, je očitno, da dialoga ni mogoče nadaljevati.« Zasedanje CK ZKS o NADALJEVANJE S 1. STRANI var na vprašanje, kakšno naj bo sta lišče do depozita. Opozoril je, da je bila politika odprtih meja enotna jugoslovanska odločitev. Prav tako se je Jugoslavija izrekla za vse oblike maloobmejnega sodelovanja in gibanja ljudi. Zato je pozval, da je treba najti ustreznejše načine za nadzor odliva dinarskih in deviznih sredstev, take, ki bodo v skladu s politiko odprte meje. V razpravo se je vključil tudi Jože Florjančič, sicer zvezni sekretar za finance, ki je opozoril, da je do odloka o depozitu prišlo, ker se je na leto v tujino odlivalo za dve milijardi dolarjev deviz. V prvih devetih mesecih letos se je ta odliv zmanjšal za milijardo, po drugi strani pa je Narodna banka Jugoslavije v tujino prodala za petkrat več di- narjev kot lani — za milijardo 400 milijonov, kar govori o tem, da je odlok o depozitu vendarle imel pozdtiv-tivne učinke. Povrh tega so jugoslovanski turisti bolj kot minula leta ostajali doma. Kritiziral je ustvarjanje vtisa, da je ukrep o depozitu usmerjen proti eni republiki — mislil je seveda Slovenijo, ki je vse leto, kar velja depozit javno in jasno opozarjala na njegove škodljive posledice. Florjančič je zatrdil, da se pripravlja celovita ocena ukrepa, ki bo vsebovala vse najnovejše ugotovitve in da bo šele ta lahko solidna osnova za odločanje, kako z depozitom v prihodnje. V zvezi s tem je CK ZKS poudaril, da podpira stališča predsedstva RK SZDL v zvezi s politiko odprtih meja. Treba je analizirati dosedanje eko nemške učinke depozita, ustrezni or RIM — «Nisem še upokojen. Obstajajo kritična stališča, ki jih je treba ponovno izreči. Stanje je zelo težko in zdi se mi, da se tega ne za vedajo ne v državi niti v stranki.« Tako trdi komunistični senator Ar-mando Cossutta v intervjuju, ki ga bo objavil tednik Panorama v svoji prihodnji številki. Nosilec filosovjet ske linije v KPI je molčal več mesecev. Ta intervju, ki vsebuje tudi frontalen napad na tajnika Bcrlin-giperja, je njegova prva izjava od kongresa do današnjih dni. Cossutta meni, da mednarodni odnosi niso bili nikoli «tako napeti«. Vojna stalno grozi in v stranki «ne vidijo potrebe po mobilizaciji osnovnih sil, to je delavstva«, če hočemo doseči mobilizacijo ne zadostuje navajanje — kot dela Berlinguer — težkega mednarodnega stanja in objektivnih nevarnosti oboroževalne tekme, ampak je treba jasno ugotoviti, kdo je za to odgovoren in se proti njemu boriti. Vztrajati, kot dela Berlinguer, da je odgovornost na eni in na drugi strani ni samo neresnica, ampak je tudi prepričevanje javnega mnenja, da mimo sprejema sedanje stanje. To sta dva neposredna Cossuttova napada na Berlinguerja. gani morajo pripraviti poročilo in poiskati alternativo. CK ZKS je obvezal komuniste, ki delajo v organih federacije, da takšno stališče zastopajo. J. P. □ RIM — Uradni list je objavil podatke o naraščanju pokazatelja za izvajanje zakona o pravičnih stanarinah. Indeks je v enem letu od lanskega septembra poskočil za 13,6 odstotka. □ GENOVA — Predsednik .Confindu-strie Merloni je na okrogli mizi, ki so jo priredili mladi industrijci med svojo skupščino v Santi Margheriti Ligure izrazil močne pomisleke (v bistvu nasprotovanje) glede na uvedbo davka na velika premoženja. Komunistični senator v celoti pripisuje Združenim državam odgovornost za sedanjo mednarodno napetost. Medtem ko je Sovjetska zveza «v celoti pripravljena na koristna pogajanja«. Kar pa zadeva južnokorejsko letalo, ki so ga sestrelili sovjetski lovci, je Cossutta prepričan, da so letalo poslale tja ameriške tajne službe. Vendar, dodaja Cossutta, je to moje osebno mnenje. A tudi tajnik KPI izreka včasih osebna mnenja. Na Cossuttov intervju danes odločno odgovarja glasilo KPI L’Unita, ki predvsem očita senatorju, da hoče izolirati Berlinguerjeva stališča, kot da ta stališča ne bi bila odraz jasnih kongresnih smernic. L’Unita tudi pravi, da se je Cossutta v celoti oddaljil od političnega in kulturnega bogastva KPI, kar je za člana strankinega vodstva res nepojmljivo. R.G. □ RIM — Zaradi vsedržavne stavke italijanskih pilotov bodo 18. oktobra prekinili vse letalske polete na italijanskem ozemlju z izjemo prog za Sicilijo, Sardinijo, Lampeduso in Pan-tellerio. S 24 urno stavko piloti protestirajo zaradi nespoštovanja obvez, ki jih je maja sprejela vlada. «Heimatbund» na volitvah v Južnem Tirolu BOČEN — Na deželnih volitvah 20. novembra bo kandidirala, v konkurenci z južnotirolsko ljudsko stranko (SVP) tudi lista «Heimatbunda», ki jo vodi bivši politični skrajnež, obsojen zaradi atentatov v šestdesetih letih, Hans Stieler. Lista se odkri to zavzema za samoodločno in odcepitev južne Tironske od Italije, zaradi česar je prišla v navzkrižje z zmernejšo Magna-govo SVP. «Heimatbund» je že nastopil na zadnjih političnih volitvah skupaj z neodvisno PDU, ko sta nabrali 12.000 glasov. Gadafi ponovno zahteva od Italije izplačilo visoke vojne odškodnine TRIPOLIS — Polkovnik Gadafi zopet razburja duhove. Tokrat gre za italijanske duhove, kajti libijski voditelj zahteva od Italije vojno odškodnino za škodo, ki jo je Italija povzročila v Libiji za časa kolonizacije in med drugo svetovno vojno. To je Gadafi povedal v petek v Misurati, kraju kjer se je bila ena največjih bitk med italijan sitimi kolonizatorji in libijskimi vojaki. Dan, ki ga je izbral Gadafi je značilen, saj je poteklo 7. oktobra 13 let odkar so iz Libije izgnali vse italijanske državljane in se odtlej ta dan imenuje «dan maščevanja«. Gadafi je v svojem govoru opozoril tudi na od govomosti sedanje Italije za žrtve in škodo za časa fašizma in je dejal, da je 750 tisoč Libijcev izgubilo življenje in je ogromno'število družin u-trpelo veliko škodo. Gadafi je te svoje Siahteve že pred dnevi napovedal v pismu, ki ga je preko italijanskega veleposlanika v Tripolisu poslal rimski vladi. Gadafi v tem pismu sicer priznava, da je sedanja italijanska vlada bistveno drugačna od prejšnjih in od fašističnih vlad, vendar bi morala biti prav zato, ker ji predseduje socialist, ker je vlada miroljubna, protifašistična in protikolonialistična, za zgled pri izkoreninjenju kolonializma. Skratka, Italija mora priznati, da mora plačati Libiji odškodnino. V petkovem govoru je Gadafi to mi sel ponovil tri ali štirikrat in prav tolikokrat je spregovoril o fašistični agresiji proti Libiji in o krivicah, ki jih je utrpelo libijsko ljudstvo. Ves Gadafijev govor je trajal dobre pol ure in drugih vprašanj libijski voditelj skorajda nd obravnaval. Vprašanje pa je, če bo Gadafiju to zadostovalo. Govoru libijskega voditelja je sledila včeraj manifestacija pred italijanskim veleposlaništvom v Tripolisu. Manifestacija je bila mirna in libijske oblasti so predhodno obvestile italijanskega veleposlanika o tem, kako bo ta manifestacija potekala. Pred veleposlaništvom se je zbralo veliko število ljudi s transparenti z raznimi napisi, med drugim «Zakaj Nemčija plačuje posledice nacizma, Italija pa ne plačuje za nacistične zločine?« in «Današnja Italija si mora prevzeti odgovornost za vse, kar so naredili njeni sinovi, okupatorji na našem ozemlju.« Manifestacija je trajala dve uri in demonstranti so se razšli potem, ko je veleposlanik sprejel šest veteranov, ki so se borili proti italjanski vojski skupno z Omarjem el Muktarom, voditeljem libijskega odporništva, ki ga je dal general Graziani obesiti leta 1931. Na zunanjem ministrstvu v Rimu čakajo na uradno besedilo Gadafijevega govora, opozarjajo pa, da je Libija že nekajkrat zahtevala odškodnino. Do te odškodnine, pravijo, kot rečeno, v Rimu, Libija nima pravice, ker je Italija leta 1956 izplačala tedanji libijski vladi poldrugi milijon fun-•tov šterlingov in je ponudila vso strokovno po moč za bonifikacijo minskih polj. Sedanja Gadafijeva zahteva, menijo v Rimu, je torej pravno neosnovana. Morda pa velja kot zanimivost navesti, da je libijski voditelj zahtevo po odškodnini sprožil že leta 1977, ko je od Italije zahteval 7.000 mili; jard lir. Gadafijeva zahteva po odškodnini torej mi novost; kadar je do te zahteve prišlo v preteklosti je Gadafi prejel vedno enak odgovor, da namreč po mednarodnem pravu Libija ne more zahtevati nobene odškodnine, da pa želi Italija ohraniti z Libijo čim boljše odnose. In kot .taže je tudi tokrat odgovor podoben. Vprašanje pa je, če bo to Gadafiju zadostovalo. Za tesnejše sodelovanje dežel «alpskega loka» TRENTO — Kako uskladiti in usmeriti sodelovanje v deželah «alpske-ga loka«: to je bila osrednja tema dvodnevnega zasedanja predstavnikov teh dežel, ki se je včeraj zaključilo v Trentu. Pravzaprav se je sestala posebna komisija, ki preučuje konkretne pobude za sodelovanje na raznih področjih. Komisiji predseduje Piero Bassetti, ki je istočasno vsedržavni predsednik zveze »Unioncamere« in milanske trgovinske zbornice. Na srečanju je Bassetti predlagal, da bi ustanovili nekakšno «alpsko polis«, ki bi tesneje povezovala dežele «alpskega loka«. Pojem »alpski lok« je namreč precej obširen in obsega dežele šestih držav in sicer Francije, Švice, Italije, Avstrije, Zahodne Nemčije in Jugoslavije. Kar zadeva Italijo pridejo v poštev Piemont, Dolina Aosta, Lombardija, Tridentinska Gornje Poadižje, Veneto in Furlanija - Julijska krajina; v Jugoslaviji pa Slovenija in Hrvaška. O možnostih vzpostavitve trajnejših oblik sodelovanja je govoril tudi predsednik dežele Tridentinska - Gornje Poadižje Enrico Pancheri, ki je predlagal odobritev skupnega programskega dokumenta. Poleg orisa splošnih in posameznih deželnih značilnosti bi v dokumentu morali tudi začrtati glavne smernice bodočega delovanja. Izseljenci iz Argentine spet v domači Benečiji FOJDA — Po tridesetih letih težkega dela v Argen tini se je lahko letos skupina 15 slovenskih izseljencev iz Benečije vrnila na enomesečni oddih v rojstne kra je. Njim in ostalim izseljencem videmske pokrajine, ki jih je boj za vsakdanji kruh prav tako ponesel v Argen tino, so v petek zvečer pripravili manjšo slovesnost. V imenu Zveze beneških izseljencev je predsednik Ferruccio Clavora poudaril, da je po tolikih letih tak obisk pravzaprav pravica vsakega izseljenca. Tokrat je iz Argentine prišlo na obisk 70 izseljencev, sredstva je prispeval deželni sklad za izseljenstvo, pri izvedbi pobude pa so sodelovale vse tri deželne organizacije izseljencev, med katerimi je tudi Zveza beneških izseljencev. Večera so se udeležili tudi župani občin, od koder So se «argentinski» izseljenci pred več kot 30 leti odselili. Med pogovore o težki preteklosti pa so se v pe tek zvečer vrinile tudi zaskrbljujoče ugotovitve o današ nji stvarnosti, kajti sedanji splošni položaj v Argenti ni prav gotovo ne nudi najboljših jamstev za brez skrbno bodočnost. Ob takih nelahkih mislih pa je bil nastop Nediških puobov priložnost za sproščujočo odmaknjenost od včerajšnjih, današnjih in jutrišnjih težav. Dr. Franci Zwitter sedemdesetletnik CELOVEC — Jutri praznuje svojo sedmdesetletnico dr. Franci Zioitter. Njegovo ime je tesno povezano z bojem koroških Slovencev za priznanje lastnih narodnostnih pravic, istočasno pa se je dr. Zwitter nenehno prizadeval za sožitje dveh narodov na Koroškem in dveh sosednih držav, Jugoslavije in Avstrije. Angažirano delovanje dr. Zivittra sega v čas NOB, julija 1945 je postal član pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za Koroško. Leta 1946 je postal urednik «Slovenskega vestnika», dve leti kasneje pa je bil izvoljen za predsednika obnovljene Slovenske prosvetne zveze. Po preosnovanju Osvobodilne fronte v Demokratično fronto delovnega ljudstva — leta 1949 — je postal njen organizacijski tajnik. Ko je bila leta 1969 ustanovljena Zveza slovenskih organizacij, je postal dr-Zioitter njen predsednik. To odgovorno nalogo je opran Ijal vse do lanskega leta, ko se je izključno posvetil ^odvetniškemu delu in preučevanju teoretičnih vprašani pravne zaščite narodnih manjšin. S svojim življenskim delom je dr. Franci Zioitter že veliko prispeval stvari koroških Slovencev, s sedanjo dejavnostjo pa svoj prispevek še povečuje. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 IMAŠ problem z alkoholom? Ne ostani sam s svojim problemom. Anonimna zveza alkoholikov ti lahko pomaga. Pridi tudi ti v naš sedež v Ul. del Bastione 4, tel. 793617. Sestanke imamo ob ponedeljkih in sredah od 17.30 , 19.30. ob petkih pa od 20. do 22. POHIŠTVO BIECHKR, Ul. dell lstria 27. Trst, tel. 750113, bogata izbira vsako vrstnega novega in starega pohištva, predmetov za dom in daril. Obišči te nas! bazena v Lipici so nam odpeljali tri kolesa. Poštene najditelje pro-s™°' naj telefonirajo na št. 226304. CVETLIČARNA Savina — Istrska ulica 8 — išče izkušeno delavko. Telefonirati ob praznikih na tel. št. 225879, °n ddavnikih pa na št. 755530. ... , AM 2 vrat in merilec za vino. Tel. 040/741670. SVOJO osebnost obleci s toplim plaščem in kakovostno obleko. Origina'ni 8r°J !n blago si lahko sam izbereš v zenski in moški krojačnici Košuta, o^rev EVAnnunzio 11, tel. 040/7,-54 .'8. KODAM pletilni stroj Defendi Brother v odličnem stanju. Telefonirati od 12.30 dp 13.30 na 040/824951. »LUžBA V RIMU: kuharica/kuhar vešča italijanske in slovenske kuhinje, pomočnik/pomočnica v recepciji hcte-la z vozniškim dovoljenjem, dekle/ lant vešča strojepisja, morebitnih je-ZI iV' Predvsem dobro obvladanje slovenščine. Ponudbe poslati ali telefonirati na Hotel Bled - Via S. Croce m Uerusalemme 40 - 00182 Roma. Tel. 06/777102. A KOLEKCIJA iz rož in voskov «Uld Pharmacy» je popolna kolekcija za nego suhe in mastne kože, predvsem je kolekcija na naravni bazi. Že l Prodaji na Opčinah pri «Kozmeti-ki 90». IŠČEM SLUŽBO kot inštalater ali ka-mionist z vozniškim dovoljenjem D. Tel. 793295. KUPIM bele rabljene kotalke št. 35 Uibero). Telefonirati med 19. in 20 Št' f2?.525- NSKA srednjih let išče zaposlitev kot gospodinjska pomočnica tudi več ur dnevno. Telefonirati na št. 811396 od 12- m-e dalje. vT,n^iTM ~ 18. S. Pasquale (Park Re-oltella) prodajamo zadnja razpolož-rtanovanja v zelo elegantni gradbi z razgledom. Olajšave pri pla- M0DT,P,r,edaja v 1984- ellebi im- MOBIUARE - Tržič. Ul. Galilei 93/C, tel. 0481/73139. ■ KRASU prodam trgovsko licenco: jestvine, sadje in zelenjava, kmečko orodje, drogerija, prodaja kruha in .Papirnica. Tel. 226240. UVOZNO-KVOZNO podjetje v Gorici nudi zaposlitev sposobnemu in dina-mičnemu moškemu. Pogoji: opravljene obveznosti, starost ne pre- šo 35 let. večletna praksa na trgo vinskem področju, znanje slovenščine in italijanščine, pripravljenost opravljati krajša ah daljša poslovna poto-vanja po Italiji. Ponudbe pošljite na .opravo PD v Gorici. 5/i™ v najem ay za morebitni kas-nejSi odkup veliko stanovanje v cen- ‘ati po ŽO^uriTa^Sl^13' Te'ef0ni' ws°tno dTKA nnjverzi z razno-do dniade-s,Jno lzku®njo in z veseljem do d aa 5Če ,?aP°slitev v kakem ura nnm,andkl organizaciji. Pismen: na Primorski dnevnik, Ul. ZmZt 6' Trst - pod šifro ‘Za- Pd?h!AM ^išo. na Kontovelu št. 25, v brem stanju, 80 kv. m. Telefonirati na št. 220601 od 13. do 14. ure. zdravilišče laško telefon: 063/730010 Zdravljenj travmatoloških, ortopedskih, revmatoloških, de-tormativno-degenerativnih primerov opornega aparata. Speciaino področ|e: obolenj hrbtenice in sklepov. PAM železnina IVI STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI za Industrijo, kmetijstvo In za dom »TRST (Industrijska cona) DO M JO. 11? . Tal. #24-979 ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA optika «* •oto-kino kontaktne leče X Ul. Buonarrotl 6 (pr. Ul. Rossettl) TRST Telefon 77-29-96 inštitut «GENAS» OTVARJA V TRSTU TEČAJE ZA: programerje — basic — cobol — operaterje — analiste PRAKTIČNI POUK NA KOMPJUTERJIH Pouk v italijanščini INFORMACIJE: četrtek, petek, sobota od 15. do 19. ure «Mladinski center*, Ul. Sturzo 2, TRST — Tel. (040) 821902 S.A.C.A.T. F nadomestni deli za FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA In za tuje znamke avtomobilov TRST, Ul. S. Frančiška 38 — Tel. 794306 - 772002 Kosmina Sergij vam nudi na|bol|še elektrogospodln|ske stro|e Pralni stro|i: AEG - IGNIS CASTOR - ARISTON NABREŽINA CENTER Telefon 200123 Na razpolago vam je mi m TECNOLUCEsrl ZASTOPNIK ZA FURLANIJO -JULIJSKO KRAJINO REGGIANI... VIDEO mali reflektorji za stanovanjsko opremo videohišni telefoni in TVCC avtomatizacija vrtnih vrat protitatvinske naprave dodatki za varnostne naprave naprave za radijsko vodenje TRST — Ul. Settefontane 64/b — Telefon (040) 947420 OSO IHejroco I Sisku n sru«; QU AS A R ZDRUŽENJE TRŽAŠKIH TRGOVCEV SKUPNO S PODJETJEM ELECTRONIC CIUCH ZASTOPNIK ELEKTRONSKIH REGISTER - BLAGAJN GOLD - UNIVVELL organizira v ponedeljek, 10. oktobra 1983, v dvorani krožka za turizem in trgovino v Ul. San Nicolo 7. predstavitev homologiranih fiskalnih beležnic z DM štev. 343657 z dne 7.9. 1983. Vabljeni so člani in nečlani: zjutraj od 9.30 do 12. ure popoldne od 15. do 17. ure LJUBITELJEM 1. široko izbiro najboljše kave ■ 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže,' da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 450 LIR Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah jgJGROZDJE ZA VINO \sž^^SUPER0RT0FRUTTIC0L0 " Trg Ca9n'1 ^ ( zadnja postaja št. 19) TELEFON 81-03-21 ( SAMO IZBRANO BELO IN ČRNO GROZDJE SEMENARNA AGRARIA A. BOSSI JESENSKA RAZPRODAJA.. NAJBOLJŠE STEKLENE PLETENKE S PLASTIČNO OBLOGO PO NAJUGODNEJŠIH CENAH izbrana semena in hibridi - rastline -umetna gnojila - prst - vse za vrtnarstvo - za domače živali in ptice - krmila A. BOSSI - strokovnost in izkušnja od leta 1947 TRST - Ul. S. Giacomo in Monte 15 - Tel. 796-648 Agraria Perugino Lastnik SIVIZ SILVIO TRST — Ulica Settefontane 15/a — Telefon 764-206 VSE ZA KMETOVALCA orodje — semena — rastline — hrana za domače živali — rastline za stanovanja — priprava rastlin za darila AGRARIA FURLANI S.N.C. TRST — UL. MILANO 18 Tel. 62229 - 62097 Nudimo veliko izbiro kmetijskih strojev: — traktorji FERRARI in GOLDONI — motokultivatorji FERRARI in GOLDONI — motorne motike BENASSI — kosilnice BENASSI in OLYMPIA z vsemi priključki V Ul. Valdirivo 30 imamo dobro založeno trgovino z vsemi nadomestnimi deli za kmetijsko mehanizacijo. NUDIMO VAM VSO OPREMO IN ORODJE ZA VINOGRADNIŠTVO IN KLETARSTVO Izredno ugoden odziv javnosti na vabilo k obisku arzenala Sv. Marka Neobičajen izraz solidarnosti mesta z delavci Včerajšnja na stežaj odprta vrata tržaške ladjedelnice Sv. Marka, so vanjo privabila množico, kakršne po obsegu niti sami pobudniki manifestacije niso tvegali predvidevati. Več tisoč Tržačanov — največji optimisti govorijo celo o deset tisoč obiskovalcih — je s svojim obiskom v arzenalu izpričalo solidarnost z delavci in občutljivost za gospodarsko prihodnost svojega mesta, hkrati pa izkoristilo priliko za ogled ladjedelnice, v katero je sicer nemogoče vstopiti. Vzdušje na vhodni ploščadi je bilo praznično, delavske zastave in trans parenti so obiskovalce pozdravljali že pred široko odprtim vhodom. Člani tovarniškega sveta so bili na voljo vsem, ki so hoteli izvedeti za smisel te nenavadne poteze in tistim, ki so si želeli ogledati obrat. V tržaški arzenal so tako včeraj dopoldne pri vrele čete šolarjev, od najmlajših u čenfcev nekaterih osnovnih šol, do številnih srednjih, med katerimi so bile tudi slovenske. Poleg organizi ranih obiskov pa so v arzenal prišli tudi mladi sami od sebe, zaskrbljeni za svojo delovno prihodnost, saj se zavedajo, da je šola življenjsko po vezana z delom, oziroma z možnost mi za zaposlitev. Zanimiv je primer strokovne šole Volta, kjer so dijaki organizirali protestno akcijo, ker jim ravnateljstvo ni odobrilo organiziranega obiska ladjedelnice. V pogovoru z delavci smo izvedeli, da imajo trenutno v delu le dve naročili: na prvem doku opravljajo majhna popravila na neki madžarski ladji, medtem ko za Irak končujejo izdelavo plavajočega doka. Drugih naročil nimajo, tako da je njihova neposredna delovna prihodnost zavila v meglo. Ob tem pa je nujno opozoriti še na dejstvo, da je trenutno 200 delavcev že tri tedne brez vsakega dela: zjutraj pridejo v tovarno, žigosajo svoje lističe in osem ur čakajo s prekrižanimi rokami. Da je to »predsoba* dopolnilne blagajne, je njim samim povsem jasno, hkrati pa si lahko predstavljamo, pod kakšnim psihološkim 'bremenom ti ljudje preživljajo svoje nedelavne delavnike. V takih okoliščinah ni čudno, da so bili med včerajšnjimi obiskovalci številni družinski člani zaposlenih, ma tere in gospodinje, predstavniki drugih tržaških podjetij in tovarn, kot na primer Tovarne velikih motorjev, I talcantieri, pa političnih sil, ki so s svojo neformalno navzočnostjo izra žili podporo delavcem Tržaškega arzenala. Med njimi so bile delegacije KPI, PSI, Liste za Trst in republikam ske stranke. Nemalo je bilo tudi ta kih, ki so priložnost izkoristili za o-gled tovarniških naprav. Mož, ki se je pred petdesetimi leti rodil in živi v neposredni bližini arzenala je pri šel, ker ga je gnala želja, da bi si od znotraj ogledal to, kar je vsa ta dolga leta videl in poslušal le od zunaj. Nenazadnje pa velja omeniti, da je med okoli tisoč zaposlenimi delavci kakih dvesto Slovencev, ki imajo po znanih nepisanih «pravilih» težave, če hočejo med seboj govoriti v materi nem jeziku. Med njimi je Mario Lipez, ki v arzenalu dela že 36 let, kot či stilka je tu zaposlena tudi njegova žena, prav tako Slovenka, medtem ko sta pred njim tukaj delala njegova mati in oče. Vesel je bil, da je lahko na ta, zanj praznični dan, slovensko spregovoril z nekaterimi šolarji in nenazadnje tudi s kronistom, ki o tem poroča. Naj zato s tega mesta izrečemo delavcem Tržaškega arzenala Sv. Marka tudi našo, slovensko soli darnost. (vb) Razprava o podporah ustanovam in društvom Podpora dežele Furlanije Julijske krajine društvom, ustanovam in odborom za pokroviteljstvo nad raznimi pobudami je bila v središču razprave v prvi deželni komisiji. Ustrezni zakonski osnutek je deželni svet že sprejel v pretekli zakonodajni dobi, sedaj pa ga je morala komisija znova prerešetati zaradi nekaterih popravkov, ki jih je bila vnesla vlada. Komisija je sprejela predlog zakona soglasno. Simpozij o luskavici Več kot 170 zdravnikov in raziskovalcev iz vse Evrope se udeležuje te dni drugega evropskega simpozija, ki ga prireja v Grljanu Tržaška dermatološka klinika. Razprava teče letos o luskavici. To je kožna bolezen, ki je zelo razširjena, saj jo imajo skoraj 3 odstotki prebivalcev na svetu, njeni vzroki pa so kljub tehnološkemu napredku ostali neznani. Na simpoziju so raziskovalci predstavili tudi nova zdravila, s katerimi se o-mili težave in ki omogočajo zdravljenje na domu. Dokler pa ne bodo odkrili vzrokov njenega nastanka, bo težko pridobiti preparat za ozdravitev. _ Zasedanje mešane zbornice Dne 22. in 23. novembra bo plenarno zasedanje Italijansko - jugoslovan ske zbornice iz Milana in Jugoslovansko - italijanske zbornice iz Beograda. Prvič, odkar mešana zbornica obstaja, se bo zasedanje odvilo v Trstu, sicer v Kongresnem centru na razstavišču pri Montebelu, in bo 50. zapovrstjo. Prirejajo ga vsako leto izmenično v eni in drugi državi. Takrat bo zadobilo še prav poseben gospodarski pa tudi politični pomen: prvič, ker se ga bosta udeležila ministra Nicola Capria in Milenko Bojandč, drugič pa, ker bo zasedanje v času, ko jadranski sosedi pretresa gospodarska kriza, ki jima narekuje, da še utrdita vzajemno sodelovanje. V resnici bo osnovna tema srečanja sledeča: «Italija - Jugoslavija, skupne razvojne perspektive*. To pomeni, da bodo vidni gospodarstveniki in strokovnjaki spregovorila 0 tem, kako dati novega razmaha trgovinski izmenjavi po splošnem in po avtonomnih računih, industrijski kooperaciji in sodelovanju na področjih bančništva, zavarovalstva, turizma in sejemskih dejavnosti. Poseben poudarek bo dan seveda zadevni vlogi naše dežele. mogoče s sodelovanjem zasebnega podjetništva Pismo županu v zvezi z openskim pokopališčem Iz krize bo javnega in Gospodarskega propadanja Julijske krajine, ki bi z izpeljavo načrta Fin-cantieri o preustroju državnega Iadje-delstva spričo predvidene okrnitve proizvodne in zaposlenostne ravni zadobilo podobo nepovmljivosti, ne gre obravnavati zase, ampak v okviru splošne krize, ki patološko pretresa Italijo. Krajevne probleme, ki zadevajo pravzaprav vso našo deželo, je potrebno reševati v viziji vsedržav-nosti: pomesti treba z lokalističnimi težnjami, ki vodijo v brezno in sprav ljajo v hudo nevarnost demokracijo. Le tako bo mogoče preuravnovesiti gospodarsko neuravnoteženost bolj a-li manj razvitih območij in enotno zahtevati od zavoda IRI in od rimske vlade, da se lotita resnega, daljnovidnega gospodarskega načrtovanja z jasno industrijsko politiko in razvojnimi programi. Pri tem je nujno okrepiti vlogo državnih soudeležb, hkrati pa sprožiti tesno sodelovanje med javnim in zasebnim podjetništvom, da se ponovno spravijo na noge podjetja v težavah, a tudi odprejo novi industrijski obrati na visoki tehnološki ravni. To so osnovne misli z včerajšnjega deželnega zasedanja KPI pod naslovom: «Državne soudeležbe in pomorsko gospodarstvo - komunistični predlogi za Tržaško in Goriško*. Po u-vodnem poročilu deželnega tajnika Giorgia Rossettija sta spregovorila pokrajinska tajnika Ugo Poli (Trst) in Renzo Redivo (Gorica), zatem je bila poglobljena razprava, a zaključke je povzel posl. Gianfranco Borghini iz vsedržavnega vodstva KPI. Komunisti so doslej edini vložili v poslanski zbornici resolucijo o tej problematiki, katere prvi podpisnik je Antantno Cuffaro. Resolucija zahteva, da IRI takoj umakne načrt Fincan tieri in da vlada poskrbi za spoštovanje obvez, ki jih vsebuje področni načrt o ladjedelstvu iz leta 1981. To pomeni: resno politiko načrtovanja v vsem pomorskem gospodarstvu, obnovo, okrepitev in specializacijo državnega trgovskega ladjevja, finančne olajšave zasebnim ladjarjem, da pomnožijo naročila ladjedelnicam (v prevozniški bilanci zeva primanjkljaj nad 1000 milijard lir), dalje razmah posebnih ladjedelniških gradenj, strojegradnje in s tem povezanih dejavnosti. Za vse je nujno potrebno razmahniti znanstveno-tehnološke raziska ve, da italijansko ladjedelstvo stopi vštric s svetovno konkurenco. Pri tem lahko odigrajo vidno vlogo tržaški in goriški obrati, od ladjedelnice Italcantieri do Tržaškega ar zenala Sv. Marka, od Tovarne velikih motorjev do obratov CMI in VM pa tudi železarne Temi; gre za in- dustrijsko bogastvo, ki ga je treba ovrednotiti z nazornim programiranjem, ne pa z njim pomesti v računovodski logiki, ki označuje IRI in njegove finančne holdinge. Enako velja za Tržaški Lloyd. KPI zahteva ob tem, da se v razvojni postopek ak tivno vključi deželna uprava, ki je doslej igrala v odnosu do vlade le vlogo nekakšnega notarja. V Rimu pripravljajo seznam kriznih območij in ni gotovo, če bodo vsaj spravili tudi Trst in Gorico: deželi se ponuja priložnost, da pokaže politično voljo in sposobnost ukrepanja, (dg) • Jutri, v ponedeljek, 10. oktobra, se bo ob 18.30 na sedežu v Ul. S. Ermaco-ra sestal rajonski svet za Rojan, Gre to, Barkovlje. Odbor Slovenskega kulturnega dru štva «Tabor» z Opčin nam je v ime nu enotne delegacije openskega, ba-navskega in ferlugovskega prebivalstva poslal v objavo kopijo odprtega pisma, ki ga je poslal novemu tržaškemu županu z zvezi z znanim vprašanjem openskega pokopališča. Pismo radi objavljamo. Spoštovani gospod Franco Ricchet-ti, tržaški župan Prav gotovo poznate vse podrobnosti vprašanja openskega pokopališča, zato bomo preskočili naštevanja številnih intervencij v rajonskem svetu za vzhodni Kras in v občinskem svetu, predvsem pa posege enotne delegacije predstavnikov vseh domačih političnih, kulturnih in športnih organizacij ter združenj. Omenimo Vam le sre Čanje, ki ga je delegacija imela 9. aprila tega leta na tržaškem župan stvu. Tedanji župan Cecovini, ki so ga spremljali odborniki Jagodic, Rossi (kasnejši župan), Forti in Salva-gno, nam je zagotovil, da se bodo dela za razširitev pokopališča začela najkasneje konec letošnjega poletja. Omenjena zagotovitev slopi na dejstvu, da je odpadla ovira urbanističnega značaja, ki je bila do tedaj — tako so nam vsaj zmeraj zagotavljali — nepremostljiva. Ker do danes dela niso stekla in se situacija dejansko ni premaknila z mrtve točke, Vas prosimo, da se za rešitev vprašanja resno zavzamete, da ne bomo Openci, Banovci in Fer-lugovci deležni — kot zadnjih trinajst let — samo praznih obljub. Zato Vas prosimo, da nas čimprej seznanite z ukrepi, ki jih je občina že — ali pa jih namerava — sprejeti za rešitev tega vprašanja. S spoštovanjem Odbor SKD Tabor - Opčine v imenu enotne delegacije Sindikalisti pri županu Tržaški župan Richetti je včeraj sprejel v občinski palači predstavnike pokrajinske sindikalne federacije Treua (CGIL), Degrassija (CI SL) in Fabriccija (U1L), ki so mu orisali vsebino enotnega sindikalnega dokumenta o posledicah vsedržavne gospodarske krize na že tako obubožano tržaško ekonomijo. 22. oktobra od Trsta do Rima za mir «22. oktobra od Trsta do Rima za mir» je slovensko geslo, zapisano na lističu, s katerim tržaški odbor za mir vabi k prostovoljnim prispevkom za organizacijo velike vsedržavne mirovne manifestacije v Rimu. To bo mednarodno pomemben dan v boju proti nameščanju novih jedrskih raket v Evropi, ki je letos poleti zabeležil nemalo burnih epizod v Zvezni republiki Nemčiji, Veliki Britaniji in v italijanskem Comisu. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da na stojnicah, ki jih člani tržaškega odbora za mir postavljajo ponekod po mestu, pod znakom bele golobice niso pozabili na dvojezičnost. Mala Aliče v «Vojaški skrivnosti» Irina Pertot V «Vojaški skrivnosth, predstavi, ki bo v petek, 14. oktobra, otvorila novo sezono Slovenskega stalnega gle dališča v Trstu, nastopajo ljudje in «živali» pa še drobna svetlolasa punčka. Prav zaradi tega dekletca so bili v našem gledališču še pred dnevi vsi nekam zaskrbljeni. Vprašanje je bilo, kje najti punčko, ki bi odigrala vlogo male Aliče. Punčko, ki naj bi bila čimbolj podobna liku, ki si ga je za mislil avtor Dušan Jovanovič in ki bi bila toliko pogumna, da bi brez večjih težav nastopala na velikem odru. Vprašanje je vsekakor rešeno, saj se je prav te dni pridružila našim pro fesionalnim igralcem devetletna Irina Pertot, ki se je že vživela v Alico. Vloga je kar precej naporna in zah tevna, saj je njena prisotnost pred videna skoraj v vseh prizorih. Irina nastopa prvič v Slovenskem stalnem gledališču, sicer pa ima za sabo, kot nam je povedala, že več nastopov na raznih šolskih prireditvah. Rovi gle dališki zvezdici seveda želimo veliko uspeha. Tabor «Benečij/a 83» na radiu Trst A Od jutri dalje bo na radijski postaji Trst A vsak ponedeljek ob 8.10 po sebna oddaja, posvečena letošnjemu mladinskemu raziskovalnemu taboru, ki se je odvijal od 29. avgusta do 10. septembra v Špetru Slovenov in imel naslov «Benečija 83». V nizu trinajstih oddaj, ki jih je pripravil Igor Tuta, bodo prireditelji letošnjega raziskovalnega tabora in udeleženci sami prikazali, kako so se na ta tabor pripravljali, kako so se organizirali, kako je delo steklo, kako so se porazdelili po raziskovalnih sku pinah, ki jih je bilo pet: zgodovinska, zemljepisna, etnološka, sociološka in naravoslovna; kako je delo potekalo, zlasti pa do kakšnih zaključkov so prišli in kaj so zbrani podatki novega in zanimivega pokazali. V dokumentu političnim silam in tržaški občini KZ, NZ in lastniki obsojajo zadržanje občinske uprave v zvezi z načrti PEEP Po sestanku na Opčinah o načrtu za ljudske in cenene gradnje, ki zadevajo to področje, je ožji odbor na osnovi zaključkov sestanka sestavil dokument, ki ga bo odposlal tržaškemu županu, načelnikom svetovalskih skupin ter pokrajinskim tajnikom demokratičnih strank. Dokument je naslednji: «Kmečka zveza. Konzorcij »Naša zemlja* ter kmetje in lastniki, prizadeti zaradi načrtov za ljudske gradnje tržaške občine, ki potrjujejo svoja že znana stališča, ki so jih izrazili v ugovorih leta 1978 in v prizivu na deželno upravno sodišče junija leta 1980, ugotavljajo — da je bila izbira lokacije in razsežnosti področij, namenjenih za ljudske gradnje, opravljena brez pred hodnega posvetovanja s prizadetim prebivalstvom; — da občinski odbor pred formalnim sprejetjem načrtov ni zadostil postopku demokratičnega posvetovanja z rajonskimi sveti, občani in njihovimi strokovnimi organizacijami; — da so načrti za ljudske gradnje, ki obsegajo ogromne površine v bližnji okolici mesta (pri Sv. Sergiju, na Kolonkovcu, pri Sv. Ivanu in na Opčinah) v nasprotju s pozitivnimi smernicami, ki jih je sprejela tržaška občinska uprava z varianto št. 25 k splošnemu regulacijskemu načrtu in s podrobnimi načrti za revitalizacijo zgodovinskega jedra mesta; — da ti načrti zasegajo področja, na katerih se do danes dobro razvijajo tradicionalne kmetijske dejavnosti, ki so za tržaško gospodarstvo se zlasti v tem težkem gospodarskem trenutku še posebne važnosti; — da glede na etnično struktura teh področij novi načrti povzročajo slovenski narodnostni skupnosti še ne- popravljivo družbeno, kulturno in narodnostno škodo. Obsojajo zadržanje tržaške občinske uprave, ki nd hotela vzeti v pretres in upoštevati ugovore proti urbanističnim izbiram omenjenih načrtov, ki so jih množično predložili prizadeti kmetje in lastniki, njihove strokovne organizacije in združenja ter pripomb vzhodnokraškega rajonskega sveta. Odločno obsojajo dejstvo, da tržaška občinska uprava po več kot dveh letih, ko je tudi uradno priznala, da ti načrti nimajo zadostne osnove in se je zato tudi v občinskem svetu svečano obvezala, da bo načrte proučila in spremenila, te revizije še ni začela, ampak grozi z novimi posegi na področju Opčin ter poudarjajo, da je že skrajni čas, da tržaška občinska uprava naredi revizijo načrtov za ljudske gradnje ob neposrednem sodelovanju občanov in njihovih organizacij upoštevajoč ugovore in pripombe, ki so jih le ti posredovali. Zato pozivajo tržaško občinsko upravo in vse stranke v občinskem svetu, ki so se že obvezale za revizijo omenjenih načrtov, da s sklepom občinskega sveta nujno sprožijo postopek o reviziji ter da se tako na Opčinah kot na ostalih področjih v predmestju, ki so namenjena ljudskim gradnjam, zaustavi vsak gradbeni poseg.* Omenjene organizacije bodo nato zaprosile za sestanek z vsemi, katerim je ta dokument namenjen, potem pa bodo priredile javni sestanek z vabilom vsem odgovornim političnim predstavnikom in silam, da bi se na njem izrekli o zahtevah, ki jih postavljajo. V občinskih otroških vrtcih Podražitev refekcije vzbuja nove proteste Novi občinski odbornik za šolstvo Vattovani (KD) se je predvčerajšnjim srečal z nekaterimi predstavniki občinskih otroških vrtcev iz Rocola, ki so tudi v imenu vseh drugih protestirali proti podražitvi refekcije, za katero morajo starši odšteti letos 40 tisoč lir na mesec. Val nasprotovanja je nastal še posebno za pretekli mesec, ko so starši plačali omenjeno vsoto, čeprav so otroci kosili v vrtcu te v zadnji tretjini meseca. Vattovani je izjavil, da bo v kratkem predložil občinskemu svetu dva ukrepa, s katerima naj bi se vsaj delno izboljšal položaj. S prvim je predvidena sanacija glede refekcije v septembru in decembru, z drugim pa predlaga preureditev socialnih kategorij in torej plačila za kosila. Problem zase je urnik otroških vrtcev. Odbornik je mnenja, da bi v skladu s sindikalnimi zahtevami (jutri se bo srečal s predstavniki avtonomnega sindikata) tudi letos odpirali vrtce ob 7.30. Za prihodnje leto pa naj bi ta urnik uvedli le po nekaterih vrtcih, ki naj bi delovali v skladu s potrebami staršev. Predstavniki o-troških vrtcev so ob tem predlagali, da bi občina ponovno naredila anketo m preverila potrebe staršev glede u-re, ko naj bi zapirali vrtce. Zaen- krat namreč velja lanski umik, torej 16. ura. Tozadevni sklep je sprejel bivši odbornik Anghellone, ni pa rečeno, pravijo predstavniki vrtcev, da je ta potreba tudi letos utemeljena. Gre vsekakor za občinski ukrep, ki ga pokrajinski nadzorni odbor še ni potrdil. V torek seja deželnega sveta Po slovesni seji ob priliki obiska predsednika Pertinija se bo deželni svet ponovno sestal v torek, 11. oktobra. Na dnevnem redu razprava o zakonskem osnutku za spremembo proračuna za triletje 1983 - 1985 ter za leto 1983 ter izvolitev petih članov «komisije za Trst», ki jih mora deželni svet izbrati med deželnimi svetovalci, izvoljenimi v tržaškem volilnem okrožju. Ta teden bodo zasedale tudi komisije. že jutri se bo VII. komisija, ki ji predseduje republikanec Fragia-como, srečala s predsednikom tržaške pristaniške ustanove, s predstavniki uporabnikov pristanišča, z vod stvom enotne kompanije in s sindikalisti. Neurejeno dvorišče šolskega centra v Miljah Društvo Slovencev miljske občine, starši otrok tamkajšnjega otroškega vrtca in starši učencev slovenske o-snovne šole so poslali miljski občinski upravi protestno pismo, v katerem zahtevajo naj občina takoj poskrbi za popravilo dvorišča Slovenskega šolskega centra, ki je že več kot pol leta neuporabno za igranje in rekreacijo otrok. Ob koncu pretekle zime je namreč podjetje, ki skrbj za preskrbo cen tra z nafto za ogrevanje, razlilo manjšo količino nafte po dvorišču Slovenskega šolskega centra. Nafta je razjedla ves asfalttni plašč na približno četrtini dvorišča. Prav ta četrtina dvorišča pa je edina primerna za igro in telovadbo otrok iz vrtca in šole, saj je dvorišče za vse take dejavnosti premajhno, obljubljene razširitve pa še ni na obzorju. Ker je podjetje za preskrbo z nafto odklonilo vsakok odgovornost, je ob činska uprava na poseg učiteljstva, staršev in Društva posula na omenjeno površino pesek, ki je s časom posrkal nafto in raztopljeni asfalt ter postal črn in masten. Društvo je ju nija posulo na lastne stroške novo količino peska, da bi pokrilo prejš njo umazanijo vsaj za zaključno šolsko prireditev in Veselico. Odgovorni odbornik je nato obljubil, da bodo popravila izvršili poleti, dela pa se niso še začela. Prav zato so sklenili starši otrok in Društvo Slovencev miljske občine ponovno protestirati pri občinski upravi. Nagrada gostincu z Repentabra V gostilni Furlan na Rcpentabm je nad 140 članov delegacij iz naše dežele, Veneta in Tridentinskega proslavilo 30-letnico ustanovitve tržaške delegacije, ki deluje v sklopu Akademije italijanske kuhinje. Ob tej priložnosti je vsedržavni predsednik organizacije nagradil našega gostinca, načelnika gostinske sekcije pri SDGZ Karla Guština z diplomo za zaslužno delo za tipično kraško kuhinjo. Tokrat je bilo prvič, da je tako priznanje romalo v Trst Povratek z jadrnico v Avstralijo KZE je sprejela konvencijo za službe v prid prizadetim Na nedavni seji skupščine krajevne zdravstvene enote je bila sprejeta, ob nasprotovanju radikalcev in vzdrža-nju misovcev, konvencija med tržaško občino, pokrajino in KZE za u prav janje služb v prid handikapira-?. Konvencija, prva take vrste, veja za tekoče leto in potrjuje službe, ki dejansko že obstajajo. Nič novega, bi lahko kdo rekel. Pa vendar so jo vse napredne sile pozi tivno ocenile. Razlogov za to je pre ceJ- Z njo je končno prišlo do pisme n°ga dogovora med raznimi upravami ln ustanovami 0 pristojnostih posamez juh služb, kar je že samo na sebi maj-^cudež, saj smo že dolgo priča dogodkom, ko si ustanove podajajo med seboj «vroč krompir*, kdor je pri um oškodovan, pa je vedno prizadeti 1™ ln njegovi starši. Drugo pomembno dejstvo je nedvomno tudi to, ?a,-N s konvencijo prevzela KZE do-, ., ° odgovornost tudi za socialne uzbe, ki so v zdravstveni reformi praya pepelka. V pomanjkanju toč-nejših zakonskih navodil se je KZE na-t |e-Ci .Yodno otepala socialne plati pa oioskih pojavov, kar je pomenilo, da ^ ,1,rri€'a v evidenci le zdravstvene užbe, lete pa boi j malo zaležejo pri Prevenciji bolezenskih pojavov. Dokaz y.g,® smislu so psihiatri, ki si ne do-isljajo, da bodo ozdravili alkoholika, e.ne Posežejo v njegovo širše okolje, ziroma, če se globalno ne spopadejo s Problemom alkoha izma. Podobno je reba na primer ravnati tudi z mladjih. ki imajo težave v obnašanju. Konvencija je slednjič pomembna, ,er je skupščina v isti sapi sprejela ina predlog komunistov) sklep, da za-ne s takojšnjim operativnim delom za prevzem pristojnosti vseh služb za uandikapirane. Komunisti so predla I 1 datum 1. januarja prihodnjega le-u, nato pa so v dogovoru z drugimi strankami predlog spremenil. Ostaja vsekakor obveza KZE, da nemudo •a začne s postopkom za prevzem o-en jenih služb. To bo trajalo dolgo, gotovo leto dni, vseeno pa lahko trdi o, da so bili narejeni prvi koraki v tm smislu. V hudi krizi, ki preveva resni če vanje zdravstvene reforme v naši pokrajini, to ni malo. (nf) Akcije tržaških radikalcev Štirje mladi tržaški radikalci so včeraj opolnoči začeli novo gladovno stavko, da bi na ta način pozvali Parlament, naj končno odobri zakon, Kl naj bi preprečil, da bi trije mili-i°ni 'iudi nerazvitega sveta umrli •aradi lakote. Mladi Tržačani Paolo Angiolini, Marianna Buttignoni, Sal atore de Gioia in Licia Chersina so v°Jo akcijo začeli istočasno z osem-^lgijskimi vrstniki, ki z gladovno akcijo skušajo doseči, da m soroden zakon, ki ga je pred nedavnim odobril belgijski parlament, stopil takoj v veljavo. turuga skupina tržaških radikalcev Pa je včeraj na Trgu Unita uprizo-I ,a Protestno manifestacijo pred pre-e",turo proti nameravanemu zaprtju radikalne radijske postaje. Funkcio- narju prefekture je tajnik radikalne ga združenja Arpa izročil dokument za predsednika vlade. Sindikalisti UIL pri Benvenutu Tržaško tajništvo sindikata UIL se je pred dnevi sestalo v Rimu z generalnim tajnikom UIL Giorgiom Benvenutom. Na srečanju so razpravljali o gospodarskem položaju v Trstu in o zaposlovanju v naši pokrajini. Ob koncu so sklenili da bo UIL predlagal vladi, naj vključi tržaško pokrajino, zaradi velikih gospodarskih težav, s katerimi se že vrsto let spoprijema, med krizna področja, katerim naj gre še posebna pozornost in ustrezna podpora. Z ukradenim avtom povzročil nesrečo Mlad, približno 25 let star moški je v noči med petkom in soboto z ukradenim fiatom 500 trčil v avto nočnega čuvaja na Nabrežju Mandracchio. Potem ko je le bežno pogledal poškodovani vozili, jo je neznanec hitro popihal. Nočni čuvaj, 37-letni Giorgio Iannitti, je opazil, da je imel fiat 500 prerezano platno na strehi. Zato je poklical policijo, ki je ugotovila, da je ukradeni avto last 44-letne Adriane Flebus vd. Berne iz Devina - Nabrežine 154. V Križu je umrl Ivan Košuta • J* / V sredo smo v Križu pospremili k zadnjemu počitku Ivana Košuto, po domače Ninija Madono, aktivnega in zavednega domačina, ki je med NOB nekaj časa vodil vaški odbor Osvobodilne fronte. Nini se je rodil v Križu 30. 3. 1899 v številni delavski družini, izu čil se je za čevljarja, skozi celo življenje pa je opravljal poklic kamnoseka. Že od mladih let je zelo rad pel, zato je bil dolga leta pe vec in tudi odbornik kriškega' KD Vesna. Med vojno je bil nekaj časa tudi predsednik vaškega odbora OF, njegova hiša pa je bila zbirališče domačih antifašistov. Tudi po vojni je redno sledil vaškemu kulturnemu življenju in zelo rad zaha jal v naše gledališče. Bil je človek odprtega in vedrega značaja, ohranili ga bomo v lepem spominu. Ženi Viktoriji, hčerki A-delini in sinu Davotu pa izrekamo naše iskreno sožalje. Vaški aktivisti OF in sekcija VZPI - ANPI Poslednje slovo od Vinka Kosovelja Po kratki bolezni je 4. t.m. preminil v tržaški bolnici Vinko Koso velj, od katerega smo se poslovili v četrtek. Pokojni Vinko se je rodil leta 1906 v Zagrajcu pri Komnu. Že mlad je prišel v Trst ter se kot pekovski {»močnik zaposlil pri Sv. Jakobu. Bil je naprednih nazorov in leta 1942 je prišel v stik z OF v kateri se je potem organizirano udejstvoval kot član odbora in partijske celice pri Sv. Jakobu, ki se je redno sestajala. Ob vstaji leta 1945 se je z bataljonom delavske enotnosti udeležil borbe v pouličnih bojih po mestu. Za časa NOB so v njegovem stanovanju imeli zatočišče tovariši iz komande mest;u med temi šumrada, Greif in drugi kakor tudi kurirke, ki so prinašale in od našale pošto na osvobojeno ozemlje. Za vseskozi požrtvovalno in nesebično delo za časa NOB in po zneje smo ti dragi Vinko dolžni hvaležnosti. Č. L. Grozdana Zadnja pni Silvestra Škabarja iz Repna Kruta in zahrbtna bolezen je mnogo prezgodaj iztrgala družini in celotni krajevni skupnosti doslednega protifašističnega borca Silvestra Ška barja iz Repna, ki je bil star komaj 58 let. Ogromna množica sovaščanov, prijateljev in znancev ga je v če trtek pospremila na njegovi zadnji poti in mu s svojo prisotnostjo izkazala hvaležnost za vse, kar je nesebično storil za naš narod, še posebno za repentabrsko občinsko skupnost. Pokojni Silvester je zagledal luč sveta v številni repenski kmečki dru žini, ki je imela kar devet otrok. Po opravljenih šolskih obveznostih se je odločil za vajeništvo, da bi se izučil za mehaničnega mojstra. Žal pa mu je vse načrte in mladostne sanje prekrižala vojna vihra. 27. septembra 1943 so tudi njega zajeli v vasi nemški vojaki in ga odpeljali najprej v Gorico, po nekaj dneh pa so ga premestili v Trst. Tu je pokazal veliko hrabrost in v primernem trenutku mu je uspelo zbežati esesovskim krvnikom. Revolucionarna pot je komaj 18-letnega mladeniča vodila v partizanske vrste, kjer je odgovorno opravljal zaupane mu naloge vse do osvoboditve. Vključili so ga v posebno četo zaščitnegai: bataljona «Obkom» pri devetem korpusu: zaupano mu je bilo spremstvo najvidnejših partizanskih komandantov in osebnosti, ko so se ti udeleževali raznih tajnih sestankov širom po Primorski. Za hrabro in odgovorno opravljanje te delikatne funkcije je bil po vojni tudi odlikdvan. Po vojni se je Silvester vrnil v domači kraj, kasneje se je zaposlil kot cestar pri pokrajinski upravi in si ustvaril družino. Žena Julka mu je povila tri otroke, katerim je nudil vso svojo ljubezen in očetovstko ,skrb. Svojo zavednost in ljubezen do naroda je Silvester vedno izkazoval tako, da se je nesebično razdajal za skupno stvar in je bil vse do svoje zadnje ure angažirano vključen v repentabrsko družbeno politično življe nje. Tako je bil vrsto let občinski odbornik in svetovalec: od 1949 do 1952 je imel odborniške funkcije, od 1952 do 1956 je bil svetovalec, v naslednji mandatni dobi je ponovno prevzel odborniške odgovornosti, leta 1975 pa je bil že četrtič izvaljen za svetovalca na Napredni listi. Veliko vrzel zapušča tudi v vrstah krajevne borčevske organizacije, saj je bil do zadnjega predsednik krajevne sekcije VZPI - ANPI. Bil je tudi eden najmarljivejših ustanovnih članov balinarskega društva Kraški dom, vrsto let pa je bil aktivno vključen v lovsko družino. In še bi lahko naštevali. Ob odprtem grobu se je od pokojnika najprej ganjeno poslovil re-pentabrski župan Pavel Golja, v i-menu krajevne sekcije VZPI - ANPI pa je spregovoril Karlo Guštin. Hudo prizadeti družini in svojcem izrekamo tudi v imenu našega dnevnika najiskrenejše izraze sožalja. B. S. Veliko prijateljev in radovednežev je včeraj na nabrežju prisostvovalo odhodu tržaškega jadralca Luciana Sandrina z jadrnico «Sa-baloo* proti Avstraliji. Sandrin je prispel z jadrnico pred nekaj meseci v Trst iz Avstralije, kamor se je preselil pred skoraj 30 leti. Ob povratku mu bodo na ladji kratili čas še trije Tržačani, ki so odpluli z njim. Pred odhodom je posadko pozdravil tudi tržaški prefekt Marrusu (na sliki). Z avtom v drevo Mokro cestišče je botrovalo včerajšnji prometa j nesreči v Ul. Caboto. Fiat 128, ki ga je upravljal 18 letni Sandro Cardone iz Ul. Revoltella 41, je v blagem ovinku zaneslo v desno, tako da je treščil v obcestno drevo. V nesreči jo je najhuje skupil sopotnik 18-letni Franco Bono, ki se bo moral zaradi udarca v glavo in globoke rane na čelu zdraviti mesec dni. Vozniku so v bolnišnici nudili prvo pomoč. T Nepričakovano nas je zapu- • stil naš dragi Karlo - Drago Turk Pokojnikovo slovo bo jutri, 10. t.m., ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoča družina Turk in drugo sorodstvo. Trst, Šepulje, 9. oktobra 1983 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, o-četa in nonota Ninija Košute se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v tem težkem trenutku. Posebno se zahvaljujemo moškemu pevskemu zboru Vesna in organizacijam, ki so z nami sočustvovale. Družini Košuta in Guštin Križ, 9. oktobra 1983 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Ivanke Zuccoli vd. Rupel se vsem iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala g. župniku, dr. Petru Starcu, cerkvenemu pevskemu zboru, nosilcem krste in darovalcem cvetja. Žalujoči sin Gianco in svojci Prosek, 9. oktobra 1983 SLOVENSKO '^GLEDAUŠČE V TRSTU OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1983 - 1984 Dušan Jovanovič VOJAŠKA SKRIVNOST zoolingvistični mirakel v treh nizih in dveh predahih SLOVENSKA KRSTNA UPRIZORITEV Režija: Slobodan Unkovski PREMIERA v petek, 14. oktobra 1983, ob 20.30 — ABONMA RED A — premierski PONOVITVE v soboto, 15. oktobra 1983, ob 20.30 — ABONMA RED B — prva sobota po premieri v nedeljo, 16. oktobra 1983, ob 16. uri — ABONMA RED C — prva nedelja po premieri Opozarjamo cenjene obiskovalce, ki si še niso oskrbeli abonmaja, da to še zmeraj lahko storijo pri blagajni KULTURNEGA DOMA ob delavnikih od 10. do 12. ure in od 18. do 20. ure. Vse abonente prosimo, da dvignejo svoje izkaznice. KD Primorsko sekcija VZPI - ANPI Dolina - Mačkolje - Prebencg ter KS in ZB - NOV Zazid vabijo na ODKRITJE SPOMINSKEGA OBELEŽJA padlim Mačkoljanom in padlim borcem NOV iz Zazida, ki bo v ZAZIDU danes, 9. okt., ob 14. uri alcrga Ul. sv. Frančiška 20 obvešča cenjene obiskovalce, da bo razstava aik, grafik in plastik AVGUSTA ČERNIGOJA odprta do četrtka, 13. oktobra. lili GLASBENA MATICA V TRSTU Kulturni dom v Trstu KONCERTNI ABONMA Sezona 1983 - 1984 28. oktober 1983 CAMERATA SLOVENICA Primož Navšak, Monika Skalar - violini Bogomil Kosi - viola Ciril Škerjanc - violončelo Aci Bertoncelj - klavir 8. november 1983 NORA JANKOVIČ - mezzosopran NEVA MERLAK - klavir 13. december 1983 DUBRAVKA TOMŠIČ - klavir 22. december 1983 ČEMBALO ENSEMBLE Gabriella D’Agostino - klavičembalo Angelo Vattimo - violina Nereo Gašperini violončelo 19. januar 1984 PEVSKI ZBOR CONSORTIUM MUSICUM Dirigent: Mirko Cuderman 2. februar 1984 ČRTOMIR ŠIŠKOVIČ - violina JANKO ŠETINC - klavir 9. marec 1984 SIMFONIČNI ORKESTER RTV - LJUBLJANA Dirigent: Anton Nanut Solist: Silvio Pibrovec - klarinet 29. marec 1984 SLOVENSKI TROBILNI KVINTET HUBERT BERGANT orgle 12. april 1984 TRŽAŠKI OKTET Umetniški vodja: Janko Ban CENE ABONMAJEV; Parter 35.000 lir; mladinski in invalidski - parter 22.000 lir; balkon 27.000 lir; mladinski in invalidski - balkon 15.000 lir. Vpisovanje abonmajev v pisarni Glasbene matice, Ul. R. Manna 29, od 15. do 17. ure od 17. oktobra dalje. Lanski abonenti, potrdite svoj sedež od 10. do 14. oktobra! ŽUPNIJA ROJAN vabi na koncert SLOVENSKEGA OKTETA danes, 9. oktobra, ob 16. uri v rojanski župnijski cerkvi. Sodeluje organist HUBERT BERGANT. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij SKD Tabor - Opčine vabi v torek. 11. t.m., ob 20.30 v Prosvetni dom na predvajanje filma, ki ga je posnel Gianni Kralj na potovanju po Sovjetski zvezi: Samarkanda - Buhara - Taškent - Alma Ata in Moskva. KI) F. Venturini vabi v Kulturni center A. Ukmar - Miro na ogled filma ob poimenovanju osnovne šole pri Domj i v soboto, 15. t.m., ob 20. uri. Film j po snel Sergij Verč. SKD Slavec - Ricmanjc in Foto Trst 80 - Trst priredita fotografski natečaj na temo «Značilnosti vasi Ricmanj in I/)ga». Natečaja s^ lahko udeleži vsakdo, ki ima veselje do fotografiranja. Vpisovanje na sedežu SKD Slavec (Ric-manje 64) dne 22. oktobra od 10. do 15. ure ter dne 23. oktobra od 9. do 15. ure, kjer dobite vse ustrezne informacije. Razstave V občinski galeriji bo od 17. do 24. oktobra razstavljala slikarka Annama ria Ducaton. V galeriji «Cartesius» razstavlja slikar Walter Piacesi. Razstava bo odprta do 27. oktobra po običajnem urniku galerij. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 9. oktobra ABRAHAM Sonce vzide ob 6.13 in zatone ob 17.32 — Dolžina dneva 11.19 — Luna vzide ob 9.33 in zatone ob 19.22. Jutri, PONEDELJEK, 10. oktobra DANIJEL Vreme včeraj: temperatura zraka 20 stopinj, zračni tlak 1017,4 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 74-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 20,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Sara Mohorčič, J n-nifer Andrea Cavina, Aliče Rustico, Fe-derico Murro, Rodolfo Klemen. UMRLI SO: 77-letna Biče Sabbadini vd. Gran, 71-letni Silvio De Barbora, 59-letna Elisa Robba por. Giorgini, 79-letna Ortensia Potrata vd. Pobega, 70 letna Pierina Razza por. De Pol - Me-lina, 62-letni Aurelio Donda, 85-letni Lui-gi Valpotti, 64-letni Mario Ianesich, 84 letna Cristina Sancin, 94-letna Maria Viola vd. Canciani. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg S. Giovanni 5, Trg Sv. Jakoba 1, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1). DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Garibaldi 5. Ul. Diaz 2, Ul. dei Soncini 179, Ul. Revoltella 41, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Trg Sv. Jakoba 1. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 9171, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. LOTERIJA BARI 81 38 39 59 34 CAGLIARI 58 87 69 2 28 FIRENCE 50 62 19 37 27 GENOVA 62 42 67 37 18 MILAN 64 42 55 10 88 NEAPELJ 1 67 83 56 39 PALERMO 26 54 78 19 70 RIM 4 32 79 64 88 TURIN 74 11 10 60 4 BENETKE 72 42 82 67 58 ENALOTTO 2 X X 221 112 2 2 X KVOTE: 12 — 7.816.000 lir 11 — 325.600 lir 10 — 37.900 lir Izleti OKLICI: uradnik Fabio Smundin in knjižničarka Maria Luisa Nesbeda, u-pokojenec Corrado Lo Monaco in gospodinja Mira Desimon, trgovec Roberto Benvenuti in bolničarka Antonella Gre-goris, delavec Franco Zudeh in uradnica Laura Franceschin, težak Massimi-liano. Bianco in uradnica Francesca Pa-dovani, kovač Felice De Bernardi in prodajalka Silvana Spallino, delavec Silvio Stolfich in prodajalka Lorena Cernivani, glasbenik Costantino Kari in glasbenica Raffaela Budorovic, a-gent javne varnosti Edis Bortolossi in uradnica Giulia Marino, finančni stražnik Sergio Tapete in gospodinja Carmipa Tundo, delavec Antonio Tieri in študentka Raffaella Coreno, uradnik Massimo Gabrieli in univerz, študentka Elena Devetak, podčastnik Alfonso Meot in uradnica Laura Mauro, pristaniščnik Boris Trobrc in uradnica Gabriella Mar-zari, delavec Dario Mitrovich in gospodinja Emanuela Sallusti, uradnik Dino Lepre in gospodinja Palmira Braini. SKD Barkovlje priredi v nedeljo. 16. t.m., izlet z osebnimi avtomobili v črni vrh nad Idrijo in na Javornik. Hoje je približno uro in pol. Odhod ob 8. uri izpred barkovljanskega portiča. Za vpis telefonirati na št. 43819 ali 69297. POTOVALNI URAD vabi od 23. do 26. oktobra na izredno potovanje z letalom na . KRETO Cena 289.000 lir Ne zamudite enkratne priložnosti Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu «Aurora» Ul. Cicerone 4, tel. 60-261 Gledališča CANKARJEV DOM - Ljubljana Razstave Do 6. novembra (Sprejemna dvorana) arheološka razstava Kelti in njihovi so dobniki na ozemlju Jugoslavije. Program Video CD 83 še danes, 9. oktobra — od 10. do 22. ure — bodo prikazani programi video umetnosti, video glasbe in eksperi mentalne televizijske oddaje. Srednja dvorana Od 10. do 15. oktobra ob 9. in 13. uri, 15. in 17.30: Teden otroškega filma. Okrogla dvorana V torek, 11. t.m., ob 20.30: R. Que-neau «Vaje v slogu*. Velika dvorana V torek, 11. t.m., ob 19.30: Trio Lorenz, ob 25 letnici umetniškega delovanja. TKATRO STABILE Sezona 1983-84. Vpisovanje in potrditev stalnih abonmajev (do 21. t.m.) pri krožkih raznih podjetij, v šolah, sindikatih in pri osrednji blagajni gledališča (tel. 567-201 int. 12) in pri Uradu za abonmaje tel. 54-331. Glavna blaga j na: tel. 69 406, 68-331. 65-700. TEATRO STABILE ROSSETTI Od 14. oktobra bo na sporedu glas bona komedija «Pardon monsieur Mo-liere» z Ginom Bramierijem. Informacije in rezervacije pri osrednji blagajni Galerija Protti 2, tel. 69406 68311 - 65700 za abonente 40-odst. popust. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Mladinski oder V torek, 11. t.m., ob 9. in 11. uri: J. Grabovvski «Volk in kozlički*. Pred stava v Cerknem. Kino Ariston 16.00 «Android». Režija Aaron Lipstadt. Eden 16.30 «A1 bar dello šport*. Fenice 16.30 «Flashdance». M. Nouri. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 «Creep show». Za vsakogar. Dvorana št. 2 15.30 «Bubble gum*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 15.30 «Tornado». Film za vsakogar. Grattacielo 16.00 «Tuono blu». Mignon 15.00 «Dolce e selvaggio*. Aurora 15.45 «Geppo il folle*. A. Celen-tano. Capitol 16.00 «Vindicator La guerra del ferro*. Radio 15.30 «Emy la minorenne del 1'Hostess Club*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Venelo 15.00 «Rambo». Moderno 17.00 «Pappa e ciccia*. Paolo Villaggio, Lino Banfi, Milly Carlucci. Lumiere 15.00 «The Blues Brothers*. Ob 10.30 matineja «Pomi d ottone e manici di seor.a*. Oisneyeva ri:anka. f Čestitke Jutri praznuje v Ricrnanjih št. 1 rojstni dan MARKO H1VATIČ. Vse najboljše mu želijo stric Milan, teta Pierina in Enio z družino. Danes praznuje 82. rojstni dan ANDREJ REGENT. Mnogo zdravja ter še mnogo let življenja mu želijo žena, hčere, vnuki in pravnuk. Ob uspešno opravljeni diplomi za likovno umetnost čestitajo ANAMARIJI TRETJAK prijatelji Mirela, Tonko in Ketty. Dr. odvetniku JANU GODNIČU čestitajo za novoimenovano funkcijo sodnika prijatelji Tonko, Mirela in Ketty. Pred enim tednom se je rodil naš mali JURIJ. Njemu želim zdravja in sreče, Milici pa, da bi bil ta sinek malo Kravos in malo Verč. — Vanček A -------- Ob 45. rojstnem dnevu odbornika DARJA ČUKA mu iskreno vošči ŠD Primorec A ~ Novoimenovanemu sodniku JANU GODNIČU čestitajo in želijo še nadaljnjih uspehov družine Slavec in Prašelj Tržaški pokrajinski urad za delo sporoča, da mednarodni biro za delo išče delovno silo z. naslednjimi kvalifikacijami: — za NEMČIJO: 1 pomožni kuhar; 2 kuharja; 1 sirar; 1 natakar za restavracijo; 25 minerjev za tunele. Za vsa nadaljnja pojasnila se intere senti lahko obrnejo na Uffieio Mobilita Territoriale pri Tržaškem pokrajinskem uradu za delo. Trst — Ul. F. Sevčro 46/1, soba št. 9. Razna obvestila Glasbena matica obvešča pevce mladinskega pevskega zbora, da bo snemanje jutri, 10. oktobra, ob 17. uri na sedežu RAI - Ul. F. Severo. Prosimo točnost! Glasbena matica obvešča, da so vaje otroškega pevskega zbora — otroci iz vrtca — vsak torek od 16. do 16.30 v Dijaškem domu. Ul. Ginnastica 72. Glasbena matica obvešča, da so vaje otroškega pevskega zbora ob torkih in četrtkih od 17. do 18. ure v Dijaškem domu, Ul. Ginnastica 72. POTOVALNI URAD « Aurora » 15. -16. 10. na otok RAB, cena 63.000 lir 22. - 23. 10. na ŠTAJERSKO, cena 53.000 lir od 30. 10. do 1. 11. in od 1. do 3. 11. na MALI LOŠINJ, cena 86.000 lir od 1. do 4. 11. v BUDIMPEŠTO, cena 235.000 lir od 22. 12. do 2. 1.1984 na KANARSKE OTOKE, cena od 750.000 lir dalje od 23. do 27. 12 — božič v hotelu TOPLICE na BLEDU, cena 155.000 lir od 27.12. do 1.1.1984 — novo leto v TOPLICAH na BLEDU, cena 255.000 lir od 29.12. do 1. L 1984 — novo leto v BUDIMPEŠTI, cena 295.000 lir od 30. 12. do 1.1. 1984 — novo leto v hotelu ESPLANADE v ZAGREBU, cena 185.000 lir od 30.12. do L 1. 1984 — novo leto v CELJU, cena 145.000 lir Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu «AURORA» v Ul. Cicerone 4 — tel. 60-261. R A I RADIOTELEVISIONE ITALIANA sprejema v službo na svojem deželnem sedežu v Trstu NAPOVEDOVALCA (ženski glas v slovenskem jeziku) V poštev pridejo osebe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: — datum rojstva po L januarju 1948 (L januar 1938 za tiste kandidate, ki jih je treba obvezno nastaviti v skladu in na podlagi zakonov štev. 482 z dne 2. 4. 1968 ali štev. 763. z dne 26. 12. 1981); — maturitetno spričevalo; — dobro znanje italijanskega jezika in poznavanje fonetičnih pravil e-nega naslednjih jezikov: ali francoščine ah nemščine ali angleščine; — odlično znanje slovenskega jezika; — stalno bivališče ali bivališče v Furlaniji - Julijski krajini; — državljanstvo ene izmed držav EGS. Kandidatke morajo izpolnjevati zgoraj omenjene pogoje na dan 20. oktobra 1983, do katerega morajo biti dostavljene prošnje za udeležbo pri natečaju. Prošnje je treba poslati na naslednji n asov: RAI RADIOTELEVISIONE ITALIANA Ul. F. Severo 7 Trst Kdor se bo prijavil k natečaju, bo lahko dobil vabilo na pogovor, med katerim bo prejel natančnejša pojasnila o delu, ki ga bo treba opravljati, in o podrobnostih poteka izpita. Ustanova pojasnjuje, da je nastavitev odvisna od mesta, ki ga bo kandidatka zasedla na lestvici usposobljenih, in od pozitivnega izida zdravniških pregledov, ki jih bodo morale opraviti usposobljene kandidatke. MEHANIČNA DELAVNICA «ROZZOL» Sergio Fortunati Pregledi in popravila vozil Elektronsko uravnovešenje koles Pregled motorjev TRST Ul. M. D’Angeli 13 Tel. 734233 Pooblaščena prodaja HENAULT ZADRUŽNA KRAŠKA MLEKARNA obvešča da bo od jutri, ponedeljka, 10 oktobra, dalje odprta prodaja masla in sira lastne proizvodnje v prodajnih prostorih zadruge na REPENTABRU od 8. do 13 ure in od 15. do 17. ure razen ob sobotah in nedeljah. Zadružna kraška mlekarna radia tele vizi ja Nedelja, 9. oktobra Ponedeljek, 10. oktobra ITALIJANSKA ITALIJANSKA Prvi kanal 10 00 «1 ragazzi di Padre Tobia», TV film 10.45 «Un’eta per crescerc» 11 00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 1215 Zelena črta 13.00 Dnevnik ob 13. uri — rubrika dnevnika 1 13.30 Dnevnik 1 14.00 V teku nedelje. . . 14.20 športne vesti 15.05 Glasbena oddaja 17.00 «Un terribile cocco di mamma», TV film 17.30 Fantastico bis 18.30 90. minuta In'™! Marijansko nogometno prvenstvo iU.UU IV dnevnik 20.30 «Quer pasticciaccio de via Me-rulana» 21.35 TV dnevnik 21.45 športna nedelja «1 concerti di Sotto le stelle» "•30 Dnevnik 1 — zadnje vesti Drugi kanal m ™ 0ddaJa 0 medicini u"oi Brahm-sove skladbe 0.25 Filmska matineja — Komični film ^sanova farebbe cosi» film Dnevnik 2 - ob 13. uri 13.30 Blitz TELEVIZIJA 13.45 «Ragazze d’autunno» — komedija 15.45 Rezultati prvega polčasa nogometnih tekem 16.25 Blitz — šport 16.45 Končni rezutati nogometnih tekem 18.00 Nogomet 18.45 Kratke športne vesti 19.50 Dnevnik 2 20.00 Športne vesti 20.30 Galassia 2 — zabavnoglasbena oddaja 21.45 «Da qui alTetemita* — nadalj. 22.35 Dnevnik 2 22.45 Oddaja o medicini 23.15 «DSE La tomba d’oro» 23.45 Dnevnik 2 — zadnje vesti Tretji kanal 12.30 Discoestate — glasbena oddaja 13.30 Latinskoameriška folklora in glasba 14.00 Jazovska glasba 14.45 Sto italijanskih mest: Otranto 16.00 Neposredni športni prenosi 16.50 «Qualcuno verra* — film 19.00 Dnevnik 3 19.20 Deželni šport 19.40 Koncert pevke Nade 20.30 športni dogodki 21.30 V prvi osebi 22.05 Dnevnik 3 Prvi kanal 12.00 DNEVNIK 1 - flash 12.05 Halo, Raffaella? - zabavno glasbena oddaja z Raffaello Carra 13.30 TV DNEVNIK 14.05 Po kalifornijskih poteh - TV film 15.00 Posebna oddaja iz parlamenta 15.30 šola in vzgoja 16.00 Trije nečaki in majordom -TV film 16.30 Ponedeljkov šport 17.00 DNEVNIK 1 - flash 17.05 Dick Turpin - TV film 18.00 «La via cinese di Padre Mat-teo Ricci* 18.40 «Tivutrenta» - kviz 19.45 Almanah jutrišnjega dne in vremenske razmere 20.00 TV DNEVNIK 20.30 «Piccole donne» - film 22.20 TV DNEVNIK 22.30 Srečanje s kinematografijo 22.35 Aktualne teme 23.30 DNEVNIK 1 - Danes v parlamentu in vremenske razmere Drugi kanal 12.00 «Che fai, mangi?» 13.00 DNEVNIK 2 ob 13. uri 13.30 Capitol - nadaljevanka 14.15 Tandem Ljubljana 8.50 TV v šoli 17.05 Poročila 17.10 Kronika video C.D. '83 17.25 Modro kot pisano 17.55 Človek in okolje 18.15 Spekter: Ribja farma 18.25 Podravski obzornik 18.45 Zdravo - oddaja za mlade 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 1 19.55 Vreme 20.00 Attica: čas za smrt - drama 21.40 Koncert za violini in godala 22.00 TV dnevnik II Koper 14.00 in 16.30 Odprta meja - oddaja v slovenskem jeziku Danes bodo v oddaji Odprta meja tudi naslednje vesti: NABREŽINA — Nova podružnica SDGZ TRST — Arzenal Sv. Marko odprt javnosti BARKOVLJE — Jesenska regata ter športni pregled CANALE 5 8.30 Dober dan Italija 9.00 «Una vita da vivere* - nad. 10.00 Rubrike 10.30 Aliče TV film 11.00 Rubrike 12.00 Arcibaldo - TV film 12.30 Help - glasbena oddaja 13.00 «11 pranzo e servito* - nagradno tekmovanje 13.30 Sentieri - nadaljevanka 14.30 General Hospital - nad. 15.30 «Una vita da vivere» - TV film 16.30 Aliče - TV film 17.00 Tarzan TV film 18.00 Ralphsupermaxieroe - TV film 19.00 Arcibaldo - TV film 19.30 Baretta TV film 20.25 «Porgi 1'altra guancia* film 22.25 Dallas - TV film 23.25 Ameriški nogomet 0.25 «11 grosso rischio* - film RETEOUATTRO 8.30 Ciao ciao 9.30 Ljubezen na podstrešju - TV film 10.00 Očka dragi očka - TV film 10.30 «L’amore e una cosa meravi-gliosa* - film 12.15 «Quella časa nella pr a tori a* -TV film 13.15 «Padroncina Flo* - novela 14.00 Agiiaviva - novela 14.50 «Hud il selvaggio» - film 16.20 Ciao ciao 17.20 Dr. Slump in Arale - risanka 17.50 CHIPS TV film 18.50 Dancin' Days - novela 19.30 Družina Bradford - TV film 20.30 «La valle deU'Eden» TV film 22.15 Oddaja z Mauriziom Costanzom 23.45 Nogomet 0.45 «Bolide rosso» - film ITALIA 1 8.30 Risanke 8.55 Čara čara - ponovitev 9.40 «Febbre d'amore» - ponovitev 10.15 «11 letto di spine* - film 12.10 Hoganovi heroji - TV film TELEVIZIJA 14.30 DNEVNIK 2 - flash 14.35 Tandem 16.30 Šola in vzgoja 17.00 Rhoda - TV film 17.30 DNEVNIK 2 flash 17.35 Divji svet živali - dok. oddaja 18.30 DNEVNIK 2 šport 18.40 Inšpektor Derrick - TV film 19.45 DNEVNIK 2 20.30 DNEVNIK 2 - Sekstant 21.25 Cyrano - glasbena komedija 22.20 DNEVNIK 2 22.30 «La citta di Miriarm - film 23.30 Nabožna oddaja 23.55 DNEVNIK 2 24.00 Šola in vzgoja Tretji kanal 15.05 Šola in vzgoja 16.10 Nogometno prvenstvo A in B lige 18.35 Sto italijanskih mest 18.35 Posebna oddaja Orecchiocchia 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Deželni šport 20.05 šola in vzgoja 20.30 Mussolini - nadaljevanka 21.25 DNEVNIK 3 21.35 Šola in vzgoja 22.10 Ponedeljkov proces 23.15 DNEVNIK 3 17.00 TVD novice 17.05 TV šola 17.30 Smešni zapleti - film 19.10 Športni pregled 19.30 tVd - vse danes 19.50 Prednočje - novosti in zanimivosti 20.00 Aerobika, Psyclismo - športni film 20.30 Veliki detektiv - serijski film 21.30 Turistični vodič 21.45 TVD nocoj 21.55 Narodni plesi: Indonezija 22.25 In če ne prideš... - film Zagreb 16.30 Videostrani 16.40 TV v šoli 17.40 Poročila 17.45 Lu. komedija 18.00 Vabilo na komedijo 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Bjelovar 18.45 Zdravo - oddaja za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 TV drama 21.15 Izbrani trenutek 21.20 Paralele 21.50 Ali me slišiš? - dokumentarni film 22.15 TV dnevnik 12.40 Življenje čarovnice - TV film 13.00 Bim bum bam - risanke 14.00 Čara čara - novela 14.45 «Febbre d’amore» - nad. 15.30 V hiši Lawrence - TV film 16.30 Bim bum bam - risanke 18.00 «La časa nella prateria* - TV film 19.00 «La donna bionica» - TV film 20.00 Risanka 20.30 «Angelica alla corte del re» -film 22.30 New York New York - TV film 23.30 Samurai - TV film 0.30 «Io sono mia* - film TELEPADOVA 10.00 WKRP in Cincinnati - TV film 10.30 Laura - TV film 11.15 «Cuore selvaggio» TV film 12.00 Agent Pepper - TV film 13.00 Risanke 14.00 Laura - TV film 14.45 «Cuore selvaggio® - TV film 15.30 Codice 3 - TV film 16.15 Risanke 19.30 «L’incredibile Hulk* - TV film 20.30 «11 momento della verita* 21.30 «11 vichingo venuto dal sud* -film 23.00 Monjiro - TV film 24.00 «Caccia aperta (Caccia spletata)* - film TRIVENETA 9.30 Hoganovi heroji - TV film 10.00 Monitor 12.30 Horoskop 12.40 Cowboy v Afriki - TV film 13.30 Risanke 14.00 The Jeffersons - TV film 14.30 «11 rigattiere* 17.30 Risanke 18.00 «La lama d’Oriente» - TV film 18.30 Risanke 19.00 Siderstreet - TV film 20.00 «La baia di Ritter* - TV film 20.30 The Jeffersons - TV film 21.00 «11 trono nero* - film 22.30 «Asta del collezionista* n a mo Nedelja, 9. oktobra RADIO TRST A 8.00, 1.3.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Veliki orkestri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: «Jurček»; 11.40 Melodije od včeraj in danes — za jutri; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Ita liji; 12.30 Glasba brez meja; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Nedeljsko popoldne: Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev. RADIO OPČINE Do 9.00 Glasba; 9.00 Glasba po željah; 11.30 Prostor intervjujev; do 13.00 Glasba; 13.00 Oddaja SKDT Knjige, knjige, knjige za vse (vodita Stanka Hrovatin in Drago Gorup); 13.30 Glasba po željah; dalje Glasba. RADIO KOPER (Slovenski program) 7.00, 8.00, 15.00 Poročila; 7.15 O tvoritev jutranjega programa; Napoved programa; Radijski koledar; 7.30 Za zdravje; Prometni servis; 8.15 V osrednji dnevno - informativni oddaji Primorski dnevnik vam bomo poročali s tradicionalnega pohoda na Slavnik; v rubriki Za zdravje bo Silva Ferletič pripravila prispevek o jecljanju pri otrokih. «Polje kdo bo tebe ljubil*, naša redna nedeljska oddaja, bo govorila o trgatvi. Opozarjamo na oddajo «Radio Koper na obisku* tokrat pri gledališki igralki Nadi Gabrijelčič. Ob 17.30 pa vam bomo pripravili Nedeljo na športnih igriščih. %Polje, kdo bo tebe ljubil — kmetijska oddaja; Napoved radijskega in TV sporeda; 9.00 Zaključek; 13.00 Glasba za prijetno dopoldne; 13.30 Sosednji kraji in ljudje; 14.30 Glasba po željah; 16.00 Radio Koper na obisku; 16.30 Glasbena oddaja; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Nedelja na športnih igriščih. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 10.30, 12.30, 13.30, 18.30, Pa ročila; 6.00 Jutranja glasba; 7.00 Horoskop; 8.45 «Siamo tutti nel pallo-tie*; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Pošta; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Svet mladih; 12.00 Sedem in sedem; 12.10 Glasba po žei jah; 14.30 Kaj je novega? 15,15 Glasba; 16.00 RK Count down; 17.00 Lestvica LP; 19.00 Zaključek programov. Ponedeljek, 10. oktobra RADIO TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po- naše, vmes: 7.40 Pravljica; 8.10 «Be-nečija ’83», oddaja o poletnem raziskovalnem taboru; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 Verdijeve in Wagnerje-ve obletnice; 11.10 Glasba za flavto in harfo; 1.30 Opoldanski zbornik: Beležka - 12.00 Kralj (Atilij) v New Yorku - Glasbeni potpuri; 13.20 Radijsko popoldne: Gospodarska problematika - 14.10 Roman v nadaljevanjih (umetniško branje): Ciril Kosmač: «Balada o trobenti in oblaku* 14.30 Jugoslovanska diskoteka -15.00 šport; 17.10 Mi in glasba: mezzosopranistka Eva Novšak Houška in Komorni orkester Radiotelevizije Ljubljana pod vodstvom Antona Nanuta; 18.00 Pod Matajurjan, posebnosti in omika Ne-diških dolin; 18.30 Glasbene podobe Latinske Amerike. RADIO OPČINE Do 9.15 Glasba; 9.15 Tečaj aerobike (vodi Alenka Princival); 10.00 Tedenski horoskop; do 15.30 Glasba; 15.30 Fotografirajmo z Andrejem; do 18.30 Glasba; 18.30 Tečaj aerobike (ponovitev); do 19.30 Glasba. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.00, 6.30, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Vremenska napoved - Cestne razmere; 6.45 Prometni servis - Napoved radijskih in TV programov; 7.00 Zaključek jutranjega programa; 13.00 Danes na valu Radia Koper - Glasba, zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Glasbene šole; 14.20 Slovenska zborovska glasba; 14.35 Zabavno - glasbena oddaja; 15.30 Iz filmskega sveta; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 V podaljšku - Pregled športnih dogodkov. 31.30 Nogometno prvenatvo A lige JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 9.50 Poročila 9.55 živ, žav !®-“ '£antie ^ Hill Streeta* - nadalj. ™ oddaja za stik z gledalci J2.00 Kmetijska oddaja 13.00 Poročila 11®° Kronika video C.D. '83 HnU>tnikl in m°deli — film 16.55 Poroči'a 17.00 PJ v rokometu 18.25 Naš kraj: Goričane 18.40 Slovenci v zamejstvu 19.10 Risanka Inf* ™ in, radio nocoj Aa zo Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme ^ ,koni - nadaljevanka 21.05 športni pregled 21.35 Fotolov in Ski Extreme Vezuv, reportaži SKila^00 0' >83 Koper 18 4n f°ldonijev Collage 'uty in njeni — serijski film 19.10 Risanke 19.30 Stičišče — Konferenca Unije Ita lijanov za Istro in Reko 20.30 Smešni zapleti — film 22.10 Sedem dni — pregled najpomembnejših dogodkov tedna 22.25 španske operne zvezde: Pedro Lavirgen Zagreb 10.20 Poroči’a 10.30 Glasbeni tobogan 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Posvetovalnica za starše 13.30 Trikrat deset — izobraževalna oddaja 14.00 Narodna glasba 14.30 Moja dežela — dok. oddaja 15.30 Muzej voščenih lutk — film 16.55 Milunka Savič — solunska borka 17.15 Nedeljsko popoldne 19.00 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Rdeči konj — nadaljevanka 21.05 športni pregled 21.35 Nacionalni spominski park Brioni 22.20 TV dnevnik ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 8 30 Enos — TV film Halphsupermaxieroe — TV film jO.45 Šport: košarka Ameriški nogomet 2.60 Superclassifica show — glasbena oddaja .00 «Le nevi del Kilimangiaro*. film 16.30 Serpico - TV film H. 30 Arabesque — TV film o Grant - TV film ra.30 Giromike — Zabavnoglasbena oddaja «Hudo di donna* - film 22.25 Dallas - TV film " 25 «Furia d’amore» — film RETEOUATTRO 8.30 Ciao, ciao 0.00 Risanke J0.30 šport: boks J0.30 šport: boks J2.00 Nogomet uHH FAr,“bie “ Bean - TV film «Missione in Oriente* — film 16.20 Ciao, ciao n?® 3ump in Arale - TV film m 4n S Gran LuP° chiama* - film Dinasty —- TV film 20.30 «La valle deli’Eden* — TV film Speciale Retequattro K t?L ~ ^ film 00..8) «L uomo venuto dalTimpossi-bile* — film ITALIA 1 8.30 Risanke I, '}® *Duol° a El Diablo* — film 19 40 Hoganovi heroji - TV film 19 vi Jen je čarovnice — TV film 13.00 Grand Prix i« N„ew York. New York — TV film 10.00 «Amore ritorna* - film 00 «1 ragazzi di padre Murphy», TV film 18.00 «Angelica» - film 20 00 Risanke 20.25 «Beauty Center Show» — zabavnoglasbena oddaja 22.00 Devlin & Devlin — TV film 23.00 «Assassination Bureau* — film 01.00 Dan August — TV film TELEPADOVA 9.00 Risanke 10.30 Film 12.00 Glasba in. .. 13.00 Šport: catch 14.00 Bonanza — TV film 15.00 Toma — TV film 16.00 Šesto senso — TV film 17.00 II cacciatore — TV film 18.00 Risanke 20.20 «Amami teneramente* — film 22.00 Edward in Mrs. Simpson — nadaljevanka 23.00 II cacciatore — TV film 24.00 «11 segno della croce* — film TRIVENETA 9.30 TV film 10.00 Q.P. Cupons — ponovitev 12.30 Horoskop 12.40 Oddaja o ribolovu 14.00 «Asta occasionissima preziosi* 20.30 Film 22.00 Vse o motorjih 23.00 Film TELEFRIULI 9.30 Avtomobilizem 10.00 O obrtništvu 10.30 Zelena dežela 11.15 Da ali ne, telefonski pozivi 13.30 «Fogolar» 19.25 Horoskop 19.30 Deželni šport 20.30 «Tutti gi uomini del re» — film 22.15 Longridge — TV film 23.15 Nagradno tekmovanje 23.30 Abat-jour 23.35 «La steppa* — film TELEdUATTRO 8.30 Povezava z oddajnikom Italia 1 JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE Nobenih novih prijemov v nadškofovem predavanju Končno sestavljen odbor v Tržiču s koalicijo KPI - PSI - PSDI - PRI KD obtožuje, da bo koalicija izolirana v deželi Veliko je bilo govorjenja in polemiziranja na petkovi seji občinskega sveta v Tržiču predno so svetovalci nove štiristrankarske večine KPI, PSI, PSDI in PRI izvolili odbornike. Polemični so bili demokristjani, še najbolj polemičen pa je bil svetovalec zelene liste Giorgi, ki je kar naprej obtoževal večinsko koalicijo mafijskega vladanja, pa čeprav samo po sli za oblast, in ki je končno predlagal odbor sestavljen iz svetovalcev KPI -PSI - Zeleni z zunanjo podporo republikancev. Pravzaprav je prišlo do tako dolge razprave zaradi zadržanja republikancev. Tržiška sekcija PRI je namreč svojčas sklenila da vstopi in aktivno sodeluje v razširjeni levi koaliciji. S tem niso bili najbolj zadovoljni na pokrajinski ravni iste stranke, še posebej ker so demokristjani zelo pritiskali v pokrajinskem in deželnem merilu in tudi grozili, da ne bo nič z republikansko prisotnostjo v pokrajinskem odboru in tudi v občinskem odboru v Gradežu, če gredo tržiški republikanci v levičarski odbor v Tržiču. Končni udarec avtonomističnim težnjam tržiških republikancev je dal Spadolini na srečanju v Gradežu pred nekaj tedni. Svetovalec PRI Sartori, ki je teden in pol prej napovedal vstop svoje stranke v odbor, je v ponedeljek le delno spremenil svojo trditev. PRI bo podpirala levi odbor, vendar ne vstopi vanj do proračunske razprave v začetku leta 1984. V Tržiču so vsi prepričani, da bo Sartori vstopil v odbor. Mesto zanj je na razpolago, saj so za odbornika izvolili socialista Arrigonija, ki bo dal ostavko v trenutku ko vstopi PRI direktno v odbor. Povedali smo, da je bila razprava polemična. Demokristjan Pacor je obtožil novo večino, la bo v deželi izolirana in napovedal, po anglosaškem vzorcu, ustanovitev odbora v senci, v katerem bodo seveda samo demokristjani. Večinsko koalicijo so branili socialist Maiani, komunist Pado-van, socialdemokrat Esposito in republikanec Sartori. Po več kot štiriumi razpravi so bili za odbornike izvoljeni komunisti Ser-gio Marin (ki bo tudi podžupan), Gianfranco De Marchi, Umberto Cla-pis in Fabio De Bello, socialista Pie-tro Lombardo in Rino Arrigoni ter socialdemokrata Franco Colombo in Franco Marzano. Po izvolitvi, do katere je prišlo po-polnoči, je župan Gino Saccavini, so- cialist, ki so ga izvolili že pred tednom dni, prebral program, ki so ga skupno izdelali zastopniki KPI, PSI, PSDI in PRI. Tudi v Tržiču, kot že teden prej v Ronkah, imajo torej odbor, ki bo vodil občinsko upravo v naslednjem pet letju. Sedaj sta na vrsti tudi pokrajinska uprava in občina Gradež. Po krajinski svet se sestane jutri popoldne. Na dnevnem redu so izvolitve predsednika in odbornikov. Večino bodo sestavljali svetovalci KD, PSI, PSDI, PRI in SSk. Predsednik bo so cialist prof. Silvio Cumpeta. Zastopniki teh strank so se že sporazumeli tudi o porazdelitvi resorjev. V petek pa se bo sestal občinski svet v Gradežu. V večini bodo KD, PRI, PSDI in PSI. Župan bo demokristjan Re-verdito. Niso še sklenili sporazuma o porazdelitvi resorjev. Tekme na Espomegu Na sejmišču Espomego, kjer je v teh dneh odprt sejem Motor Expo Racing, bodo danes hitrostne tekme malih motorčkov, avtomodelov, Trial Indoor, Slot. Druge tekme bodo še v soboto in nedeljo. Sejem je odprt ves teden, danes ves dan. Avstrijski in zahodnonemški novinarji, člani mednarodne zveze kato liških novinarjev, ki zboruje v teh dneh v Beljaku, so včeraj obiskali tudi našo deželo. V Palači Attems sta jih sprejela gorički nadškof An tonio Vitale Bommarco in deželni od bornik Mario Brancati. Medtem ko je odbornik Brancati, ki je nadomeščal odsotnega predsednika Comel-lija, govoril o 20-letni razvojni poti naše dežele, o njenih razlikah z drugimi deželami in o sodelovanju z deželami alpskega loka, je gorički nadškof orisal položaj goričke nadškofije včeraj in danes. Tisti, ki so pričakovali, da bo nadškof povedal kaj novega, kakšno svoje stališče v zvezi s slovenskimi verniki v gorički nadškofiji, še posebej potem, ko smo v zadnjem času zabeležili precej polemik, so se zmotili. Radovednosti je bilo veliko, saj smo v dvorani poleg nemško govorečih gostov videli predvsem slovenske duhovnike in časnikarje. Tema predavanja je bila namreč gorička nadškofija in slovenska manjšina v preteklosti in sedanjosti. Nadškof se je precej zaustavil ob pomenu, ki ga je imel Oglej v pokristjanjevanju naših krajev in še tja preko Alp do Panonije, podrobno je orisal zgodovino oglejskega patriarhata, vendar pretežno s cerkvenega stališča. Povedal je tudi, da je treba Oglej ponovno ovrednotiti in da imajo ob nedeljah množične shode v tem kraju. Dokazal je s tem, kar smo sicer v našem listu že napisali, da mu Oglej leži zelo pri srcu. Potem pa je govoril o gorički nadškofiji in o Slovencih ter Furlanih v njej. Ko je govoril, je potrdil, kar je rekel že v začetku, da bo njegov prikaz splošnega značaja, ker naše realnosti ne pozna še dovolj, saj je pri nas le malo časa. Omenjal je narodno raznolikost goriških nadškofov (po pet za nemško, slovensko in italijansko narodnost), da je bila do druge svetovne vojne večina vernikov slovenska, da pa jih je sedaj v goriški nadškofiji zelo malo. Ni znal kvantificirati te prisotnosti, ko mu je novinarka postavila tozadevno vprašanje, in dejal, da jih je morda 10, morda 15 odstotkov. Povedal je, koliko župnij je sedaj v nadškofiji, koliko jih je narodnostno mešanih, koliko je italijanskih oziroma slovenskih duhovnikov. Njegov pregled je bil torej splošnega značaja in marsikateri časnikar ni dobil pravega odgovora na postavljeno vprašanje. Govor je bil, še o sredstvih javnega obveščanja na tej in drugi strani meje, o odnosih med našo deželo in Jugoslavijo. Skratka, zelo miren in rekli bi tudi površen prikaz pretekle in današnje goričke stvarnosti. Govoreč o odnosih med slovensko in italijansko duhovščino in verniki pa je Bommarco dejal, da je treba biti zelo odkriti v soočanju stališč. Tudi letos bogat program v Kulturnem domu v Gorici UGODEN POTEK NABIRKE ZA CENTER NA VRHU Vse kaže, da bo tudi v tej sezoni Kulturni dom sprejemal najrazličnejše skupine in ansamble in da bo v njem veliko prireditev, kot smo jih bili vajeni v dveh sezonah odkar je Kulturni dom v Gorici odprt. O osnut-t ku koledarja prireditev, ki bodo v Kulturnem domu je bil govor na sestanku z društvi-uporabniki, ki ga je v petek zvečer sklical upravni odbor Kulturnega doma. Vsakdo je dal svoje predloge in prišlo je do uskladitve datumov, vsaj za prvo trimesečno obdobje, tja do konca leta. Manjkale so sicer nekatere organizacije, nekateri pa so predlagali datume tudi za prve mesece v letu 1984. V Kulturnem domu bodo torej gledališke predstave v abonmaju SSG. O programu pišemo na drugem mestu. Tudi letos bodo po tri gledališke predstave in sicer ob nedeljah popoldne ter ob ponedeljkih in torkih zvečer. Sezono bodo pričeli 6. novembra z gostovanjem Celjanov. V začetku decembra naj bi bilo nekaj dni posvečeno predvajanju filmov najbolj znanega in uspešnega jugoslovanskega režiserja Pavloviča. V januarju bo do tudi v tem domu nekatera gostovanja Festivala malih odrov. Nekaj prireditev bo imelo tudi Društvo slovenskih upokojencev. Prva bo že 22. oktobra, ko pridejo v goste upokojenci iz Trbovelj. 27. novembra bo Združenje aktivistov OF podelilo značke OF goričkim aktivistom. Več prireditev v Kulturnem domu bo imela Zveza slovenskih kulturnih društev. To bodo prireditve, ki so postale že tradicionalne kot tudi take izrednega značaja. Začetek sezone Z SKD bo v petek, 14. oktobra, kot podrobneje poročamo na drugem mestu. Slovensko planinsko društvo bo imelo nekaj predavanj in tradicionalni planinski ples, ki bo 28. januarja. Za plesne večere bo skrbel tudi Mia dinski krožek, ki bo imel tudi nekaj kulturnih večerov. Priredil pa bo tudi tečaj aerobike in modernih plesov. Domena mladincev bo tudi silvestrovanje. Nekaj kulturnih večerov in predavanj bo tudi v organizaciji novoustanovljenega mestnega kluba. Uprava Kulturnega doma je vzela na znanje vse predloge, vendar so vsa društva naprošena, da čimprej pošljejo pismene prošnje, da bo moč zares točno določiti datume prireditev. Na obisku člani Društva ekonomistov Skupina članov Društva ekonomistov iz Ljubljane in Nove Gorice se je v petek mudila na obisku na Goriškem, na povabilo Društva slovenskih ekonomistov iz Italije. V Gorici so si najprej ogledali Kulturni dom, zatem pa še dve podjetji: Mipot v Krminu in Meblo Italiana v Gorici. Obisk je pomenil tudi priložnost za poglobitev različnih vprašanj s področja obmejnega gospodarskega sodelovanja med SR Slovenijo in Fur-lanijo-Julijsko krajino. • Neznanci so vdrli v dve stanovanji v Ul. Cossar 16/b ter ukradli za okrog pet milijonov lir zlatnine in nekaj denarja. Pred kratkim smo poročali o nadvse prizadevnih članih Gospodarske zadruge na Vrhu, ki so se lotili gradnje športnega in kulturnega središča. Zapisali smo tudi, da so prav v zadnjem času že opravili veliko prostovoljnega dela in da je od bodočega objekta že tudi kaj videti. Seveda je izgradnja kulturnega in športnega središča, za kar si Vrhovci prizadevajo že ves povojni čas, odvisna od Tinančnih sredstev, od večjega ali manjšega posluha domačinov, tistih, ki živijo na Vrhu in tistih, ki so se iz kraja izselili, a se še zmeraj čutijo povezane z domačim krajem. Pred kratkim so na Vrhu začeli z novo nabirko, ki je do zdaj naletela na ugoden odziv. V nekaj dneh so nabrali za okrog poldrugi milijon prispevkov v sklad za izgradnjo kulturnega in športnega središča. Danes objavljamo prvi seznam darovalcev, nabirka pa se, kakor smo zapisali, nadaljuje. V sklad so prispevali: družini Križman, Vrh in Starc, Prosek, 100 tisoč lir, dr. Leopold Devetak, Vrh 34, 100 tisoč lir, Oskar Devetak, V nočeh cd 10. do 15. oktobra bo zaradi popravljalnih del na progi zaprta za vsak promet železniška proga Gorica - Redipuglia. Ponoči ne bodo torej vozili niti tovorni niti potniški vlaki, železniška direkcija obvešča, da bodo nočne vlake zamenjali z avtobusi. Iz Redipuglie bo do Gorice odpotoval avtobus ob 22.20, iz Gorice v smeri Redipuglie pa ob 1.20. Potniki bodo na obeh postajah lahko vstopili v potniški vlak, ki bo odpeljal po normalnem urniku. lecaj za potapljače Pri športnem društvu «Gorizia nuo-to» pripravljajo tečaj podvodnega plavanja in prostega potapljanja. Pojasnila in vpis v tajništvu na Roj-cah, do 20. oktobra. Včeraj-danes Iz goriSkega matičnega urada ROJSTVA: Davide Roppa SMRTI: 69 letna upokojenka Mar-cella Giacomin, 83-letni upokojenec Arbace Verdoliva, 73-letni upokojenec Augusto Spalluto, 78-letna upokojenka Giuseppina Cossier vd. Di Primo, 51-letni električar Renato Bertossi, 64-letni upokojenec Augusto Rigonat, 73-letni upokojenec Ludvik Peric, 69-letna upokojenka Caterina Lascak vd. Pierich. OKLICI: odvetnik Salvatore Frez-za in notarka Concetta Maria Costa. POROKE: uradnik Sergio Scarel in učiteljica Maurizia Marini, obrtnik Mercello De Troia in trgovka Daniela Fomasetti, inštalater Bruno Mide- Vrh 26, 1(M) tisoč lir, Albin in Robin Devetak, Vrh 26, 100 tisoč lir, Jožefa Devetak, Vrh 26, 100 tisoč lir, Albano Fuzar, Vrh 1, 100 tisoč lir, Dominik Juren, Vrh 4/B, 100 tisoč lir, (Ciril) Remo Černič, Vrh 59, 100 tisoč lir, Mavrieij Černič, Vrh 59, 50 tisoč lir, Emanuela Černič, Vrh 59, 50 tisoč lir, Mario Devetak, Poljane 8, 100 tisoč lir, fantje iz pustove družbe z Vrha, 500 tisoč lir. V torek sestanek v vaščanov iz Stmavra V gostilni Pri Pepiju na Oslavju bo v torek ob 12. uri sestanek vaščanov iz Štmavra. Sklicuje ga krajevna skupščina za Pevmo, Oslavje in štmaver. Na sestanek prideta tudi odbornik za javna dela Del Ben in zastopnik državnega podjetja za ceste ANAS. Predsednica skupščine Domikova je povabila tudi zastopnike skupin v občinskem svetu. Vaščani so vabljeni, da pridejo na sestanek v čimvečjem številu. na in gospodinja Bruna Iaconcig, učitelj Guido Dinelli in bolničarka Lidia Dell’Anese. Razna obvestila Ob sodelovanju pri televzijski oddaji «Srečanja» prireja SPD - rekreacija 29. oktobra izlet v Ljubljano: Prijave na sedežu društva in v telovadnici. Kino Gorica VERM 15.15—22 00 «E la nave va». F. Fellini. VITTORIA 15.30—22.00 «Doke e sel vaggio*. CORSO 15.30—22.00 «Flashdance». Tržič PRINCIPE 18.00—22.00 «Psyco 2». EXCELSIOR 18.00—22.00.«Paolo Roberto Cotechino». Nova Gorica in okolica SOČA Ob 10. uri «Jerry išče delo/-; ob 16.00, 18.00 in 20.00 «Brezroki maščevalci* SVOBODA Ob 16.00 «Jerry išče delo/-; ob 18.00 «Heavy metal»; ob 20.00 «Usodna sfinga* DESKLE Ob 17.00 «Gosji pastir Ma tija»; ob 19.30 «Planet prekletih* DEŽURNA LEKARNA V GORICI Baldini, Korzo Verdi 57, tel. 34839 POGREBI Jutri v Gorici, ob 8. uri Arbace Verdoliva iz bofnišnice sv. Justa v Ločnik; ob 9.30 Antonio Brumat iz splošne bolnišnice v cerkev na Pla-cuti in na glavno pokopališče. Priznanja OF v Štandrežu V Štandrežu bo v nedeljo, 16. t.m., slovesnost ob podelitvi priznanj OF nekdanjim aktivistov Osvobodilne fronte. Obenem bo tudi drugi del slovesnosti ob sklenitvi pobratenja med krajevno sekcijo VZPI-ANPI in Zvezo borcev iz Šempetra. Slovesnost bo v Domu Andreja Budala s pričetkom ob 16. uri. Praznik krvodajalcev v Sovodnjah Sekcija društva prostovoljnih krvodajalcev v Sovodnjah je bila ustanovljena pred šestimi leti. Obletnico nameravajo člani društva počastiti s kulturno prireditvijo in družabnostjo v nedeljo, 16. t.m., v dopoldanskem času. Prireditev bo v Sovodnjah. Ob 9.45 se bodo zbrali pred Kulturnim domom, zatem bo maša za pokojnimi krvodajalci, ob 10.45 pa koncert godbe na pihala iz Vileša. Sledilo bo polaganje venca pred spomenik padlim, ob 11. uri pa je napovedan krajši kulturni spored in podelitev priznanj, bronastih in srebrnih medalj. Po prireditvi bo zakuska in prijateljski pogovor. Društvo vabi k ude? ležbi poleg aktivnih članov tudi prijatelje in podporne člane ter druge občane. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio, Ul. Romana, tel. 40497 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Ludvika Perica se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala darovalcem cvetja in Sovo-denjskemu nonetu. Žalujoča družina in sorodniki Peč, 9. oktobra 1983 Ob 4. obletnici smrti našega dragega Flavija Grilla se ga vedno spominjajo mama, brata Robert in Jordan ter sestra Dunja. Vrh, 9. oktobra 1983 Motor Expo Rating 'gg I * 7.-16. OKTOBER RAZSTAVA DIRKALNIH IN NAVADNIH AVTOMOBILOV RAZSTAVIŠČE V GORICI G0RIZIA ESP0SIZI0NI Nujna dela na železnici Sodoben in ambiciozen program Slovenskega staln ega gledališča Prvo delo Jovanovičeva Vojaška /skrivnost: O četrtkovi tiskovni konferenci Slo venskega stalnega gledališča, ki je bi Ja v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici, in na kateri sta predsednik SSG Bogo Samsa in ravnatelj Miroslav Košuta orisala položaj gledališča in njegovo problematiko, smo že pisa-b. Zaradi pomanjkanja prostora pa ni smo mogli podrobneje opisati letošnjega repertoarja. Želimo danes nadoknaditi zamujeno tudi zato, ker poteka akcija za nabiranje abonmajev. Košuta se je najprej dotaknil nekaterih vprašanj, ki so specifična za vsa gledališča v Italiji. Stalna gledališča, trenutno jih je trinajst, pridružilo pa se jim bo še eno v deželi Veneto, niso več v središču pozomo-sth kot je bilo nekdaj. Danes velja vec pozornosti zasebnim gledališčem ah skupinam, še posebej, odkar so se občinski in pokrajinski odborniki za kulturo vrgli na prirejanje raznih sezon po zgledu rimskega odbornika Ni-colinija. Košutovim besedam bi pritr-dilj in kot Goričani povedali, da gre tudi pri nas marsikateri denar za tako ^[''oditev, v «slavo» tega ali drugega odbornika, ki hoče konkurirati z u-stanovami, ki se na to bolje razumejo kot on. S tem v zvezi bi omenili predloge, a bi sezona trajala šest mesecev, da bi bilo zaposlenih malo igralcev. Jo pa ne bi bilo možno za manjšin o gledališče, kakršno je naše. Letošnji repertoar SSG je zelo am-‘oiozen, je dejal Košuta. Ambiciozen je po izbranih delih, režiserjih, igral-, 1 m tudi stroških. Naše gledališče [n<* namreč rešili iz težke situacije, , ,ka ,/r‘ se nahaja, le z visoko kvali-t; ° j ZarafL tega SSG ne odstopa ni « od ambicij niti od tradicij. - ojaška skrivnost Dušana Jovano-v ej to njegovo delo, ki je bu-t •0 duhove že takrat, ko je bilo na-Jj ,an° š°ie do polovice. Jovanovičeva a s° vedno aktualna in razburlji-• Delo obravnava sedanjo gospodaric0 ,sltuac‘jo v Jugoslaviji, bilo pa aktualno tudi v Italiji in marsi- kje drugod v Svetu, kjer imajo težave v gospodarstvu. Tako slovenska kot širša jugoslovanska kritika čakata, nestipno čakata na to predstavo. Tako bo SSG lahko spet prišlo v kon kurenco na Sterijino pozorje. * Jovanovičevo delo sodi v celotni o kvir letošnjega repertoarja, ki je ak tualen in sodoben, temelji na odnosu oblast - posamezniki. To je poudarjeno tudi pri Talcu Brendana Behana. To delo je imelo pred-dvajsetimi leti velik uspeh v Ljubljani. Že takrat je to delo režiral Mile Korun, ki bo tokrat režiser tudi v Trstu. Talca so planirali zato, ker ne morejo več računati na stalno gostovanje zagrebške Komedije. Na sporedu bo še igra Edvvarda Albeeja Gospa iz Dubu-qua, ki se v marsičem navezuje na znamenito dramo Kdo se boji Virginie Woolf? Ponavljali pa bodo Delitev Piera Chiare, ki je ob koncu lanske sezone doživela izreden uspeh, in tudi kako čisto neumestno kritiko. V programu pa imajo tudi delo briljantnega Nušičevega naslednika Dušana Kovačeviča Radovan Tretji. Kovače-vičeva dela so v jugoslovanskih gledališčih zelo uspešna v zadnjem desetletju. Neko njegovo delo igrajo v Ateljeju 212 že enajsto leto zapored. Sicer so hoteli dati v program dni go Kovačevičevo delo, in sicer Bal- kanski spopad, ki govori o družinskih problemih v času kominformov-ske gonje. Program pa je bil preveč politiziran, zato je padla odločitev na drugo delo, na komedijo. Ta dela bo pripravilo Slovensko stalno gledališče. Režirali bodo Slobodan Unkovski (Vojaško skrivnost), Dušan Mlakar (Gospo iz Dubuqua) Boriš Kobal (Radovana Tretjega), Mile Korun (Talca); Mario Uršič pa je režiral Chiarovo Delitev. Tem petim delom bodo dodali še dve gostovanji SLG iz Celja z Ama-deusom Petra Shafferja in Drame SNG iz Ljubljane z Molierom Mihai-la Bulgakova. SSG pa bo pripravilo tudi nekaj iz-venabonmajskih predstav. Na lOOlet-nico Pregljevega rojstva se bodo spom nili z delom, ki ima naslov Vsem galjotom vile v vamp. Po Pregljevem besedilu je delo priredil Tone Partljič, režiral pa bo Jože Babič. De Jo italijanskega pisca Itala Calvina Marcovaldo bo režiral Mario Uršič. Za otroke bodo pripravili Grimmovo Rdečo kapico z režijo Maria Uršiča. Obnovili bodo Mutaste brate Mat jaža Kmecla in Hribi, pokrijte nas Alojza Rebule ter Odpirač Lanouxa. V letošnjo abonmajsko sezono ni vključeno Primorsko dramsko gledali šče, ki pa bo gostovalo v zamejstvu v raznih krajih, vedno v režiji SSG. Abonmajske predstave v Gorici bo do v Kulturnem domu. Določeno je bilo, v sporazumu med SSG in ZSKD in ZSKP, da bodo abonmajske pred stave v Kulturnem domu, izvenabon majske pa v Katoliškem domu. SSG pa bo skrbelo tudi za prireditve na šolah in v kulturnih društvih. Težave pa nastajajo z datumi nastopov v kulturnih društvih. Ravnatelj SSG Košuta je zaradi tega apeliral na kul turno - prosvetne delavce, naj upoštevajo termine, ki jim jih predlaga gledališče. To je torej programska politika Slovenskega stalnega gledališča v sezoni 1983 84. Omenili smo že v našem poročanju o četrtkovi tiskovni kon ferenci, da so mnogi prisotni dali koristne nasvete in tudi postavili nekaj vprašanj. Medobčinski kulturni cen ter v Ronkah, v katerem deluje tudi slovenska komisija, je v letošnjem fe bruarju imel uspešno gostovanje SSG. Želijo takega sodelovanja tudi v bo doče. V Krminu je SSG sodelovalo na tamkajšnjih slovenskih kulturnih večerih in tudi na gledaliških sezonah, ki jih je prirejala krminska občina. Potem pa so nastope skupine ’SSG zamenjali z amatersko dramsko skupino. Prav bi bilo, da bi se naše gledališče vrnilo v Krmin s svojimi predstavami. Veliko je bilo govora o sodelovanju s PDG v Novi Gorici. Mali odri so revija gledališč v Novi Gorici, v zadnji sezoni je prišlo do njih «exporta» v Gorico, v dogo voru s Kulturnim domom. Najbrž bo v novi sezoni prišlo do sodelovanja tudi z goriško občinsko upravo; prav bi bilo pritegniti v organizacijo tudi SSG. Govor je bil tudi o sodelovanju z društvi, o predstavah na podeželju in o igralski šoli ter seveda o sodelovanju z javnimi upravami, ki naj bi tudi finančno podprle Slovensko stalno gledališče. (mw) Živahna dejavnost esperantistov Pri goriškem združenju esperantistov načrtujejo v prihodnji jesensko-zimski sezoni precej živahno dejavnost. Tako vpisujejo v tečaj esperanta, ki se bo pričel 18. oktobra in ki bo potekal v prostorih mladinskega centra Stella matutina. Pripravljajo nadalje tečaj fotografiranja za začetnike. Tečaj bodo vodili člani in sodelavci kluba Circolo fotografico i-sontino, odvijal pa se bo v dneh, 17., 20., 24. in 27. oktobra, od 18. do 20. ure na sedežu združenja. V petek v Kulturnem (lomu začetek sezone RIBNIŠKI OKTET IN A VGUST ČERNIGOJ Ribniški oktet Svojo letošnjo kulturno sezono bo Zveza slovenskih kulturnih društev začela v petek, 14. t.m., zvečer v goriškem Kulturnem domu s celovečernim koncertom Ribniškega okteta iz Ljubljane, gotovo ena najslovitejših zborovskih skupin v Sloveniji in celo Jugoslaviji. Pol ure pred pričetkom koncerta, ki je najavljen za 20.30, pa bodo v preddverju doma odprli raz stavo umetnin tržaškega slikarja Avgusta Černigoja. Ni slučaj, da je zveza za svoj za četek izbrala Ribniški oktet. Zborov sko petje je namreč tudi med Slo venci v zamejstvu najbolj razširjena oblika amaterske kulturne dejavno sti in rekli bi, da v vsakem društvu imajo pevski zbor, če že ne več. Oktet, ki nosi ime po znani pesmi «Rtbniška», ki jo je priredil France Marolt, se bo goriškemu občinstvu predstavil z izborom polifonskih in ljudskih pesmi tudi mednarodnega slovesa. Zbor, ki ga sestavljajo Jože Kores, Rudi Trdan (prva tenorja) Stane Mancini. Janez Peček (druga tenorja), Andrej Štrukelj, Tone Koz- levčar (baritona), France Lesar in Dragiša Ognjanovič (basa), bo na harmoniko spremljal Vital Ahačič. Avgust Černigoj ima letos 85 let. Pred kratkim je pripravil razstavo v Trstu. Od petka dalje bomo njegova dela lahko videli v Gorici. Prepričani smo, da nas bo Avgust Černigoj počastil s svojo prisotnostjo. Ob tej priliki se lahko spomnimo na uspelo razstavo del Avgusta Černigo ja, Vena Pilona in Ivana Čarga, ki je bila letos januarja v Pordenonu. To izredno razstavo, ki so jo v Pordenonu pripravili v sodelovanju z ne katerimi muzeji iz Slovenije, smo ho teli svoj čas videti tudi v Gorici. ZSKD je pripravila že vse potrebno, občina je bila dala na razpolago tudi razstavno dvorano avditorija. Zataknilo pa se je pri visokih stroških (več mi lijonov lir) zavarovanja. Tako nismo videli te razstave, dela treh umetnikov pa so šla nazaj v zasebne in javne zbirke. Černigojeva dela pa bomo spet imeli priliko videti v Kulturnem domu. Od petka dalje. 33 Banca Agricola Coriziac,, 3 Kmečka banka Gorica—t skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorci|a ljudskih bank VAM NE NUDI SAMO DENARJA! GORICA, KORZO VERDI 51, TEL. 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNISKO PODJETJE La Gor/z/ana __________________g_ L_ GORICA - VIA D. D’AOSTA 180 - TEL. 20-787, 20-866 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga faiio Gern«ioi Vandranje 12- mladega Doberdobca Po Indiji, Šri Lanki in Nepalu Boj indijskega ljudstva, da bi si priboril samo-°)nost, je trajal vse do konca druge svetovne vojne, j ° I® Velika Britanija bila prisiljena privoliti, da se ndija osamosvoji. Indijski preporod je bil takorekoč Pn kraiu, neodvisnost je bila le vprašanje časa. Ta-rat pa ni bila Velika Britanija največja ovira, am-Pak hud spor med hindujci1 in Sikhi na eni strani muslimani na drugi. Razdor med hindujsko in ^Bmansko Indijo je postal dokončen v zadnjih de-etletjih pred osamosvojitvijo, spor pa je trajal že . stoletja. V tem primeru je šlo le za senco vere, ■ aJ so hindujci in muslimani iste rase in govorijo lste jezike. Dejansko so se začeli odnosi med hindujci in' uslimani krhati, ko so pričeli vdirati v Indijo iz everozahoda muslimanski osvajalci. Naj kot nazoren rimer navedem le osvajevalske pohode Mahmuda •ifZe okr°g 1000, ko je zrušil na tisoče hin-templjev, dal poklati tisoče hindujcev in se baval kako, da so mu gradili piramide iz never-ntekih lobanj. Britanci so svoja stališča do hindujcev in musli-anov spreminjali. Britanci so muslimanski separa-Zem cete podpirali. Muslimanom so v policiji in v vojski dodelili več kot bi jih proporcionalno zaslužili. Podpirali so ločeno šolstvo, tako so ob islamskih šolah nastajale tudi hindujske in sikhovske. Na železniških postajah so uvedli ločene restavracije za hindujce in muslimane. Tako so postajali spopadi med muslimani in hindujci nekaj vsakdanjega. Muslimani so npr. ob prazniku bakrid, ko je Abraham ponudil svojega sina kot žrtev, zelo radi žrtvovali kravo namesto ovna ali kozla, ki je za hindujce sveta žival. Leta 1906, ko je prišlo do ustanovitve muslimanske zveze, ki je zahtevala ustanovitev samostojne V lem posnetku je sintetizirano nasprotje današnje indijske družbe; v prvi vrsti barake, zadaj razkošni nebotičniki muslimanske države Pakistana, britanska oblast ni črhnila niti besede. Hindujci in muslimani imajo nekoliko drugačne navade in običaje. Hindujci krave častijo, muslimani pa imajo goveje meso v svojem menuju. Če niso vegetarijanci, jedo hindujci svinino. Med muslimani pa je le malo vegetarijancev in imajo svinino za nečisto, podobno kot Židje. Hindujci se klanjajo množici bogov in prebirajo številna sveta besedila. Muslimani se klanjajo enemu in edinemu Alahu, častijo Mohameda kot njegovega edinega preroka in berejo samo koran kot edino pričevanje o Bogu. Hindujci obiskujejo številna romarska mesta, muslimani pa le Meko in Medino. V indijskih mestih živijo muslimani ločeni od hindujcev. Do dokončnega sklepa o ločitvi je prišlo 18. julija 1947. Nastala sta tako dva dominiona, Indija z glavnim mestom Delhi, in Pakistan s prestolnico v Karačiju. Vendar hudih sporov še ni bilo konec. Težko je bilo točno določiti meje med državama; razvnela se je bratomorna vojna z množičnimi pokoli in migracijami, umrlo je nad 200 tisoč ljudi. V ta spor je posredoval sam Mahatma Gandhi, ki je uspešno izglajeval nasprotja. To pa mu je pritegnilo nasprotovanje ekstremnega dela hindujcev. Ekstremist ga je ubil januarja leta 1948. Več kot pet milijonov hindujcev in Sikhov je moralo zapustiti Zahodni Pakistan. Vendar v Vzhodnem Pakistanu (danes Bangladeš), kakšnih 1500 kilometrov vzhodno, še naprej živi kakih deset milijonov hindujcev, budistov in kristjanov v popolnem sožitju s tamkajšnjim večinskim muslimanskim prebivalstvom. Namizni tenis: sinoči v ženski A ligi Krasovke izgubile v Bocnu Zopet odlična Marina Cergol, ki je osvojila tri točke 1. jugoslovanska košarkarska liga Olimpija praznih rok v Izgubila je s Sibenko - Več presenečenj Recoaro Bočen — Kras 5:3 Bevilacqua - Doljak 2:1; Santifaller - Cergol 0:2; Busnardo - Sedmak 2:0; Bevilacqua - Cergol 0:2; Busnardo - Doljak 2:0; Santifaller - Sedmak 2:0; Busnardo - Cergol 0:2; Bevilacqua - Sedmak 2:0. BOČEN — V prvem kafu namiznoteniškega prvenstva v prvi ženski italijanski ligi Krasovim dekletom ni u-spel podvig. Krasovke so namreč sinoči v Bocnu Marina Cergol izgubile proti moštvu Recoara, čeprav je Marina Cergol zopet zaigrala v velikem slogu. Cergolova je namreč z zelo učinkovito in zanesljivo igro osvojila vse tri razpoložljive točke za svoje barve. Premagala je namreč Bevi-lacquovo, Santifaller je vo in Busnardo-vo z enakim izidom 2:0. Žal, pa sta tokrat igrali pod svoji mi sposobnostmi ostali dve Krasovi predstavnici. Sonja Doljak in pred vsem Damjana Sedmak sta preveč čutili odgovornost v tej tekmi in tako nista Krasu priigrali niti ene točke. Sicer pa je bilo srečanje dokaj izenačeno in tudi razburljivo. Z ma’o več sreče bi namreč lahko Sonja Doljak že v prvi tekmi na sporedu pripravila velik podvig (premagala Bevilacquo), tako da bi se ves potek srečanja lahko drugače zasukal. Tega poraza pa ne gre jemati «tra gično*. Prvenstvo je še zelo dolgo, s tem pa tudi priložnost, da se nadok nadi sinočnji poraz. V drugem kolu bodo naše predstavnice igra'.e doma proti ekipi iz Ter-nija. • JUG IZ DUBROVNIKA IN STEFA-NEL RECCO sta se uvrstila v naslednje kolo vaterpolskega pokala prva kov, v genovski skupini sta namreč zasedla 1. oz. 2. mesto. V drugem dnevu je Jug z 20:6 (5:2; 5:1; 4:2; 6:1) premagal danski Esbierg, katerega je z 22:10 (5:2; 6:2, 5:3, 6:3) premagal tudi Stefanel Recco. V prvem kolu jugoslovanskega košarkarskega prvenstva v prvi ligi je ljubljanska Olimpija v Titovem Velenju (igrali so tu zaradi diskvalifikacije igrišča v Ljubljani) izgubila proti Šibenki s štirimi točkami razlike. Šibeničani so bili v glavnem skozi vse srečanje v vodstvu, Ljubljančanom pa je proti koncu tekme uspelo celo povesti za dve točki. V končnih in odločilnih potezah pa so bili gostje prisebnejši in so tako tudi zmagali. Naj omenimo, da so Ljubljančani i-grali brez svojega najboljšega košarkarja Petra Vilfana, ki je izključen. V derbiju kola je Zadar zanesljivo premagal sarajevsko Bosno ob odlični igri Skročeja (30 točk) in Sunare (20). Zelo ugodno pa je presenetil tudi mladi in visoki Vrankovič, ki je ulovil 15 odbitih žog, toliko kot vsa Bos-nina ekipa skupaj. Od ostalih izidov preseneča poraz Cibone v čačku proti Borcu in spodrsljaj Partizana v mestnem derbiju proti moštvu IMT. IZIDI 1. KOLA Olimpija - Šibenka 81:85 Zadar - Bosna 102:90 Borac - Cibona 90:89 Jugoplastika - Rabotnički 89:83 Partizan - IMT Beograd 82:89 C. zvezda Budučnost danes • S PODELITVIJO ZADNJIH naslovov se bodo danes v Rimu zaključile 15. vsedržavne mladinske igre, na katerih je trenutno solidno v vodstvu dežela Veneto, ki je osvojila 13 zlatih, 8 srebrnih in 3 bronaste kolajne. • NA TR,GU NAVONA v Rimu je bilo včeraj ekshibicijsko tekmovanje v skoku s palico, na katerem je zmagal Francoz Serge Leveur (5,20 m) pred Italijanoma Barello (5,00 m) in An-dreinijem (4,80 m). Sinoči v /Pesaru v križar kar s kem prvenstvu C-l lige Zaslužena, toda težka zmaga jadranovcev Naši strli odpor domačega moštva Delfina le v drugem polčasu - Vitez 28 točk Deifino Pesaro — Jadran 81:91 (49:40) DELFINO PESARO: Ricci 7, Angelucci 14, Fabianelli, Bartolini 2, Scrima 10, Minelli 10, Rivalta 2, Fabbri 8, Calcagnini 20, Ducci. JADRAN: Žerjal 4, Kojanec, Starc 9, Vitez 28, Ban 22, Rauber 15, Daneu 4, Gulič 2, Sosič 6, Vremec. SODNIKA: Guerra in Morroni iz Gualda Todina. PM: Jadran 20:28. PON: Calcagnini (38). GLEDALCEV: 150. PESARO — V drugem kolu košarkarskega prvenstva C-l lige je Jadran sinoči v Pesaru po pričakovanju, toda ne brez težav premagal domače moštvo Delfina, ki je letos na-predovao iz C-2 lige. Naši košarkarji pa so strli odpor do mačih košarkarjev le v drugem pol času, potem ko so bili v prvem delu tekme skoraj vedno v zaostanku. Kot v prvem kolu v domačem srečanju proti bolonjskemu CEAM so namreč jadranovci tudi v prvem polčasu v Pesaru v obrambi igrali dokaj medlo, nezbrano, kar so seveda izkoristili domači košarkarji, da so stalno imeli pobudo v svojih rokah in tudi končali prvi polčas v vodstvu z devetimi točkami razlike. V tem delu srečanja so verjetno naši košarkarji tudi podcenjevali nasprotnika. To pa jih je seveda drago stalo. Košarkarji Delfina so se namreč požrtvovalno in samozavestno vrgli v borbo in tudi stalno spravljali v težave jadranovce, ki nikakor niso našli orožja, da bi lahko strli njihov odpor. Boris Vitez je bi’ sicer zelo točen pri metu, kaj pa, ko so naši v obrambi ponavljali enake napake kot teden prej proti Bolonjča-nom. V nadaljevanju so jadranovci le zaigrali bolje. Že v 23. min. so namreč naši dosegli šest zaporednih točk, v 29. min. pa so z delnim izidom 10:0 povedli s petimi točkami razlike. Vse je kazalo, da so naši fantje ujeli pravi tempo igre, ko pa je Deifino, v glavnem po napakah jadranovcev, zopet povedel. Naši pa so se nato vendarle zbrali, zopet dosegli delni izid 10:0 in nato uspeli zmagati ter s tem tudi o-svojiti prvi prvenstveni par točk v tem prvenstvu. Po tekmi je Jadranov trener Andrej Žagar dejal: «čeprav so bili domači košarkarji dokaj nizki, pa so bili vseeno dobri v skoku. Srečanje smo si zagotovili le v drugem polčasu, potem ko sem moral svoje fante med poiča-sorn tudi okregati. V prvem delu sre- čanja so namreč igrali skoraj podcenjevalno. V nadaljevanju pa smo z boljšo obrambo in boljšim skokom le uspeli doseči tako prednost, ki smo jo nato uspeli tudi obdržati do konca srečanja.* «Zmaga pa je nedvomno vlila fantom novega samozaupanja. . .» «Nedvomno je bila ta zmaga več kot dobrodošla, predvsem za razpoloženje v moštvu. Že v nedeljo nas namreč čaka mestni derbi s Servolano.* Naj omenimo, da bo nedeljski derbi Jadran - Servolana ob 17.30 v tržaški športni palači. (K) Sinočnji izidi 2. kola Deifino - Jadran 81:91 Abitare UD - Castelfranco 73:64 CEAM BO - San Bonifacio 78:73 Monkey’s MI - Faraboli 73:69 Caveja Forli - Bo. Ra. Ravenna 94:79 Izključenih kar 5 Jugoslovanov ZORICH — Disciplinska in kontrolna komisija UEFA je že v prvem kolu nogometnih pokalov pokazala trdo roko: izključila je 17 igralcev, od katerih kar pet Jugoslovanov, ter naložila še za 100 tisoč švicarskih frankov raznih glob. IZKLJUČITVE štiri kola: Banko-vič in M. Djurovski (Crvena zvezda, Jug.), McDougall (St. Mirren, škotska); tri kola: Ophof (Ajax, Niz.), Sotirov (Plovdiv, Bolg.), Vlachos (AEK, Gr.); dve koli; Van De Cor-put (Feyenoord, Niz.); eno kolo: Muller (Nantes, Fr.), Erdogan (I-stanbul, Tur.), Beznoska (šparta, ČSSR), Bošnjak (Dinamo Zagreb Jug.), Murca (Guimares, Port.), Fer-nandez (Pariš St. Germain, Fr.), Miloševič (Radnički Niš, Jug.), Ra-falo (Hamrun, Malta), K. H. Foerster (Stuttgart, ZRN), Čop (Hajduk, Jug.). Globe so prejeli: AEK Atene (20 tisoč švicarskih frankov), Girondins Bourdeaux (10 tisoč), Crvena zvezda Beograd (6 tisoč), Atleico Bilbao in Universitatea Craiova (5 tisoč). Nadaljuje se zmagovita pot La Rocce Danes /v prvi italijanski košarkarski ligi SAINT VINCENT — Včerajšnji dvoboj med Ninom La Rocco in Američanom Manningom Gallowayem ni navdušil sicer maloštevilnih gledalcev. Po točkah je v osmih krogih (in ne 10 kot je bilo prvotno javljeno) prepričljivo zmagal La Rocca, ki pa tokrat ni posebno blestel, saj se mu je nasprotnik znal prisebno izmikati in ga tudi zaustavljati, tako da je La Rocca nazadnje postal še nervozen in še manj učinkovit. Vsekakor pa bo srečanje La Rocci koristilo v okviru priprav za naskok na svetovni naslov v vvelter kategoriji, ko se bo 21. januarja pomeril z zmagovalcem dvoboja Don Curry - Starling (slednje srečanje bo 26. novembra v Las Vegasu). Zadnji dnevi pred odločilno dirko formule ena KYALAMI — V Kyalami v Južni Afriki so že začeli prihajati prvi piloti in vozila za sobotno, zadnjo in obenem odločilno tekmo svetovnega avtomobilskega prvenstva v formuli ena. Glavna favorita sta seveda Francoz Prost (renault), ki je zbral 57 točk in pa Brazilec Piquet (brabham), ki ima dve točki manj. Mednju bi se znal preriniti Arnoux (ferrari), ki ima sicer 49 točk, vendar bi se ob ugodnem spletu raznih okoliščin še lahko prebil na vrh. Po včerajšnjih vesteh kaže, da bodo v Kyalamiju morda odločilno vlogo odigrale gume: po devetih mesecih suše je namreč začelo vztrajno deževati in se bojijo, da bo tako vreme trajalo ves teden (v Južni Afriki so namreč na prehodu med spomladjo in poletjem). Ob koncu omenimo, da je Kyalami na 1800 m nadmorske višine in bi morala biti vsaj v začetni fazi dirke in na poskusnih vožnjah vozila turbo v prednosti. Obenem bo to tudi zadnja dirka, med katero bodo dovoljevali tankanje goriva. V središču pozornosti Bic-Simac V današnjem, drugem kolu košarkarske A-l lige bo tržaški Bic sprejel v goste moštvo milanskega Sima-ca. To bo že druga zaporedna izredno težka preizkušnja za tržaške košarkarje, ki so v nedeljo gostovali pri državnem prvaku Bancorome, danes pa bodo gostili Petersonove varovance, ki so tudi letos eni od favoritov za osvojitev državnega naslova. Za De Sistijeve varovance bo danes lepa priložnost, da pokažejo, če A-1 liga BIC TRST - Simac; Honky - SAN BE-NEDETTO; Peroni - Granarolo; In-desit - Simmenthal; Binova - Scavoli-ni; Berloni - Fabel; Jollycolombani -Latini res lahko sodijo med moštva ki se bodo uvrstila v končnico prvenstva. Današnja tekma bo predvsem pomemben test za Američana Dvvighta Jonesa, za katerega je tržaško društvo odštelo lepo vsoto denarja, ta bivši košarkar ameriške NBA lige pa je doslej v prijateljskih tekmah in tudi v prvem prvenstvenem srečanju odpovedal. Pred dokaj težko nalogo pa bo danes tudi goriški San Benedetto, ki bo gostoval pri Honkyju. Goričani A-2 liga Popolare - Rapident; Vicenzi - Car-rera; Mangiacbevi - Bartolini; Ital-cable - Benetton; Riunite - Marr; Parmalat - Gedeco; Lebole - A. Eaglc; Yoga - Rieti. .so v prvi prvenstveni tekmi izgubili doma proti moštvu Star iz Vareseja. Tanjevičev Indesit bo tokrat igral doma proti Simmenthalu iz Brescie. V A-2 ligi bosta v gosteh igrala tudi moštvi, ki uvrščata po enega jugoslovanskega košarkarja. Dalipagičev Gedeco se bo spoprijel s Parmalatom, Benetton iz Tre-visa, za katerega igra Jerkov, pa bo igral v Perugii proti ekipi Italcable. Star — Bancoroma 79:77 (42:30, 71:71) V sinočnji anticipirani tekmi 2. kola A-l lige je Star v Vareseju premagal moštvo Bancorome po enem podaljšku. Mottini (23 točk) in Mentasti (19) sta bila najboljša strelca v domačem moštvu, pri gostih pa Wright (22) in Kea (15). TAKO DANES V 2. KOLU (17.30) V Pred dnevi na povabilo ZSSDI Delegacija KZS pri nas Domači šport Borovi košarkarji premagali Miljčane Bcr Radenska - Časa del Frigo 105:89 (54:50) BOR RADENSKA: Sosič 4, Maver 4, Žerjal 2, Volk 20, Sancin 24, Čok 8, Pisani 11, Zobec 16, Kneipp 16. Borovci so včeraj v okviru priprav nq bližnje košarkarsko promocijsko prvenstvo igrali prijateljsko tekmo proti miljski ekipi Časa del Frigo. V prvem polčasu so borovci dokaj slabo igrali in to se jim je bridko maščevalo predvsem v obrambi, saj sq prejeli kar 50 točk. V nadaljevanju pa so bili le pazljivejši v obrambi, izkoristili so lahko tudi vrsto proti napadov ter zanesljivo zmagali. V Borovih vrstah so bili najboljši Sancin, Volk in Kneipp. (D. O.) • V DRUGEM KOLU italijanskega rokometnega prvenstva je v severni skupini moške A lige tržaški Cividin s 33:22 (16:6) premagal Pall. Rimini System Service. Pred dnevi je prišla iz Ljubljane na obisk k ZSŠDI delegacija košarkarske zveze Slovenije, ki so jo sestavljali predsednik Marko Sok, generalni sekretar Frančišek Bolka, predsednik tekmovalne komisije Simon Oblak in tajnica Tilka Gajšer. To je bil prvi stik med našo osrednjo športno organizacijo in najvišjim košarkarskim forumom Slovenije. Do srečanja pa je prišlo prav na pobudo ZSŠDI. Ugledne goste je najprej pozdravil predsednik ZSŠDI dr. Odo Kalan, ki jim je tudi podal sliko zamejskega športa in še posebno košarke. Kalanova izvajanja sta dopolnila pred stavnik Jadrana Egon Kras in pred stavnik Kontovela Marjan Pertot. Najvažnejši sklep četrtkovega srečanja je ta, da bodo ljubljanski košar- karski delavci dali predlog o sodelovanju med košarkarskimi klubi Slo venije in zamejstva. Pismene predloge bodo naša društva, ki se ukvarjajo s košarko, pregledala, nakar bo v Ljubljani ponovno srečanje, na katerem bodo predstavniki obeh strani podpisali protokol o sodelovanju. Naj omenimo še, da bo verjetno ljubljanska košarkarska delegacija spet pri nas ž,e v nedeljo in si bo ob enem ogledala derbi C-l lige med Jadranom in Servolano. • ZA SVETOVNO NOGOMETNO pr venstvo leta 1986 v Mehiki je FIFA doslej prejela rekordno število 119 prošenj za sodelovanje, in sicer 33 iz E-vrope, 29 iz Afrike, 26 iz Azije, 18 iz Srednje Amerike, 10 iz Južne Amerike in 3 iz Oceanije. Danes NEDELJA, 9. OKTOBRA NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.00 v Križu: Vesna - Pro Fiumi-cello 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Repnu: Kras - Čampi Elisi Prisco; 15.00 v Bazovici: Zarja - Radio Sound; 15.00 na Opčinah: Op. Su-percaffe - Primorje. 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Poggiu: Poggio - Gaja; 15.00 v Doberdobu: Mladost - Begliano; 15.00 v Krminu: Brazzanese - Juven-tina; 15.00 v Do'ini: Breg - S. An-drea. NARAŠČAJNIKI 10.00 v Fossalonu: Fossalon - Sovod-nje; 10.30 v Bazovici: Zarja - S. Luigi FY; 10.00 v Dolini: Breg - Montebello NAJMLAJŠI 11.30 v Dolini: Breg - Campanelle; 12.30 pri Campanellah: Don Bosco -Primorec; 10.30 v Repnu: Kras - Vesna ZAČETNIKI 9.00 v Dolini: Breg - Zaule; 9.00 na Proseku: Primorje - Portuale • ZA DANAŠNJO REGATO za «jesen ski pokal*, ki jo v Tržaškem zalivu prireja italijansko jadralno društvo it Barkovelj - Grljana, se je prijavi’-0 rekordno število 520 jadrnic raznih razredov. Start te najštevilčnejše regate v Evropi bo ob 9.30 NOGOMET L AMATERSKA LIGA S. Giovanni - Costalunga 5:0 2. AMATERSKA LIGA Stock - Libertas 0:0 Fortitudo - Vermegliano 1:0 V 5. kolu 2. italijanske nogometne lige Pri Triestini danes veliko pričakovanje za nastop dvojice De Falco - De Giorgis V drugoliga.škem prvenstvu je danes >ia sporedu 5. kolo. Triestina se bo tokrat pomerila doma s Pistoiesejem, s katerim se je srečala že 4. septembra v okviru italijanskega pokala. V tisti odločilni tekmi je zmagala Tri estina z zadetkoma Braghina in Asca-gnija. To je bila tudi njena zadnja zmaga v tej sezoni. Kako pa bo danes? Ob tem se nam poraja vprašanje, ali bo Pistoiese ista ekipa kot pred mesecem dni. Jasno je, da je bila tedaj forma Triestine kot Pistoiese ja še poprečna, poleg tega pa je zelo vprašljivo, koliko so se tedaj i-gralci Pistoieseja potrudili, saj je znano, da italijanski pokal ni prav verno zrcalo ekip. res zaskrbljujoč. Z zmago pa bi se igralci končno otresli bremena, ki jih teži že od začetka tega prvenstva. Zmaga je za Triestino dosegljiva, še zlasti, če bo zaigral De Falco in kaže, da ni nobene prepreke, da ne bi stopil na igrišče. Tržaški navijači seveda željno pričakujejo, kako se bo obnesla dvojica De Giorgis - De Falco ali na kratko «De - De». Res je, da bo De Falco zaradi dvotedenske odsotnosti zaradi poškodbe verjetno igral pod svojimi sposobnostmi, njegov doprinos pa bi se le moral poznati. Namesto Vailatija, ki je še vedno poškodovan, bo trener Buffoni verjetno poslal na igrišče mladega Piccinina, perspektivnega igralca, ki je pripravil prijetno presenečenje v tem začetku sezone. DANAŠNJI SPORED (15.00) Arezzo - Monza, Cagliari - Empo li, Catanzaro - Pescara, Cavese -Campobasso, Cesena - Perugia, Como - Palermo, Cremonese - Padova, Lecce - Atalanta, Sambenedettese -Varese, Triestina - Pistoiese. • INDONEZIJA IN SAUDSKA ARABIJA sta igrali neodločeno 1:1 v kvalifikacijski tekmi za olimpijski nogometni turnir v okviru azijske cone. S šahovskega turnirja ZSŠDI V organizaciji ZSŠDI je bil v petek v Gregorčičevi dvorani v Trstu prvi sezonski brzopotezni šahovski turnir, ki se ga je udeležilo 12 naših šahistov. Na sliki: posnetek s petkovega turnirja Danes v prvi italijanski nogometni ligi Derbi kola Fiorentina - Udinese V prvenstvu je zatem Pistoiese nadaljeval precej dobro in je s petimi osvojenimi točkami tik ob vrhu lestvice. Na domačem igrišču je toskansko moštvo doseglo dve zmagi, na tujem pa je enkrat izenačilo in enkrat zgubilo. Pistoiese razpolaga s precej dobri mi in izkušenimi igralci. V vratih igra visoki Bistazzoni (lani Sampdoria); branilci so sicer precej v «letih», so Pa zelo izkušeni, saj so dolgo igrali tudi v višji ligi: Parlanti, Bemi, Ten-di- Na sredini sta Manfrin (lani Milan) in De Nadai, ki sta znana po natančnih podajah in ostrini strela od daleč. V napadu igrata Russo in Gar ritano, ki sta več sezon nastopala med Prvoligaši. Edina hiba moštva je ta, da je nekoliko počasno in je zato v velikih težavah z ekipami, ki predvajajo hitro igro. Za Triestino je srečanje velikega Pomena, saj bi v primeru tudi delnega spodrsljaja njen položaj postal Derbi današnjega, petega kola v prvi italijanski nogometni ligi bo v Firencah, kjer bo domača Fiorentina sprejela v goste videmskega prvoligaša. Za nastop Udiitesejevega asa Žica vlada v Firencah izredno zanimanje in stadion bo gotovo nabito poln. Sicer pa to srečanje ne bo pomembno le za «spektakel», ki naj bi ga prikazal brazilski as. Tekma bo še kako pomembna tudi glede položaja, ki ga obe ekipi zasedata na lestvici. Fiorentina je po nedeljskem podvigu v Genovi proti Sampdorii osvojila svojo že šesto prvenstveno točko in je tik pod vrhom prvenstvene lestvice. Udinese, ki je sodil med glavne favorite za sam vrh, pa se je doslej moral zadovoljiti s točko manj. Vi demčani so sicer najavili, da bodo odpotovali v Firence z resnim namenom, da bi osvojili obe točki. Resnici na ljubo pa menimo, da bi se verjetno zadovoljili tudi z delitvijo točk. Poleg srečanja v Firencah pa bo danes na sporedu še nekaj zelo zanimivih tekem. Vodilni Juventus bo sprejel v goste moštvo Milana, ki je doslej dvakrat zmagalo, obakrat na domačem igrišču. V gosteh pa so Milančani poka zali dokaj nezrelo igro. Juventus naj bi torej bil favorit. Tudi Roma je v domači tekmi proti Genoi favorit, kar velja tudi za Ve- rono, ki bo sprejela v goste Trifunovičev Ascoli. Čeprav bo danes na sporedu le 5. kolo, pa bo le-to že «dramatično» za milansko moštvo Interja in predvsem za njegovega trenerja Radiceja. Inter, ki je zadnji na lestvici le z eno osvojeno točko, bo sprejel v goste moštvo Napolija. V primeru poraza ali neodločenega izida se bo verjetno Radiče kot prvi letošnji trener A lige »poslovil* od svojih varovancev. DANAŠNJI SPORED Avellino Torino; Catania - Piša; Fiorentina - Udinese; Inter - Napoli; Juventus Milan; Roma - Genoa; Sampdoria - Lazio; Verona - Ascoli. I KRATKE VESTI I • V ITALIJANSKI DRŽAVNI nogometni reprezentanci «under 21», ki se bo v sredo v Slatini pomerila z Romunijo, bosta tudi Battistini in Monelli. Celotni seznam je naslednji: Bonetti (Roma), Bonini, Vignola in Caricoča (Juventus), Cervone (Avellino), Eva-ni, Icardi in Battistini (Milan), Ferri (Inter), Galderisi (Verona), Galia, Mancini in Renica (Sampdoria), Mau-ro (Udinese), Monelli (Fiorentina), Rampulla (Cesena), Righetti (Roma), Pialli (Cremonese). • «ETOILE DES ESPOIRS«. Irski kolesar Stephen Roche je osvojil mednarodno kolesarsko dirko «Etoile des Espoirs*. Tudi letos pestro zastavljen program V organizaciji GO ŠZ Bor 29. t. m. mednarodno tekmovanje v športni ritmični gimnastiki Številni odseki ŠK Kras so v tem času s svojim delovanjem že zajadrali v novo športno sezono, drugi pa skrbno snujejo svoje programe, da bi bilo tudi letošnje delovanje razvejano in čim uspešnejše. V novo sezono je stopil tudi odsek £a otroško telovadbo ŠK Kras, saj bodo že v tem tednu telovadnico o-snovne šole v Saležu in občinsko telovadnico v Repnu razživili nasmejani in navihani obrazi najmlajših in Pa že izkušenih telovadcev. Skupina ■Palčkov, ki obiskujejo prvi letnik o-troškega vrtca, bo prvič stopila v telovadnico Pri ŠK Kras so vpeljali vadbo že Pfed šestimi leti. Pridobljene izkuš nje narekujejo, da je treba s takim načinom vadenja vztrajati, saj današnji ritem življenja predstavlja o-troku veliko oviro pri zadostitvi njegove naravne potrebe po gibanju. Del- 4 KD Slovan in vaščani iz Padrič iskreno čestitajo TANJI KALC ob velikem uspehu na vsedržavnem atletskem tekmovanju ladinskih iger v Rimu. 4------------------------------- Ob velikem uspehu na mladinskih igrah v Rimu iskreno čestitajo TANJI KALC Jana in Andraž no lahko zadosti tem potrebam redna vadba v telovadnici, kjer se lahko otrok sprosti, nateka, razgiba, naigra in podobno. Vse to pa opravlja v družbi vrstnikov, kar nedvomno pripomore k njegovi socializaciji in vsestranskemu razvoju. Naj na koncu še navedemo nekaj točk programa, ki si ga je odsek zadal za tekočo sezono. Že v nedeljo, 16. t.m., bo jesenski pohod v naravo za otroke, ki obiskujejo vrtec in o- snovno šolo. Decembra se bomo podali na gostovanje k pobratenemu društvu TVD Partizan Moste - Ljubljana na tradicionalni obisk k Dedku Mrazu. Med sezono bo sledilo še pustno rajanje, ki ga kot običajno odsek prireja skupaj s KD Rdeča zvezda iz Saleža in KD Kraški dom iz Velikega Repna, enodnevni izlet v naravo, športni dan in medšolsko tekmovanje v igri «med dvema ognjema* za «4. kraški pokal». (N. Š.) Pri ŠZ Bor je gimnastični odsek najmlajši med vsemi, saj so ga ustanovili šele pred tremi leti. Doslej je pripravil že nekaj nastopov, ki so po trdili, da se odsek dobro razvija. Pred letom dni pa je nastal še oddelek za športno ritmično gimnastiko, t.j. za novo zvrst, ki se v svetu vedno bolj uveljavlja in v njej prednjačijo zlasti vzhodnoevropske telovadke. Čeprav se mlade borovke udejstvujejo v športni ritmični gimnastiki šele leto dni, pa so zabeležile zelo lep napredek, zlasti če upoštevamo, da so vadbeni pogoji, v katerih delujejo, vse prej kot zadovoljivi. Ta zvrst namreč terja velik vadbeni prostor, katerega je v Borovem športnem centru bolj malo, glede na to, da je treba razpoložljive telovadnice deliti z ostalimi odseki (ki pa, seveda, tudi ne krijejo vseh svojih prostorskih potreb) . Da bi preveril napredek svojih telovadk, je gimnastični odsek Bora sklenil prirediti v soboto, 29. t.m., mednarodno tekmovanje v športni rit mični gimnastiki za «Modri kij», ki bo obenem tudi’ena doslej najpomembnejših tovrstnih prireditev ne le v Trstu, ampak v deželi sploh. Prireditelji so povabili društva iz Italije in Jugoslavije, od katerih so nekatera že poslala svoje prijave, na podlagi katerih lahko sklepamo, da bomo videli res kakovostno športno ritmično gimnastiko, saj bo nastopilo tudi več odličnih tekmovalk mednarodnega razreda. Priprave na turnir so v polnem teku, tekmovanje samo pa ne bo le pa ša za oči občinstva, ampak tudi pomemben test organizacijskih sposobnosti odbornikov GO ŠZ Bor v tej novi dejavnosti. (P.) Primorčevi nogometaši zopet jurišajo na 2. AL Nogometaši trebenskega Primorca (na sliki), ki igrajo v 3. amaterski ligi, so tudi letos v borbi za napredovanje v višjo kategorijo 8 dni POLN PENZION PALMA DE MALLORCA Z LETALOM IZ TRSTA VSE VKLJUČENO v hotelih z 2.in 3. zvezdicami 24. OKTOBRA Lit 348.000 31. OKTOBRA Lit 248.000 + vpisnina UFEICIO CENTRALE VIAGGI — CIT Trg Unita dltalia 6 — Telefon 62621 TRST M* ATENE Z LETALOM IZ BENETK POLN PENZION - VSE VKLJUČENO v hotelu 2. višje 21. - 25.10. Lit 450.000 25. - 29.10. Lit 430.000 29.10. - 2.11. Lit 480.000 + vpisnina UFFICIO CENTRALE VIAGGI — CIT Unita dltalia 6 — Telefon 62621 TRST obvestila Športna šola Trst potrjuje umike vadbe za otroški vrtec, ki bo ob ponedeljkih in četrtkih od 16. do 17. ure. Nespremenjen je tudi urnik vadbe za starše in otroke stare od 2 do 4 let. Vadili bodo ob ponedeljkih in četrtkih od 16. do 17. nre. Vadba bo na stadionu 1. maj, Vrdelska cesta 7, tel. 51377. Jadralni klub Čupa vabi člane in prijatelje na društveni večer, ki bo v soboto, 15. t.m., ob 20. uri v hotelu Sistiana v Sesljanu. ŠK Kras obvešča, da je tečaj otroške telovadbe v telovadnici OŠ v Saležu v naslednjih dneh: torek od 16.15 do 17.15 (III. razred); sreda od 16.15 do 17.15 (V. razred); četrtek od 16.15 do 17.00 (vr- tec); petek od 16.00 do 17.00 (I. in II. razred). V občinski telovadnici v Repnu pa je umik naslednji: torek od 15.30 do 16.15 (vrtec); sreda od 15.00 do 16.00 (osnovna šola). ZSŠDI obvešča, da bo danes, 9. oktobra, v Lipici tečaj za nogometne inštruktorje v organizaciji ZTKO Sežana in sicer od 8. do 12. ure. Za vse informacije se lahko zainteresirani trenerji obrnejo na urad ZSŠDI v Trstu, tel. 767304. ŠZ Bor - minibasket sporoča urnike treningov za igralce letnika 1972 in mlajše: ponedeljek (licej), sreda in petek (1. maj) od 15. do 16.30. Igralci se lahko vpišejo neposredno na trenigu ali v tajništvu društva. ŠZ Bor - odbojkarski odsek sporoča dokončni umik minivoileya za igralec in igralke letnika 1972 in mlajše: ponedeljek od 17. do 18.15; sreda od 16. do 17.30. Vpis neposredno na treningih. SK Devin sporoča, da je začasno ukinjena pred-smučarska telovadba na občinskem športnem igrišču v Nabrežini. ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 10. oktobra, ob 20.15 na sedežu združenja, v Ul. sv. Frančiška 20, seja košarkarske komisije. Športna šola - Sv. Ivan telovadba za osnovnošolske otroke je ob torkih in petkih in sicer: od 15. do 16. ure za prvi in drugi razred, za višje razrede pa od 16. do 17. ure. Naročnina: Mesečna 9 000 lir - celoletna 108 000 lir. - V SFRJ številka 10.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v Širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naro čajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L. .J ZTT [fj-rjll Član italijanske m tiska ^ ^ Trst If 1131] časopisnih založnikov FIEG 9. oktobra 1983 Pred začetkom abonmajske sezone GM Ciklus predavanj v Cankarjevem domu Nekaj misli in ugotovitev o glasbeni kulturi pri nas Svojo dolgoletno tradicijo posredovanja kvalitetnih koncertnih priredi tev ljubiteljem glasbene umetnosti, nadaljuje Glasbena matica tudi v novi sezoni. Če poleg devetih koncertov v Trstu pridružimo še šest abonmajskih koncertov v Gorici, nekaj izvenabonmajskih koncertov pa še ciklus glas benih prireditev ((Mladi mladim», predstavlja tovrstno delovanje Glasbene matice tehten in nepogrešljiv doprinos slovenskemu kulturnemu dogajanju v zamejstvu. Koncerti osrednje slovenske glasbene ustanove so danes že ustaljena glasbena srečanja, postali so resnična kulturna potreba. Če navežemo te ugotovitve z mislimi, ki so bile izrečene na tiskovni konferenci, ki jb je Glasbena matica organizirala pretekli ponedeljek za predstavitev letošnje koncertne sezone, se soočamo tudi z nekaterimi tehtnimi ugotovitvami, ki so pomembne za njeno koncertno delovanje. Predvsem bi bilo potrebno razviti sistematično akcijo za pritegnitev večjega števila mla dine med abonente. Sicer se je že doslej oblikoval lep krog mladih ljudi, tudi italijanskih someščanov, ki radi prisluhnejo koncertom v Kulturnem do mu, vendar smo pogrešali mladino, posebno ono iz slovenskih višjih srednjih šol, ki je sicer prisotna pri drugih slovenskih kulturnih prireditvah. Vodstva slovenskih šol niso v tej smeri napravila dovolj, čeprav je ravnateljstvo Glasbene matice ponovno opozorilo na to. Ker je glasbena kultura povsem odsotna v višjih srednjih šolah, se s to umetnostjo seznanijo le posamezniki, če izvzamemo dijake šole GM. Smatramo, da bi bila dolžnost vodstev šol, da o tem razmislijo, saj je na dlani, da je danes še kako potrebno mla dega človeka pobliže seznaniti z lepimi umetnostmi, kar utegne v dokajšnji meri ublažiti negativne pojave današnje grobe potrošniške stvarnosti. V tej smeri opravlja nalogo neprecenljive važnosti šola Glasbene ma tiče, ki zajema v tržaški, goriški in videmski pokrajini med svoje dijake zelo veliko število mladine — 725. kar je na tiskovni konferenci poudaril ravnatelj Grgič. Šola, ki je pomembna v narodnostnem pogledu, vzgaja mladi rod, ki se oblikuje v bodoče nosilce slovenske zamejske kulture. Pri koncertih, ki so se prejšnji mesec zvrstili v okviru prireditev uGlasbeni september» smo bili priča razveseljivemu pojavu zelo številne prisotnosti mladih. To je zelo dobro znamenje, seveda pa je potrebno vložiti nekaj truda in s primemo propagando približati glasbo mladim ljudem. Važen pomen ima pri tem oseben, prijateljski stik. Da bi približali tako mladim kakor širšemu krogu poslušalcev priložnost za podoživljanje dobre a vselej kvalitetne glasbe, je Glasbena matica sestavila tak program, ki naj v večji meri upraviči njeno poslanstvo. Glavna smernica je umetniški vidik, vendar se Glasbena matica ni povsem izognila potrebam časa, ki včasih nujno posežejo v njeno organizacijo dela. O programu koncertne sezone je že bil govor, posamezni koncerti pa bodo pobliže predstavljeni, zato bi danes opozorili še na nekatere značilnosti. Z zadovoljstvom ugotavljamo — kar je bilo zaznavno že v zadnjih kon certnih sezonah — da so v repertoarju močno prisotni tukajšnji glasbeni u stvarjalci in poustvarjalci. Tudi letos se bosta v okviru abonmajskih koncertov predstavila na odru Kulturnega dama dva bivša diplomanta šole Glasbene matice. Violinist Čr tomir šiškovič, ki se je oblikoval v šoli prof. Oskarja Kjudra in diplomiral s prof. Veronekom ter klarinetist Silvio Pibrovec iz šole prof. Manuellija. Prvi bo imel ob spremljavi pianista Janeza Šetinca samostojen recital, drugi pa bo solist v «Liričnem koncertu» Pavleta Merkuja ob spremljavi simfo ničnega orkestra RTV Ljubljana. Tudi Nora Jankovič, danes ne samo v ožji domovini uveljavljena od lična operna in koncertna pevka, ki bo na drugem abonmajskem koncertu predstavila vrsto samospevov in opernih arij, je bila nekoč «matičarka». Isto velja tudi za Janka Bana, umetniškega vodjo Tržaškega okteta, ki bo s programom primorskih in še posebej tržaških avtorjev zaključil 12. aprila letošnjo koncertno abonmajsko sezono Glasbene matice. Upali bi se trditi, da se že bogato vrača trud, ki ga je Glasbena matica vlagala in ga še vlaga v vzgojo glasbenih kadrov ter da je bila naloga, ki si jo je pred desetletji zadala, da poleg glasbenih amaterjev vzgaja tudi strokovno izvežban mladi rod, povsem pravilna. Vrsta odličnih solistov, Mladinski pevski zbor, Tržaški oktet so že kar pomembne postavke lastne koncertne politike Glasbene matice, ki je bila v preteklosti v največji meri navezana na glasbene umetnike iz matične domovine. Razumljivo je, da bodo ti še nadalje močno prisotni. Tako tudi v letošnji k/mcertni sezo ni: pianistka Dubravka Tomšič, Camerata Slovenica klavirski kvintet, ki bo odprl 28. oktobra koncertno sezono. Pevski zbor Consortium musieum z dirigentom Mirkom Cudermanom, simfonični orkester RTV Ljubljana z dirigentom Antonom Nanutom in Slovenski trobilni kvintet z organistom Hu bertom Bergantom. Naj ob tej priložnosti ponovim že večkrat izraženo željo po lastnem instrumentalnem komornem ansamblu, ki je pred leti v svojstvu orkestra Glasbene matke bistveno pomagal graditi našo poustvarjalno glasbeno kul turo. lzgledi za dober potek letošnje koncertne sezone obetajo dobro, tudi če upoštevamo, da koncerti Glasbene matke uživajo priznanje glasbenih strokovnjakov tako slovenskih kakor italijanskih. GOJMIR DEMŠAR Vloga in pomen umetnosti danes LJUBLJANA — Marksistični center CK Zveze komunistov Slovenije s so delovanjem Cankarjevega doma pričenja oktobra novo, dolgoročno akcijo predavanj s skupnim naslovom «U-metnost ob koncu tisočletja*. Namen in vlogo predavanj bodo organizatorji podrobneje predstavili na tiskovni konferenci, ki bo v sredo, 12. okto bra, ob 12. uri v Stekleni dvorani Cankarjevega doma. Sekcija za kulturo Marksističnega centra CK ZKS in Cankarjev dom, kjer bodo predavanja, sta pripravila niz predavanj, zato da bi se v krogu strokovne javnosti seznanili in spoprijeli z vprašanji, ki vznemirjajo raziskovalce sodobne umetnosti. Organizatorji so pobudo takole utemeljili: «Kriza v tridesetih letih našega stoletja je v Evropi rodila dva nasilna načina reševanja družbene stiske: fa šizem in stalinizem. Njuna uveljavitev je ob vsem drugem pomenila tu di tragični konec velikega umetniškega avantgardnega vala prve polovice stoletja. Zmaga nad fašizmom je o-mogočila povojno uveljavljanje «druž be blagostanja* in presnovo stalinizma v «realni socializem*, ki sta z večjim uspehom kot njuni povsem re- presivni predhodniki uspela speljati umetniške tokove v pomirjenje in izolacijo, ali pa v množično zabavo. Družbena kriza, ki označuje današnji čas, je kriza vseh omenjenih totalitarnih rešitev družbenih protislovij. Razpoke in zapognjeni robniki vnašajo nove razsežnosti v prej navidez enodimenzionalno družbo. In če je prvi val odpora obstoječemu stanju porodil nekakšno obnovo a'vant-gardnih umetniških programov v šestdesetih letih, se v sedanjem času po javlja vsaj na prvi pogled vzvratni razvoj, ki ga označujejo pojmi «nove-ga ekspresionizma*, «nove podobe*, «nove figuralike* in podobni. Boj za avtonomni in družbeno kritični položaj umetnosti, ki je doživel nasilen zaključek pred desetletji, postaja ponovno zanimiv. Ali se v bojih sedanjosti pojavljajo protislovja preteklosti le kot neprimerne preobleke? Ali se tokovi umetnosti ob koncu tisočletja iztekajo v konec tisočletne umetnosti? Ali je leto 1984 še vedno aktualno? Kakšno je danes razmerje med množicami in umetnostjo, med umetnostjo in industrijsko zabavo?* O vseh teh vprašanjih bo govor na predavanjih, ki se bodo pod istim na; slovom nadaljevala tudi v naslednji sezoni. RAZPORED PREDAVANJ 17. oktobra 1983 Janez Vrečko: Podbevšek in zgodovinska avantgarda 7. novembra 1983 Andrej Medved: Na poti k novemu slikarstvu 5. decembra 1983 Slavoj Žižek: Punk kot družbeni fenomen 6. februarja 1984 Aleš Erjavec: Estetika in ideologija - Kafka 5. marca 1984 Igor Koršič: Fenomenologija filma 2. aprila 1984 Janez Koželj: Politični plakat 7. maja 1984 Janez Strehovec: Estetika tretjega rajha ■ Vsa predavanja bodo ob 17.00. V Kosovelovi knjižnici v Sežani Zanimiva razstava o dolomitski izjavi V sredo, 5. oktobra so imeli v sežanski knjižnici, kot že večkrat ob podobnih večerih premalo prostora in premalo stolov, da bi lahko dostojno sprejeli vse, ki so pri šli v knjižnico. Knjižnica je ob 40 letnici dolomitske izjave pripravila razstavo najpomembnejših dokumentov, ki govorijo o razmerah narodnoosvobodilne borbe na Sloven skem v začetnem obdobju NOB in dokumente, iz katerih je moč razbrati okoliščine, ki so narekovale dolomitsko izjavo. , , , Ker mnogi ne poznajo vsebine tega pomembnega dokumenta, ki je bil sestavljen po dogovoru predstavnikov vseh treh osnovnih skupin OF in je velikega pomena za enotnost in nadaljnji razvoj NOB na Slovenskem, so organizatorji razstave poskrbeli za več fotokopij dola mitske izjave, ki si jo obiskovalci knjižnice v teh dneh lahko preberejo. Na razstavi so tudi fotokopije glasila OSVOBODILNA FRONTA, v katerem so bili objavljeni pomembni proglasi, na ogled so tudi naslovnice glasil vseh treh skupin OF in sicer: Delo (partijsko glasilo), Slovenska revolucija (glasilo krščanskih socialistov), Sokol (glasilo revolucionarnih sokolov). Znano je, da je iz tega obdobja, to je druga polovica leta 1942 in začetek 1943, ki je značilno za dolomitsko izjavo ohranjenega malo arhivskega gradiva, zato je knjižnica poskrbela za fotokopije najpomembnejših prispevkov več ali manj pomembnih zgodovinskih osebnosti, ki so o tem poglavju naše zgodovine pisali. Tako si je na razstavi moč prebrati: govor Petra Kalana (Kidriča), ki ga je imel na partijski konferenci na Cinku ju lija 1942, prispevek Toneta Fajfarja z naslovom Dolomiti, zborovanje na Pugledu, prispevek dr. Marjana Breclja, Problemi koalicije v osvobodilni fronti Franca Škerla. Razstava se tematsko zaključuje z zborovanjem na Pugledu, kjer je bila izjava soglasno sprejeta. Znano je, da je zborovanje na Pugledu trajalo tri dni in so govorili predstavniki vseh skupin OF, a žal noben refe-at ni ohranjen. Pač pa je ohranjen uvodni govor, ki ga je imel Josip Vidmar kot predsednik izvršnega odbora OF in tega si je mogoče tudi na razstavi prebrati. Razstavo pisanih dokumentov dopolnjuje tudi nekaj slikovitega gradiva iz Dolomitov in s Pugleda, na posebnem panoju pa so fotografije podpisnikov izjave. Folkloristi SKD Tabor gostovali v Preddvoru V nedeljo, 2. oktobra, se je folklorna skupina SKD Tabor z Opčin, ki jo vodi Stojan Petaros in na harmoniko spremlja Aleksander Ipavec, odzvala vabilu osnovne šole «Matija Valjavec» iz Preddvora pri Kranju, da sodeluje na krajevnem prazniku, ki so ga letos posvetili 40 letnici ustanovitve prvega narodnoosvobodilnega odbora na levem bregu Save. Prve stike s preddvorsko šolo je društvo Tabor navezalo maja letos, ko je povabilo njihovo folklorno skupino na «Tabor mladih». Naj tu omenimo, da je osnovna šola «M. Valjavec» s svojimi prizadevnimi šolniki glavna gonilna sila vsega kulturnega dogajanja v kraju samem in v bližnji okolici. Znana pa je predvsem po uspeš nem vzpostavljanju in vzdrževanju stikov s koroškimi in porabskimi Slovenci. Avgusta je namreč že deseto leto zapored priredila folklorno kolonijo pod požrtvovalnim vodstvom Stanka Udirja, katere se poleg domačih otrok udeleži tudi deset parov iz zamejstva. Od tod želja po prijateljskih stikih tudi s tržaškimi Slovenci. Osnovnošolci so tudi izvajali večji del kulturnega sporeda proslave, ki se je vršila v Mačah, na skednju pred domačijo, kjer je pred 40 leti prišlo do ustanovitve NOO. In kakor takrat, je tudi tokrat sprejemala povabljence Fendetova mama, zgarana in sključena ženica, s kruhom in kozarčkom žganja. Med kulturnim programom je bilo slovesno podeljevanje priznanj in plaket. Pred nastopom folklorne skupine Tabor, ki je izvajala Učko kolo in splet partizanskih kol, je predsednica društva pozdravila prisotne ter spregovorila nekaj priložnostnih besed. Prisrčni in domači proslavi je prisostvovalo večje število naših ljudi, saj sta v Preddvor dopotovala 2 avtobusa izletnikov. Po uradnem delu gostovanja so si izletniki ogledali vzorno urejeni in turistično zelo atraktivni Preddvor, ki leži pod Storžičem in je znan kot izhodiščna točka za številne zanimive izlete. Izlet se je' nadaljeval z ogledom Krope in muzeja talcev v Begunjah. Kljub temu da so bili posebno mladi globoko pretreseni od grozot, ki so jih videli v muzeju, se je ob povratku v avtobusih ponovno vzpostavilo veselo vzdušje, ki je spremljalo izletnike vse do doma■ Jack London: MdlikaneC (15.) riše: Radiša Miloševič