Arhivi 30 (2007) št. 2, str. 13-24_______________Članki in razprave
13
Članki in razprave
1.01 Izvirni znanstveni članek                                                               UDK 353:316.323.5(497.4)"14/15"
Prejeto: 18. 10. 2007
"Ena pojhtena najha Landtschafft... tih treh Jtanou, od
prelatou, gojpojkiga Jtanu inu od shlahtnikou."
Poimenovanja (kranjske) stanovske korporacije
v 15. in 16. stoletju
ANDREJ NARED
univ. dipl. zgod., višji svetovalec — arhivist
Arhiv Republike Slovenije, Zvezdarska 1, SI-1127 Ljubljana
e-pošta: andrej.nared@gov.si
IZVLEČEK
Avtor razčlenjuje različne izraze, s katerimi so v 15. in 16. stoletju označevali deželne stanove. Obravnava pojavni kontekst in pomene izrazov (gemeine) landschaft, landmann/ leute, adi, partei, stand/stende, dinamiko vsebinskega širjenja posameznih pojmov in na nekaj mestih korigira preohlapno historično terminologijo. Analiza se koncentrira na Kranjsko in njene stanove, vendar paradi sorodnih pravnozgodovinskih okoliščin in jezikovne primerljivosti upošteva tudi vire drugih habsburških dednih derjl, z}ati Štajerske in Koroške.
KLJUČNE BESEDE: dez[elni stanovi, dezjlani, plemstvo, Kranjska
ABSTRACT
'ENA POlHTENA NA\HA LANDTSCHAFFT... TIH TREH JTANOU, OD PRELATOU,
go\po\kiga Itanuinu OD SHLAHTNIKOU." TERMINOLOGY USED TO DENOTE THE (CARNIOLAN) PROVINCIAL ESTATES
IN THE 15th AND 16th CENTURIES
The author analyses various terms used to denote provincial estates in the 15lh and 16lh centuries. Textual context in which these terms appear is discussed, as is the meaning of terms such as (gemeine) landschaft, landmann I leute, aid, partei, stand/ stende. The author explains that certain terms were used to denote estates of various range at various times in the past and he occasionally corrects historical terminology that in some instances tends to be too loose. Although the analysis is primarily centered on Carniola and its estates, it does take into consideration the sources of other Habsburg hereditary lands as well, Syria and Carinthia in particular, mostly due to their similarities in judicial-historical circumstances and language comparability.
KEY WORDS:provincial estates, provincial nobility, nobles, Carniola
14
Članki in raz
prave
ARHIVI 30 (2007), št. 2
Andrej Nared: "lina pojhtena najha Landtschafft... tih treh Jtanou, od prelatou, gojpojkiga jtanu inu od shlahtnikou.", str. 13-24
Leta 1582 je Andrej Recelj (Re%l), farmoster na Raki, prevedel nemški izvirnik štajerskega vinogor-skega prava (Gorskih bukev oz. Gornih Bvqvi) iz leta 1543 in je uvodno formulacijo ain ersame unser landschafl ... der dreier stand von prelaten, herrnstand und vom adi sloveni! tako, kot navajamo v naslovu prispevka.1 Beseda landschaft (Recelj je — pomenljivo — sploh ni prevedel) je bila le eden izmed izrazov, s katerimi so v 15. in 16. stoletju označevali korpo-racijo, ki jo poznamo predvsem z imenom deželni stanovi. Ker so se stanovi ali vsaj njihov del v omenjenem obdobju skrivali za številnimi izrazi, ki jih najdemo tako v virih kot v historični terminologiji, in ker je njihov pomen (obseg) velikokrat narobe interpretiran, želimo v kratkem prispevku posredovati nekaj novih in morda bolj dokončnih spoznanj. Poudarek bo na kranjskih stanovih in času do konca vlade (notranje)avstrijskega nadvojvode in rimsko-nemškega cesarja Maksimilijana I. (1493-1519).
V prvi četrtini 16. stoletja, ko so kranjski deželni stanovi dobili svojo bolj ali manj dokončno strukturo in so v polni meri funkcionirali, se v pooblastilih komisarjem, instrukcijah, odškodninskih pismih in drugih stanovom namenjenih deželno-knežjih dokumentih ponuja pester nabor izrazov, s katerimi se je knez obračal na kranjsko stanovsko korporacijo. Navadno neimenovani, pod splošno kratico "n." (nomen) skriti posamezniki, so bili knezu prečastiti (erwirdig), častivredni (ersam), duhovski (geistlich), pobožni (andechtig), plemeniti (ed/), dragi (lieb) in avesti (getrew) pripadniki naših deželnih stanov naše kneževine Kranjske (unser landtschafft ... unsers fursten-thumbs Crain)?- Takih in podobnih titul je iz prvih desetletij 16. stoletja še precej; navajamo le nekatere najznačilnejše, pri tem pa moramo opomniti, da prav vse niso nastale v knežji pisarni, ampak tudi na kakem kranjskem gradu.3 Poleg navedenih pridevkov najdemo še hochwirdig (—erwirdig), blagorodni (wolgeborn), hrabri ali srčni (gestrenng), preudarni (fur-
1      Prim.: ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, I-41r, fol. 40ss; Dolenc, Metod: Gorske bukve, 73ss.
2     ARS, AS 1063, Zbirka listin, št. 1077, 1509, junij 5., Störungen. Pol stoletja prej je cesar P'riderik lil. še var-čeval z besedami. Kredencial iz julija 1457, domnevno najstarejši ohranjeni kranjski stanovski spis, je bil namenjen le utisern lieben getrenm der lanndschafft in Krain (ARS, AS 2, DSK I, šk. 848, ovoj Landesfreiheiten, št. 7).
3      Glej npr.: AS 2, DSK I, šk. 848, ovoj Landesfreiheiten, št. 17, 19, 23; šk. 408 (fase. 281), 219s; šk. 314 (fase. 211), št. 11, 20, 29, 48, 52; Verbič, Marija: Defyltiosporski spisi I, 4, št. 3; 8s, št. 9; lis, št. 12; 19, št. 18; 27ss, št. 25, 27; 52s, št. 42; 58, št. 49; 66, št. 54; 76, št. 61; 80s, št. 63; lllss, št. 90, 92; 145, št. 113; Verbič, Marija: De^elno^borski spisi II, 208, št. 157;216s,št 166; 221s, št. 171.
sichtig), modri (weys), stanovitni oziroma neuklonljivi (vesst), dobrohotni (gunstig). Namesto izraza landschaß oziroma poleg njega srečamo tudi sten(n)denA Lep primer gostobesednega naslova je iz pisma Jurija Ecka, ki se poleti 1520 ni mogel udeležiti deželnega zbora in se je zato opravičil den hochwirdigen, erwirdigen, wollgebornen, edin, gestrengen, vestn, ersamen, fursichtigen undweisn n. denen vonprellätn, herrn, rittern und khnechtn ainer ersamen gemäinen landtschafft in Crain, meinen genadigen undgenstigen, lieben herrn undfreundten^ Čakata nas natančnejša analiza in opredelitev pojmov (ge-mainer) landschaft, landleute, adi, part ei in stand/'s tende n, še prej pa spomnimo, da so kranjski deželni stanovi in zbori v svoji izoblikovani fazi odgovarjali štiri-kurijskemu sistemu - wir die prelattn, hern, titterschafi und stet gemainer landschaft des furstentumbs Crain, der Windischnmarch, Mettling, Isterrich und Karst (1518).6 Prvo klop so zasedali prelati, drugo gospodje, tretjo vitezi in oprode ter četrto deželnoknežja mesta. V praksi je zaradi maloštevilnosti gospodov plemiški stan dolgo sedel na skupni klopi.7
4     ARS, AS 2, DSK I, šk. 848, št. 15 (alien stenditi unserr Landschaft unsers furstentumbs Crain), št. 25 (allen stennden gemainlich unnserer lanndtschafft utmserspurstentbumb Crain); šk. 314 (fase. 211), št. 9 (gemeinen stennden utmsers furstentumbs Crain), št. 36 (allen stennden sament unnd sonnderlkb unnsers furstentbumbs Crain), št. 41 (allen stennden gemainklicb unserer latindscbaft unnsers furstentbumbs Crayn); podobno še št. 44, 63, 91, 102; Verbič, Marija: De^elno^borski spisi I, 7s, št. 9 (den dreyen stende» unserer landschaft); 12ss, št. 13; 76, št. 61; 113ss, št. 92ss; Verbič, Marija: De^elno^borski spisi II, 208, št. 157.
5     AS 2, DSK I, šk. 408 (fase. 281), 94; glej tudi šk. 314 (fase. 211), št. 52,79.
6      Verbič, Marija: De^elno^borski spisi II, 229, št. 177.
7     Habsburške dežele so po strukturi deželnih stanov v osnovi pripadale trikurijskemu tipu, ki se je delil še naprej. Vzhodni del - Avstrija nad Anižo in pod njo, Štajerska, Koroška in Kranjska - je poznal v okviru plemstva precej samostojen stan gospodov, zahodni del - Salzburška, Tirolska, Vorarlberška in precej časa Goriška - pa tega ni poznal. V Avstriji, od srede 15. stoletja dokončno razdeljeni na spodnjo in zgornjo, se je stan (deželskih) gospodov tudi v organizacijskem smislu jasno razlikoval od viteškega stanu. Govorimo o klasičnem štirikurijskem sistemu: 1. prelati, 2. (deželski) gospodje, 3. vitezi in plemeniti oprode, 4. deželnoknežja mesta in trgi. Gospodje so se od nižjega plemstva v pravnem in socialnem smislu jasno razlikovali tudi na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, vendar so v teh treh deželah zaradi maloštevilnosti skupaj z vitezi in plemenitimi oprodami dolgo tvorili skupno plemiško kurijo (klop). Notranjeavstrijske dežele so torej spadale v štirikurijski, ali bolje, vmesni tip. Imele so ločena stanova (kuriji) gospodov in vitezov, vendar so ti na deželnem zboru iz praktičnih razlogov sedeli na skupni plemiški klopi. Prim.: Hintze, Otto: Typologie, 229ss; Hassinger, Herbert: Die Landstände, 995s; Mitterauer, Michael: Ständegliederung, 118s, 138, 147s, 158, 199s; Vilfan, Sergij; Struktura stanov, 176; Vilfan, Sergij: Pravna ureditev, 34; Vilfan, Sergij, Ustavna ureditev, 229.
ARHIVI 30 (2007), št 2
Članki in raz
pravt
15
Andrej Nared: "Ena pojhtena najha Landtschafft... tih treh Jtanou, od prelatou, gojpojkiga jtanu inu od shlahtnikou.", str. 13-24
Landschaft
Za izhodišče lahko pogledamo v slovarje sred-njevisoke oziroma starejše nemščine. Za besedo landschaft/ lantschaffi med drugimi najdemo te pomene:9 pokrajina, krajina, provinca, regija, teritorij, okoliš, dežela in končno tudi prebivalci dežele oziroma teritorija,10 zastopniki teritorija ali dežele, skupnost odličnikov, skupnost deželskih gospodov, skupnost stanov neke dežele. Zanimajo nas seveda predvsem historični pomeni besede "landschaft", ki je najpogostejši izraz za deželnostanovsko korporacijo.
Poskus razlage pojma "landschaft" nas vodi v močvirje nejasnosti, saj ga v 15. stoletju srečamo v številnih kontekstih, pri tem pa pogosto ne moremo zanesljivo reči, kaj ta termin v konkretnem primeru obsega, Lantschaft lahko kot skupnost (avstrijskih) gospodov, vitezov in oprod razumemo že v listini, s katero je vojvoda Viljem januarja 1406 potrdil pravice plemstva, združenega v zvezi spenca z zvezdo (he'fftel mit stern)}1 Podoben pomen besede landschaft dokazujeta proti husitom in Turkom naperjeni oborožitveni red za Štajersko, Koroško in Kranjsko iz leta 142312 ter tri leta mlajši deželni vojaški sklic Albrehta V. za Avstrijo.13 Da gre v prvi vrsti za plemstvo oziroma samo zanj, potrjujejo še nekateri primeri.14 Posebej zanimiva je formulacija iz Ernestove potrditve koroškega plemiškega privilegija leta 1414, ki je bila namenjena unser dyenstherrn, ritter, kriecht und dieganc% landschaft.^ V skoraj enaki dikciji se je potem ponovila v neizstavljeni in izstavljeni kranjski zlati buli iz let 1444 in 1460 ter še ob koncu stoletja.16
8     Beseda je pisana v kurzivi, če je dobesedno povzeta rz dokumenta oziroma predloge; če gre za splošno obliko v tujem jeziku, je beseda v narekovajih.
9     Lexer, Mathias: Mittelhochdeutsches Handwörterbuch; Müller, Wilhelm - Zarncke, Friedrich: Mittelhochdeutsches Wörterbuch, Bd. 1, 936; Deutsches Wörterbuch von Jacob Grimm und Wilhelm Grimm, Bd. 12, 131ss.
10    Prim. Wiessner, Hermann: Monumenta historica IX, 60, št. 210.
11    Schwind, Ernst von - Dopsch, Alphons: Ausgewählte Urkunden, 296, št. 157.
12    Seuffert, Burkhard - Kogler, Gottfriede: Landtags akte n I, 58, št. 12.
13    Schwind, Ernst von - Dopsch, Alphons: Ausgewählte Urkunden, 323ss, št. 173. Zdi se, da so bili v Avstriji v tem okviru mišljeni tudi že prelati.
14   Wiessner, Hermann: Monumenta historica XI, 82ss, št. 203; Chmel, Joseph: Materialien II, 267.
!•> Wiessner, Hermann: Monumenta historica X, 381, št. 1151. Pod ganiT/ landschaft bi še najlaže videli drugo ime za poprej jasno razčlenjeno plemiško korporacijo, ki ji je bila listina namenjena, ter njene posesti.
16   ARS, AS 920, osebni fond Leveč Vladimir, fase. 4; AS
Po drugi strani nam dokumenti, ki se dotikajo (tudi) kranjskih deželnih stanov, nedvomno dokazujejo, da je "landschaft" od štiridesetih let 15. stoletja pogosto vključeval tudi prelate.17 Nekaj je primerov, v katerih ostaja pomen izraza "landschaft" nejasen in bi lahko zajemal samo plemstvo ali pa kar vse štiri stanove.18 Zdi se, da je za zadnjo razlago v določeni meri povedna sintagmagemaine landschafl.v) Zelo določni so redki izrazi tipa (gemaine) landschaft aus/ von den vier stennden ali vier stennden der lanndschaft, ki so bili v sedemdesetih in osemdesetih letih 15. stoletja v uporabi v obeh Avstrijah ter v prednje-avstrijskih deželah.20 Koroški kronist Jakob Unrest je v "landschaft" največkrat vključil vse stanove,21 lahko je izpustil mesta in trge22 ter tudi prelate,23 poznal pa je še druge pomene.24
1063, Zbirka listin, št. 691, 1460, november 25., Dunaj; št. 907, 1494, januar 10., Dunaj; Wiessner, Hermann: Monumenta historica XI, 275, št. 692; Nared, Andrej: Privilegij, 20ss.
17    Seuffert, Burkhard - Kogler, Gottfriede: Landtagsakten I, 79s, št. 26; 88, št. 34; 116, št. 50; Krones, Lranz: Vorarbeiten (1865), 104.
18   ARS, AS 1063, Zbirka listin, št. 4544, 1452, marec 19., Dunaj; Seuffert, Burkhard - Kogler, Gottfriede: Land-tagsakten II, 48, št. 112; 120, št. 146; Krones, Lranz: Vorarbeiten (1865), 82, 95.
19    StLA, Allgemeine Urkundenreihe, Nr. 6670, 1458, maj 16.; Nr. 9948, 1499, november 21., Gradec (prepis); Schwind, Lrnst von - Dopsch, Alphons: Ausgewählte Urkunden, 401, št. 210; 410s, št. 221; Seuffert, Burkhard - Kogler, Gottfriede: LandtagsaAten II, 20, št. 89; 49, št. 113; 57, št. 118; 60s, št. 119s; 143, št. 162; 160s, št. 175s; 167; Wiessner, Hermann: Monumenta historica XI, 168, št. 422; 219ss, št. 550a; 229, št. 570s; Mlinaric, Jože: Gradivo VII, št. 110; Krones, kränz: Nachträge, 98; Krones, Lranz: Quellenmässige Beiträge, 35; Chmel, Joseph: Actenstücke und Briefe 3, 381; Chmel, Joseph: Materialien 1/2, 357; II, 144s, 343ss, 358s. Neprepričljivo je izvajanje Konrada Moltkeja, ki ob sklicevanju na enega od obrobnih in nejasnih pomenov besede "gemein" pri Grimmu trdi, da "gemein" v povezavi z "landschaft" ne pomeni "skupen, ves, vsezajemajoč", kot so običajne razlage v slovarjih srednjevisoke nemščine, temveč "zbran". "Gemeine landschaft" so torej po njegovem zbrani stanovi in ne vsi stanovi oziroma kurije. Moltke, Konrad von: Siegmund von Dietrichstein, 93. Tezo, da so z "gemeine landschaft" mišljeni vsi štirje stanovi, zagovarjajo mdr.: Werunsky, Emil: Österreichische Reichs- und Rechtsgeschichte, 177; Meli, Anton: Grundriß, 124; Carsten, L'rancis L.: Princes and Parliaments, 353.
20    Chmel, Joseph: Actenstücke und Briefe 2, 551s; 3, 316; Chmel, Joseph: Materialien II, 343, 346; Schwind, Lrnst von - Dopsch, Alphons: Ausgewählte Urkunden, 417, št. 225.
21    Unrest, Jakob: Österreichische Chronik, 107 (mit der lanndt-schafff, preleten, lanndtlewten und von Steffen), 132, 138s.
22    Prav tarn, 231.
23    Prav tam, 143.
24    Prav tam, 27, 52, 149, 172. V vseh štirih primerih gre verjetno za stanovsko vojsko.
16
Članki in raz
prave
ARHIVI 30 (2007), št. 2
Andrej Nared: "lina pojhtena najha Landtschafft... tih treh Jtanou, od prelatou, gojpojkiga jtanu inu od shlahtnikou.", str. 13-24
Čeprav je danes običajni pomen (prevod) besede "landschaft" pokrajina oziroma krajina, ne drži Schubertova trditev, da se je ta pomen ustalil šele v poznem 18. stoletju.25 Njen "nepolitični" pomen poznajo slovarji srednjeveške nemščine (prim op. 9), prav tako je denimo Valvasor "landschaft" razumel tudi kot pokrajino.26
Pojma "landschaft" nikakor ne smemo enačiti z deželo kot pravno-teritorialno enoto. Ze privilegij o izboljšanju kranjskega grba iz leta 1463 je v tem smislu nedvoumen. Friderik III. je takrat za zasluge poimensko naštetih kranjskih plemičev die gnad getan und unserr gemainen lanndtschafft in Krain die map-pen und klainat desselben unsers furstentumbs ... gepessert ... da% sy die obberurtten unser lanndtschafft unsers furstentumbs Krain die obberurt wappen mit irer pessrung an irrung und hindernuss beruflich nutzenprauchen lassen ...21 Lanndtschafft je bil v tem primeru le tisti del dežele, ki so ga predstavljali, se pravi posedovali našteti plemiči in njihovi neimenovani kolegi. Otto Brunner je razliko natančno definiral. "Landschaft" v nobenem primeru ne pomeni dežele v običajnem smislu. K deželi namreč sodi tudi neposredna de-želnoknežja oblastna sfera, to so njegovo komorno premoženje, njegova zemljiška gospostva. Enoznačen pa tudi ni pojem tiste "landschaft", ki jo srečujemo na deželnih zborih. V ožjem smislu lahko ta pomeni samo plemiška stanova, torej gospode ter viteze in oprode, ki so kot korporacija nastopali pri dednih poklonitvah in na ograjnem sodišču. V tem primeru so prelati in mesta del komornega premoženja ter ne sodijo v "landschaft", temveč "landesherrschaft". Razširitev pojma "landschaft" na prelate in mesta — oboji so del komornega premoženja v širšem smislu — je rezultat procesa oblikovanja deželnostanovske korporacije oziroma vključitve v stanovsko sfero, v kateri pa se niti prelati niti mesta nikoli niso povsem znebili etikete komornosti.28 Na takem razumevanju sloni znamenita in za premalo pozornega bralca sporna Brun-nerjeva trditev, da stanovi ne "predstavljajo" dežele, temveč dežela "so".29 Formulacija je korektna: "Indem sich Landesherr und Landleute miteinander verhandelnd gegenübertreten, wird die Land-
25    Schubert, lirnst: Fürstliche Herrschaft, 42; Schubert, Ernst: Der rätselhafte Begriff, 15.
26    Prim. Valvasor, Johann W.: Die Ehre XII, 98; XV, 316, 329. Kadar je z "landschaft" označeval kranjsko stanovsko korporacijo, ji je kronist navadno pritaknil pridevnik "löblich" (hvalevreden).
2? ARS, AS 1063, Zbirka listin, št. 716, 1463, januar 12., Dunajsko Novo mesto.
28   Brunner, Otto: Land und Herrschaft, 239.
29    Prav tam, 423.
schaft zum Land. Das Wort erhält damit einen neuen, engeren Sinn; es bezeichnet das Land, soweit es nicht zur engeren Herrschafts Sphäre, zum 'Kammergut' des Landesherrn gehört."30 V igri sta torej dve deželi. V ožjem smislu gre za deželno-stanovsko sfero, za "landschaft", ki skupaj z deželnim knezom, njegovim komornim premoženjem (v ožjem smislu) in njegovo "od Boga zaupano" oblastjo sestavljata pravno-teritorialno enoto — poz-nosrednjeveško deželo (državo) v širšem, vsakdanjem smislu. Kdor ni vključen v "landschaft", lahko pravno gledano pripada trem skupinam: lahko je podložnik člana stanov oziroma pripadnik skupine, ki ima deželnostanovski položaj; lahko je "gost", ki pravno ne sodi v deželo, a je v času bivanja v njej pod njeno zaščito; lahko spada neposredno pod deželnega gospoda, v njegovo komorno premoženje.31
Sergij Vilfan je povzel ločevanje med pojmoma "land" in "landschaft" ter pojasnil, da so med de-želnoknežje komorno premoženje na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek spadali deželska sodišča, rudniki, deželnoknežja mesta in trgi, judje, mitnice in nabitek (Aufschlag) ter cerkvene osebe pod deželnoknežjim odvetništvom. Na Kranjskem so po izumrtju celjskih grofov njihova gospostva dedovali Habsburžani, zato je bil velik del dežele odtegnjen stanovski sferi in ga je knez upravljal kot komorno premoženje. Res pa je, da so ta gospostva kot uradniki in zakupniki upravljali tudi kranjski plemiči, ki so imeli s tem položaj tako v "landschaft" kot na komornem premoženju. Vilfan je ob tem zagovarjal ožji obseg pomena "landschaft", brez prelatov in deželnoknežjih mest; "landschaft" naj bi bili le plemstvo in njegovo premoženje z gospostvi vred.32 Tako striktno omejevanje, ki povsem izloča mestno kurijo in le pogojno vključuje prelate, ne ustreza dikciji virov oziroma velja le za zgodnejšo fazo razvoja deželnostanovske korporacije, ki se je na Kranjskem končala sredi 15. stoletja. Nedvomno pa velja, da so bili prelati in mesta kot komorno premoženje v širšem smislu v primerjavi s plemstvom drugorazredni element deželnih stanov.
Na podlagi najstarejših kranjskih deželnozbor-skih spisov, ki dokumentirajo že oblikovano stanovsko korporacijo, lahko sklenemo, da so v pojem "(gemeine) landschaft" v večini primerov bolj ali manj nesporno vključeni vsi štirje stanovi.33
30    Prav tam, 437 s.
31    Prav tam, 413.
32    Vilfan, Sergij: Država in dežela, 51s.
33    Glej npr.: ARS, AS 2, DSK I, šk. 315 (fase. 211), št. 41, 44,
ARHIVI 30 (2007), št 2__________________________Članki in razprave____________________________________________17
Andrej Nared: "Una pojhtena najha Landtschafft... tih treh Jtanou, od prelatou, gojpojkiga jtanu inu od shlahtnikou.", str. 13-24
To lahko trdimo tudi glede na titule tistih dokumentov, ki ne vključujejo pojma "landschaft", pa imajo dejansko istega naslovnika (den von prelaten, adi, ritterschafft vnnd stettenjß4 To velja ne glede na to, ali je spis nastal v deželnoknežji ali stanovski pisarni. Le redki dokumenti s preloma 15. v 16. stoletje dovolj jasno ločijo landschaft in stettn.^ Kot je razvidno iz mandata cesarja Maksimilijana I. kranjskim velikašem iz leta 1514, pomeni "landschaft" člane deželnih stanov skupaj z njihovimi posestmi in dohodki.36
Strnimo. Pomena besede "landschaft" v historičnem kontekstu velikokrat ni mogoče natančno definirati. Težava je med drugim v tem, da so viri za večino 15. stoletja dokaj redki. Obsega lahko samo deželno plemstvo (gospode, viteze in plemenite oprode) — taka interpretacija je upravičena zlasti za začetno fazo razvoja deželnostanovske korporacije (nekako do sredine 15. stoletja) — za poznejši čas ustreza v glavnem le, če so bili dokumenti namenjeni izrecno plemstvu (npr. v potrditvah starejših privilegijev). Od štiridesetih let 15. stoletja se v "landschaft" vključuje prelate, par desetletij pozneje še deželnoknežja mesta. Širitev pojma je povezana z oblikovanjem strukture deželnih stanov, se pravi s pojavljanjem prelatov in mest na deželnih in meddeželnih zborih. Okoli leta 1500, ko so bili stanovi že dodobra izoblikovani, je kranjska "(gemeine) landschaft" v splošnem zajemala vse štiri stanove. Razmeroma redke dokumentirane izjeme,   ki   ločujejo   "landschaft"   od   deželnosta-
63, 91; šk. 848, št. 15; Verbič, Marija: Def(elnor(borski spisi I, 5ss, št. 4-8, 10 (gemaim landtschaft aller stende unsers fursten-tumbs Crain); 12ss, št. 13; 21, št. 21; 28ss, št. 26-30; 41ss, št. 34, 38s; 52s, št 42; 55, št 46; 58ss, št 50; 64ss, št 53, 55; 72ss, št. 59; 81ss, št. 64s; 90ss, št. 72s; 105s, št. 83; 109ss, št. 88, 90 (von prélatin, adi, ritterschafi und stettn gemainer unser landschaft); 116, št. 94; 121, št. 97; 149ss, št. 117, 119; 163s, št. 125; Verbič, Marija: Desçelnoiçborski spisi II, 181ss, št. 135, 137; 189ss, št. 140-142 (wir die prelaten, beren, ritterschafi und stett gemainer landschaft des furstentumbs Crain), 143; 208, št. 157; 225, št. 174; 229, št. 177; Chmel, Joseph: Urkunden, 2.
34    ARS, AS 2, DSK I, šk. 314 (fase. 211), št. 52.
35   ARS, AS 2, DSK I, šk. 312 (fase. 209), sn. 13; Verbič, Marija: Desçelnoiçborski spisi I, 7s, št. 9; 98ss, št 80 (ainer landschaft in Crain auch den von stettn und märktn; kljub temu v istem dokumentu piše tudi, das ain ersame landschaft ?(uuer-steen geystlich und der adi mit den stettn und märktn); Verbič, Marija: De^elnosçborski spisi II, 171ss, št 130; 212s, št. 160; Krones, Lranz: Vorarbeiten (1865), 1, 104; prim, tudi Zeibig, Hartmann Josef: Der Ausschuss-Landtag, 221.
36   ARS, AS 2, DSK I, šk. 848, št 24 (Nachdem wir ye ^t^eiten stewr auff unser lanndtschafft unnsers furstenthumbs Crain geschlagen haben ...). Poznamo tudi zgodnejše dokaze takega pojmovanja: Seuffert, Burkhard - Kogler, Gottfriede: Landtagsakfen II, 35, št. 101; 252s, št. 237s; Unrest, Jakob: Osterreichische Chronik, 188.
novskih mest, lahko sicer opozarjajo na poseben status četrtega stanu, najbrž pa so največkrat le plod pisarjeve nedoslednosti ali vsebinsko nepomembne trenutne odločitve. Vilfan je v eni svojih zadnjih razprav predlagal, da bi "landschaft" slove-nili z "deželstvo",37 a se nam glede na vse povedano vendarle zdi najprimernejši izraz preprosto "deželni stanovi". Ob tem je treba upoštevati, da je obseg tega pojma časovno in še kako drugače pogojen, ter da nikakor ne obsega samo posameznikov, ki sestavljajo stanovsko korporacijo, temveč tudi njihovo oblastno sfero — posesti in premoženje.
Deželani (Landleute)
V besedi "landleute" (edn. "landmann") se sicer res skrivajo kmetje, podeželani in prebivalci dežele nasploh,38 vendar gre v našem primeru za žlaht-nejši pomen, za deželane. Izraz desehelani naj bi za kranjske deželne stanove v pridigi v Kranju leta 1555 prvi uporabil ljubljanski škof Urban Textor, a ti tega niso razumeli v žlahtnem pomenu, temveč kot žalitev in so se na deželnem zboru v Ljubljani škofu pritožili.39 Glede na okoliščine Textorjeve "žaljivke" smemo domnevati, da je bila namenjena predvsem plemiškemu delu stanov, v katerem je reformacija najbolj zaživela. V naslednjih vrsticah bomo skušali ugotoviti, kako je bilo s pomenom in obsegom tega pojma pred razmahom reformacijskega gibanja.
Prvi in osnovni pomen besede deželani (landleute, landleut(h), lanntlewt, landlewte, lat. comprovinciales) je deželno plemstvo. To je lepo vidno z najstarejših seznamov, ki so nastali ob pregledih deželnih plemiških vojska v letih 1421—22,40 iz starejših vojaš-
37    Vilfan, Sergij: Država in dežela, 51. Žal ni šala, da v regestih in literaturi sem ter tja najdemo tudi prevoda dežela in pokrajina. Tako modrost so na primer zagrešili prevajalci razstavnega kataloga "Ali jih lahko še rešimo? Kon-servacija in restavracija pisne dediščine", ki so v članku Petra Wiesfleckerja "landschaftlich" striktno slovenili s "pokrajinski". "Teile des landschaftlichen Archivs" so postali "deli arhivskega gradiva pokrajine" oz. "del pokrajinskega fonda", "landschaftliche Urkunden" in "landschaftliche Diplome" pa pokrajinske listine oz. diplome. Prim.: Sind sie noch %u retten?, 57s, 61; Ali jih lahko še rešimo?, 65s, 69. V resnici gre za štajerski stanovski arhiv (arhivski fond štajerskih deželnih stanov), za stanovske listine in diplome.
38    Deutsches Wörterbuch von Jacob Grimm und Wilhelm Grimm, Bd. 12, 125; Lexer, Matthias: Mittelhochdeutsches Handwörterbuch, geslo lantliut.
39    Odsevi reformacijskega gibanja, 25, št. 8; 73s, št. 3.
40    HHStA, Österreichische Akten, Krain, K. 1, Lasz. 1, fol. 1-2;  StLA, Meillerakten, XIV-a,  Nr.   3,  5;  Pirchegger,
18______________________________________________Članki in razprave________________________ARHIVI 30 (2007), št. 2
Andrej Nared: "lina pojhtena najha Landtschafft... tih treh Jtanou, od prelatou, gojpojkiga jtanu inu od shlahtnikou.", str. 13-24
kih in deželnozborskih spisov41 ter drugih virov.42
Deželani so dobili znotraj heterogenega plemiškega stanu precej zgodaj tudi ožji pomen, namreč vitezi in plemeniti hlapci (oprode).43 Tako pojmovanje je bilo ob koncu srednjega veka precej neprepoznavno. Od 16. stoletja naprej je lahko zveza heiren und landküth — na primer v stanovskih seznamih — pomenila vse štiri stanove ali le oba plemiška,44 pri Valvasorju pa spet najdemo tudi ožji pomen, ki vključuje samo nižje plemstvo (viteško klop).«
Od začetka štiridesetih let 15. stoletja so začeli med deželane sporadično uvrščati prelate.46 Sinhro-nost vključevanja prelatov v pojma "landleute" in
Hans: Geschichte der Steiermark II, 532; Nared, Andrej: Seznami, 316ss.
41    Seuffert, Burkhard - Kogler, Gottfriede: Landtagsakten I, 37, št. 1 (nekoliko nejasno); 65, št. 15; 72, št. 22; 89, št. 34 (prelatten und landlewt); Mlinaric, Jože: Gradivo VII, št. 6; Krones, Lranz: Vorarbeiten (1865), 82, št. 115/13; Krones, Lranz: Vorarbeiten (1869), 71, št. 19a; Seuffert, Burkhard -Kogler, Gottfriede: Landtagsakten II, 27, št. 94; 29, št. 95; 82, št. 127; 155, št. 170; Verbič, Marija: Destelnosçborski spisi I, 143s, št. 111; 160, št. 123 (oba dokumenta se nanašata na zasedanje dvorne veče v času kmečkega upora leta 1515); Verbič, Marija: De^elno^borski spisi II, 209, št. 158.
42    ZLMK, CKSL, 1416, junij 20., Bozen; 1438, februar 1., Dunajsko Novo mesto; 1438, februar 3., Dunajsko Novo mesto; Komatar, bran: Das Schloßarchiv, 213, št. 374; 225, št. 400; Mlinaric, Jože: Gradivo VII, št. 14; ARS, AS 2, DSK I, šk. 848, št. 11; AS 1063, Zbirka listin, št. 682, 1460, maj 29., Dunajsko Novo mesto; št. 5753, 1482, januar 7., Ljubljana; št. 913, 1494, januar 17., Dunaj; Wiessner, Hermann: Monumenta historica XI, 5s, št. 15; 82ss, št. 203; 201, št. 500; Birk, Lrnst: Urkunden-Auszüge, 184s, št. 13; Unrest, Jakob: Osterreichische Chronik, 11, 16, 22, 34, 37, 107,131,136,152.
43    Krones, Lranz: Urkunden, 53, št. 156 (dienstherrn und land-tlewt, 1339); Wiessner, Hermann: Monumenta historica X, 325, št. 1026 (von herren, rittern, knechten und landleWten, 1396); Chmel, Joseph: Materialien II, 267 (die prelaten, die lantherren vnd lantlewt, 1462); Unrest, Jakob: Osterreichische Chronik, 67; Krones, Lranz: Vorarbeiten (1865), 97, št. 137/35 (herren und lanndtlewt, 1470); prim, še: Werunsky, Emil: Osterreichische Reichs- und Rechtsgeschichte, 27'4; Meli, Anton: Grundriß, llOss; Vilfan, Sergij: Država in dežela, 51.
44   Glej Nared, Andrej: Seznami, 323ss in tam navedene sezname.
45    Valvasor, Johann W.: Die Ehre IX, 97. Valvasor je pomen Izraza Landleuten zelo jasno razložil. V njegovem času so bili "deželani" na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem vsi štirje deželni stanovi ali člani deželnega zbora. V ožjem smislu je šlo samo za tretji, viteški stan. Prim, tudi Vilfan, Sergij: Pravna ureditev, 34.
46    StLA, Hs. 11/14, fol. 126v; HHStA, Hs. B 43, fol. 96r; ÖNB, Hs. 8065, fol. 95r; Seuffert, Burkhard - Kogler, Gottfriede: Landtagsakten I, 80, št. 26; 87, št. 33; 116s, št. 50. V Avstriji se je to zgodilo že desetletje ali dve prej -prim. Schwind, Lrnst von - Dopsch, Alphons: Ausgewählte Urkunden, 323, št. 117.
"landschaft" seveda ni naključna. Prav tako ni nenavadno, da se pojma pojavljata drug ob drugem. Večina ohranjenih virov notranjeavstrijskega prostora tako kot deželane v drugi polovici 15. stoletja poleg plemstva označuje tudi prelate. To ponavadi ni eksplicitno zapisano, je pa mogoče dokaj zanesljivo razbrati iz konteksta.47 Ta lahko daje zdaj bolj zdaj manj odločno vedeti, da ima "landleute" pravzaprav enak pomen kot "landschaft" — da vključuje poleg plemstva in prelatov tudi deželnoknežja mesta oziroma njihove predstavnike.48 Zapisov, ki bi eksplicitno in res nedvoumno zajemali deželnoknežja mesta (in trge), pa je razmeroma malo.49
Obseg pojma deželani se je torej ob koncu srednjega veka spreminjal, v glavnem širil. V 13. stoletju je obsegal samo grofe, svobodne gospode in ministeriale, ki so se potem skoncentrirali v stanu (de-želskih) gospodov. Tem se je pridružilo nižje plemstvo, vitezi in oprode, ki so skupaj z gospodi sestavljali deželno plemstvo, tj. deželane v osnovnem pomenu besede. Ustalitev institucije deželnih zborov in  oblikovanje  t.  i.   stanovsko-monarhičnega
47    Seuffert, Burkhard - Kogler, Gottfriede: Landtagsakten II, 9, št. 80; 22, št. 90; 36, št. 102; 40s, št. 105; 47, št. 110; 55, št. 117; 58ss, št. 119s; 137, št. 159; 152s, št. 166s; 203s, št. 201; 223, št. 213; Chmel, Joseph: Materialien II, 184s; Mlinaric, Jože: Gradivo VII, št. 107, 108; CKSL, 1462, julij 4., Maribor; Unrest, Jakob: Österreichische Chronik, 30; Verbič, Marija: Destelnosçborski spisi I, 45, št. 37; 66, št. 53; Böhmer, J. L: Regesta ImperiiXIV, 3/2, 704, št. 13367.
48    Seuffert, Burkhard - Kogler, Gottfriede: Landtagsakten II, 63s, št. 121 (prepis pisma štajerskih landlewten koroškim iz oktobra 1462 je podpisan z unspreleten, grafen, herren, rittern und knechten, auch die von steten in dem lande Steir); 142 (dy landlewt der dreyr land von allen stenden Steyr, Keniaten und Krain); 150s, št. 166; 187ss, št. 195s; Schwind, Lrnst von -Dopsch, Alphons: Ausgewählte Urkunden, 399ss, št. 210; Krones, Lranz: Vorarbeiten (1865), 95, št. 133/31; CKSL, 1485, julij 17.; Chmel, Joseph: Actenstücke und Briefe 2, 524s, št. CLX; 632s, št. CDLXIV; Chmel, Joseph: Actenstücke und Briefe 3, 380ss, 393ss; Mlinaric, Jože: Gradivo X, št. 49, 51; StLA, Laa. A., Antiquum, III, K 165, H. 539, leto 1494; ARS, AS 2, DSK I, šk. 314 (fase. 211), št. 36; Verbič, Marija: Defyltiosporski spisi I, 39s, št. 32; 81, št. 63; 188, št. 138; 221, št. 170s (mešajo se izrazi gemaine landtschaft, land-tleuten in stenden, očitno v pomenu vseh štirih stanov); Böhmer, J. L'.: Regesta Imperii XIV, 3/2, 681, št. 13260; Unrest, Jakob: Osterreichische Chronik, 24, 133, 159; Brunner, Otto: Land und Herrschaft, 238s.
49    Chmel, Joseph: Materialien, 1/2, 368 (landtleuten der vier partheyen des lanndts Osterreich); Chmel, Joseph: Materialien, II, 343 (die lanndtleut von der vier stennden); Chmel, Joseph: Regesta chronologico-diplomatica, CLIX, št. 125; Chmel, Joseph: Actenstücke und Briefe 2, 549, št. CCXLVIll (lanndlewten aus den vier stennden); Verbič, Marija: Desçelnosçborski spisi I, 4, št. 3 (kralj Maksimilijan je julija 1501 ljubljanskega sodnika in mestni svet pozval, naj pošljeta svoje zastopnike na deželni zbor, kjer bodo zborovali mitsambt andern unsern landtlewten); Verbič, Marija: Desçelnosçborski spisi II, 221s, št. 170s.
ARHIVI 30 (2007), št 2
Članki in raz
pravt
19
Andrej Nared: "Kna pojhtena najha Landtschafft... tih treh Jtanou, od prelatou, gojpojkiga jtanu inu od shlahtnikou.", str. 13-24
dualizma sta tekom 15. stoletja med deželane spravila še prelate in celo mesta, pri tem pa so oboji obdržali komorni karakter.50 Opazimo lahko, da je širjenje pojmov "landschaft" in "landleute" sočasno, da se izraza pojavljata drug ob drugem, pa tudi, da so bila deželnoknežja mesta oziroma njihovi predstavniki med deželane uvrščena redkeje ali vsaj manj eksplicitno kot prelati. Do srede 15. stoletja je bil kranjski deželan v glavnem plemič gosposkega ali viteškega stanu. Odtlej je bil to (enako kot štajerski ali koroški) tudi kranjski prélat. Mesta so v okvir deže-lanov prišla še kako desetletje pozneje, a mnogo manj prepričljivo kot prelati. To je prvi izmed razlogov za to, da za deželnoknežja mesta ne uporabljamo izraza deželani. Drugi razlog je v tem, da so mesta v deželnem zboru zastopali delegirani predstavniki avtonomne mestne skupnosti in da ti niso bili t. i. virilisti, ki so se zbora udeleževali in aigenpersonell kot prelati in plemstvo.51 Tretji razlog je hkrati bistvo razlikovanja sicer v marsičem prekrivajočih se pojmov "landschaft" in "landleute": "landleute" so (samo) skupnost posameznikov plemiškega in pre-latskega stanu, "landschaft" pa obsega tudi njihovo oblastno sfero — gospostva in premoženje.
Deželani so v osnovnem pomenu vse deželno plemstvo, v razširjenem pomenu se k njim prištevajo prelati (in izjemoma deželnoknežja mesta), v ožjem pa gre le za viteze in plemenite oprode. Vilfan je bil glede teh vprašanj precej splošen in je v resnici sprejemal le osnovni in ožji pomen obravnavanega izraza. Ze pri prelatih je bil preveč previden, sicer redkih dokazov za prištevanje pripadnikov mestne kurije med deželane pa sploh ni poznal. Netočno je tudi enačil deželane z izrazom "landschaft".S2
"Plemiči" (die vom adi)
Razmeroma redko omenjena skupina "plemiči" je imela v okviru deželnostanovske korporacije več pomenov. Opazimo jo šele v virih iz šestdesetih let 15. stoletja53 in v večini primerov je nedvoumno
50   Brunner, Otto: Land und Herrschaft, 394, 435; Werunsky, Emil: Österreichische Reichs- und Rechtsgeschichte, 27'4; Meli, Anton: Grundriß, 135; Pirchegger, Hans: Geschichte der Steiermark II, 202.
51    Deželnoknežji razpis kranjskega deželnega zbora iz leta 1512 je zahteval, da se zbora v Ljubljani udeležijo die von
prelaten und adi all in aigen personen und ir die von stetten und
merkten durch die euren mit volmechtigem gwalt (Verbič, Marija:
De%elno?(porski spisi I, 80, št. 63). "   Vilfan, Sergij: Država in dežela, 51. 53   pj-yj nam znani primer v Otorepec, Božo: Gradivo III, št.
68, leto 1461.
zajemala vse deželno plemstvo. Sklici deželnih zborov in drugi deželnozborski spisi so se obračali na prelaten, den vom adi vnd steten vseh treh notranje-avstrijskih dežel ali samo katere od njih.54 Sklepi velikovškega meddeželnega zbora iz leta 1470 so adel podrobno razčlenili na grofe, barone, gospode, viteze in edlleuteß5 Na prelomu 15. v 16. stoletje srečamo na Kranjskem formulacijo, ki plemstvo deli na adi in ritterschaß (v zapisanem vrstnem redu); tako lahko domnevamo, da so bili v takih primerih z adi mišljeni maloštevilni kranjski gospodje.56 V 16. stoletju je bil poleg tega izpričan še en pomen, in sicer gre za plemiče najnižjega ranga, za katere je bil prej uveljavljen izraz "knechte". To je mogoče razbrati iz posameznih kranjskih deželnozborskih spisov,57 pa tudi s stanovskih seznamov, ki imajo poleg prelatov, gospodov in mest rubriko BJtter-schafft und Ad(e)lßs Izraz je imel končno lahko tudi enak pomen kot deželani v ožjem pomenu besede — nižje plemstvo, vitezi in oprode ali "žlahtniki" (landtschafft ... der dreier stand von prelaten, herrnstand und vom adi).59
Partei(en)
Izraz je geografsko in časovno bistveno bolj omejen kot predhodni, zato se ga dotikamo le obrobno. Srečamo ga namreč samo v Vojvodini Avstriji, pa še tam redko. S vier partien so se avgusta 1406 označili tamkajšnji prelati, gospodje, vitezi in mesta,60 nekoliko pogostejši pa je bil ta pojem v štiridesetih in petdesetih letih 15. stoletja, ko so se
54   Mlinaric, Jože: Gradivo VII, št. 104; VIII, št. 64, 67; StLA, Allgemeine Urkundenreihe, št. 7322a, 1470, junij 4., Veli-kovec; Seuffert, Burkhard - Kogler, Gottfriede: Landtagsakten II, 111, št. 141; 120s, št. 146-48; 132s, št. 154s; 144, št. 163; 177, št. 189; Krones, Lranz: Vorarbeiten (1865), 99, št. 143/41; Otorepec, Božo: Gradivo IV, št. 28, 29; ARS, AS 2, DSK I, šk. 314 (fase. 211), št. 11; Verbič, Marija: Deželnozborski spisi I, 80, št. 63.
55    Wiessner, Hermann: Monumenta historica XI, 169, št. 422.
56   ARS, AS 1063, Zbirka listin, št. 909, 1494, januar 15., Dunaj; Verbič, Marija: Deželnozborski spisi I, 5, št. 4; Verbič, Marija: Deželnozborski spisi II, 225, št. 174.
57    Verbič, Marija: Deželnozborski spisi I, 3s, št. 2 (n. die bisehof, von hern, der ritterschaft und vom adel); Verbič, Marija: De-Z[elnozporski spisi II, 171, št. 130 (gemainer landtschaft der prelaten, herrn, titter und vom adi).
58   ARS, AS 2, DSK 1, šk. 322 (fase. 216); šk. 933, fol. 31ss; šk. 432 (fase. 290a/l), 959ss.
59    Prim. op. 1 in Vilfan, Sergij: Država in dežela, 51. Izraz žlahtniki (shlahtniki) je za nižje plemstvo v osemdesetih letih 16. stoletja skoval Andrej Recelj.
60    Schwind, Lrnst von - Dopsch, Alphons: Ausgewählte Urkunden, 300ss, št. 159; Lackner, Christian: Hof und Herrschaft, 42.
20
Članki in raz
prave
ARHIVI 30 (2007), št. 2
Andrej Nared: "lina pojhtena najha Landtschafft... tih treh Jtanou, od prelatou, gojpojkiga jtanu inu od shlahtnikou.", str. 13-24
avstrijski stanovi in Friderik III. prepirali za Ladislava Postumusa in njegovo dediščino. Jezo nad vir Parteien je Friderik zaupal svoji beležnici;61 njegovi nasprotniki so o njih govorili na pogosto samovoljno sklicanih deželnih zborih.62 Izraz se je pojavljal tudi skupaj z izrazoma "landschaft" in "land-leute". S "partei" oz. "parteien" so bili seveda mišljeni vsi štirje stanovi, kar je mogoče jasno razbrati iz listine o zavezništvu med avstrijsko stanovsko stranko pod vodstvom Ulrika Eyzingerja ter celjskima grofoma Friderikom II. in Ulrikom II. iz leta 1452. Eyzinger je zavezništvo sklenil in namen der vier partheyen prellaten, grauen, hen-en, ritter und knechtt und der von steten des lanndes Österreichs
Stanovi
avstrijske dežele pripeljal "zahodnjaške novotarije". Izraz se je dolgo (nekoliko inferiorno) pojavljal ob drugih kolektivnih označbah, zlasti ob "landschaft" in v manjši meri ob "landleute" (v najširšem smislu) ter je v splošno rabo prišel šele proti koncu 16. stoletja; iz tega obdobja je izpričana tudi slovenska varianta.68 V kranjskih virih zgodnjega 16. stoletja je govor o envirdigen, ersamen, geistlichen, andechtigen, edeln unnd unnsern lieben getrewen gemeinen stennden unnsers furstentumbs Crain,69 o allen standn des fursten-tumbs Crain und Windischmarchf1^ allen stenndn gemain-klich unnserer lanndschaft unnsers furstenthumbs Crayn, ipd.71 Sintagme deželni stanovi (Landstände) v obravnavanem času še niso poznali.
"Samopodoba" kranjskih stanov
V historiografiji se je usidralo mnenje, da je termin stanovi (Stände) v notranjeavstrijskih deželah prišel v rabo okoli leta 1500, in sicer po fran-cosko-burgundskem vzoru (lat. status, franc, états).64 Pojem obsega vse skupine, ki so sestavljale deželni zbor, razen če je formulacija izrecno drugačna.65 Splošno sprejeti teoriji je treba vendarle dodati, da so bili stanovi v Avstriji,66 a tudi v notranjeavstrijskih deželah67 znani že v šestdesetih in sedemdesetih letih, torej pred Maksimilijanom, ki je v
61   I iiotsky, Alph ons: ALIOV, 200ss; prim, še: Heinig, Paul-Joachim: Kaiser Friedrieb III.., 39; Gutkas, Karl: Landesfürst und Stände, 236s.
62    Chmel, Joseph: Materialien 1/2, 356s, št. CLXXVI (vier bartheyen des lannds Österreich); 368, št. CLXXXIV (landtleuten der vier partheyen); Chmel, J oseph: Materialien II, 17, št. XVI; 145, št. CXX; glej tudi Werunsky, Emil: Osterreichische Reichs- t/nd Rechtsgeschichte, 179.
<53 ARS, AS 1063, Zbirka listin, št. 4544, 1452, marec 19., Dunaj.
64   Vilfan, Sergij: Pravni značaj, 216; Vilfan, Sergij: Pravni položaj, 10; Enciklopedija Slovenije 2 (1988), 251; Schubert, Ernst: Fürstliche Herrschaft, 41s; Meli, Anton: Grundriß, 135, 320.
65    Za Kranjsko je iz začetka 16. stoletja ohranjen kredencial, ki je namenjen samo den dreyen stenden, pri tem pa so bila (verjetno) izpuščena mesta (Verbič, Marija: De$ylno?(borski spisi I, 8, št. 9). V avstrijskih deželnozborskih spisih iz tega časa naletimo tudi na die rqven stennd vom adi oziroma dreyr stennd, nemlich prelatn, herrn vnd ritterschafft (Z eibig, Hartmann Josef: Der Ausschuss-Landtag, 330ss).
66    Chmel, Joseph: Regesta chronologico-diplomatica, CLV, št. 124 (vier stannd des lannds [Osterreich]); CLIXss, št. 125 (vier stannd ... nemlich von prelattn, herren, rittern, knechtten vnd den von stetten; landleutten von den vier stanndn); Chmel, Joseph: Materialien II, 343ss (lanndtschafft aus der vier stendtn, ipd.); Chmel, Joseph: Actenstücke undBriefe 2, 549ss, 626ss, 653s.
67    Seuffert, Burkhard - Kogler, Gottfriede: Fandtagsakten II, 142 (dy landlewt der dreyr land von allen stenden Steyr, Kerndten und Krain).
Kranjski deželni stanovi so se skupaj s štajerskimi in koroškimi predstavljali z naštevanjem posameznih stanov,72 sami pa so se "podpisovali"
kot (wir) gemaine ali undertenige landtschafl^ gemaine landtschafl derprelaten, hern, ritter und vom adi,74 wir die prelattn und ander geystlichkayt, auch die vom adi, ritter, knecht, stet und markte wir von allen standen1(> ali wir die prelaten, heren, ritterschaft und stett gemainer landt-schaft.11 Kolikor smo lahko zasledili, se kranjski stanovi le enkrat imenujejo deretani (landleut).1^ Ljubše so jim bile druge možnosti, predvsem "landschaft", ki je bila v obravnavanem obdobju najpogostejša
68    Vilfan, Sergij: Deželni ročini, 72, op. 18; Vilfan, Sergij: Država in dežela, 51.
69   ARS, AS 2, DSK 1, šk. 314 (fase. 211), št. 9
70   ARS, AS 2, DSK 1, šk. 408 (fase. 281), 6.
71    ARS, AS 2, DSK 1, šk. 314 (fase. 211), št. 41, 63, 91; šk. 848, št. 15, 25; AS 1063, Zbirka listin, št. 1088, 1510, april 10., Avgsburg a); Verbič, Marija: Der/elnor/borski spisi I, 8, št. 10 (gemaine landtschafl aller stende); 12, št. 13; 21, št. 21 (unser landtschaften in Crain von geistlichen und weltlichen stenden); 29ss, št. 28s; 41, št. 34; 57, št. 48; 64ss, št. 53ss (die stend unser landschaften Steier, Karnnten und Crain); 76, št. 61; 113ss, št. 92ss; 151, št. 119; 163, št. 125 (den ständen gemainer landtschafl); Verbič, Marija: F)eželno?(borski spisi II, 208, št. 157; 221, št. 170s (allen stenden und landtlewten).
72    Wir die prelaten, graven, herren, ritter und knecht, die von steten und merkehten der dreyr furstentumb Steyr, Kerndten und Krain (Seuffert, Burkhard - Kogler, Gottfriede: Fandtagsakten II, 43ss, št 107s).
li StLA, Laa. A., Antiquum, III, K 165, H. 539, leto 1495; Verbič, Marija: Desylno^borski spisi I, 47s, št. 38s; Verbič, Marija: Derylno^porski spisi II, 184ss, št. 137.
74    Verbič, Marija: De^elno^borski spisi II, 171, št. 130.
75    Prav tam, 181, št. 135 — gre za enega redkih kranjskih virov, ki med stanove uvršča tudi trge. Podobno, le brez trgov, ta di str. 225, št. 174.
76    Prav tam, 186, št. 137.
77    Prav tam, 192, št. 142; podobno še 229, št. 177.
78    Prav tam, 188, št. 138.
ARHIVI 30 (2007), št 2
Članki in raz
pravt
21
Andrej Nared: "Kna pojhtena najha Landtschafft... tih treh Jtanou, od prelatou, gojpojkiga jtanu inu od shlahtnikou.", str. 13-24
oblika poimenovanja stanovske korporacije. Ta izraz je bil očitno najbližje stanovski filozofiji, saj so z njim poudarili, da so pravzaprav dežela v malem.
Viri in literatura
Kratice
AKOGQ — Archiv für Kunde österreichischer Geschichts-Quellen
ARS - Arhiv Republike Slovenije (Ljubljana)
Bd. - Band
BKStGQ — Beiträge zur Kunde steriermärki-scher Geschichts-Quellen
CKSL — Centralna kartoteka srednjeveških listin za Slovenijo
DSK I — Deželni stanovi za Kranjsko (arhivski fond), I. registratura
fase. — fascikel
fol. - folij
GMDS — Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo
H. - Heft
HHStA - Haus-, Hof- und Staatsarchiv (Wien)
Hrsg. — Herausgeber
Hs. - Handschrift
HZ - Historische Zeitschrift
izd. - izdajatelj
JbLNÖ — Jahrbuch für Landeskunde der Niederösterreich
K. — Karton
Laa. A. — Landschaftliches Archiv
MIÖG - Mitteilungen des Instituts für österreichische Geschichtsforschung
MMK — Mittheilungen des Musealvereines für Krain
MOÖLA - Mitteilungen des Oberösterreichischen Landesarchiv
Nr. — Nummer
ÖNB — Österreichische Nationalbibliothek (Wien)
r — recto
s — sledeča stran (folij)
sn. — snopič
ss — sledeče strani (foliji)
StLA — Steiermärkisches Landesarchiv (Graz)
šk. — škatla
št. — številka
v — verso
ZC — Zgodovinski časopis
ZIMK - Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU
ZZR — Zbornik znanstvenih razprav Pravne fakultete v Ljubljani
Neobjavljeni viri
ARS, AS 2, DSK I
ARS, AS 920, osebni fond Leveč Vladimir ARS, AS 1063, Zbirka listin ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov HHStA, Handschriftensammlung HHStA, Osterreichische Akten ÖNB,    Handschriften-,    Autographen-     und Nachlass-Sammlung
StLA, Allgemeine Urkundenreihe StLA, Handschriftensammlung StLA, Laa. A., Antiquum, Gruppe III StLA, Meillerakten ZIMK, CKSL
Objavljeni viri
Birk, Ernst: Urkunden-Auszüge zur Geschichte Kaiser Friedrich des III. in den Jahren 1452—1467 aus   bisher   unbenutzten   Quellen.   AKÖGQ   10
(1853).
Böhmer, J. F.: Regesta Imperii XIV. Ausgewählte Reges t en des Kaiserreiches unter Maximilian I. (bearb. von Hermann Wiesflecker et al.), 3. Bd./2. Teil. Wien - Köln - Weimar: Böhlau, 1998.
Chmel, Joseph: Actenstücke und Briefe %ur Geschichte des Hauses Habsburg im Zeitalter Maximilians I. Aus Archiven und Bibliotheken, Bd. 1—3. Wien: Akademie der Wissenschaften, 1854,1855,1858.
Chmel, Joseph: Materialien %ur österreichischen Geschichte. Aus Archiven und Bibliotheken, I. Bd./l. H. (Linz 1832), 2. H. (Wien 1837); IL Bd. (Wien 1840) (Unveränderter Nachdruck. Graz: Akademische Druck- u. Verlagsanstalt, 1971).
Chmel, Joseph: Regesta chronologico-diplomatica Frittemi IV. Romanorum regis (imperatoris III). Auszug aus den im k. k. geheimen Haus-, Hof- und Staatsarchive %u Wien sich befindenden Reichsregistraturbücher vom Jahre 1440—1493. Nebst Auszügen aus Original-Urkunden, Manuskripten und Büchern, Abt. I: 1440-1452; Abt. II: 1452-1493. Hildesheim: Georg Olms, 1962 (Unveränderter reprografischer Nachdruck der Ausgabe Wien 1838-40).
Chmel, Joseph: Urkunden, Briefe und Actenstücke %ur Geschichte Maximilians I. und seiner Zeit. Stuttgart: Literarischer Verein, 1845.
Komatar, Fran: Das Schloßarchiv in Auersperg. MMK 18 (1905), 19 (1906), 20 (1907), Carniola n. v. 1 (1910).
Krones, Franz: Nachträge und Ergänzungen zu den Vorarbeiten zur Quellenkunde und Geschichte des Mittelalterlichen Landtagswesens der Steiermark. BKStGQ 3 (1866).
22
Članki in raz
prave
ARHIVI 30 (2007), št. 2
Andrej Nared: "lina pojhtena najha Landtschafft... tih treh Jtanou, od prelatou, gojpojkiga jtanu inu od shlahtnikou.", str. 13-24
Krones, Franz: Quellenmässige Beiträge zur Geschichte der Steiermark in den Jahren 1462— 1471. BKStGQll (1874).
Krones, Franz: Urkunden zur Geschichte des Landesfürstenthums, der Verwaltung und des Ständewesens der Steiermark. BKStGQ 30 (1899).
Krones, Franz: Vorarbeiten zur Quellenkunde und Geschichte des mittelalterlichen Landtagswesens der Steiermark. BKStGQ 2 (1865).
Krones, Franz: Vorarbeiten zur Quellenkunde und Geschichte des Landtagswesens der Steiermark. Nachträge und Ergänzungen mit einer Uebersicht der bisher gesammelten Daten für die Epoche von 1160-1522. BKStGQ 6 (1869).
Mlinaric, Jože (izd.): Gradivo %a zgodovino Maribora, VII, VIII, X. Maribor: Pokrajinski arhiv, 1981,1982, 1984.
Otorepec, Božo (izd.): Gradivo %a zgodovino Ljub-Ijane v srednjem veku, III, IV. Ljubljana: Mestni arhiv 1958-1959.
Schwind, Ernst von - Dopsch, Alphons (Hrsg.): Ausgewählte Urkunden %ur Verfassungsgeschichte der deutsch-österreichischen Erblande im Mittelalter. Innsbruck: Wagner, 1895.
Seuffert, Burkhard - Kogler, Gottfriede (Hrsg.): Die ältesten st eiris eben Landtagsakten 1396-1519 (Quellen %ur Verfassungs- und Verwaltungsgeschichte der Steiermark, Bd. '3, 4), Teil I: 1396-1452. Graz - Wien -München: Stiasny, 1953; Teil II: 1452-1493. Graz -Wien, 1958.
Unrest, Jakob (Hrsg. Karl Grossmann): Österreichische Chronik (Monumenta Germaniae historica, Scriptores Rerum Germanicarum, N.S.T. XI). Weimar: Böhlau, 1957.
Valvasor, Johann W.: Die Ehre des Hert^ogthums Grain, Buch XII, XV. Laybach - Nürnberg: Wolfgang Moritz Endter, 1689.
Verbič, Marija (izd.): De^elno^borski spisi kranjskih stanovi (1499-1515), II (1516-1519) (Publikacije Arhiva SRS, Viri 1-2). Ljubljana: Arhiv SRS, 1980, 1986.
Wiessner, Hermann (Hrsg.): Monumenta historica ducatus Carinthiae: geschichtliche Denkmäler des Herzogtums Kärnten, IX, X, XI. Klagenfurt: Geschichtsverein für Kärnten, 1965,1968, 1972.
Literatura
Ali jih lahko še rešimo? Konservacija in restavracija pisne dediščine. Maribor: Pokrajinski arhiv, 2005.
Brunner, Otto: hand und Herrschaft. Grundfragen der territorialen Verfassungsgeschichte Österreichs im Mittelalter. Darmstadt: Wissenschaftliche Buchges-selschaft,   1984   (Unveränderter   Nachdruck   der
Ausgabe Wien 51965).
Carsten, Francis L.: Princes and Parliaments in Germany. From the Fifteenth to the Eighteenth Century. Oxford: Clarendon Press, 1959.
Deutsches Wörterbuch von Jacob Grimm und Wilhelm Grimm. 16 Bde. [in 32 Teilbänden]. Leipzig 1854-1960 (spletna izdaja: http://germazope.uni-trier.de /Projects/WBB/woerterbuecher/dwb/wbgui?lemi d=GL01181).
Dolenc, Metod: Gorske bukve v izvirniku, prevodih in priredbah (Pravni spomeniki slovenskega naroda 1). Ljubljana: Akademija znanosti in umetnosti, 1940.
Enciklopedija Slovenije, 2. zvezek. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1988.
Gutkas, Karl: Landesfürst und Stände Österreichs um die Mitte des 15. Jahrhunderts. MOÖLA 8 (1964).
Has singer, Herbert: Die Landstände der österreichischen Länder. Zusammensetzung, Organisation und Leistung im 16.-18. Jahrhundert. JbLNÖ, N. F. 36/2 (1964).
Heinig, Paul-Joachim: Kaiser Friedrich III. (1440— 1493). Hof, Regierung und Politik (Forschungen %ur Kaiser- und Papstgeschichte des Mittelalters 17), Teil 1-3. Köln - Weimar - Wien: Böhlau, 1997.
Hintze, Otto: Typologie der ständischen Verfassungen des Abendlandes. HZ 141 (1930).
Lackner, Christian: Hof und Herrschaft. Rat, Kanzlei und Regierung der österreichischen Herzoge (1365-1406). Wien - München: Oldenbourg, 2002. (MIÖG, Ergänzungsband 41).
Lexer, Matthias: Mittelhochdeutsches Handwörterbuch (Nachdruck der Ausg. Leipzig 1872—1878 mit einerEinleitung von Kurt Gärtner). Stuttgart 1992 (spletna izdaja: http://germazope.uni-trier.de/Projects/WBB /woerterbuecher/lexer/wbgui?lemid=LH00596).
Lhotsky, Alphons: AEIOV. Die "Devise" Kaiser Friedrichs III. und sein Notizbuch. Alphons Lhotsky: Das Haus Habsburg (Aufsätze und Vorträge II, Hrsg. H. Wagner und H. Koller). Wien: Verlag für Geschichte und Politik, 1971.
Meli, Anton: Grundriß der Verfassungs- und Verwaltungsgeschichte des Landes Steiermark. Graz - Wien -Leipzig: Leuschner & Lubensky, 1929.
Mitterauer, Michael: Ständegliederung und Ländertypen. Herrschaftsstruktur und Ständebildung. Beiträge %ur Typologie der österreichischen Länder aus ihren mittelalterlichen Grundlagen (Hrsg. A. Hoffmann und M. Mitterauer), Bd. 3. Wien: Verlag für Geschichte und Politik, 1973.
Moltke, Konrad von: Siegmund von Dietrichstein. Die Anfänge ständischen Institutionen und das Eindringen des Protestantismus in der Steiermark %ur Zeit Maximilians I. und Ferdinands I. (Veröffentlichungen des Max-
ARHIVI 30 (2007), št 2
Članki in raz
pravt
23
Andrej Nared: "Kna pojhtena najha Landtschafft... tih treh Jtanou, od prelatou, gojpojkiga jtanu inu od shlahtnikou.", str. 13-24
Planck-Instituts für Geschichte 29). Göttingen: Vander-hoeck & Ruprecht, 1970.
Müller, Wilhelm - Zarncke, Friedrich (mit Benutzung des Nachlasses von Georg Friedrich Benecke): Mittelhochdeutsches Wörterbuch (Nachdruck der Ausgabe Leipzig 1854-1866 mit einem Vorwort und einem zusammengefaßten Quellenverzeichnis von Eberhard Nellmann sowie einem alphabetischen Index von Erwin Koller, Werner Wegstein und Norbert Richard Wolf). Stuttgart 1990 (spletna izdaja: http://germazope. uni-trier.de/Projects/WBB/woerterbuecher/lexer/ bmz/wbgui?lemid=BV00755).
Nared, Andrej: Privilegij kranjskega plemstva iz leta 1338 — temelj stanovsko-monarhičnega dua-lizma. Med Srednjo Evropo in Sredozemljem (Vojetov Zpornik, ured. S. Jerše et al.). Ljubljana: Založba ZRC, 2006.
Nared, Andrej: Seznami kranjskega plemstva in kranjskih deželnih stanov. Zbornik ob osemdesetletnici Petra Ribnikarja. Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 2005 (^Arhivi 28/2).
Odsevi reformacijskega gibanja v dokumentih Arhiva SR Slovenije (Publikacije Arhiva SR Slovenije; Katalogi 5). Ljubljana: Arhiv SRS, 1987.
Pirchegger, Hans: Geschichte der Steiermark II (1282-1740). Graz - Wien - Leipzig: Leuschner & Lubensky, 1931.
Schubert, Ernst: Der rätselhafte Begriff "Land" im späten Mittelalter und in der frühen Neuzeit. Concilium medii aevi 1 (1998).
Schubert, Ernst: Fürstliche Herrschaft und Territorium im späten Mittelalter (Enzyklopädie deutscher Geschichte 35). München: Oldenbourg, 1996.
Sind sie noch zw retten? Konservieren und Restaurieren von Schriftgut (Ausstellungsbegleiter, Redaktion E. Hammer-Luza et al.). Graz: Steiermärkischer Landesarchiv, 2004.
Vilfan, Sergij: Deželni rocini kot vir naše ustavne zgodovine. GMD S 25-26 (1944-45).
Vilfan, Sergij: Država in dežela od 13. do 18. stoletja. Slovenci in država. Zbornik prispevkov z Znan~ stvenega posveta na S AZU (od 9. do 11. novembra 1994) (ured. B. Grafenauer et al.). Ljubljana: SAZU, 1995.
Vilfan, Sergij: Pravna ureditev Kranjske po Valvasorjevi Slavi. Valvasorjev zbornik ob 300 letnici izida Slave Vojvodine Kranjske. Referati s simpozija v Ljubljani 1989 (ured. A. Vovko). Ljubljana: SAZU, 1990.
Vilfan, Sergij: Pravni položaj kranjskih deželnih stanov in njihov vpliv na reformacijo. Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije (zbornik razprav, ured. D. Dolinar). Ljubljana: SAZU, 1986.
Vilfan, Sergij: Pravni značaj deželnih stanov v deželah s slovenskim prebivalstvom (Notranji Avs-
triji). ZZR 48 (1988).
Vilfan, Sergij: Struktura stanov, deželne finance in reformacija. ZČ49/2 (1995).
Vilfan, Sergij: Ustavna ureditev Kranjske ob zatonu deželnih stanov (1760). ZZR 52 (1992).
Werunsky, Emil: Österreichische Reichs- und Rechtsgeschichte. Ein Eehr- und Handbuch. Wien: Manz'sche k. u. k. Hof-Verlags- u. Universitäts-Buchhandlung, 1894-1938.
Zeibig, Hartmann Josef: Der Ausschuss-Landtag der gesammten österreichischen Erblande zu Innsbruck 1518. AKÖGQ 13 (1854).
Zusammenfassung
"ena pojhtena najha landtschafft ... tih treh Jtanou, od prelatou, goJ-poJkiga Jtanu inu od shlahtnikou." bezeichnung der (krainischen) landesvertretung im 15. und 16. jahrhundert
Die Landstände wurden im 15. und 16. Jahrhundert meist mit Landschaft bezeichnet. Diese setzte sich bis Mitte des 15. Jahrhunderts nur aus dem Landadel zusammen (Herren, Ritter und Knechte). Seit den 40er Jahren des 15. Jahrhunderts wurden die Prälaten und einige Jahrzehnte später noch die landesfürstlichen Städte miteinbezogen. Die Erweiterung des Begriffs hängt mit dem Ausbau der Struktur der Landstände, d. h. mit dem Auftreten der Prälaten und Städte auf den Landtagen zusammen. Um 1500, als die Landstände praktisch ausgestaltet waren, bestand die krainische Landschaft im Allgemeinen aus allen vier Ständen. Dabei ist zu berücksichtigen, dass der Bedeutungsumfang des Begriffs vor allem zeitlich bedingt ist und sich jedenfalls nicht nur auf einzelne Personen bezieht, aus denen sich die Landesvertretung zusammensetzte, sondern auch auf deren Machtsphäre — Besitz und Vermögen. Der Begriff Landschaft deckt sich nicht mit dem Land, da zwei Sphären unterschieden werden müssen. Im engeren Wortsinn handelt es sich um die landständische Sphäre (Landschaft), die zusammen mit dem Landesfürsten, seinem Kammervermögen und seiner Herrschaftsgewalt eine territoriale Einheit — das spätmittelalterliche Land (Staatsgebiet) im weiteren Sinn bilden. Die Erweiterung des Begriffs Landschaft auf Prälaten und Städte ist das Resultat der Einbeziehung in die landständische Sphäre, in der sich weder Prälaten noch Städte jemals ihres Kammercharakters entledigten.
24
Članki in raz
prave
ARHIVI 30 (2007), št. 2
Andrej Nared: "lina pojhtena najha Landtschafft... tih treh Jtanou, od prelatou, gojpojkiga jtanu inu od shlahtnikou.", str. 13-24
Der Bedeutungsumfang des Begriffs Landleute änderte sich, er wurde hauptsächlich erweitert. Im 13. Jahrhundert bezog er nur Grafen, Freiherren und Ministerialen ein, die später den Stand der Landherren bildeten. Diesen gesellten sich niedriger Adel, Ritter und Knechte hinzu, die zusammen mit den Herren den Landadel, die Landleute in der Hauptbedeutung des Wortes, darstellten. Die Stabilisierung der Institution der Landtage ließ im Lauf des 15. Jahrhunderts Prälaten und ausnahmsweise sogar Städte in den Stand der Landleute aufrücken. Die Erweiterung der Begriffe Landschaft und Landleute verlief gleichzeitig. Die luindleute stellen also in der Hauptbedeutung des Wortes den gesamten  Landadel  dar,  in   der  erweiterten  Be-
deutung werden noch die Prälaten hinzugerechnet, und in der engeren Wortbedeutung sind nur Ritter und adlige Knechte gemeint.
Den Ständen begegnet man in Osterreich und auch in den innerösterreichischen Ländern schon in den 60er und 70er Jahren des 15. Jahrhunderts und nicht erst nach 1500, wie es die vorherrschende Meinung in der Historiographie ist. Der Ausdruck war lange Zeit inferior bei anderen kollektiven Bezeichnungen wie vor allem Landschaft und in geringerem Maße Landleute gebräuchlich und wurde erst am Ende des 16. Jahrhunderts allgemein üblich. Mehrere Bedeutungen hat auch der Adel, während der Ausdruck Partei in Krain überhaupt nicht vorkommt.