poročevalec GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gosr^dinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Štefan Markovič, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Glasilo izhaja v nakladi 12.700 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 94, Domžale, p.p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 94. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne, 26.11.1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Glasilo je bilo dne, 25.7.1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne, 24.4.1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. DOMŽALE, 20. V. 1985, LETO XXIV, ŠTEVILKA 9 Proslava ob občinskem prazniku Prireditev bo v Hali Komunalnega centra v Domžalah v soboto, 25. maja 1985 ob 9. uri. V kulturnem programu sodelujejo mladinski pevski zbori osnovne šole Josip Broz Tito in Godalni orkester Glasbene šole Domžale. Vsi delovni ljudje in občani vljudno vabljeni! Čestitka ob prazniku Skupščina občine in družbenopolitične organizacije čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom naše občine ob občinskem prazniku — 23. maju, ki ga praznujemo kot spomin na shod Ljudske fronte na Taboru nad Ihanom leta 1937! vmm&MummBmmomam BNMSHMMi Ob našem prazniku Letošnji maj, mesec mladosti in cvetja, hočemo povezati s številnimi obletnicami, ki so del naše prehojene poti, na kateri stojijo pomniki delavskega g i banja,narodnoosvobodilnega boja,zmage nad fašizmom, svobode,izgradnje samoupravnih in delegatskih odnosov ter družbenoekonomskega sistema, ki je v preteklosti, v sedanjosti in v prihodnosti temelj naše popolne svobode in napredne ustvarjalnosti. Naš občinski praznik, praznujemo v spomin na shod Ljudske fronte 23. maja 1937. leta na Taboru nad Ihanom, v spomin na to veliko manifestacijo več kot tisoč delavcev, kmetov in napredne inteligence, v spomin na shod, ko se je prvič po ustanovnem kongresu Komunistične partije Slovenije na Čebinah v praksi uveljavilo sprejeto načelo, da je potrebno med ljudmi spregovoriti o socialnem boju in nevarnostih, ki čakajo narode in države s strani fašističnih sil takratnega sveta. Ta shod ima svoje korenine v delavskem gibanju, v veliki stavki papirničarjev na Količevem leta 1935 in tudi pomembno vlogo za širjenje naprednih idej in priprav na oboroženo vstajo, ki je vzplamtela 27. julija 1941. ieta na domžalsko-kamniškem območju. Letošnji maj pa pomeni tudi 40. obletnico naše državnotvornosti, ko je bila 5. maja v Ajdovščini konstituirana prva slovenska vlada in 40. obletnico osvoboditve ter zmage nad fašizmom in mračnjaškimi silami, ki so hotele uničiti narode in države, ki so hotele uničiti svobodoljubno misel ljudi in vizijo njihovega človeka dostojnega življenja. Epopeja narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije je nepozabno dejanje narodov in narodnosti Jugoslavije, vseh tistih, ki so sledi/i idejam Komunistične partije in tovariša Tita, ki so se združevali v bojne enote, čete, bataljone, brigade in divizije in ki so ustvarjaI i novo obalst v narodnoosvobodilnih odborih. Danes praznujemo! Štiri desetletja gradimo našo skupnost, v kateri živimo. Začeli smo z obnovo, kajti zapuščina vojne so bile požgane domačije in vasi. V tovarnah je ob velikem pomanjkanju ljudi in surovin začela teči proizvodnja. To je bil čas neizmerne zagnanosti in volje, čas brez prostih dni, udarniških ii delovnih brigad, to je bil čas utrjevanja nove oblasti v b oju prekaljenega človeka, to je bil čas, ko se je začel vsestranski razvoj naše občine. Štirideset let dela, graditve gospodarstva, kmetijstva in družbenih objektov, reševanja komunalnih vprašanj, stanovanjske izgradnje in skrbi za človeka, je podoba naše sedanjosti. Pri tem ne smemo pozabiti, da smo vse kar imamo zgradili z lastnimi sredstvi, da so naši delavci in delavke tudi skozi sistem samoupravljanja in v zadnjih enajstih letih skozi delegatski sistem usmerjali tokove družbenoekonomskega in družbenega razvoja, ustvarjali akumulacijo in se odiočali v obliki samoprispevkov združevati sredstva za družbene objekte. Za vse, kar danes imamo, se moramo zahvaliti generacijam, ki so bile aktivno vključene v boj in revolucijo, ki so bile nosilke, vseh družbenih sprememb in ki so skrbele zato, da je življenjski standard neprestano raste/. Če že desetletja uspešno gospodarimo in se razvijamo, potem tudi v sedanjem času težkih gospodarskih razmer ne bomo omaga/i, kajti v nas živi zavest, da le z lastnim delom lahko razrešimo stanje, v katerem se nahajamo. In če smo vztraja/i in vide/i pot napredka v težjih trenutkih, kot so sedanji, potem v delavcih, de/ovnih ljudeh in občanih tudi danes ostaja vizija prihodnosti, izražena v besedah: delo, samoupravno in delegatsko odločanje, načrtovanje na vseh področjih in takšno nagrajevanje, ki bo rezu/tat dela in ustvarjalnosti. Zato je prav, da ideje nekdanje Ljudske fronte sedaj združimo v Socialistični zvezi kot fronti vseh subjektivnih sil, da stkemo trdne vezi med vsemi na tistih vrednotah, ki so vedno zmagovale in v katerih je bila humanost in medsebojno zaupanje trdno in neomajno. Delo in tolikokrat preizkušene besede našega tovariša Tita o bratstvu in enotnosti ter zaupanje v lastne sile so tiste vrline, ki morajo biti stalnica in ki so najlepše voščilo i">?m nam ob našem prazniku — 23. maju. KAREL KUŠAR KRAJEVNA SKUPNOST TOMA BREJCA - VIR POROČILO volilne komisije o izidu referenduma za sofinanciranje asfaltiranja dela ceste Podrečje - Dob. Volilna komisija, ki jo je imenovala skupščina Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir, dne 17.4.1985 je ugotovila izid referenduma. 1. Skupščina KS Toma Brejca Vir je s sklepom, ki je bil objavljen na krajevno običajen način v Krajevni skupnosti Toma Brejca Vir, razpisala referendum za sofinanciranje asfaltiranja dela ceste Podrečje - Dob. 2. Volilna komisija je izvedla referendum, dne 12. maja 1985 na volilnem mestu RTP Podrečje. Volišče je bilo odprto od 7.00 do 19.00 ure. Komisija ni prejela nobenih pripomb glede poteka referenduma. 3. Od skupnega števila 178 glasovalnih upravičencev je glasovalo 177 ali 99,42 %. Za sofinanciranje samoprispevka je glasovalo 132 ali 74,16 %, proti je glasovalo 42 ali 23,6 %, neveljavnih glasovnic pa je bilo 3 ali 1,69 %. 4. Po zapisniku volilnega odbora je voluna komisija ugotovila, da je referendum uspel, ker je večina volilnih upravičencev glasovala za sofinanciranje asfaltiranje dela ceste Podrečje - Dob. V tem ima skupščina Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir zakonito osnovo, da sprejme sklep o uvedbi samoprispevka. Vir, dne 12. maja 1985. PREDSEDNIK Volilne komisije: Franc KERC J Ob letni skupščini občinske organizacije ZZB Za vse napredno in moralno... Pred dnevi so imeli tudi borci — točneje občinski odbor ZZB svoje letno konferenco, ki je sovpadala tudi časovno z dnevom zmage in 40-letnico osvoboditve. Uvodni govor je imel Alfonz Avbelj — Savo, predsednik občinskega odbora ZZB. nacionalisti in klerofašističnim sovrai nikom. Klic življenjskega poslanstva borce še odmeva. To je sporočilo, ki so ga mnogih razpravah podčrtali delegat krajevnih organizacij ZZB, ki so vs uspešno opravile svoje letne skupšči ne. PRED XVII. ZBOROM AKTIVISTOM, ZAPORNIKOV IN BORCEV GORENJSKE: Krpin v Begunjah 9. junija 1985 Občinska konferenca SZDL Radovljica je v letošnjem letu organizator XVII. zbora aktivistov, zapornikov in borcev Gorenjske, ki bo 9. junija 1985 s pričetkom ob 11. uri v Krpinu v Begunjah, ki so 4. maja praznovale tudi 40-letnico osvoboditve. Zboru bodo prisostvovale tudi enote Kokrškega odreda, Gorenjskega odreda, Prešernove brigade. Jeseniško bohinjski odred, kurirji in vezisti Gorenjske, Koroški, partizani, V. bataljon VDV ter preživeli zaporniki iz begunjskih zaporov. Po pozdravnem govoru predsednika OK SZDL Radovljica tov. Miroslava Birka bo pomen Begunj, osvoboditve Begunj pred 40-leti ter povojni in današnji trenutek orisal slavnostni govornik Rudolf Hribernik, narodni heroj in častni občan občine. V kulturnem programu bodo nastopili mladi pevci iz OŠ Bled in Bohinjska Bistrica, pevski zbor iz Krope, harmoni-karski orkester iz Radovljice, godba na pihala iz Gori j, dramski igralci. Na zboru bo Kokrškemu odredu podeljen domicil, prapor zbora pa. bo sprejela O K SZDL Kranj, ki bo organizator XVII!. zbora aktivistov. Po krajšem odmoru bodo s svojim prOjramom nastopili člani ansambla Avsenik. Občinska konferenca SZDL Domžale vabi vse občane in delovne ljudi naše občine, da se zbora udeležijo v kar največjem številu ter da svojo udeležbo prijavijo OK SZDL, ki bo organizirala tudi avtobusni prevoz. Poudaril je čas in razmere, v katerih programska konferenca poteka in podčrtal tudi prizadevanja borcev, da bi naša družba tudi iz sedanjih težav izšla zmagovito. Borci so bili v občini vedno borci za napredno, pošteno in moralno, zato bi morala tudi celotna družba svoja prizadevanja usmeriti z večjo pozornostjo v tej smeri. Naloge so v krepitvi bratstva in enotnosti, oživljenju in uresničevanju ciljev AVNOJ-a, stabilizacijskih zadolžitev. Ob tem moramo krepiti obrambno moč. Podčrtal je trajne naloge pri seznanjenju mladine z borbenimi tradicijami NOB, saj se temu posveča premalo pozornosti. Mladina mora zvedeti zgodovino naše slavne preteklosti. Res pa je tudi, da se že rnncžič ■ no vključuje v različne borčevske, spominske in pohodne prireditve. Skrb za grobove, spominska obeležja in druge pomnike bo tudi posebej trajna, uresničevati pa se jo bo dalo v trajni povezanosti z mladino iz šol, društvi, taborniki, KS. Krajevne skupnosti, ki še niso določile datuma praznika, naj to store glede na slavne dogodke iz NOB. Treba bo posvetiti več skrbi Parkom 88 dreves, urediti park v Preserjah, posvetiti razne oblike skrbi bivšim internirancem, spomenikom talcev, ki svobode niso dočakali. V domžalski občini je dalo-življen-je 922 borcev, to pa je število, ki obvezuje, zlasti in posebej v jubilejnem letu, ko nas marsikaj tare in prizadeva. Zlasti odnos, neodgovornost, nesposobnost, nepripravljenost uresničevati to, kar smo se v družbi dogovorili. Borci tudi odločno poudarjajo, da z razrednim sovražnikom ni in ne more biti sprave, prav tako ne z Izšla je nova karta Domžal in okolice: Izredna kartografska obogatitev Ob letošnjem občinskem prazniku 23. maju je Geodetska uprava Domžale vnovič poskrbela za izredno obogatitev že sedaj pestrega in raznoterega kartografskega gradiva o občini Domžale. O naši občini je doslej izšlo najmanj 50 različnih kart z različnimi tematsko obdelanimi področji, ki vse skupaj našo občino po kartografski obdelanosti uvrščajo na prvo mesto med slovenskimi občinami. Pa predstavimo novo karto! V najnovejši karti, izdelana je v merilu 1: 8000, gre za karto Domžal in okolice, ki jo je izdelal Geodetski zavod s sodelovanjem Geodetske uprave naše občine. To je prva karta, v katero so vnesene vse ulice in hišne številke in je zato izredno uporabne vrednosti. Primerna je zato za mnoge javne službe, zdravstvo, komunalo, PTT, različne občinske strokovne gradbene — urbanistične službe, gasilce, občinsko upravo in inšpekcijske službe, DS in LO, tovarne, veterinarsko službo in druge uporabnike, od katerih se mnogi za karto že zanimajo. Zanimivost najnovejšega kartografskega izdelka je v tem, da so vanjo vključeni vsi gradbeni rezervati, zazidalne cone, gradnje bodočih sosesk. Istočasno pa so na karto vključeni tudi vsi komunalni objekti, šole, trgovine, športne površine, črpalke, PTT objekti, javne zgradbe, ipd. Vsekakor gre v novi pridobitvi domžalske Geodetske uprave, ki nas vsako leto preseneti s čim novim, za dragocen rezultat strokovnih prizadevanj mnogih delavcev, ki v svoje delo vnašajo (to je vidno na vsakem koraku) mnogo več, kot je tisto, za kar so plačani. M. Brojan Razgovor s komunisti: Pred dnevi je občinski komite ZKS Domžale pripravil srečanje s komunisti, ki so stopili v partijske vrste bodisi pred vojno ali med njo. Srečanja s komunisti, ki imajo najdaljši staž, se je udeležil tudi član predsedstva SRS Viktor Avbelj - Rudi — sicer prvi sekretar partijske celice Dob — Prevoje. Navzoče je pozdravil predsednik OK ZKS Lado Škrjanec ter predočit razmere in okoliščine časa, v katerem se je vsak od teh komunistov opredelil za vstop v KPS in vanjo tudi vstopil. Zvesti borci revolucije so tudi v dejanjih ostali zvesti naprednim idejam in idealom KPJ in ZKJ. Ob tem, ko je navedel mnoge slabosti, ki tačas bremenijo partijske vrste, je vendarle podčrtal svetle ideale, ki ostajajo smernica dela komunistov. FRANJO ŠPORAR: V partijo sem bil sprejel 28. junija 1942 na Brezovi rebri pri Ajdovcu. Spominjam se komisarja Ladota; 5 nas je zbral pod smreko, govoril nam je o idealih - in od takrat sem komunist. Torej sem v Zvezi komunistov že 43 let. KOSTA BIZJAK: Pred vojno sem bil vnet skojcvec. V SKOJ so me sprejeli maja 1938 leta, v Partijo pa decembra 1940. Delal sem v partijski celici na Jezici in spominjam se, da sva bila sprejeta v KPS skupaj z Danilo Humarjevo. Povedali so nama, kakšen mora biti komunist in - sprejet sem bil. Seveda le na podlagi dela. To je bil edini kriterij za sprejem. BORIS LENČEK: V KPS sem bil sprejet v Cankarjevi brigadi v začetku leta 1943. Najprej sem bil seveda skojevce, kasneje kandidat za partijo, nato sem postal član. Brez velikih slovesnosti, svečanosti. Prišli smo po velikih borbah na Hrvaškem, Suhi Krajini v Šmarješke toplice in tam sem postal član KPS. Skromno, preprosto, vendar veličastno. STANE MODEC: Bil sem v 14. diviziji, v štabni patroli. Nahajali smo se v Loški dolini, točneje v Snežniškem gradu. Dodeljen sem bil kulturni skupini Karla Destovnika Kajuha. 23. septembra 1943 je bilo. Komisar nas je povabil v sobo, povedal naloge člana KPS - in tako smo štirje partizani postali člani. FRANC AVBELJ - LOJKO: V partijo sem šel 10.12.1941. Že prej sem bil (pred vojno) simpatizer KPS. Spominjam se mnogih bitk, jurišev na Notranjskem, Dolenjskem. Na podlagi borbenih uspehov, ko smo 4 partizani, 6 mladincev in 2 aktivista zasedli Brod na Kolpi, sem bil predlagan za člana KPS. Sprejet sem bil v Svetlem potoku na Kočevskem; bilo mi je v veliko čast in veliko človeško in borbeno obvezo. «,' i 1 I 73 4 7 IN ova šola v Trzinu raste Nekaj pogledov na novozgrajeno šolo Edvarda Kardelja v Trzinu. Gradnja poteka kot so predvideli, zamuda je menda le /a 14 dni, tako da obetajo . 1. šolski dan v šoli — 1. septembra. Iz dela organov O K SZDL Domžale: _ Socialna varnost — pomembna skrb Svet za socialno in zdravstveno politiko je obravnaval analizo socialne varnosti, ki jo je ob pomoči ustreznih služb KS, DO in SIS pripravil Center za socialno delo. Ob tem je ugotovil, da prikazuje dejansko stanje na področju zagotavljanja ustreznih socialnih pogojev slehernemu občanu in delovnemu človeku, da pa jo bo zaradi poslabševanja življenjskega standarda potrebno stalno dopolnjevati Še zlasti ob spremljanju gibanja OD in ob upoštevanju rasti življenjskih stroškov. Svet je obravnaval tudi Samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pomoči, ki prinaša vrstno novosti, obenem pa zahteva tako od upravičencev do teh pomoči, kakor od vseh, ki v postopkih sodelujejo, veliko razumevanja trenutnih življenjskih situacij, ter primerno ukrepanje. Največ pozornosti je potrebno nameniti zlasti najkritičnejšim primerom, odpravljanju vzrokov socialne ogroženosti (npr. alkoholizem), pri vsem pa ne gre pozabiti dejstva, da si mora vsak svojo socialno varnost najprej zagotavljati z lastnim delom in je le v primeru, ko tega ne zmore, upravičen do socialne pomoči. Uspešne priprave na volitve 1986 Ob načrtovanju in izvajanju nalog v pripravah na volitve v letu 1986 smo izhajali iz pozitivnih izkušenj priprav na volitve v letu 1982, ko smo naredili nekaj pomembnih premikov pri podru zbijanju in demokratizaciji kadrovske politike, pri krepitvi pomena in vloge volitev temeljnih delegacij, sestavi kandidacijskih konferenc, objavljanju evidentiranih možnih kandidatov za najodgovornejše delegatske dolžnosti itd. Vseskozi pa je priprave spremljalo tudi dejstvo, da priprav na volitve ne moremo dogovoriti na enem samem sestanku kampanjsko in formalno - temveč je to stalna naloga, ki pa smo jo v tem obdobju veliko bolj intenzivirali in konkretizirali ter obenem dosledno upoštevali, da je evidentiranje stalna naloga, ki ob upoštevanju temeljnih izhodišč za vsakega evidentiranega pomeni predvsem družbeno priznanje za njegovo dosedanje delo. Alkoholizem — družbeno zlo Na zadnji seji KO za boj proti alkoholizmu in narkomaniji je bilo ugotovljeno, da je to družbeno zlo,iz i katerega navadno izvira še vrsta drugih socialnih problemov, v porastu. Različni dejavniki, med njimi tudi KO, si že vrsto let prizadevajo, da bi zlasti s svojo informativno vlogo prispevali k seznanjanju delovnih ljudi in občanov o tej problematiki ter jih na tak način skušali odvračati od tega družbenega zla. Ugotavlja pa se, da je na določenih področjih premalo preventivnega dela (KS, DO), manjka določenih povezav med službami, ki spremljajo to področje, katerega negativni vpliv se kaže tudi na področju zmanjševanja delovne storilnosti, povečevanja izostankov z dela, poslabševanje splošnega zdravstvenega stanja, nesoglasja v družinah, kakor tudi na področju prometne varnosti, kjer je alkoholizem eden izmed bistvenih vzrokov za večje število prometnih nesreč. Določeni premiki so bili doseženi v preventivnem delu med mladimi, saj so bila v OŠ organizirana številna predavanja o tej problematiki, uspešno dela tudi Dispanzer za mentalno higieno in vse oblike v okviru Kluba zdravljenih alkoholikov, vendar bo potrebno za zmanjševanje tega družbenega zla storiti še marsikaj, med drugim bo potrebno več skrbi nameniti primernemu organiziranemu preživljanju prostega časa kakor tudi ustreznejši obdavčitvi tako alkoholnih kot brezalkoholnih pijač. Mladina v SLO in DS Letošnje tekmovanje Mladina v SLO in DS poteka v Moravčah v organizaciji OS Jurij Vega in organizacijskega odbora. Mladi iz osnovnih šol in usmerjenega izobraževanja bodo morali pokazati svoje spretnosti na posebej izbrani progi, kjer se bo preverjalo tudi njihovo znanje prve pomoči, streljanja s puško in še marsičesa, pri čemer bodo lahko s pridom uporabili tudi topografski priročnik. Pri dokončni uvrstitvi pa bodo pomembni tudi rezultati testov, v katerih bodo prikazali svoje znanje iz poznavanja SLO in DS. civilne zaščite, prometne vzgoje, prve pomoči, poznavanja puške in eksplozivnih sredstev ter protipožarne zaščite. Najboljše ekipe bodo prejele priznanja in medalje. J S pripravami smo pričeli v mesecu decembru, v prvih treh mesecih so vse temeljne sredine sprejele vse potrebne dokumente ter kot prvo ocenile delovanje delegatskega sistema ter delo posameznih delegatov. Na tej osnovi so bili tudi evidentirani dosedanji aktivni delegati, obenem pa so bili evidentirani tudi vsi tisti, ki so že z dosedanjimi aktivnostmi kot člani oz. funkcionarji različnih samoupravnih organov KS in TOZD pokazali pripravljenost za sodelovanje v različnih organih. Samo poročilo je obravnavalo tudi predsedstvo OK SZDL Domžale, kije ob tem sprejelo naslednja stališča: - predsedstvo OK SZDL Domžale sprejema poročila o dosedanjih aktivnostih v pripravah na volitve pri Pojasnilo o spremembi šolskih okolišev osnovnih šol Spremembe šolskih okolišev nekaterih osnovnih šol so bile potrebne zaradi novogradnje OŠ Edvard Kardelj Trzin ter ustreznejše prerazporeditve in racionalnejše izrabe obstoječih kapacitet osnovnih šol. Odlok o določitvi šolskih okolišev je sprejela Skupščina občine Domžale na zasedanju zborov 7.2.1985 in glede na prejšnje šolske okoliše vsebuje zlasti 'naslednje spremembe: -okoliš OŠ Edvard Kardelj Trzin obsega naselja: Depala vas, Dobeno, Loka pri Mengšu in Trzin; -okoliš OŠ Matije Blejca Matevža Mengeš obsega naselja Mengeš in Topole; - okoliš OŠ Šlandrove brigade je pridobil naslednje ulice: Ljube Šercer-ja, Ljubljanska št. 73,77,81, 82 in od št. 96 dalje ter Cesta talcev v celoti; - OŠ Venclja Perka ne vpisuje več otrok iz naslednjih naselij in ulic: Depala vas, Slomškova ul. od št. 29, Zormanova ul. od št. 18 do 23, Cesta talcev, Ljube Šercerja in Ljubljanska c. št. 73, 77, 81,82 in od št. 96 dalje; - okoliš OŠ Josip Broz — Tito je dopolnjen s Slomškovo ulico do št. 29, z Zormanovo ulico od št. 18 do 23. s Šaranovičevo ul. od št. 10 do 18 ter parnimi št. do št. 39, z naseljem Količevo od št. 1 do 55 ter od 69 dalje ter ulicami Koliško, Sončno in Rožno; - OŠ Martin Koželj Dob ne vpisuje več otrok iz naselja Količevo (1—55 ter od 69 dalje) ter iz Šaranovičeve (od 10-39), Koliške, Sončne in Rožne ulice; - okoliši osnovnih šol Janko Kersnik Brdo, Jurij Vega Moravče in Radomeljske čete P rese rje so nespremenjeni. Učenci se morajo vpisati oz. prešo-lati na šolo svojega šolskega okoliša z novim šolskim letom 1985/86. Vpisovanje bo od 26. do 28. junija 1985. O dnevu vpisa na posamezni šoli bodo učenci pravočasno obveščeni. Prešolanja vseh učencev ne bo možno uresničiti v celoti, ker to onemogočajo prostorske kapacitete nekaterih šol. Zato bodo šole medsebojno usklajevale prešolanje oz. vpisovanje vsako šolsko leto posebej in o tem starše pravočasno obveščale. Starši, ki imajo po določilih zakona o osnovni šoli in v skladu s sklepi oz. dogovori ob spreminjanju šolskih okolišev v naši občini utemeljene razloge za vpis oz. šolanje otroka v drugem šolskem okolišu, naj najpozneje do 28. junija M. vložijo pisno prošnjo na svet šole, kamor želijo všolati svojega otroka. Starši šoloobveznih otrok iz novega šolskega okoliša osnovne šole Edvard Kardelj Trzin naj to storijo že v mesecu maju. Posebej prosimo starše učencev novega šolskega okoliša osnovne šole E. Kardelj Trzin, ki obiskujejo šolo zunaj občine Domžale, da vpišejo svoje otroke v novo šolo že v mesecu maju. Vpisovanje bo ob sredah od 7. do 12. in od 16. do 19. ure, ob petkih pa od 7. ,do 14. ure na začasnem sedežu šole v prostorih krajevne skupnosti Trzin, Mengeška 7/B (telefon 721-060). čemer ocenjuje, da so dosedanje aktivnosti pravočasno potekale v skladu s sprejetimi dokumenti. Obenem se ugotavlja, da so v večini temeljnih okolij pravočasno pričeli z izvajanjem dogovorjenih aktivnostih in da je število doslej evidentiranih primerno in zagotavlja dobro osnovo za nadaljnje aktivnosti v pripravah na volitve 1986. — * nadaljnjih aktivnostih morajo vsi nosilci volilnih opravil posebno skrb nameniti zlasti: da se v celoten postopek evidentiranja opravi v skladu s sprejetimi načeli in da se opravi verifikacija vseh evidentiranih v ustreznih oblikah najširšega odločanja delovnih ljudi in občanov (zbori, terenski odbori), kar mora biti opravljeno do septembra 1985, da v vseh sredinah analizirajo oz. ocenjujejo ustreznost sestave evidentiranih kandidatov, na osnovi te ocene pa naj se z aktivno vlogo vseh frontnih delov zagotovi čimkvalitetnejša sestava delegacij, pri čemer naj se še posebna skrb nameni oceni dosedanjega dela evidentiranih, zagotoviti ustreznega števila mladih, žensk, neposrednih proizvajalcev in članov ZK, kakor tudi pokritosti območja posamezne KS. Predsedstvo poziva družbene organizacije in društva, ki se doslej še niso aktivno vključila v priprave na volitve, da aktivno sodelujejo in se vključujejo v delo KK SZDL, hkrati pa svoje aktivnosti vsklajujejo tudi v zvezah, ki naj svojim osnovnim sredinam nudijo potrebno pomoč, predsedstvo poziva organe skupščin SIS, da se intenzivner je vključijo v uresničevanje nalog v volilne priprave, zlasti je potrebno takoj pripraviti: — oceno in eventuelne predloge za spremembo samoupravne organiziranosti SIS (število delegatskih mest, sestave organov, oblikovanje konferenc delegacij itd) — oceno uspešnosti dela dosedanjih funkcionarjev in članov posameznih organov s pregledom možnosti ponovitve izvolitve in predlogom možnih kandidatov, ki so z dosedanjim uspešnim delom že pokazali pripravljenost za sodelovanje pri nadaljnji krepitvi delegatskega sistema. PREGLED STANJA EVIDENTIRANIH MOŽNIH KANDIDATOV ZA PLANE DELEGACIJ ZA ZBORE SKUPŠČINE OBČINE IN SKUPŠČIN SIS - (stanje 31.3.1985) Krajevne skupnosti: za zbor krajevnih skupnosti skupaj: 454 žensk: 108 24 % do 27. leta 77 17 % članov ZK: 83 18 % udelež. NOB: 35 8 % na vodil.: 17 4 % za skupščine SIS: skupaj: 1796 žensk: 571 32 % do 27. leta: 309 17 % članov ZK: 302 17 % udelež. NOB: 106 6 % na vodil: 58 3 % Združeno delo: za zbor združenega dela skupaj: 555 100 % žensk: 284 51,17 % do 27. leta: 110 19,82 % članov ZK: 93 16,75 % udelež. NOB: 3 0,54 % na vodil.: 15 2,70 % za skupščine SIS: skupaj: 1652 100 % žensk: 844 51,08 % do 27. leta: 313 18,95 % članov ZK: 177 11,00 % udelež. NOB: 3 0,18 % na vodil.: 11 0,66 % SKUPAJ EVIDENTIRANIH za zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela: evidentiranih 4457 žensk 1807 41 % do 27. leta 809 18 % članov ZK 655 15 % udelež. NOB 147 5 % I I I I I 18. maj 1985 ob 7. uri Tradicionalni XVII. avto rally v spomin narodnega heroja Matije Blejca Matevža v Mengšu. ob 8. uri Manifestativni množični pohod po poteh revolucionarnih delavskih in borbenih tradicij. ob 9. uri Tradicionalni kegljaški turnir ŠD Invalid Domžale na kegljišču v Jaršah. ob 11. uri Revija pevskih zborov Društev upokojencev Gorenjske v Hali komunalnega centra v Domžalah. ob 16. uri 8. tek „Po poteh aktivistov NOB" v Trzinu. 19. maj 1985 ob 10. uri 20. maj 1985 od 9. do 12. ure Republiško prvenstvo v preskakovanju ovir na Krumperku. Organizator Konjeniški klub Biotehniške fakultete Krum-perk. Prijateljska tekma v hokeju na travi med HK Pomurje Murska Sobota in HK Svoboda Ljubljana v Športnem parku v Domžalah. Predstavitev karte „Domžale in okolica" ter računalniške opreme v prostorih Geodetske uprave Občine Domžale. 24. maj 1985 ob 18. uri Otvoritev razstave „Partizansko zobozdravstvo na Slovenskem" v preddverju Hale komunalnega centra v Domžalah. 25. maj 1985 ob 9. uri (fPros/ava ob občinskem prazniku v Hali komunalnega centra v Domžalah. ob 12.30 uri Odkritje doprsnega kipa narodnemu heroju Francu Bukovcu — Ježovniku pred Papirnico Količevo ob 16.30 uri Proslava ob Dnevu mladosti v Športnem parku Domžale. 26. maj 1985 30. maj 1985 ob 16. uri 31. maj 1985 ob 19.30 uri 2. junij 1985 ob 9. uri Mednarodni miting modelov v Radomljah. daljinsko vodenih Strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško na strelišču v Trzinu. Kulturno zabavna prireditev „V Domžalah se dobimo" v Hali komunalnega centra v Domžalah. Košarkarski turnir članskih ženskih ekip v Mengšu. Sodelujejo: mladinska reprezentanca SRS, KK Pomurje, K K Sombety (Madžarska) in KK Mengeš. 7. junij 1985 ob 19. uri Nastop učencev Glasbene šole Domžale s podružnicami v kinodvorani v Domžalah. ob 10. uri Otvoritev razstave ročnih del Društva invalidov Domžale v preddverju Hale K C 8. junij 1985 ob 9. uri Košarkarski turnir mladinskih ekip slovenskih ligašev na igrišču pri OŠ Vencija Perka v Domžalah. ob 10. uri junija 1985 avgusta 1985 Proslava 10-letniceDI Domžale in srečanje težkih invalidov Gorenjske — hala K C Odprtje Doma upokojencev v Mengšu. Odprtje Osnovne šole Edvarda Kardelja Trzin. Občinski komite ZKS Domžale o kulturi Ob koncu meseca aprila se je z razpravo na seji O K ZKS Domžale končala večmesečna razprava o kulturi v naši občini. Razprava je sodila v okvir priprav na akcijsko konferenco CK ZK Slovenije o kulturi, ki bo v juniju. Tako kot v celotni republiki, je tudi v naši občini, precej razgibala tako komuniste kot še posebej kulturne delavce. Potek je bil ocenjen pozitivno, tako zaradi širine (v razpravi je sodelovalo okoli 400 ljudi), kvalitete razprav in nakazanih rešitev, ki jih je dala ali pa skušala najti. Potekala je tako v okviru vseh DPO, kot v OZD, šolah, krajevnih skupnostih in vrtcih, poleg tega pa sta bili sklicani skupni seji Kulturne skupnosti in ZKO Domžale ter pogovor kulturnih delavcev s političnim aktivom Domžale o stanju (zlasti materialnem) na področju kulture. Zaključki in sklepi razprav, ki so bili oblikovani v okviru razprav v naši občini in bodo posredovani tudi na CK ZKS, so številni, zato bi izdvojili le nekatere najtehtnejše in najvažnejše. Sklenili smo, da je potrebno okrepiti sodelovanje z zamejskimi Slovenci, še zlasti na področju kulturne izmenjave. Mnogo kritike je bilo uperjene v televizijski program, kjer smo ostro zahtevali, da morajo biti v vseh oddajah slovenski podnapisi, še posebno v otroških oddajah (TV šola). Ugotovili smo, da se s kulturo ukvarja ogromno število ljudi, saj v občini deluje kar 31 skupin v 25 društvih, poleg tega pa je ustanovljenih 10 šolskih kulturnih društev. Posamezno društvo je v lanskem letu za svojo aktivnost prejelo povprečno le 90.000 din, kar je zelo malo glede na obseg dejavnosti in stroške, ki nastajajo ob tem. Nasploh se v kulturi srečujejo z. velikim pomanjkanjem »Izdelki in storitve obrtnikov občine Domžale« Te dni je izšla nova pomembna publikacija, ki ob Registru obrnikov občin ljubljanske regije pomeni še posebno detajlno obdelavo obrti v naši občini. Gre za publikacjo, ki jo je izdalo Obrtno združenje Domžale, pripravila pa jo je posebna, za to priložnost imenovana, komisija. Publikacija , Jzdelki in storitve obrtnikov občine Domžale" prinaša celovit pregled obrti po dejavnostih, obrtih, priimkih obrtnikov, prinaša podatke o njihovih izdelkih, predmetu poslovanja, v njej pa so še druge pomembne informacije, ki zadevajo poslovanje obrtnikov. Seveda množica teh podatkov kar sama po sebi ponuja neštete možnosti za načrtovanje povezovanja obrti z združenim delom. Poleg tega pa publikacija vključuje obrt domžalske občine še tesneje v slovenski in jugoslovanski prostor v že doslej uspešnem prodoru v različne oblike kooperantskih odnosov, koder so obrtniki občine Domžale že doslej prisotni v dobršni meri. Ne nazadanje pa publikacija poudarja skrb za razvoj obrti v občini, pomeni pomembno informativno vrednost obveščanja občanov ter prinaša podatke in ponuja možnosti za razvoj še drugih, danes še deficitarnih panog izdelkov in storitev v naši občini. S tem pa je podana še nova dimenzija vrednosti, ki jo zanimiva publikacija prinaša. Izšla je v nakladi 3000 izvodov. finančnih sredstev, še posebno upoštevajoč veliko število problemov in želje po nekaterih zelo potrebnih investicijah. Tako je treba skrbeti vsaj za tekoče najnujnejše vzdrževanje spomenikov in objektov. Nikakor nam ne uspe, delno tudi zaradi administrativnih zapor, obnoviti gradu Krumperk, v centru občine ni primernega kulturnega objekta, kjer bi se lahko odvijala gledališka dejavnost. Tudi za obnovo stare OŠ Venclja Perka za potrebe Občinske knjižnice še niso zbrana vsa sredstva, treba se je tudi odločiti, kaj s staro kinodvorano v primeru, da bo v SPB zgrajena nova. Občinski komite je v zvezi s tem sprejel sklep, da mora Kulturna skupnost ob izdelavi srednjeročnih načrtov jasno opredeliti prioriteto investicij, seveda glede na možnosti. Prav tako obstaja želja, da bi prispevna stopnja za kulturo tudi v bodoče ostala na letošnji ravni. Veliko misli je bilo namenjenih tudi kulturnemu udejstvovanju mladih. Sklenili smo, da mora Občinska konferenca ZSMS odpreti razpravo o prostorskih problemih, s katerimi se srečujejo OO ZSMS, republiške pristojne institucije pa bomo opozorili na nevzdržno stanje, ki ga povzroča prenatrpanost učnih načrtov v šolah. Tako učitelju ne ostaja dovolj časa za vzgojno delo z mladimi, saj je vsaka minuta pouka že v naprej usmerjena. V združenem delu so v zadnjih letih močno zanemarili delo kulturnih animatorjev, entuziasti, ki opravljajo to poslanstvo, pa ocenjujejo, da so v svojem delu osamljeni in jih niti DPO, niti vodstva delovnih organizacij, ne nudijo pri delu ustrezne pomoči in podpore. Ocenjevali smo tudi dostopnost kulturnih dobrin delovnim ljudem. Tako smo ugotovili, da Ljubljana s Cankarjevim domom le ni tako „blizu", prav tako pa je zaradi slabe povezanosti med posameznimi kraji v občini, mnogim nemogoče priti celo na prireditev v Domžale. Zato je bila tudi postavljena zahteva, da je treba nujno preučiti možnosti, da se uvede krožni avtobus, oziroma kasnejši prevozi iz Ljubljane, saj se kulturne prireditve končujejo zelo kasno. To bi bili le nekateri pereči problemi na področju kulture, o katerih so z vso zavzetostjo spregovorili tudi komunisti. Sedaj pa nas vse čaka veliko dela, da jih čimpreje in čimbolje razrešimo. C.O. 1 Iz organov OK SZDL: » Enakopravnost, razvoj, mir« Julija 1985 bo v Nairobiju svetovna konferenca OZN za pregled in oceno doseženih rezultatov v Dekadi OZN za ženske 1976 -1985. Priprave za konferenco OZN in Forum nevladinih organizacij potekajo intenzivno tako v okviru medresorske grupe pri ZIS, kot tudi v okviru Konference za vprašanja družbenega položaja žensk Jugoslavije in v vseh republikah ter avtonomnih pokrajinah. Aktivnosti v zvezi z zaključkom Dekade OZN za ženske „enakopravnost, razvoj, mir" 1976-1985 naj bi v mesecu maju potekale tudi v naši občini in sicer bomo v maju pripravili razpravo, v katero bomo pritegnili tako ženske iz OZD kakor tudi iz krajevnih skupnosti in v okviru katere bomo spregovorili zlasti: - kako smo uresničevali stališča problemskih konferenc (gospodarski in samoupravni razvoj ter družbene aktivnosti žensk, zaposlovanje, izobraževanje, zdravstveno varstvo, podružbljanje skrbi za otroka, idr.) - katere ovire in problemi so in še zavirajo hitrejše uveljavljanje žensk v gospodarstvu in družbenem življenju - posebej še v sedanjem obdobju gospodarske stabilizacije, -kako so v dolgoročnih planih do leta 2000 opredeljeni osnovni cilji za enakopravno vključevanje žensk v gospodarsko in družbeno življenje ter haloge socialne politike za zagotavljanje pogojev dela in življenja delavcev z družinskimi obveznostmi. Zaključki razprave iz naše občine pa bodo skupaj z zaključki ostalih občin služili kot osnova našim delegatom za konferenco in Forum v Nairobiju v času od 5. do 20. julija 1985. »Koliški Budničarji so tudi letos pripravili lep mlaj. Na sliki med pripravo postavljanja mlaja na dan 27. aprila — dnina OF. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST DOMŽALE Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu ob j a v I j a OSNUTEK PREDNOSTNE LISTE UPRA VIČENCEVZA SOLIDARNOSTNA STANOVANJA Javna razprava osnutka prednostne liste 11. javnega natečaja za pridobitev stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih, ^grajenih s sredstvi za solidarnost Na osnovi 28. in 29. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodelitev družbenih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za solidarnost (Ur. vestni k občine Domžale št. 8/82) Odbor za solidarnost Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale objavlja osnutek prioritetnega vrstnega reda 11. javnega natečaja za pridobitev stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih, .zgrajenih s sredstvi za solidarnost, objavljenega v Občinskem poročevalcu št. 4 z dne, 4.3.1985. S to objavo odpira Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu javno razpravo o osnutku prednostnega vrstnega reda. Javna razprava bo trajala 15 dni od objave v Občinskem poročevalcu. Vsak občan ima možnost dati pripombe na prioritetni vrstni red za dodelitev solidarnostnih stanovanj. Nosilec javne razprave je Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Domžale, Ljubljanska 34, Domžale. ?a^' Vrsta vloge Socialni primeri 1. Kompletne vloge prispele v roku 87 2. Ne izpolnjujejo razpisnih pogojev 12 3. Kompletne vloge prispele po roku 2 SKUPAJ: 101 SOCIALNI PRIMERI: Prioritetna lista kompletnih in v roku oddanih vlog po preverjenem številu točk, ki so prispele na 11. javni natečaj: Zap. Priimek in ime, naslov Štev. Štev. v.) DO točk druž.čl. št. 1 2 3 4 5 1. CAPUDER ROMAN Lukovica 3, Lukovica 66 1 Lek 2. UŠTAR JOŽE Mlinostroj Radio cesta 6, Domžale 66 4 Domžale 3- OREŠEK MARIJA Slovenijales Ul. 3. sept. 6, Domžale 66 4 Radomlje 4. DUR ANO VIČ SEAD Helios Sončna 3, Vir, Domžale 66 3 Domžale 5. SIMON IRENA Žičnica Ljubljanska 116, Domžale 65 2 Ljubljana 6. MILIC SILVA Zg. Jarše 21/B, Radomlje 65 2+1 ZD Domžale 7. JAKLIČ GIZELA Tosama Zalog pod Trojico 13, Dob 65 2 Domžale 8. HAFNER ŠTEFKA i Preserje VI/15, Radomlje 65 2 Vreg Zvone 9. KRALJ MOJCA Tosama Krtina 7, Dob 65 3 Domžale 10. MOČNIK MARJETA Brivnice Krtina 35, Dob 65 3 Ljubljana 11. SIMIČ MIHAJLO Helios Prešernova 1, Domžale 65 3 Domžale 12. MOČNIK BRANKO Gubčeve brigade 2, Dob 65 1 SO Domžale 13. VUKOVI C ANA Kompas Mengeška 26, Trzin, Mengeš 64 3 Ljubljana 14. VRTAČNIK SUZANA Ljubljanska 85, Domžale 64 3 Kante Marija 15. JOVIČ PETRA Zmaj Ljubljanska 51, Domžale 64 3 Ljubljana 16. RADIČ IVANKA Induplati Pelechova 35, Radomlje 64 4 Jarše 17. KUNILO F ANI Toko Ljubljanska 83, Domžale 64 3 Domžale 18. MARINKO BRANKA Tosama Ljubljanska 77, Domžale 64 4 Domžale 19. PETROVČIČ MARJANA Kaj uho va 3, Domžale 63 1+1 Lenček Sonja 20. OGRINC JANEZ POZD Repovž Savska 20, Domžale 63 4 Domžale 21. GRUBEŠIČ SAVO Pivovarna Blejčeva 32, Mengeš 62 3 Union 22. REPOVŽ ŠTEFKA Univerzale V.Vlahoviča 3, Domžale 62 3 Domžale 23. HARL JANKO Tamiz Sr. Jarše 38, Domžale 62 3 Mengeš , . 24. POTOČNIK NADA Slovenijales - Kamniška 7, Preserje, Radomlje 61 4 Radomlje 25. LIČINA UMKA Sr. Jarše 23, Domžale 61 3 Eta Kamnik 26. ANDROVIČ C ANO Sr. Jarše 23, Domžale 61 4 Žito Ljubljana 27. KORDEŽ MIRKO Sej miška 17, Domžale 61 3 Lek Mengeš 28. ZEMAN SMILJANA Tomšičeva 36, Mengeš 61 2 Trak Mengeš 29. VEIDER ANTONIJA OŠ Šlandrove Na ulicah 42, Mengeš 61 3 brigade JJomžale 30. ŠKOFIC MARIJA Komunalno po- Partizanska 1, Nožice .Radomlje 61 3 djetje Domžale 31. KNEZ BRANKA Prešernova 34, Domžale 60 3 Retelj Vida 32. BEGANOVIČ RIFET Turnše 39, Dob 59 4 Helios Domžale 33. ZALOKAR SONJA Klinični center Sej miška 34, Domžale 59 4 Ljubljana 34. TOPO LOVEC BEKIRA Prešernova 17, Domžale 59 4 Gorenc Milan 35. BUDIMIR DRAGO Karton.tovarna Kolodvorska 4, Domžale 59 4 Ljubljana 36. SVITLICA DUŠAN V.Vlahoviča 4/A, Domžale 59 3 PM Ljubljana 37. ŠORN BERNARDA Podrečje 5, Domžale 59 2 Prašičereja Ihan 38. DOBROTTNŠEK MARJAN Žel. gospodar. Rafolče 35, Lukovica 59 3 Ljubljana 39. KURETIDA Papirnica Gradišče 22/A, Lukovica 59 2 Količevo 40. OREHOV MATO Univerzale Brezovica 5, Dob 59 1 Domžale 41. DUGIČ RUŽA Stranska 9, Domžale 58 4 VVZ Domžale 42. ČAD BOJAN Finžgarjeva 4, Vir, Domžale 58 3 LB Ljubljana 43. MOHAR LJUBICA Parmova 13, Vir, Domžale 58 3 VVZ Domžale 44. KOTER JOŽE Napredek Gorjuša 5, Dob 57 3 Domžale 45. ŠMID SVETLANA Prešernova 43, Radomlje 57 3 Induplati Jarše 46. MILANOVIC ANĐELKO Komunalno po- Detelova 2, Domžale 57 3 djetje Domžale 47. BAJRIČ EKREM Kettejeva 11, Domžale 57 4 Helios Domžale 48. ZELKO JANEZ Mercator Simona Jenka 11, Domžale 57 3 Ljubljana 49. ZENKOVIČ MIRZET Energoinvest Grajska 2, Loka, Mengeš 57 3 Črnuče 50. BLAŽEVIČ NADA C. padlih borcev 74, Domžale 57 2 Labod Ljubljana 51. MOČIČ MJČO Kolodvorska 4, Domžale 56 3 SGT Ljubljana 52. MUSIČ RUSTEM Kidričeva 29, Mengeš 56 4 Titan Kamnik 53. ŽABNIKARFANI C. Radomeljske čete 24Jladom. 56 2 Gostilna Kovač 54. STRMOLE SIMONA Klinični center Zupančičeva 11, Domžale 56 2+1 Ljubljana 55. ŠVARC FRANC Univerzale Homec V/3, Radomlje 56 4 Domžale 56. JEGLIČ NADA Napredek Goričica 30, Domžale 55 3 Domžale 57. ŠABIČ ZORICA Pirš Jožeta-Luke 3, Radomlje 55 3 IMPIC Domžale 58. FORJAN ŠTEFKA Pelechova 35, Radomlje 55 2+1 Induplati Jarše 59. BREŽNJAK IVANKA De pala vas 13, Domžale 55 2 Tiskarna 60. ZENKOVIČ HADERA Energoinvest Grajska 2, Loka, Mengeš 55 3 Ljubljana 61. ŽELEZNIK ROMANA Mercator Bukovčeva 15, Vir, Domžale 54 3 Ljubljana 62. GAMBIROŽA TATJANA V. Vlahoviča 2/A, Domžale 54 3 VVZ Domžale 63. ZRIMŠEK VERONIKA Trdinova 5, Trzin, Mengeš 53 3 Melodija Mengeš 64. BREGAR PAVLA Blejčeva 12, Mengeš 53 3 Lek Mengeš 65. BRNABIČ MARIJA Polikem — Trg. Ljubljanska 101, Domžale 53 2 Ljubljana 66. TRAPIČ NEVENKA OŠ Šl.brigade Ihan 159, Domžale 53 3 Domžale 67. TRATNJEK ZDENKA Češenik 13, Dob 53 3 Toko Domžale 68. VELJČKOVIČ MIROLJUB Gostinsko po- Grajska 2, Loka, Mengeš 53 4 djetje Ljubljana 69. IKIC MEHO Ljubljanska 83, Domžale 51 3 Pušnik Marija 70. FISTER BOJAN Krakovska 10/A, Domžale 51 3 Elma Črnuče 71. HEMETEK DARKO Slovenijales Ljuba Šercerja 2, Domžale 50 3 Radomlje 72. ĐORĐEVIČ KAROLINA Rojska 1, Domžale 48 2 Lek Mengeš 73. MILOJKOVIČ FADILA Napredek Ljubljanska 71, Domžale 48 3 Domžale 74. PUCKO LILJANA Ljubljanska 89, Domžale 48 2 .Mojca Lukovica 75. HADŽIČ ZEHIDA Žnidaršičeva 11, Domžale 48 4 Toko Domžale 76. BOŽILOVA RODNA Trojane 11, Trojane 47 4 Gostišče Konšek 77. GRUDNIK IGNAC Sr. grad. šola Ljubljanska 76, Domžale 47 1 Ljubljana 78. JARC VESNA Zupančičeva 6, Domžale 45 1 Toko Domžale 79. GUTNIK SILVA Dragomelj 21, Domžale 44 2 Emona 80. NE SOVI C SLA VICA Maksimarket Depala vas 49, Domžale 43 4 Ljubljana 81. KRAGOLNIK BORIS Slamnikarska 21/A, Mengeš 42 3 Elma Črnuče 82. PANDŽA KATICA Študljanska 22, Domžale 42 1 Eta Kamnik 83. GRADIŠEK DRAGICA Na ulicah 36, Mengeš 42 3 Trak Mengeš 84. PREDOJEVIČ DARJA Šestica Prelovškova 1, Mengeš 38 3 Ljubljana 85. BRGLEZ PAVLA Ljubljanska 85, Domžale 37 2 VVZ Domžale 86. TODOROVIČ BOSILKA OŠ Šlandrove V. Vlahoviča 2/D, Domžale 36 4 brigade Domžale 87. ILIČ DRAGOLJUB Ljubljanska 83, Domžale 33 3 Emona NE IZPOLNJUJEJO RAZPISNIH POGOJEV Opombe 1. BAKALOV KIRIL Študljanska 34, Domžale 73 3 OD 14.623,81 2. NIKOLIČ RADE Cesta talcev 19, Domžale 38 3 OD 16.234,02 3. NIKOLIČ SLOBODAN Ljubljanska 101, Domžale 34 3 OD 15.020,36 4. GABERŠEK JULIJANA Krtina 37, Dob 50 5 OD 18.385,16 5. LOVŠIN ROZI Studa 74, Domžale 52 1 OD 22.229,50 6. ČEH FRANCKA Na ulicah 36, Mengeš 38 3 OD 19,444,84 7. KOŠAK JOŽICA Sp. Jarše 24, Domžale 57 1 OD 27.174,50 8. KRISTAN JANA Partizanska 5/C, Moravče 28 1 OD 34.951,62 9. ŠKRJANC SILVA Turnše 21, Dob 30 2 OD 20.535,60 10. ALIBEGIČ NAZIV Glavni trg 6, Mengeš 69 1 Nezaposlen 11. BEGIČ BORUT Steletova 13, Kamnik Nima stalnega bivanja v občini Domžale 12. TRNJANBMISMETA Iz tega stan. seje Depala vas 26, Domžale izselila v sol. stan HAŠIČ K- KOMPLETNE VLOGE PRISPELE PO ROKU: 1. LAZIČ KO VILKA Rakefova pot 16, Trzin, Mengeš 3 Titan Kamnik 2. PIRMAN JULIJANA Gubčeva 5/A, Vir, Domžale 2 WZ Domžale Predsednik Odbora za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu Helena KERČ,l.r. Zbiralna akcija oblačil, obutve, posteljnine in oblačil Bo v četrtek, 23.5.1985 od 17. do 19. ure po zbirnih centrih v mestu Domžale in določenih krajevnih skupnostih, ki vam jih navajamo: 1. Krajevna skupnost Mengeš Zbirno mesto: Dom upokojencev in Samopostrežba, Blejčeva 9. 2. Krajevna skupnost Jarše Zbirno mesto: Gasilski dom Jarše 3. Krajevna skupnost Vir Zbirno mesto: Urad krajevne skupnosti 4. Krajevna skupnost Dob Zbirno mesto: Osnovna šola Dob 5. Krajevna skupnost Radomlje: Zbirno mesto: Osnovna šola Radomlje 6. Krajevna skupnost Moravče Zbirno mesto: Partizanski dom Moravče 7. Mesto Domžale Zbirno mesto: OŠ Venclja Perka Domžale, Društvo upokojencev Domžale (Simona Jenka), Dom upokojencev Domžale (Cesta Talcev), Poklicna šola Domžale (Ljubljanska 105), Trgovina Zaboršt (Rape), Trgovina Savska cesta. Gasilski dom Studa, OŠ Šlandrove brigade Domžale, Glavno skladišče V. Vlahoviča 4/b Domžale. 8. Krajevna skupnost Trzin Zbirno mesto: Osnovna šola Trzin Občane pozivamo, da oddajo predmete na zbirne centre, ki so objavljeni od 17. do 19. ure. KULTURA IH HUlTURflE PRIREDITVE Bili smo na predstavitvi Stražarjem knjige „črni graben i I i i LITERARNI KOTIČEK 1 I Mojca Stražar: UTRINKI Šla sva po stezi in ujela dih pomladi. Sonce je oživljalo naravo in naju so ogreli poljubi. Jočem za tem, kar je minilo. Jočem za poletjem, za morjem ... jočem za spomini. Iščem nekaj, kar bi mi solze posušilo, kar bi v srcu praznino zapolnilo. Ksenja: Popolnoma razumem ljudi, ki jim do življenja več ni. Večina pa le nemo strmi v te ljudi, ki so bolj kot drugi potrebni pomoči. Odmevi na literarni kotiček: Misli (čustva...) izražamo z besedami, besede združujemo v stavke, včasih tudi v stihe, le-te v kitico (utrinek) in nato v pesem... če to je pesem, kajti o tem so naša mišljenja zelo različna. UTRINKI se mi zdijo preprosta izpoved mladostnih vzburjenj. Na začetku se nam ta — še posebno ljubezenska — zdijo silno pomembna in sploh ... (Pri poljubljanju marsikomu postaja „vroče" itn.) Mislim, da je drugi UTRINEK boljši od prvega. Žalost, gnev, razočaranje, groza itd. so res „material" pesnikov; a tudi veselje, ljubezen, dobrota... so enakovredno zastopani! Ksenja se pretirano predaja temi, brezizglednosti... (Takšne in podobne pubertetniške misli je bolje zaupati dnevniku!) Mislim, da bo čez leto in dan vse drugače... Bogdan UTRINKI se mi zdijo značilni za dekliški čustveni svet. So prijetni, vendar malce prelahkotni. Raje imam globje izpovedi. Pesem Ksenje me je čustveno zelo prizadela. Seveda je zelo začetniška... vendar pa le ne govori o rožicah in zlomljenih srčecih! Gre za krik in važno sporočilo nam vsem, saj postajamo vse bolj brezdušna družba. - Kaj, ko bi opustila rime in se bolj naravneje izpovedovala? Hrabro naprej! Zdenka Ljubezen, ah, ta ljubezen/ UTRINKI so uspeli, celo srčkani so. Kdor se spozna na vse to, se lahko vživi v Mojčine lepe pa tudi trpke (nekdanje) trenutke. — Življenje je resda sestavljeno iz trenutkov, vendar so nekateri tudi precej dolgi... in ne zgolj ljubezenski. Povedati kaj v pesniškem jeziku se ne posreči vsakemu in tudi ne vselej enako dobro. Človek raste... (Upam, da je Ksenja danes že kaj boljših misli? I) Ljubezen je nekaj velikega... vendar je še vse kaj drugega kot zgolj spolna zadeva. (!) Nekaterim (posebno v puberteti) se povsem postranske zadevice lahko zde silno pomembne (tudi nepremostljive), toda - kot sem rekel - človek raste in se jača. (Tudi v modrosti!) Samomor je največja neumnost! Zakaj - tega tu ne morem razlagati. Pogovor s PRA VIM človekom... in v trenutku je lahko vse drugače! Seveda si mora takega človeka poiskati vsak sam! Drugi ne bodo iskali „igle v senu"! - Objav/jen je le del pesmi; nekoliko popravljeno. Oglasi se šel Marjan POVABILO BRALCEM LITERARNEGA KOTIČKA Če se je tudi vam ob branju utrnila kakšna misel, drobna ocena, želja, da koga spodbudite, potem vas vabimo, da jo posredujete bralcem in ustvarjalcem. Lahko napišete tudi svoje mnenje o literarnem kotičku. Vse se zbira na naslovu: Občinska knjižnica Domžale, Kolodvorska 8, 61230 Domžale. Pripis: za Literarno društvo Domžale. :j| Kulturnozabavna prireditev: I »V Domžalah se dobimo« V hali Komunalnega centra bo v petek, 31. maja 1985 v sklopu prireditev ob občinskem prazniku prireditev Občinskega sveta ZSS Domžale „ V Domžalah se dobimo". Gre za veliko revijo različnih nastopov posameznikov, skupin in ansamblov. Predstavili se bodo ljudski pevci in godci, učenci Glasbene šole, godba, zbori, okteti, folklora in drugi. Obeta se bogat večer občinske amaterske ustvarjalnosti, večer, ki ga bodo popestrili s manjšim kvizom. Vstopnice so v prodaji v Napredku, kjer dobijo karte tudi osnovne organizacije sindikata. Po končani prireditvi obetajo ples v vseh prostorih restavracije Slamnik ob zvokih ansambla s prireditve. 1 i Celovito delo o Črnem grabnu Pred dnevi je Delavska univerza pripravila v domžalski knjižnici predstavitev nove knjige Staneta Str ažarja, knjige, o kateri smo že poročali. Četudi obiskovalcev na predstavitvi ni bilo ravno mnogo, pa smo navzoči preživeli zanimiv večer ob infor macijah o velikem delovnem dosežku S. Stražarja. no Gre za veliko zbiralno, raziskoval-in tudi analitično dejanje, ki je trajalo več kot 5 let in katerega rezultat je izjemno dragocena knjiga za sedanje in prihodnje rodove. Stražar je začel objavljati rezultate svojih raziskovanj krajevne preteklosti že 1. 1960, ko je izdal publikacijo o GD Domžale. Leta 1970 je izdal kroniko Doba, 1974 knjigo Svet pod Taborom, Leta 1979 Gledališče pod kozolcem ob njegovi 75-letnici. Leta 1979 je izšla Moravska dolina, 1980 knjiga o gasilstvu „Na pomoč", letos pa knjiga Črni graben, ki je najbolj temeljito strnila, temelječ na avtorjevih izkušnjah iz prejšnjih del, vse možne oz. dostopne podatke. Dejstvoje n amreč, da je obilica gradiva za zadnjo knjigo bila tačas še dostopna tudi zaradi še živečih ljudi in ustnih virov, kasneje pa mnogih teh stvari ne bi bilo več moč zbrati. V bogati dokumentarno verodostojni kroniki je moč najti tako zgodovinske, etnografske, geološke in druge podatke, ki celovito predočijo v bistvu vse, kar je za predočenje doline potrebno. Na predstavitvi, ki jo je vodil Tone Ravnikar, je podal oceno knjige zgodovinar prof. dr- Miroslav Stiplovšek, v imenu zdravniškega društva je spregovoril dr. Velimir Vulikić, v imenu ZKO in Kulturne skupnosti se je zahvalil za kulturno dejanje Slavko Pišek. Knjigo, ki je izšla v 3000 izvodih, je lektoriral in uredil France Cerar, na voljo pa jo je moč dobiti tudi že v trgovinah in knjigarnah v občini. — folklorna skupina — glasbeni krožek — novinarski krožek — literarni krožek — likovni krožek — knjižničarski krožek — pravljični krožek. V skupinah aktivno sodeluje 380 učencev. Vsebine krožkov se med seboj prepletajo in povezujejo. Veliko njihovih del in rezultatov vključujemo v kulturne dneve. S programi pokrivamo prireditve ob spominskih dnevih v šoli, KS in v občini. 8. marca smo organizirali revijo otroških pevskih zborov. 11. aprila pa smo sodelovali tudi na reviji mladinskih pevskih zborov. Naši nastopi na revijah so bili uspešni, saj smo bili deležni kar nekaj pohval od ljudi, ki že več let uspešno delujejo na glasbenem področju. Dva dni zatem so vse tri folklorne skupine, ki delujejo na naši šoli pod vodstvom požrtvovalne tov. mentorice Mlakar Štefke, pripravile enourni program ob sprejemu turistov iz Nizozemske v Kamniku. S svojimi izvirnimi plesi so turistom na res prisrčen način prikazali nacionalne igre, plese in pesmi. 18. aprila so učenci skupaj s krajani sprejeli Zvezno štafeto mladosti. V ta namen so učenci pripravili kratek program, s katerim so izpovedali svoje mladostniške želje in hotenja ter svoje poglede na svet in življenje. 25. aprila so nam učenci iz Radomelj prinesli kurirčkovo torbico. Tudi ta dan je na naši šoli zaživel v popolni svečanosti. Mlajši pionirji so ob sprejemu pripravili prsrčen program in ponosno varovali torbico, kije prenočila na naši šoli. Kulturni koledar nekaterih prireditev 24.5.1985 ob 20. uri v Kinodvorani Domžale Koncert Mešanega pevskega zbora Domžale in Pevskega zbora LIKO iz Vrhnike 24.5.1985 ob 20. uri v Likovni galeriji Janez Repanšek na Rudniku Otvoritev razstave del Likovnega društva Petra Lobode Domžale — sodelujejo člani Literarnega društva Domžale in Ansambel EPITAF — Razstava bo odprta do 6.6.1985 31.5.1985 ob 20. uri v dvorani Komunalnega centra Domžale Kulturno zabavna prireditev „ V Domžalah se dobimo " 1.6.1985 v Kranju Srečanje pihalnih orkestrov Gorenjske 2.6.1985 v Kamniku Srečanje otroških folklornih skupin Gorenjske 8.6.1985 v Škof ji Loki Srečanje pevskih zborov Gorenjske 1 * 1 ! Literarno društvo Domžale in Občinska matična knjižnica in čitalnica Domžale VABITA 1 na literarni večer in pogovor s pesnico MlRJA M NOVAKOVO. V programu bo sodeloval tudi ansambel EPITAF z akustično ^ baladno glasbo. ^ Vabljeni v petek, 31. maja ob 19. uri v prostore čitalnice ^ I na Kolodvorski 8. K OBČANI NASELJA POD REČ JA V KRAJEVNI SKUPNOSTI TOMA BREJCA VIR SO SE ODLOČALI! V nedeljo, dne 12. maja 1985 so se občani naselja Podrečja z veliko večino glasov izrekli „ZA ". Samoprispevek je bil razpisan za sofinanciranje dela ceste Podrečje — Dob. Predračunska vrednost teh del znaša 9.199.929,00 din. Občani pa bodo s samoprispevkom zbrali približno 5.000.000,00 dinarjev. Problem neurejene ceste skozi naselje Podrečje so občani občutili že vrsto let, saj jim velik promet, ki prihaja iz Zasavske strani dviga prašne zavese, onesnažuje povrtnine, stanovanja in ogroža varnost prometa vseh uporabnikov te ceste. Skupaj s predstavniki občine Domžale, predstavniki Samoupravne komunalne interesne skupnosti in predstavniki Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir, so se dogovorili, kako bi bilo mogoče rešiti ta pereč problem. Enotni tako, kot še nikdar, so sprejeli pobudo o referendumu in višini deleža, ki ga morajo zbrati sami občani. Že v zgodnji jutranjih urah so hiteli na volišče, da so si izrekli „ZA". Tolikšna enotnost se lahko doseže takrat, ko se občanom predloži konkretni in čisti pogram. Krajevna skupnost Toma Brejca — Vir I 9 Novo v čitalnici občinska matična knjižnica in Čitalnica Občinska čitalnica je letos naročila vrsto revij. Zato vam bomo tokrat posredovali zanimivosti iz nekaterih revij, ki so na voljo v čitalnici ter vas opozorili na nekatere naslove iz njih. Med naslovi v mariborski reviji DIALOGI v dvojni številki opozarjamo na pogovor s škofom Grmičem v rubriki Dialogi dialogov z naslovom Za osvobajanje človeka. Z njim sta se pogovarjala o teologiji osvoboditve Franc Friškovec in Marjan Pungartnik. Zanimivo je tudi razmišljanje Branimira Bošnjaka o množični kulturi in avandgardi. Iz najnovejše, prav tako dvojne, obsežne številke NOVE REVIJE, bi vam priporočili branje odlomka iz romana Milana Kundere Neznosna lahkost bivanja. Tokrat se je v intervjuju Aleš Vodopivec pogovarjal z arhitektom Edvardom Ravnikarjem. Objavljena je tudi najnovejša proza Pavleta Zidarja in Uroša Kalcita. V OBZORNIKU, reviji Prešernove družbe, je poleg ostalega, objavljeno zadnje pismo dr. Ivana Hribarja in razmišljanje o njegovem dejanju, ki je vzbudilo veliko pozornosti med vojno. Rajko Pavlovec pa objavlja esej Sprehod med ekslibrise. V 7/7 š' vilki JEZIKA LN SLOVSTVA je zanimiv zapisek Zorana Božiča o številu ur slovenskega jezika v srednjem usmerjenem izobraževanju. Za ljubitelje računalništva bi izdvojili iz zadnje številke BIT-a program za izračun obresti v domači raU in osem strani zabavnih in uporabnih programov (program Hladnokrvni Jaka). Toliko, zdaj pa kar na branje v čitalnico! Cveta Zalokar-Oražem Prvi »Teden upokojencev« v občini Domžale Zveza društev upokojencev občine Domžale je ob 40-letnici osvoboditve priredila v maju prvi teden upokojencev naše občine, v katerem so pripravili celo vrsto prireditev. V priložnostni brošuri, ki je ob tej priliki izšla, preberemo, da gre za vrsto športnih tekmovanj, srečanj upokojencev, občne zbore, obiske upokojencev na domovih, revijo pevskih zborov, predavanje ter druge oblike praznovanja. Ob praznovanju prvega „Tedna upokojencev", ki je trajal od 9.—18. ma ja 1985, so v že omenjeni brošuri spregovorili predsednik SO Karel Kušar,predsednik občinskega sindikalnega sveta Domžale Miroslav Birk, predstavniki pokroviteljev (Kulturne skupnosti in Zveze kulturnih organizacij), predstavili so Zvezo društev upokojencev, društva upokojencev Domžale, Mengeš in Moravče, podčrtali organiziršnost našega pokojninskega in invalidskega sistema, strnjeno informacijo ob prvem tednu upokojencev pa je prispeval predsednik Zveze društev upokojencev občine Domžale Ivan Redenšek. Vsekakor gre za pomembno družbeno in kulturno manifestacijo, ki se bo sklenila v soboto, 18. maja 1985 ob 11. uri s skupnim nastopom mnogih pevskih zborov iz vse Slovenije v Hali Komunalnega centra. PRVOMAJSKI KRES IN BUDNICA V MENGŠU Tudi letos so mengeški mladinci pripravili na Gobavici prvomajski kres, ki si ga je prišlo ogledat nekaj sto krajanov. Tudi budnica z Mengeško godbo je letos dobro uspela, tako da smo v Mengšu praznik dela tudi na zunaj lepo obeležili. SIM KS Rafolče Na razširjeni seji sveta in družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti Rafolče so razpravljali o pripravah na volitve, o katerih so sicer spregovorili že ob sprejemu statuta KS, ko so obravnavali primernost organiziranja delegacij v tej sicer eni izmed manjših KS. Odločili so se, da bodo tudi vnaprej imeli dve delegaciji in sicer za zbor KS (7 delegatov), za skupščine SIS pa združeno, ki bo štela 15 delegatov. Ob tej priložnosti je bilo za možne kandidate evidentiranih blizu 30 delovnih ljudi in občanov. V drugem delu so spregovorili tudi o pripravah planskih dokumentov, v okviru katerih zavzemajo najpomembnejše mesto: - dom za potrebe družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti, -dokončna ureditev vodovodnega i, omrežja, - asfaltiranju ceste Vrhpolje - Dupelj-ne, kar naj bi bilo izvedeno še v tem planskem obdobju, - soudeležbi pri gradnji mrliške vežice za potrebe treh KS: Prevoje, Lukovica in Rafolče. Seveda to niso edine potrebe KS, zato bodo morali skupaj z ustreznimi SIS svoje potrebe in interese uskladiti s finančnimi možnostmi in tako usklajeno nadaljevati z razvojem te krajevne skupnosti. Tone Ravnikar: Domžalska domača — vulgo imena V Domžalskem zborniku, ki je izšel leta 1979, sem napisal sestavek „Domžale v luči gospostev, hišnih posestnikov, ulic in hišnih številk (1811 do 1955)". To delo pa želim sedaj razširiti. Naj tokrat pišem več o nastanku vulgo, to je domačih hišnih imen in sploh o nastanku posameznih rodov. Naj začnem kar s Stobom, ki je poleg Štude najstarejši predel Domžal. Stob je leta 1811 štel 43 hiš in 238 duš - ljudi. Na grško rimsko antiko v Jugoslaviji spominjajo izkopanine predvsem satire iz Stobija v Dalmaciji iz 5. in 6. stoletja. Verjetno ima tudi naš Stob kakšno zvezo z rimsko dobo v naših krajih in to predvsem sodeč po izkopaninah na domžalskih tleh, saj je tu stala pomembna antična naselbina. Morda še tale podatek. Pri urejanju in asfaltiranju Ljubljanske ceste so pri prekopavanju ceste v Stobu graditelji pri „Cegvarju" Jaševcu, na Ljubljanski cesti 40 naleteli na velike obdelane kvadre, ki so bili pravgotovo ostanki nekdanje rimske ceste. Žal tej najdbi takrat niso posvetili nikakršnega pomena in je tako verjetno pomembna najdba takrat šla v pozabo. V prvi mengeški rojstni knjigi sem pa Stob zasledil že 1.3.1584, ko se je Martinu Skrek in njegovi ženi Katarini rodil sin Gregor. Hišne številke je kraj dobil šele leta 1770 in to v času cesarice Marije Terezije. Prej hiše niso imele hišnih številk, zato je sestava posameznih rodov še toliko težja. Prve podatke za naše kraie. dobimo v Mengšu. Prva rojstna mengeška knjiga je že iz leta 1583, poročna iz leta 1669, ,mrliška pa iz leta 1701. Če hočem vse to zapisati, bo delo obširno, vsekakor pa naj bo to; sestavek posvečen kraju. Stob št. 1 - vulgo Nacek. Ta hiša je v letu 1929 zapisana kot Ljubljanska cesta št.2, od leta 1955 dalje pa kot Ljubljanska cesta št. 9. Ta hiša je prvotno spadala pod gospostvo Komende nemškega viteškega reda v Ljubljani. Lastniki te Vintarjeve hiše so bili Juvani, ki so prišli v Stob z Rašice. Prvi podatki o domačih hišnih imenih so v prvem mengeškem statusu animarum (stanje duš po hišah) iz leta 1811, kasneje pa še status animarum iz leta 1833, iz leta 1860, status animarum z nekdanje Goričke (Domžal) ter župnijo Domžale od leta 1908 dalje, ko so Domžale postale samostojna župnija. Kdo so pa gospodarji in kdaj so postali pa zasledim v zemljiških knjigah, ki jih hrani Sodišče v Domžalah. Prvi stanovalec v statusu iz leta 1811 je bil Gregor Dragar, žena Anka ter hčerki Špela in Mica. Kasnejši stanovalci so bili Jožef Flis, žena Mica ter sin Janez. Pozneje pa Jakob Bore, rojen 1741 ter hči Marija, ki sta kasneje stanovala v Odamkovi kajži v Stobu št. 8. Tu so še stanovali Lovrenc Povž, rojen 1796, žena Alenka Jereb iz Dola ter otroci Franc, Jera, Andrej in Marija. V tej hiši je stanovala tudi Marija Žandar, rojena 1751. Nekaj časa se je pri tej hiši reklo tudi ,JPri Kancu". Po letu 1831 so stanovali v tej hiši Ignac Okorn, rojen 1807 v Moravčah št. 13, ki se je leta 1831 poročil z Marijo Kompolšek iz Hriba št. 19 župnija Brdo pri Lukovici. Od takrat dalje in še danes se reče pri tej hiši ,JPri Nacku", kajti tudi Ignacev sin je bil Ignac - Nacek. Ta je po zemljiški knjigi in zapisu v njej leta 1869 postal gospodar te domačije. V zakonu so se Ignacu Okornu in Mariji Kompolšek rodili otroci Marija, Janez, Katarina, Jožef in že imenovani sin Ignac, rojen 1844. Ta gospodar Ignac Okorn, seje leta 1869 poročil z Marijo Habjan, rojeno 1838 v Stobu št. 14 pri Šimenku. V zakonu so se jima rodili otroci Marija, ki se je leta 1897 pomočila s Francem Pavlinom roj. 1872 iz Stoba št. 39 Zmajdovim, Helena in Franc. Leta 1923 jepostala lastnica te domačije Helena Okorn, rojena 1872, ki ni bila poročena. Leta 1947 je postal lastnik njen nečak Janez Pavlin, rojen leta 1904, ki se je leta 1948 poročil z Marijo Petrič iz Brega št. 10 župnija Komenda. Zadnja lastnica te domačije je postala hčerka Ivana, rojena 1951, ki je poročena z Dragom Tavčarjem. Pred leti sta zgradila novo hišo na Stobovski cesti, nekdanja Vintarjeva kajža, stara Nackova domačija pa sedaj služi obrti. Stob št. 2 — vulgo Matevžak. Ta hiša je v letu 1929 zapisana kot Ljubljanska cesta št. 4, od leta 1955 dalje pa kot Vojkova pot št. 1. Bila je kajža, ki je spadala pod graščino Čemšenik pri Dobu. Tako kot je bilo prvo vulgo ime v Stobu po Ignacu — Nacku, je bilo tu domače ime po nekem Matevžu in se je reklo ,JPri Matevžaku". Kako se je ta Matevžak pisal% mi ni znano, ker je bil prvi lastnik te domačije po statusu iz leta 1811 že Jožef Žabnikar, rojen leta 1771 v župniji Kamnik. Verjetno je bil doma v Radomljah, kjer so še sedaj lastniki domačije Zabnikarji, kajti Radomlje so spadale pod župnijo Kamnik. Njegova žena je bila Mica. Najprej je Jožef Žabnikar živel v Stobu št. 3 pri Lukovih oz. Lukovcu. Prvič je bil poročen 1786, ko mu je bilo šele 16 let, in je bil tako med najmlajšimi ženini v mengeški fari. Prvič je bil poročen z Marijo Ulepič iz Dola, ki je bila stara 19 let, drugič pa tri leta kasneje, leta 1789 z Marijo Bore iz Zgornjih Domžal. V zakonu so se jima rodili otroci Mica, Valentin in Tomaž. Valentin, Matevžakov Tine, rojen 1795 se je leta 1837 poročil z Marijo Abe, Jakelnovo Mico, rojeno leta 1804 v Depali vasi. V zakonu so se jima rodili hči Marija, Jernej, Marija, ki je bila poročena na Črnučah ( in Janez. Tu so živeli še Simon Škerjanc, rojen 1808, Ana Novak rojena 1822 in Gabrijel rojen 1840. Jernej Žabnikar rojen 1839 se je leta 1861 poročil z Alojzijo Hribar rojeno 1833 v Ljubljani. Gospodar je po zapisu v zemljiški knjigi postal leta 1853. \ zakonu so se jima rodili Krištof, Frančiška in Marija. Krištov Žabnikar rojen 1861 se je leta 1907 poročil z Marijo Jankovič iz Loke pri Mengšu št. 31, rojeno 1868. Krištof je postal gospodar leta 1907, isto leto kot seje poročil. V zakonu se je Krištofu in Mariji Jankovič leta 1909 rodil sin Jožef, ki se je leta 1931 poročil s Katarino Zorman iz Gore št. 6 župnija Komenda. Jožef je postal gospodar leta 1925. V zakonu sta se jima rodila sin Jožef, ki se je leta 1959 poročil z Ljudmilo Judež iz Zaloga,in sin Franc, ki se je leta 1963 poročil z Evo Pečnikar iz Ihana. V stari Matevžkovi hiši sedaj stanuje le še mama Katarina, ki je postala lastnica do polovice posestva leta 1931. Sin Jožef si je zgradil hišo na domačem vrtu na Pridavki, sin Franci pa tudi na domačem vrtu na Vojkovi ulici. (nadaljevanje prihodnič) nose hrajevoe skuphosti 100 let Škarjeve Johane: Ivana Detela iz Moravč Ivana Detela je prava Moravčanka. Odkar se spominja — živi v Moravčah, koder ji je tekla zibelka, skupno z njenimi brati in sestrami. Njen oče je bil trgovec in Ivana se spominja, kako jo je oče, skupaj s sestro, navajal na trgovsko delo, kako jo je učil streči strankam. Skromnosti se Johana posebej spominja. „Kje pa," pripoveduje, „je kdo kupil kilogram sladkorja. Dvajset, trideset dek, to je bilo vse. Ljudje so bili pač tako navajeni živeti v skromnosti." Beseda seže nazaj. Skušam jo spomniti na časovno najbolj oddaljene stvari. „0, spominjam se," pripoveduje Johana „kako me je oče v košu nesel v šolo, toliko snega je bilo, mi pa smo imeli tako slabo obutev. Pa tega se spominjam, kako rade so zagorele hiše, ko so bile vse s slamo krite. Kako so se Moravče spremenile od tistih časov ob koncu pretekleta stoletja. V življenju sem bila v glavnem „mojškra". Ženske so me zelo iskale, saj sem vedno sledila modnim novostim. Dela mi zato nj nikoli manjkalo, pa tudi lačna, zahvaljujoč pridnosti in domači štacuni in delu v njej, ki ga je vedno dovolj, nisem nikoli bila." Beseda nanese na očeta. „Skrben je bil", pravi Ivana, „znal nas je opazovati. Ko je videl, da sva s sestro vešči dela z ljudmi, naju je postavil v trgovino. Tu sta, ljudi bosta že znali pridobiti. Pa so včasih Moravče imele devet trgovin, sedaj pa komaj eno samo, pa še ta ni v redu," pravi Johana, ki je sicer izredno dobrega zdravja. „Malo so me zmatrali ob vsem tem praznovanju, pa prehladili tudi, ko so me prekladali sem ter tja. Moram pa priznati, da je bilo res lepo. Nikoh nisem pričakovala, da se me bodo tako lepo spominjali. Pevci, godba, oba doktorja, krajevna skupnost, darila, pa toliko rož. Tudi na pogrebu ne bom imela toliko rož, saj so me kar zasuli z njimi," pripoveduje neutegoma, da ji človek skoraj v besedo ne more seči. Beseda nanese še na ženina, ki ga nikoli ni bilo. „0, hodili so okrog precej, pa nisem nikoh marala. Pa vendar so se sukali okrog taki, da bi morala iti na gostilno. Tega pa nisem nikoh marala. Kaj bom gledala pijane ljudi v svoji hiši. Pa tudi: če bi se poročila, bi bila sedaj že kakih 50 let vdova, a ne? Sem pa že raje „teta". Škarjevi Johani in njeni spremljevalki Ančki Ko kalj, ki ji stoji ob sfrani že 58 let, želimo vse dobro. Pa obilo zdravja, za katerega se in se boste še trudila prizadevno oba zdravnika s tega terena dr. Pipp in dr. Djurič. Srečno, Johana! M. B. Naša stoletnica Ivana Detela i/. Moravč. Nova trgovina v starih prostorih Slovenijaavta: Boljša izbira nadomestnih delov Zastave _ S 1.5. ti. je sedanja trgovina Slovenijaavto v Domžalah doživela organizacijsko spremembo. Čeprav je ta trgovina še vedno v sklopu SOZD Slovenijaavto, pa je zamenjala delovno organizacijo. Do sedaj je bila v DO Avtomerkur, s 1.5. pa je v DO Zastava avto Ljubljana, TOZD Zastava. Zakaj ta sprememba? Znano je, da je v Sloveniji nad polovico registriranih avtomobilov znamke Zastava. Potrebe po nadomestnih delih so velike kakor tudi težave potrebne dele preskrbeti. Domžalsko področje ima tudi veliko avtomobilov Zastava in z delnim asortimanom, ki ga je imela dosedanja trgovina, lastniki avtomobilov niso bili najbolj zadovoljni. Zato je bila precejšnja težava dobiti dele in pot kupcev je bila nato v Ljubljano. V želji, da bi asortiman povečali, je bilo nujno, da se vključi ta trgovina v DO Zastava avto Ljubljana, ki je specializirana za program Zastava. Pri obisku v trgovini je že sedaj opaziti veliko večjo založenost in leta se iz dneva v dan povečuje. Trgovina bo v bodoče tudi poslovala z ostalim blagom kot so gume, akumulatorji, avto kozmetika, splošno avto elektro material, kolesa, motorji in slično. Verjetno bo pa tudi mogoče dobiti informacije o nabavi avtomobilov Zastava seveda s konkretnim nakupom v Ljubljani. Po izjavi vodje prodaje na drobno, tov. Sobočana, bo stalna skrb te trgovine, čimboljša založenost v zadovoljstvo Domžalčanov in okoličanov. Nova trgovina »Zastava avto Ljubljana« v starih prostorih prejšnje trgovine. Novo iz KS Mengeš V pogovoru sta sodelovala predsednik skupščine KS Mengeš Janez Dimec in predsednik sveta KS Kostja Modec. Oba sta uvodoma ugotovila, da krajevna skupnost še nima tiste vloge, ki bi jo morala imeti v našem delegatskem sistemu. Krajani so nekoliko manj zainteresirani za delo, prav tako pa je upadel obisk na zborih krajanov. Krajane predvsem zanima komunalna problematika, torej tisto, kar jih neposredno prizadeva. Že v letošnjem letu se je treba pripravljati na nove volitve, predvsem pa na načrtovanje aktivnosti v naslednjem srednjeročnem obdobju 1986-1990. Nato smo prešli na konkretne podrobnosti. Kako je z vrtcem, na katerega čaka precej mladih družin že vrsto let? Zemljišče ob Pšati je končno pripravljeno, letos se bo zagotovo začela tudi gradnja, trenutno pa zbirajo prijave, na podlagi katerih se bo določilo, ali bo v mengeškem vrtcu šest ah osem oddelkov. Ah se bo obnova Kulturnega doma nadaljevala? Zunanja obnova, predvsem streha, je končana, treba pa bo združiti sredstva za obnovo odra in dvorane, prav tako pa je nujno treba nanovo napeljati tudi elektriko. Šlo bo torej za generalno obnovo notranjosti celotnega prostora, da bo kulturna dejavnost lahko še lažje stekla in bodo možna tudi zahtevnejša gostovanja. Generalna obnova notranjosti pa ne bo poceni, zato bo treba poleg rednih in posebej za to namenjenih sredstev poiskati še dodatne vire. Kako je s športnim parkom 8. julij, o katerem smo veliko govorili? Ker je bil sprejet zakon o ustavitvi negospodarskih investicij, bo nadaljnja izgradnja veliko počasnejša. Združiti bo treba vse zainteresirane, od šole do krajevne skupnosti in športnega društva, da bi počasi vendarle vsaj deloma izpeljali načrtovano. Nekaj denarja bo namenjeno tudi iz tiste polovice odstotka, ki smo jo krajani v samoprispevku namenili za potrebe KS. Avtobusna postajališča so urejena le polovično ... Še letos bomo nadaljevali s temi deli. Povsod v KS je treba urediti postajališča tako, da bodo imela streho in zavetje pred vetrom, tako v Mengšu kot v Topolah in Loki. Kako je s križiščem pri Lovcu? Naročen je projekt novega križišča pri Lovcu, v naslednjih letih pa naj bi uredili tudi prostor ob Stari poti, kjer naj bi bilo več kioskov in drugih manjših objektov za potrebe krajanov. Kako napredujejo načrti za gradnjo Doma družbene samozaščite? Zataknilo se je po nepotrebnem v strokovnih službah SKIS-a, ker je treba narediti prepis lastništva na Gasilsko društvo, čeprav je bil že zdavnaj izdan sklep naše skupščine. Dogovarjajo se tudi, da bi dom delali skupaj s še enim partnerjem, kar bi pocenilo gradnjo. Ob mengeškem domu pa je treba popraviti tudi gasilska doma v Loki in Topolah. Ali je stari zdravstveni dom že prodan? Bilo je več interesentov, vendar dokončnega kupca še ni. Krajevna skupnost bi rada takšnega kupca, da bi se namembnost ohranila v korist kraja. Sredstva pa bodo tako in tako šla za novo zdravstveno postajo, kjer je še dolg. V načrtu imate tudi izgradnjo ko-lektorja Trzin-Loka? Tudi to bo večja investicija. S tem bi se razbremenila čistilna naprava v Loki, ki je večkrat preobremenjen, zato tudi ne opravlja dobro svoje funkcije. V naslednjih letih je predvidena tudi ureditev kanalizacije v Loki. Loški otroci bodo torej po občinskem odloku hodili v novem šolskem letu v šolo v Trzin? Krajani, Loke so se težko sprijaznili s tem. Upamo pa, da bodo uresničene vsaj tiste objube, ki so bile javno izrečene, da bo dodatno zavarovana pot proti Trzinu, da bo napravljena ograja ob Pšati, da bi vozil morda celo poseben avtobus. Kako je z mengeško kočo, ki ne more zaživeti, kot bi lahko? Krajevna skupnost s komunalno skupnostjo, s planinskim društvom in s pomočjo združenega dela bi morah pomagati, da bi bil napeljan vodovod. Potem bi objekt lažje zaživel. Na Muljavi je bil izglasovan še dodatni samoprispevek za ureditev cest. Ali gre to po načrtih? Krajani Muljave so bih zelo zainteresirani, nekaj so skupaj tudi že naredili, s pomočjo SKIS-a, ki daje 55 % sredstev; začelo pa se je zatikati z zbiranjem denarja krajanov. Upajmo, da bo to bolje steklo. Mengeš spreminja podobo na bolje, odkar je prišla Zora semkaj... Tako je. Tega smo lahko samo veseli; o tem bo treba napisati še kaj več .. . Menda je govor o nabavi stalnih kontejnerjev za Mengeš? Pobuda je bila dana, vendar bi jo bilo treba realizirati s pomočjo združenega dela, drugače si tega ne moremo zamišljati, če hočemo imeti čisto okolje. Ali bo kaj novega na Dobenu? Kaže, da bo kmalu svetila „boljša" elektrika, ker bodo postavila dva transformatorja, tako da bodo lahko uporabljali vse stroje. Dograditi bi bilo treba tudi vodovod v spodnjem delu in tako zaključiti gradnjo. Cesto od Ručigaja naprej nihče ne vzdržuje, podobno kot tudi ne na mengeško kočo, ker v krajevni skupnosti ni sredstev za to, Cestno podjetje pa tega nima na skrbi. Nasploh se nam zdi, da so sredstva po novem preveč razdrobljena na različne skupnosti, tako da večine denarja v KS niti ne vidimo, oz. se moramo sami pozanimati, kaj imajo v planu v tej in tej skupnosti. Zdi se, da je bilo nekdaj glede tega bolje, ko se je razdeljevalo po KS. Kako pa ocenjujeta delo društev in družbenopolitičnfli organizacij? Društva so dokaj aktivna, tudi delo v družbenopolitičnih organizacijah teče solidno, še vedno pa iščemo predsednika KK SZDL. Biti bi moral aktiven mlajši človek, ki bi imel pravo povezovalno vlogo med vsemi. iVan SIVEC Na Me ngeški koči je prijetno ob vsakem letnem času, najbolj pa seveda spomladi, ko se spet prebudi narava. Ob letošnjem kresovanju p red 1. majem se je pred kočo kar trlo I ju di, planinci pa so jim prijazno stregli, dokler... dokler ni vsega zmanjkalo. Zadeva bi se dala verjetno ustrezno urediti v korist krajanov, če ne bi planinci zahtevali, da najemnik ne sme streči, kar piše tudi v pogodbi, namreč, da enkrat letno razpolagajo z njo samo sami planinci. Vse lepo in prav,toda ko je zrna njkalo hrane in pijače, je padlo kar nekaj krepkih besed z več strani, pa tudi prvomajski pogovor je bil marsikje zasuk an v smer, da krajane prav nič ne briga, kdo streže, pač pa samo, da je postrežen. Pa prihodnjič več sre če z dogovarjanjem I pravijo neprizadeti... Tekst: Ivan Sivec F Vido Repanšek Nogometni klub INDUPLA TI JARŠE vabi na DRUŠTVENO VESELICO ob 25—letnici kluba. Veselica bo 25. maja 1985 ob 19. uri, isti dan ter naslednji pa bo potekal na igrišču nogometni turnir vsak dan s pričetkom ob 14. uri. V primeru slabega vremena bodo prireditelji pripravili veselico v dvorani v Jaršah. Igral bo ansambel Kajžarji. Za jedačo in pijačo ni skrbi - poskrbljeno je! s PISMA BRALCEV Tine Kmetic je bil le eden! Programska konferenca krajevne organizacije ZZB Trzin, na kateri sta bili dve tretjini članov, je v mesecu marcu sprejela med drugim tudi sklep, kateri je bil eno glasno sprejet, o postavitvi spominske plošče na rojstni hiši Tineta Kmetica. Kdo je bil Tine Kmetic in zakaj naj bi se mu postavila spominska plošča* Tine je bil rojen leta 1921 v sedem članski, delavski družini, in so že v rani mladosti ostali brez očeta. Vsa vzgoja in skrb za družino je ostala na materi. Burna leta pred vojno so Tineta pripeljala med napredno mladino in tako je postal član SKOJ-a, a leta 1940 je bil sprejet v KPJ. Pod vodstvom Karla Mlakarja so ustanovili v Trzinu prvo partijsko celico, v kateri je bil Mlakar sekretar, člani pa Ciril Lukma-ri, Vehovec Jože in Tine Kmetic ter Stane Habat kot SKOJ-evec. Po okupaciji leta 1941 v mesecu juliju vseh pet odide v partizane, v takratno Rašiško četo. Po ustanovitvi Kamniškega bataljona je Tine odšel v Moravsko četo, ter v znani borbi z Nemci na Mohorju nad Moravčami žrtvoval svoje življenje 21. septembra 1941, star komaj 20 let. BU je prvi partizan iz Trzina, prvi član KPJ v Trzinu in prvi, ki je hrabro padel v borbi z okupatorjem. To je bil Tine Kmetic in to so bila merila za postavitev spominske plošče. Kosta Bizjak Neprijetna budnica Moravski motoristi oz. mopedisti (toliko slabše, ako to organizira celo AMD) nam prirejajo prvomajsko budnico na dokaj nenavaden način: takoj po S. uri zjutraj namreč z navijanjem svojih vozil brez predpisanih glušhikov uprizarjajo neznosen trušč. Občani, ki moramo med tednom zgodaj odhajati v službo, pa si ob praznikih včasih zaželimo počivati malo dalj, in take „budnice" ne sprejemamo z navdušenjem. Razgrajači verjetno tudi ne vedno za odlok o javnem redu in miru, ki občanom zagotavlja nemoten počitek med 22. in 6. uro. Predlagamo, naj motoristi svojo akcijo preložijo na kasnejši čas, ali pa naj kršilce ustrezno poučijo organi Milice. 3.5.1985 nezadovoljni občan — bralec Poročevalca Obstajajo tudi manjši kraji Ob prebiranju našega lista „Občinski poročevalec" imam občutek, da je občino Domžale samo Domžale, Mengeš, Radomlje in še nekateri večji kraji v naši občini, da bi se pa kdo pozanimal kako živimo ljudje v manjših krajih, pa ni truda vredno, sami pa tudi ah nimamo časa še manj pa korajže, da bi nekaj napisali v naš list. Zato sem jaz zbral nekaj malega korajže in vam pišem. Žal pa se tudi jaz ne morem pohvaliti, da živimo tu brez težav in problemov. Verjetno jih imamo mnogo več kot pa jih imajo občani večjih krajev in središč, posebno zato, ker nam na KS že leta obetajo, kaj bomo naredili, narejenega pa ni nič; Živim v KS Moravče, ki je kar precej velika, tako, da nas, ki živimo bolj oddaljeni od centra, zlahka in namenoma pozabijo. Prvi problem je cesta od Moravč do Peč mimo krajev kot so Limbarska gora, Mošenik, Koseze, ki ni ustrezno vzdrževana, odkar jo je prevzelo Cestno podjetje Domžale. Izlužena je tako cik-cak kot bi bila na njej proga za slalom. Pa ne morejo splaziti bolje, ker plužijo s starim plugom, ki so ga prej vlekli konji, novega, ki je narejen za traktor, je pa KS Moravče ah Cestno podjetje Domžale dalo kmetu blizu Moravč, da odstranjuje sneg po Moravčah. Ko je upravljalo to našo cesto še Komunalno podjetje Domžale, je bila cesta skoraj v redu vzdrževana, letos pozimi pa so jo samo enkrat posuli s peskom. Tako si mislim: zakaj prevzamejo cesto, če je potem ne vzdržujejo. Drugi problem je pa telefon. Mislim, da smo mi, ki smo oddaljeni od središč bolj potrebni telefona kot pa oni v Moravčah, da o Domžalah ne govorim. Tako pa v Domžalah napeljujejo v novem bloku telefon v vsako stanovanje, področja vasi kot so Selce, Gaberje, Limbarska gora, Hrastnik, Mošenik pa so ostala brez telefonskega omrežja. Na pritisk krajanov omenjenih vasi je lani KS Moravče poslala prošnjo na PTT, vendar je kasneje prošnjo umaknila, ker bi morala KS. Moravče prispevati nekaj denarja. Tako smo krajani omenjenih vasi edini ostali brez telefonov in kdo ve, kdaj jih bomo dobili, ko KS Moravče gleda le na ožje Moravče, pa še tam se ničesar ne naredi. Na zadnjem zboru krajanov, ki je bil v Gaberjah pred referendumom za samoprispevek, samo se dogovorih, da bodo zbori vsaj vsakega pol leta, pa do danes še ni slišati, da bi bil kmalu. Verjetno bo drugo leto, ko bodo spet volitve, pa kaj bi samo obljubljali, denarja pa za nas vedno zmanjka. Od samega miru in čistega zraka se pa tudi težko živi. Moram pa pohvaliti poštarja, ko nam pridno dostavlja pošto v vsakem vremenu, posebno pozdravi v obhki položnic iz občine nikoli ne zakasne, kot zakasni Občinski poročevalec po več dni, posebno praznične številke. Pa si tega ne ženemo preveč k srcu, pač beremo čestitke in ostalo po praznikih. Tudi glede Nagradnih križank ni škode, če zakasnimo rok, saj je itak ne moremo rešiti, ker premalo poznamo opere, pisce oper, reke drugih dežel in ostale nam nepoznane besede, saj križanka je namenjena kulturnim, ne pa delovnim ljudem. Problemov, tegob in tudi pohval je še dovolj, pa naj končam z željo, da bi ta prispevek (seveda, če bo objavljen) spomnil druge občane, da tudi tu v odročnejših krajih živijo ljudje, ki bi radi šli (čeprav s krajšimi koraki) v korak z ostalimi, ne glede na to, če bi zato morah sami prispevati nekaj več denarja. Lep pozdrav pa brez zamere. R. J. P.s.: Moj naslov pa zadržite pri uredništvu, da bi radi morebitne reakcije ne izgubil veselja do kasnejših prispevkov. Domžale v preteklosti V petek, 12.4.1985 smo si ogledali znamenitosti Domžal. Iz šole smo odšli že zjutraj. Pot nas je peljala do Goričice. Pod Goričico leži Tabor. Včasih so se v cerkvici skrivali pred Turki starci, otroci in žene. Možje so se za obzidjem cerkvice branili in odbijah napade. Na Taboru je še najstarejša hiša v Domžalah, to je Žmajdova domačija. Ta domačija je majhna lesena, na oknih ima križe in velik pokrit balkon, ki se mu pravi tudi „gank". Hiša je spomeniško zaščitena. Pot smo nadaljevali proti Stobu. Stobor je staro ime za steber. Nekatere hiše i v starem Stobu so bile postavljene na stebrih, ker so bile na nižji strani ceste. V Stobu je bil bajer Stobovšak, v katerem so ženske prale perilo. Jezero so zasuh in na tistem prostoru rasteta zdaj dve vrbi. V 18. stoletju so zgradili dunajsko cesto. V Stobu je bila takrat konjušnica, kjer so kočijam in vozem menjavali utrujene konje. Pred vhodom na kmečko dvorišče še zdaj stojita dva kamnita konja. V srednjem veku je razsajala bolezen kuga in mrtve so pokopali na Mengeškem polju. Tja so postavili kužno znamenje, ki naj bi varovalo ljudi pred ponovno epidemijo te bolezni. Pri Grobeljski cerkvi nas je pričakal tov. Tone Ravnikar. Povedal je, da je bila tu nekoč utrdba rimskih vojakov. Cerkvica je ena najlepših baročnih cerkva v Sloveniji. Ta cerkev je znana po freskah. Narisal jih je Fran Jelovšek. Začel je leta 1759, skončal pa 1761. Domžale so postale mesto šele po osvoboditvi. Prav je, da tudi mlajši Domžalčani izvemo kaj o zgodovini in znamenitostih svojega domačega kraja. Zato smo na ekskurziji izvedeli mnogo novega. Učenci 3.a razreda OS Slandrove brigade Domžale Na voljo nemilosti šoferjev Pišem vam zaradi problema, ki tare nas krajane Vira in ki je presegel že vse meje. Mislim, da bi bilo prav, ko bi za to zvedela tudi širša javnost. Gre za tole: Virjani imamo želo ugodne avtobusne zveze z bližnjo in daljno okolico. Ena izmed rednih avtobusnih linij je tudi ti. krožna linija Domžale-Vir —Rad o m lje—Preserje-Mengeš—Trzin -Domžale, ki je zlasti ugodna za tiste delavce, ki so vezani na nadaljnjo zvezo v Mengšu za smer proti Mostam, Komendi in Brniku. Sama imam ta problem, kajti zaposlena sem v OŠ Moste, stanujem pa na Viru. Tako sem izključno vezana na to avtobusno linijo. Toda ni vse tako lepo, kot se sliši. Na Viru imamo namreč kar 2, med seboj dokaj oddaljeni avtobusni postaji. Ena je ob glavni magistralni cesti LJ.—Mb., druga pa je na križišču z Bukovčevo ulico v smeri proti Količe-vem. Tako smo potniki zelo izpostavljeni samovolji Integralovih šoferjev. Nekateri ustavljajo na eni, drugi na drugi postaji. Potniki pa begamo sem I I I I ■ I I I I I I I I I I I I KOCJANĆIČ Dragomelj 83 KV MIZARJA sprejmemo v redno delovno razmerje. OD od 52.000 do 60.000 din. Pogoj: končana poklicna šola lesne smeri. Otroška konfekcija MARICA SMOLNIKAR Kolodvorska 1 Domžale išče ŠIVILJO v bližini Domžal ali v okolici -zaposlitev. Interesen tke naj se oglasijo po tel. 722-520. za polno I I I I I I "i i i ■ i RESTAVRACIJA OBJAVLJA Z GARNI HOTELOM •PRI K O N š K U -, po. 61222 TROJANE Telefon: 061 - 733-031 garni hotel: . 733-113 dodatni razpis za podelitev 1 KADROVSKE ŠTIPENDIJE za poklic KUHAR (IV. stopnja zahtevnosti) v srednjem usmerjenem izobraževanju, gostinska usmeritev. ( Kandidati naj svoje prošnje oddajo najkasneje do 30.6.1985 na naslov: DO ,JPri Konšku", 61222 Trojane, Trojane 11. I I I I I I I J Dve avtomobilski razglednici Mokra cesta, preveč hitrosti, neprevidnost in nesreča je tu. Tokrat na srečo le z manjšimi posledicami. Drugače pa je tudi v Mengšu vse preveč tistih voznikov, ki se za volanom precej spremenijo in se poistovetijo z močjo motorja ... Ulica se imenuje sicer Kolodvorska, ker pelje na jarški kolodvor, lahko pa bi se imenovala tudi Avtomobilska, posebno v dneh, ko je treba čimprej dvigniti na banki denar in ga pretopiti v materialne dobrine, že zaradi inflacije, če ne zaradi nuje. Tekst: SIM Foto: Vido Repanšek ter tja in opravičeno negodujemo. Razdalja med postajama je prevelika, da bi jo človek premagal v nekaj sekundah, kolikor avtobus stoji na postaji. Vsem pa je jasno, da je v službo potrebno priti po možnosti točno. Naslednji avtobus pa pelje recimo uro kasneje. Človek stopi na drugo postajo, avtobus pa pelje mimo tiste, kjer si stal prej! Točnost prihoda na delo v šoli, kjer se pouk prične ob tej in tej uri, pa je menda jasna. Poleg tega pa se pogosto zgodi, da teh avtobusov enostavno ni. Zakaj? Tega verjetno ne ve nihče. Če pa voznika o problemu povprašaš, si pa takoj nevljuden, brezobziren, vsiljiv, zato si deležen precej grobega odgovora. Za pojasnilo sem prosila pri Integralu v Ljubljani (V Domžalah se menda s tem ne ubadajo!? ) in izvedela, da se bo stvar uredila. Štirinajst dni kasneje je stvar popolnoma ista. Kdo je torej odgovoren zato? S tovariškimi pozdravi! Vika Gujtman ^///////////////^^^ I objavlja prosta dela in naloge: 1. HIŠNIKA — KURJAČA Pogoji: — IV. zahtevnostna stopnja — tehnična usmeritev — tri leta delovnih izkušenj — odslužen vojaški rok — opravljen vozniški izpit B kategorije. Na voljo bo hišniško stanovanje, predvidoma 1.9.1985. 2. 4 SNAŽILKE Pogoji: — dokončana osnovna šola — 1 leto delovnih izkušenj — tečaj higienskega minimuma — poskusno delo 3 mesece. 3. TAJNIKA ŠOLE Pogoji: — srednja upravno-administrativna šola — poskusno delo 1 mesec. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s pol. jim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo v 8 dneh od objave na naslov: OŠ Edvard Kardelj Trzin v ustanavljanju, ,Mengeška 7/B, 61234 Mengeš. %/////////////////^^^^^ Mladi iz Mengša pišejo VELIKA METLA 1.A 19. aprilu smo imeli očiščevalno akcijo pod naslovom VELIKA METLA. Pogovorili smo se o onesnaževanju narave. Kdo jo onesnažuje? Onesnažene so vode, gozdovi, okolica. Tudi Mengeš ni čist. Odrasli in otroci bi se morali bolj kulturno obnašati in paziti, da ne bi smetili ulic, parkov in gozdov. Naredili smo načrt, kako bomo opravili delo. Nato smo šli na delo. Pripravili smo vrečke ter se razporedili v vrsto ob potki, da ne bi kakšen kos zelenice ostal neočiščen. Počasi smo stopali naprej in pobirali smeti. Nabrali smo smeti za dve veliki črni vreči. Nato smo okopali gredico s tulipani in vrtnicami. Uredili smo tudi korita z grmički pred vhodom v šolo. Na koncu delovne akcije nas je naša tovarišica učiteljica pohvalila, ker smo delo dobro opravili. Sergeja Križnar, 1 .a TEHNIKA JE NAŠE PODROČJE Na šoli zelo zavzeto deluje tudi klub mladih tehnikov. V okviru njega pa fotografska sekcija modelarske in raketarska sekcija in računalniški krožek. V te tehnične dejavnosti je brez računalniškega krožka vključenih aktivno 35 učencev. Sestajamo se vsak ponedeljek in tudi ostale dni. Sodelovali bomo na srečanju klubov mladih tehnikov, ki bo maja v Radomljah. Najpri-zadevnejša je letos fotografska skupina, ki je dosegla že lepe rezultate. Imeli smo tudi že svojo razstavo v prostorih šole. Zoran Jagodic, 8.a PLANINE IMAMO RADI Planinci smo letošnjo sezono začeli z izletom na Rašico. Naslednji izlet nas je vodil na Krvavec, kjer smo prespali. Vračali smo se preko Kalškega grebena in Kokrške-ga sedla. Čeprav je bilo hoje vehko in smo utrujeni prišli v Kamniško Bistico, nam nikakor ni bilo žal dni, ki smo jih sredi novembra preživeli na soncu, visoko nad meglo. Pozimi smo se pridružili mengeškim planincem na pohodu v Dražgoše h obiskali Vehko planino. Tekmovali smo še v kvizu „Mladina in gore" in dosegli peto mesto. Kot vsako leto bomo tudi letos zaključili s taborom, tokrat na Jezerskem. Do takrat pa se bomo še nekajkrat podah na okoliške hribčke in planine. Lavrič Mateja, 6.b. SKRBIMO ZA PRAVILNO PREHRANO Na šoli smo pod vodstvom mentorice Humar Marije ustanovili komisijo za šolsko prehrano. Sestavljena je iz delegatov učencev iz vsakega razreda. Komisija se sestaja vsak mesec in to vsaj dvakrat. Njene naloge so, da pomaga pri sestavi jedilnikov, sprejema pripombe za jedilnik in jih upošteva pri sestavi. Odjavlja in prijavlja tudi malice in kosila učencev vodji šolske prehrane. Sestavlja in določa dežurstvo v jedilnici in razredih v času malice in kosil. Dežurni učenci ocenjujejo kulturno vedenje učencev v jedilnici in v razredih ter ob koncu tedna poročajo o rezultatih po zvočniku vsem učencem. Komisija ima ,svoj pravilnik, ki ga je sprejela ob začetku šolskega leta. V tej komisiji so poleg učencev delegatov še tovarišice iz razredne in predmetne stopnje, oddelka podaljšanega bivanja, delegat iz sveta staršev in krajevne skupnosti. Predsednik komisije Rakef Katjuša, 7.a ŠOLSKO ŠPORTNO DRUŠTVO ŠŠD Matija Blejca Matevža Mengeš ima v svojih vrstah 3/4 vseh učencev naše šole Učenci se vključujejo v maso panog, kot so: košarka, rokomet, nogomet, odbojka, športna gimnastika, namizni tenis, ritmika in atletika. Pohvalno je, da te dejavnosti v veliki meri vodijo zunanji sodelavci. ŠŠD je samoupravno organizirano in že vrsto let osvaja pokal za najboljše ŠŠD v občini Domžale. Sodelujemo na vseh občinskih prvenstvih, pred tem pa na šoli organiziramo šolska in medrazredna prvenstva. V šolskem, letu 1984/85 smo osvojili naslove občinskega prvaka v odbojki (fantje) košarki (dekleta), smučanju, streljanju in športni gimnastiki. Vsako leto za najzaslužnejše pripravimo izlet, svoje uspehe pa prikažemo na razstavi ŠŠD. Dremelj Robi, 8.a. NEKAJ MISLI O ŠTAFETI .. . Štefeta je simbol mladosti. Vsako leto nas obišče in vedno jo slovesno sprejmemo .... .. .Štafeto sem letos prvič nosila, pomeni pa mi simbol Tita, bratstva in enotnosti. . . .. ..Štafeta je simbol narodov. Zdaj mi ne pomeni več toliko kot takrat, ko je bil še živ tovariš Tito .. . ..,. Štafetna palica je simbol mladosti in spomin na Tita ... .. .jŠtafeta mi pomeni ogromno. Ponosna in zadovoljna sem, da sem jo nosila ... ... Štafeta je spomin na Tita in obljuba, da bomo nadaljevali po njegovi poti. . . ..,. Štafeta, to je vse ... Mladinca Blaža, ki je v avtomobilu spremljal štafeto mladosti po vsej domžalski občini, smo povprašali po njegovih vtisih. Povedal nam je tole: mladi so se zelo potrudili. Bil sem presenečen, saj nisem pričakoval tako velikega odziva. Čeprav nekateri pravijo, da štafeta ni več tisto, kar je bila, mladi živijo z njo in pomeni jim vrhunec njihovega dela. Na poti so štafeto pozdravljali z zastavami, pionirji in mladinci, čeprav so jo videli I V MLADI MENGŠANI AKTIVNI Aktivnost mladih Mengšanov seje sedaj le pokazala in ovrgla govorice vse preveč kritičnih krajanov, češ, saj mladina sploh nič ne dela. Če ste se udeležili samo prireditve ob sprejemu štafete, ste se lahko na lastne oči prepričali, koliko mladih je sodelovalo. Potem je tu še prvomajski kres na Gobavici, brez katerega si krajani Mengša praznovanja 1. maja sploh ne znajo več predstavljati. In kdo je pripravljal ta kres, kdo je 10 dni nepretrgoma spravljal skupaj veje, gume, dračje . .. Odgovor je tu - mengeški mladinci. Vanda ŽARGI ODGOVOR NA RADIJSKO ODDAJO GLEDE PROSLAVE PRI SPREJEMU ZVEZNE ŠTAFETE MLADOSTI V DOMŽALAH Na radiu dne 18.4.1985 je bila objavljena novica o zelo slabo pripravljeni proslavi za sprejem zvezne štafete mladosti v Domžalah. Odločili smo se, da na te neutemeljene govorice odgovorimo. Ko smo sestavljali program za proslavo, smo se čimbolj potrudili, da bi bila to dostojna proslava za bežen prihod zvezne štafete mladosti v Domžale. Nismo imeli namreč lokalnih štafet, zato je štafeta morala potovati po celi domžalski občini. V proslavo smo vključili najboljše, kar mladi v kulturnem programu lahko pokažejo. V tednu mladih, ki bo traja/ od 20.—25. maja pa se bodo mladi predstavili v vseh. kulturnih dejavnostih. Sodelovali ,bodo med drugim športno društvo, pevski zbor, odvijali se bodo kvizi. Upamo, da bomo zadovoljili vse okuse in ne bomo spet naleteli na negativen odmev. Predsedstvo OK SZMS Domžale le za trenutek, si jo bodo verjetno zapomnili za vse življenje. Pot nas je vodila tudi mimo travnikov in polj, kjer so se nad zemljo sklanjali delovni ljudje'. Vedeli so, da bo štafeta prišla tudi čez njihov kraj, toda dela na polju niso mogli odložiti. Kljub temu, da niso odšli na prireditveni prostor, so obstali in pozdravili štafeto prav tako častno kot ljudje na prireditvah. Vsekakor mi ta doživetja dajejo vzpodbudo za nadaljnje delo. Štafeta še vedno pomeni simbol tovarištva in miru Habjan Breda MLADI GASILCI NA MENGEŠKI ŠOLI Odzadnjega občnega zbora do danes smo imeli mladi gasilci dva sestanka vseh članov društva in tri sestanke upravnega odbora. V društvo je letos včlanjen 101 pionir, vendar vsi člani nismo aktivni. Večjega števila dekhc nam ni uspelo včlaniti. Izvedli smo naslednje naloge: - Predelovali smo teorijo o požarnovarnostnih predpisih in imeli praktične gasilske vaje. - Izvedli smo tekmovanje z enotami matičnega gasilskega društva Mengeš. - Tekmovali smo za zlato, srebrno in bronasto značko mladih gasilcev. Prislužili smo si 11 zlatih, 17 srebrnih in 15 bronastih značk. - Aktivni smo bih v mesecu oktobru -mesecu požarne varnosti. Ne samo člani društva, ampak vsi učenci smo se pri pouka učili o požarnovarnostnem ravnanju. Pisali smo spise in slikali na temo: Preprečujmo požare. Vse izdelke smo odposlali na Občinsko gasilsko zvezo. Uredili smo tudi stenčas na to temo. Člani smo si ogledali tovarno Melodija in njihovo gasilsko četo in zaščito pred požarom. - Prijavili smo se na občinsko tekmovanje PDMG na temo „Preprečujmo požare", ki bo 10. maja na osnovni šoli Slandrove brigade. Naše društvo deluje že tretje leto. Priznamo pa, da smo bili prve dve leti bolj delovni kot zadnje. Predsednik PDMG Janez Rženičnik Mladina v SLO in DS na osnovni šoli Matije Blejca Matevža Mengeš Tekmovanje mladih v znanju in veščinah, pomembnih za SLO in DS, smo načrtovali tudi v tem šolskem letu v rednem letnem programu „Življenje in delo šole" in sicer kot obliko dejavnosti. Le-ta povezuje osvojeno znanje v okviru pouka o prvi pomoči in zaščiti ter interesnih dejavnosti. Obrambni dan smo uspešno uresničili 20.aprila 1985. Za pomoč pri organizaciji tekmovanja je šola zaprosila ZRVS Mengeš, tabornike in gasilsko društvo. Organizatorja tekmovanja sta bila Franjo in Franja Potočan ter organizacijski odbor OK šole Mengeš. Tekmovanje je bilo prirejeno po težavnostni stopnji učencev. Za prvi, drugi in tretji razred je bilo organizirano tekmovanje v preverjanju telesnih zmogljivosti: prenašanje ranjenca na nosilih, premagovanje ovir in zadevanje 200 g žogice v cilj. Za te razrede je bila v načrtu tudi evakuacija učencev iz šolskih prostorov. Zaradi tehničnih vzrokov ni bila izpeljana. Izvedena bo v mesecu maju. Četrti razredi so imeli pohod po Poti spominov NOB na Rašico pod vodstvom razrednih učiteljev. Učenci petih razredov so imeli pouk v naravi s posebnim poudarkom o spoznavanju gozda, zdravilnih rastlin in orientaciji v naravi s pomočjo ure in sonca, in sence, drevesnih letnic, krošenj dreves in tudi osnovno orientacijo s pomočjo kompasa. Delo so opravljah skupinsko. Z navdušenjem so sprejeh tudi nekatera nova spoznanja. Pred začetkom tekmovanja so vsi delavci šole uspešno opravili rokovanje z gasilskimi aparati. Za učence šestih, sedmih in osmih razredov je bil organiziran orientacijskih pohod z razhčnimi nalogami med njimi - poznavanje puške M 48 (za sedme in osme razrede), - prepoznavanje alarmnih znakov, - streljanje z zračno puško (realizacija že pri urah telesne vzgoje). Ekipe so po končanem tekmovanju prejele priznanja. Dve ekipi se bosta udeležili občinskega tekmovanja Mladina v SLO in DS 1985, ki bo 18. maja 1985 v Moravčah. Nežka Kunstelj Na Viru pri Domžalah smo se mladinci prebudili iz zimskega spanja. Pretekli soboti aktivni člani OO ZSMS Vir nismo počivali. V prvi od teh dveh sobot smo se zbrali pred vrtcem Dr. Igor na Viru z vsem potrebnim delovnim orodjem. Urejali smo okolico vrtca. Njihova uprava je skupaj s starši organizirala delovno akcijo in za pomoč so poprosili tudi nas. Povabilo smo resno sprejeli in v najkrajšem času sklicali razširjeni sestanek. Udeležba na delovni akciji je bila zelo dobra. Tako je bilo tudi prejšnjo soboto, ko smo sami urejali park „88 dreves za Tita". Delo je obsegalo čiščenje odpadkov, barvanje klopic in igrač za otroke. Delo smo hitro opravili. Po končani delovni akciji smo izkoristili topel sončen dan in se odpravili na piknik. KS nam je za opravljeno delo obljubila nagrado. Okolica vrtca je očiščena, park tudi, zanima pa nas, koliko časa bo tako tudi ostalo. Dolžnost vsakega občana je, da skrbi za svoje okolje, v katerem živi. Kako skrbi, pa lahko na vsakem koraku opazite sami. I___ I ! Starši ne pozabite! Osnovne šole v občini Domžale razpisujejo prijavljanje z% vpis šolskih novincev, ki bodo v šolskem letu 1985/86 obiskovali pripravo na osnovno šolo (malo šolo). Starši prijavite vse otroke, ne glede na to, kje bodo obiskovali pripravo na šolo — v vrtcih ali v osnovnih šolah. Obiskovanje priprave na osnovno šolo je v letu pred vstopom v šolo po zakonu obvezno. Za vpis v šolo morate v skladu z Zakonom o OŠ OB VEZNO prijaviti otroke, rojene v času od 1.3.1979 do 29.2.1980; POGOJNO - NEOBVEZNO pa lahko prijavite tudi otroke, rojene v času od 1.3.1980 do 31.8.1980. Otroke prijavite za vpis v prostorih vseh osrednjih osnovnih šol (razen osnovne šole Edvard Kardelj Trzin) in sicer: - v petek, 7.6.1985 od 8. do 12. ure in - v soboto, 8.6.1985 od 8. do 12. ure. Za šolski okoliš osnovne šole Edvard Kardelj Trzin bo vpis v prostorih Krajevne skupnosti Trzin, Mengeška 7/b. S seboj pripeljite otroka in prinesite IZPISEK IZ MATIČNE KNJIGE ROJSTEV, ZDRAVSTVENO IZKAZNICO s potrdili o cepljenjih in ENOTNO M A TIČNO ŠTEVILKO občana (otroka). Osnovne šole bodo vpisovale otroke po odloku o določitvi šolskih okolišev osnovnih šol v občini Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4, 15.2.1985). OSNOVNE ŠOLE i Vabilo na športno prireditev posebne vrste: BORBA, KAKRŠNE ŠE NI BILO V domžalski hali Komunalnega centra bo 29.5.1985 to je v sredo ob 20. uri zanimiva športna prireditev. Program prireditve obsega: 1. del: demonstracije borilnih veščin samoobrambe jiu jitsu, akito, karate športa. 2. del: revija boksa 3. del: full contact borba med svetovnim prvakom Milanom Prosenico iz Zagreba v super težki kategoriji v stilu kung fuja; naslov je osvoji/ v Hongkongu leta 1982 ter med izzivalcem Daretom Flisom iz Domžal, tekmovalcem v težki kategoriji. Borba traja 7 rund, sojenje pa je po mednarodnih pravilih. Vstopnice lahko kupite v Veleblagovnici Domžale ter uro pred prireditvijo! VABLJENI! v v TVD PARTIZAN DOMŽALE Karate sekcija STANE OSENK 61230 DOMŽALE TRDINOVA 7 © (061)721-584 ČESTITA DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ZA OBČINSKI PRAZNIK - 23. MAJ in priporoča svoje storitve na vseh plinskih napeljavah. Posebej opozarja na možnost servisiranja in popolne obnovitve starih plinskih štedilnikov, ki ste jih morda že zavrgli. Poseduje vse potrebne rezervne dele. SE PRIPOROČA! ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT . ŠPORT .ŠPORT . ŠPORT . ŠPORT . ŠPORT . ŠPORT . ŠP Spomladanski kros Tek po ulicah Domžal Zmagovalec teka v mladinski kategoriji Tomaž Drolc (AK Domžale) Telesnokulturna skupnost Domžale in Zveza telesnokulturnih organizacij občine Domžale sta organizirala športno-politično prireditev ob praznovanju ustanovitve OF in praznovanju 1. maja. Tekmovanje „Tek po ulicah Domžal" je bil v četrtek, 25. aprila 1985 po ulicah mesta Domžale. Tekmovalo se je v devetih starostnih kategorijah od pionirjev do veteranov, proga pa je bila dolga od 1100 do 3300 m. Zmagovalci v posameznih kategorijah so postali: Pionirke letnik 1972-73: 1. mesto Količ Mojca Vrhnika, 2. mesto Buh Brigita Vrhnika, 3. mesto Cerar Maja OŠ Šlandrove brigade. Pionirji letnik 1972—73: 1. mesto Pogačar Janko OŠ Janko Kersnik, 2. mesto Leskovšek Aleš OŠ Šlandrove brigade, 3. mesto Cijan Mitja OŠ Šlandrove brigade. Pionirke letnik 1970—71: 1. mesto Stražišar Karmen OŠ J.Kersnik, 2. mesto Kumar Tanja OŠ M. Blejca, 3. mesto Uštar Polona OŠ Jurij Vega. Pionirji letnik 1970-71: 1. mesto Iglic Robert OŠ Radomeljske^ čete, 2. mesto Japelj Simon Vrhnika, 3. mesto Vavpetič Aleš OŠ Šlandrove brigade. Mladinke letnik 1969—67: 1. mesto Jeršin Mateja Medvode, 2. mesto Jeršin Andreja Medvode. Mladinci letnik 1969-66: 1. mesto Drolc Tomaž A K Domžale, 2. mesto Tomaževič Bojan A K Olimpia, 3. mesto Čiboj Damjan AK Kamnik. Članice letnik 1966—55: 1. mesto Pirnat Meta Domžale, 2. mesto Antonin Ani Kamnik. Člani letnik 1965—61: 1. mesto Rokavec Marko Kamnik, 2. mesto Teras Franc Mojstrana, 3. mesto Lazar Roman AK Domžale. Veterani A letnik 1950—45: 1. mesto Žerjav Srečo A K Olimpija, 2. mesto Peršak Tone AGRFK Ljubljana, 3. mesto Kavka Franc Induplati. Tek po ulicah Domžal je že postala tradicionalna prireditev, na kateri sodelujejo ne samo športniki iz občine Dorntal, temveč športniki iz bližnje in daljne okolice. Tekmovanje je izvedel zbor atletskih sodnikov Domžale. M. GORZA Posnetek z letošnje tekme »Tek po ulicah Domžal« V petek, 19. aprila 1985 sta Zveza telesnokulturnih organizacij občine Domžale in Atletski klub Domžale organizirala spomladanski kros. Tekmovanje je potekalo prvič ob reki Rači in sicer med krajema Vir in Dob. Proga je bila trasirana tako v ravninskem kot hribovitem predelu. Zanimanje za tovrstno prireditev oz. tekmovanja ni veliko, saj se ga večji del udeležujejo samo učenci osnovnih šol, kljub dobri organiziranosti in pripravi proge je bilo ob lepem vremenu zelo malo tekmovalcev. Tako da lahko tekmovanje imenujemo tekmovanje osnovnih šol občine Domžale in ne odprto prvenstvo občine Domžale v spomladanskem krosu. Zmagovalci po posameznih kategorijah so postali: - Pionirke letnik 1977-76 Mirjam LISIČIĆ OŠ Radomeljske čete -Pionirke letnik 1974-75 Nataša BIZJAK OŠ Martin Koželj Dob -Pionirke letnik 1972-73 Katja OGOREVC OŠ Radomeljske čete -Pionirke letnik 1971-70 Bojana BURNIK OŠ Matija Blejca Mengeš -Pionirji letnik 1977-76 Sašo CAR OŠ Matija Blejca Mengeš -Pionirji letnik 1974-75 Gregor ZUPAN OŠ Venclja Perka Domžale -Pionirji letnik 1972-73 Sandi HAMERŠEK OŠ Šlandrove brigade Domžale -Pionirji letnik 1971-70 Boris VODEjS Matija Blejca Mengeš. Ekipni zmagovalec šolskih športnih društev je postala Osnovna šola Šlandrove brigade, nato sledijo Matija Blejca, Josip Broz Tito, Martin Koželj, Radomeljske čete, Janko Kersnik, Vencelj Perko, Jurij Vega in Olge Avbelj. V kategoriji mladincev, mladink, članov, članic, veteranov je bila udeležba izredno skromna, tako da so zmagovalci postali tekači, ki ne sodijo v kvalitetnejši vrh tekačev. Večina tekačev oz. atletov Atletskega kluba Domžale je istega dne sodelovala na kvalifikacijah za prvenstvo Slovenije v mladinskih kategorijah v Ljubljani in Postojni, tako da je tekmovanje minilo brez nastopov atletov Atletskega kluba Domžale. Ob zaključku bi rad poudaril, daje bil verjetno tudi čas in termin tekmovanja nekoliko neprimeren za nastope starejših kategorij, saj je večina starejših v tem času še na delovnih mestih. Ta napaka se ponavlja že vrsto let, saj se izredno težko uskladi čas nastopa mlajših kategorij in starejših kategorij. Ob tem tekmovanju je verjetno odpovedala tudi propaganda v celoti, tako da praktično starejših tekmovalcev ni bilo na startu. Tekmovanje je izvedel Zbor atletskih sodnikov Domžale. M. GORZA Ekipa nogometašev iz Radajmelj Otvoritev nogometnega igrišča v Radomljah RADOMLJE : STOL 4:1 (1:1) J., Škraba, Lederer, Avguštin, Bizjak, Mlakar, Vod lan, Kaplja, Lipovšek, Radomlje: Orešhik, Mali Šuštar, Mali M., Tekavec, Malnar, Hribar, Košir. Stol: Lamberšek, Dolinšek, Vugrinec, Per, Husič, Jeglič, Berkič, Ho mar, Rihtar, Poljanšek, Vauperič, Gradišek, Brumec. Sodniki: Vrtačnik, Kožman, Kramar. Gole za Radomlje so dosegli: Mlakar 2, Vod lan, Mali MLza Stol je gol dosegel Homar. Ob otvoritvi nogometnega igrišča v Radomljah je bila odigrana prijateljska nogometna tekma med ekipama Sol* iz Duplice in domačega moštva. Po izredno lepi igri je zasluženo zmagala ekipa Radomelj, ki je premagala nasprotnika, ki tekmuje v drugi slovenski ligi — zahod. Sama slovesnost se je pričela z otvoritvijo nogometnega igrišča, katerega so zgradili domači športniki — nogometaši. Športni delavci s to dograditvijo pričakujejo tudi konec gradenj nogometnih igrišč, saj je to že tretje igrišče, ki so ga morali zoraditi sami Sedanje športno igrišče in ostale zelene površine omogočajo nadaljnji razvoj telesne kulture ne samo v Radomljah, ampak tudi v širši okolici. Preureditev zemljišča v nogometno igrišče je finančno podprla tudi Telesnokulturna skupnost Domžale, moralno podporo pa so športniki imeli v Krajevni skupnosti Radomlje. M. GORZA PROGRAM MNOŽIČNOSTI V MESECU MAJU 25.5.85 DAN MLADOSTI - prikaz dejavnosti mladine -športni park Domžale ob 16.30 Trije naslovi mladincem (im) - Kar 38 mladih dvigalcev uteži iz petih slovenskih težkoatlet-skih klubov iz Domžal, Ljubljane, Celja, Titovega Velenja in Škofje Loke, se je v hali Komunalnega centra pomenilo na republiškem prvenstvu v dviganju uteži za starejše mladince, ki so ga pripravili športni delavci domžalskega težkoatletskega kluba. Letošnji zmagovalci uličnega teka v Domžalah. KOLESARSKO DRUŠTVO MENGEŠ Predsedstvo skupščine VABILO NA „MENGEŠKI KOLESARSKI TRIM" Kolesarsko društvo Mengeš organizira dne, 9.6.1985 trimsko akcijo „Mengeški kolesarski trim", na katerega vabi ljubitelje kolesarjenja. Start bo ob 8. uri izpred Kulturnega doma v Mengšu. Pot vodi do Preddvora in nazaj (50 km). Cilj je v Letnem gledališču, kjer bo tudi tovariško srečanje. Udeležba otrok do 14. leta starosti je dovoljena le v spremstvu staršev oziroma mentorjev. Udeleženci so dolžni spoštovati cestno prometne predpise in navodila organizatorja. Vozili boste na lastno odgovornost. Organizator bo sprejemal prijave eno uro pred startom. Štartni-na znaša 100.- din. KD Mengeš I I I I I I I I I I I Na zanimivem prvenstvu so največ zmag zabeležili naši dvigalci, sicer večletni moštveni mladinski prvaki Slovenije v dviganju uteži, kar potrjuje načrtno in prizadevno delo z mladimi dvigalci v Domžalah, in mladinci ljubljanske Olimpije — oboji so dobili po tri nove republiške prvake. Dva naslova republiškega prvaka sta šla v Celje, po eden pa v Skofjo Loko in Titovo Velenje. Maloštevilni gledalci so videli tudi tri nove mladinske republiške rekorde, ki jih je v kategoriji do 110 kg telesne teže postavil Ljubljančan Stane Levstek, član državne reprezentance Celjan Marko Urankar pa je bil neuspešen v naskoku na nov državni rekord v potegu z 133 kilogrami. Dosežki domžalskih dvigalcev uteži: do 52 kg: 1. Bojan Hribar 95 (40+55), do 60 kg: 1. Sašo Kovačič 175 (75+100), do 67,5 kg: 2. Franc Klemene 175 (80+95), 4. Zlatko Iskra 90 (40+50), 5. Zvone Škarja 82,5 (37,5+45), do 75 kg: 3. Franc Iskra 175 (75+100), 7. Roman Lipovšek 137,5 (55+82,5), do 82,5 kg: 2. Franc Cerar 165 (75+90), do 90 kg: 2. Rajko Špehar 170 (75+95), nad 110 kg: 1. Jože Klopčič 215 (90+125). RAZGLAS Na podlagi 29. in 137. člena Zakona o splošni ljudski obrambi (Uradni list SFRJ štev. 21/82) bo na območju občine Domžale veterinarski pregled vseh konj, zato se pozivajo vsi lastniki konj, da jih privedejo na mesta pregledov. 28. maj 1985 - od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure MORA VČE — pred Partizanskim domom naselja: Moravče, Češnjice, Drtija, Limbarska gora, Gabrje pod Limbarsko goro, Mošenik, Gorica, Pogled, Rudnik, Selce, Serjuče, Sp. Dobrava, Zg. Dobrava, Zalog pri Moravčah, Soteska, Ples, Straža pri Moravčah. 28. maj 1985 - od 15.30 do 18. ure KRAŠCE -prigostišču Frfrav naselja: Krašce, Dole pri Krašcah, Gorica, Imenje, Prikrnica, Selo pri Moravčah, Podstran, Dvorje, Trojica, Goričica. 29. maj 1985 - od 8. do 10.30 ure VRHPOLJE-prigostišču Lenček naselja: Vrhpolje, Zg. Javorščica, Sp. Javorščica, Spodnji Tustanj, Zgornji Tustanj, Stegne. 29. maj - od 11. do 13. ure VELIKA VAS — pred domom Družbene samozaščite naselja: Velika vas, Dešen, Hrib nad Ribčami, Katarija, Spodnji Preker, Zg. Preker, Zalog pri Kresnicah. 29. maj - od 14.30 do 18. ure PEČE - pri Mali Maksu Peče 3 naselja: Peče, Gora pri Pečah, Križate, Podgorica, Pretrž, Zg. Koseze, Hrastnik. 30. maj — od 8. do 9. ure TROJANE - pri Brvar Trojane 10 naselja: Trojane, V Zideh, Hribi, Javorje. 30. maj - od 9.30 do 11.30 ure ŠENTOŽBOLT — pred gospodarskim poslopjem „Kropivšek" Sentožbolt naselja: Sentožbolt, Zavrh, Učak, Bršlenovica, Prvine. 30. maj - od 13. do 18. ure BLAGOVICA — pred krajevno skupnostjo Blagovica naselja: Blagovica, Gabrje pod Špilkom, Gorenje, Javorje, Jelša, Korpe, Log, M. Jetnik, Veliki Jetnik, Podmilj, Prevoje, Prilesje, Suša, Zgornji Petelinjek, Spodnji Petelinjek, Zlatenek, Vranke, Podsmrečje, Zg. Loke, Vošce. 31. maj — od 8. do 9. ure ČEŠNJICE — pred gospodarskim poslopjem „Šinkovec" Češnjice 7 naselja: Češnjice, Lipa, Poljane, Selce. 31. maj - od 9.30 do 12. ure RO V A - za gostiščem „Pirc" Rova 16 naselja: Radomlje, Rova, Količevo, Skerjančevo, Hudo, Jasen, Žice, Turnše, Češenik, Zagorica, Homec, Nožice, Preserje, Kolo-vec. Zgornje Jarše, Vir, Dolenje. 31. maj - od 13.30 do 17. ure MENGEŠ — pred poslopjem Agroemone Mengeš, Ulica Talcev 10 naselja: Mengeš, Mengeška Loka, Jable, Topole, Pristava, Trzin, Dobeno. 3. junij - od 8. do 12.30 ure LUKOVICA — pred Krajevno skupnostjo Lukovica, Lukovica 45 naselja: Lukovica, Prevoje, Šentvid, Čeplje, Straža, Rafolče, Zg. Praproče, Sp. Praproče, Gradišče, Dupeljne,^ Vrhpolje, Trnjava. 3. junija — od 14. do 18. ure KRAŠNJA — pred trgovino Napredek Krašnja naselja: Krašnja, Vinje, Negastrn, Spodnje Loke. Žirovše, Krajne brdo, Kompolje, Koreno, Vrh nad Krašnjo. 4. junij — od 8. do 10. ure ZLA TO POLJE - pri gostišču Pogačar naselja: Zlato polje, Trnovče, Brezovica pri Zlatem polju, Preserje pri Zlatem polju. Mala Lasna, Podgora pri Zlatem polju, Obrše. 4. junij - od 10.30 do 12.30 ure VIDEM — pri gospodarskem poslopju „Pavlič Ciril" Videm 1 naselja: Videm, Spodnje Koseze, Imovica, Hrib, Prevoje, Preserje pri Lukovici. 4. junij - od 14.00 do 18.00 ure KRTINA - pred gostiščem „Mostnar" Krtina naselja: Krtina, Brezje, Brezovica, Dob, Laze, Gorjuša, Ko-košnje, Rača, Račni vrh, Prevoje, Studenec, Škocjan, Vrba, Žeje, Želodnik, Zalog pod Trojico. 5. junij — od 8. do 11. ure IHAN - pred Domom družbene samozaščite naselja: Ihan, Bišče, Brdo, Dragomelj, Goričica, Pšata, Mala Loka, Prelog, Rodica, Selo, Šentpavel, ,Srednje Jarše, Spodnje Jarše, Zaboršt, Podrečje. 5. junij - od 11.30 do 13. ure DOMŽALE -pri Flerin Ludviku, Stobovska naselja: Depala vas, KS Simona Jenka, KS Slavka Šlandra in KS Vencija Perka. Lastniki, ki NE bodo privedli konj na pregled, bodo kaznovani po določilih 219. člena Zakona o splošni ljudski obrambi. Občina Domžale Sekretariat za ljudsko obrcmbo Slamice iz slamnika AFRIČKI ŠPEKTAKAL! Doživeli smo tudi to! Afrički špek-takal! Sredi Slovenije, sredi Domžal! Črcem pa res ne gre zameriti, če ne znajo slovensko! DOBITKI PA TAKI Zvedeli smo, da so igralci na srečo v Domžalah zelo razočarani, če je prva nagrada na „sportski" borih 400 jurjev. Alije to sploh denar? Odločni so se zato za „špil" v Avstriji. To je pa nekaj čisto drugega! Namesto gastarbajterjev se je nekaj naših lotoarbajterjev odločilo, ,da z visokimi dobitki v Avstriji dotolčejo gnili kapitalizem! Tako! ČUDNA LASTNINA Ob reklamiranju prireditve ob izboru slovenskega ženina smo na radiu večkrat slišali, da bo prireditev v hali Komunalnega podjetja domžalskega Napredka. Ker gre za pojav nove hale, za katero še ne vemo, vključno prosim bralce, da to halo najdejo, kajti zelo se zanimamo za pojav čudne lastnine. Obrtna zadruga Zora v Mengšu, odkar je prevzela Sašetovo graščino s pomožnimi objekti v svoje roke, kar naprej nekaj gradi in obnavlja, tako da se podoba spreminja iz dneva v dan. Na zadovoljstvo krajanov in domžalskih obrtnikov. Za IV. samoprispevek... Križišče pri Pavovcu je že dvignilo nekaj prahu, morda pa bi bilo treba del samoprispevka nameniti tudi za bolj funkcionalno ureditev. Semafor in prometni znaki so včasih premalo ... Dva utrinka z aprilske akcije za čistejše okolje. Akcija je uspela, škoda pa je, da je ne ponovimo večkrat letno, saj bi bilo tako okolje resnično lahko vseskozi urejeno, naš življenjski prostor pa lepši in tudi bolj zdrav. GREMO V ATO POL! (ali nekaterim je pa res vse napoti!) Nekaterim je, tako je videti, napoti vse, prav vse, saj so se med drugim lotili tudi prometnih znakov ali tabel, ki naj bi bili vsem nam predvsem v pomoč. Ni važno, ali so to strogo prometni znaki ali pa morda tisti, ki nam želijo biti v pomoč pri naši orientaciji v občini. Vse jim je napoti, če se ne da izruvati kar celega znaka, je treba odtrgati vsaj tablo, ali odlomiti vsaj delček, če pa fizične moči tudi za to ne zadošča, potem pa je res nujno, da pustimo vsaj svoj odtis, da se ve, da smo bili zraven. Tako se človek skoraj na vsakem koraku lahko prepriča, da je cela vrsta „kazal" do naših posameznih krajev popravljena tako, da je odlomi jen ali začetek ali konec, včasih je tabla celo na tleh, tako da zlasti tujci, ki ne poznajo posameznih zaselkov, vasi ali krajev, še težje najdejo iskano območje kot sicer. Navadno manjkajo kilometri do kraja, velikokrat se zelo težko odločiš za smer, kajti koncev znaka navadno ni, velikokrat pa manjkajo tudi črke, tako da namesto v ZLA TO POLJE zaviješ (če zaviješ) v ATO POL, da smo imeli precej časa namesto PREVOJE le VOJE, lahko pa bi se zgodilo (morda se je tudi že), da bi namesto v Domžale prišli v ŽALE in podobno. Škoda bi bilo izgubljati besede o polomljenih smernih kazalcih, saj je videti, da so nekateri močni korenjaki (prav šibki že niso mogli biti) z močjo svojih silnih mišic odlomili posamezne znake, ponekod pa jih kar izruvali in pometali za ceste. Kdo ve, morda imajo kakšne izkušnje s kamuflažami ali podobnim). Kaj če bi ti korenjaki svoje mišice, svojo silno moč preizkušali kje drugje. Morda na svojih vrtovih, pri spravljanju drv ali podobnega, znake pa bi pustili pri miru. Morda pa bi se kdo od njih aktiviral tudi v nasprotni smeri, kdo ve? Pomlad... kako cvetiš! Najlepša je (cestna) pomlad v Mengšu. DOHTAR MED ZVEZDNIKI Na vabilu za prireditev se je med napisanimi estradnim! zvezdniki našel tudi naš domžalskih dohtar. Le kaj naj bi počel med popevkarji, TV in radijskimi zvezdami? Kdo ve? Menda celo sam dohtar ne! A NJEGA NI... Glede na to, da ni direktorja v naši centralni socialno-varstveni ustanovi popravljamo Prešerna: Ni ga v Domžalah, ki bil bi jim kos ... NOČEJO S KRUMPERKA Glede na to, da si na vse kriplje kulturni in drugi javni delavci prizadevajo, da bi vrgli „graščake" iz gradu, sprašujemo: •' Mar mora biti res nov kmečki punt, da vržemo graščake ven ... VELIKI SMO, NI KAJ! Da smo velik kraj, vemo. Odslej se bomo lahko še bolj upravičeno napihovali. Zakaj? Počasi: Kolesarji mednarodne kolesarske dirke Alpe - Jadran so se vozili po cestah, vaseh in mestih več držav. Pa ga ni tako velikega mesta, kot so Domžale. Res! Na celi poti - so se izgubili prav v Domžalah ... Mali oglasi V Domžalah vzamem v najem garsonjero, manjše enosobno stanovanje ali sobo s posebnim vhodom z uporabo kopalnice do januarja 1986. Možno je predplačilo. Ponudbe po telefonu (061) 314-288, int. 14 od 8. do ure a// pod „Plačilo po dogovoru" na uredništvo Občinskega poročevalca. Prodam šivalni stroj Ruža selek-tronik, telefon 721-544. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 737-278. Zamenjam hišo z delavnico in vrtom v centru Domžal za manjšo z večjim vrtom. Antona Skoka 2. Mlad zakonski par brez otrok išče opremljeno sobo v Domžalah ali okolici. Ponudbe pod „Nujno". FOTO VIDO REPANŠEK FOTOGRAFIRAMO poroke, druge slovesnosti, vse vrste jubilejev. Po želji pridemo tudi na dom. RAZVIJAMO vse vrste črno-belih in barvnih filmov in izdelujemo fotografije vseh formatov. SLIKAMO za izkaznice v črno-beli in barvni tehniki. Na vašo željo izdelamo slike ekspres. OPRAVLJAMO vse druge fotografske storitve. OPTIK . Martina Skofic Ljubljanska 87 Domžale Delovni čas: - dopoldne od 8.00 do 12.00 - popoldne od 16.00 do 18.00 - sobota od 8.00 do 12.00 ure. MERCATOR - ETA, živilska industrija KAMNIK KUPI za svojo delavko starejšo garsonjero na področju Kamnika ali Domžal. Pismene ponudbe sprejema kadrovska služba delovne organizacije, Kajuhova pot 4, 61240 KAMNIK, do 25.5.1985. razglasi, objave, razpisi ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi naše ljube hčerkice MAJE POSAVEC iz Mengša se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, učencem 7. c razreda osnovne šole iz Mengša in drugim za podarjeno cvetje, izraženo sožalje in pomoč. Hvala g. župniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili v njen prerani grob. Očka in mamica. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža in očeta JERNEJA KUŠARJA Mengeš, Kamniška 30 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za darovano cvetje in izraženo sožalje. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala pa dr. Celestini za pomoč ob bolezni; ZB Mengeš za govor ob krsti in lovorjev venec; tov. Robavsu iz Melodije za lepe besede ob odprtem grobu ter g. župniku za cerkveni obred in lep govor. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žena Marjeta, sinova Jernej in Janez. ZAHVALA Ob boleči in nenadomesjivi izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, sina, brata in strica IVANA KOSA Pekovčevega ata iz Moravč se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga na zadnjo pot pospremili v tako velikem številu in mu darovali cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo moravski godbi, pevcem, govornikoma, praporščakom, župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat hvala! Vsi njegovi. ZAHVALA Ob težki izgubi dragega in skrbnega moža, očeta in dedka JOŽETA OGRINCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem za izreče sožalje ter darovano cvetje. Zahvaljujemo se vodstvu in strežnemu osebju Doma upokojencev Domžale, domžalski godbi in pevskemu zboru Društva upokojencev Janez Cerar iz Domžale. Hvaležni smo tov. Slavku Bajcu za poslovilne besede, ki jih je izrekel v imemu borcev Šlandrove brigade. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame ANGELE NAROBE š se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevcem, GD Studa, društvu upokojencev ter g. župniku za lep pogrebni obred. Sinovi: Janez, Karel in Daniel. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, hčerke, sestre in botrce ANGELE BOLTE iz Ihana se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih nudili pomoč, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Cerarju in patronaž-ni sestri Bredi za nudeno zdravstveno pomoč. Prisrčna hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govorniku za poslovilne besede. Žalujoči: mož Jurij, brata ter družina Rogina. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, stare mame, prababice in sestre IVANE OMAHNA roj. Lampret iz Gradišča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje ali kakorkoli drugače počastili njen strmin, nam pa izrekli sožalje. Prisrčna hvala vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem za nesebično pomoč, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in tople besede ter govorniku za govor ob slovesu. Posebna zahvala velja dr. Pippu za dolgoletno zdravljenje. Vsem iskrena hvala. Vsi njeni. ZAHVALA Ob smrti našega dragega ata, starega ata, brata in strica LEOPOLDA BOBEK st. se iskreno zahvaljujemo Domu upokojencev Mengeš za skrbno nego ob njegovi bolezni. Iskrena hvala dr. Celestinu za dolgoletno zdravniško pomoč. Zahvaljujemo se vsem sosedom, znancem za izrečeno sožalje in darovanje cvetja na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi. ZAHVALA Za vedno je zaspal naš ljubi mož, ata in stari ata IVAN PERNE Ogrov ata iz Trzina Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izražena sožalja in darovano cvetje. Posebna zahvala vsem, ki ste ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Tov. Adi Lovše najlepša hvala za ganljive besede ob krsti in tov. Janezu Stebetu ob odprtem grobu. Hvala vsem gasilcem in Zvezi borcev. Lepa hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Enako tudi cerkvenemu pevskemu zboru in pevcem iz Mengša za lepo zapete žalostinke. Še enkrat iskrena zahvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nas tolažili. Žalujoči: žena Mici, sin Janez in hčerka Irena z družinama Tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov Domžale, Kidričeva c. 1 Komisiji za delovna razmerja TOZD Galanterija in TOZD Potovalni izdelki vabita k sodelovanju VEČ DELA V K za opravljanje del in nalog v proizvodnji usnjene galanterije Zaželjeno je, da imajo kandidatke končano poklicno galanterijsko šolo ali poklicno šiviljsko šolo. Vloge za sklenitev delovnega razmerja sprejema kadrovska služba DO TOKO v roku osmih dni od dneva objave. PRALNICA KOCJANČIČ 61230 DOMŽALE. Ljubljanska 91 Bistro „MINUTA" Bojan Repovž Ljubljanska 89, Domžale išče POMOČ V STREŽBI ZA POLETNE MESECE. Za delo se lahko prijavijo tudi študentke ali dijakinje. Vse ostale informacije dobite v lokalu. Tlakovci, tople grede Pomlad je tu; morda načrtujete tlakovanje dvorišča, urejanje vrta, postavitev tople grede! Izdelujemo tlakovce različnih oblik, elemente za tople grede, vrtne robnike, prane ploščei'ndruge cementninar-ske izdelke. VINKO PUČKO, Vir, Šaranovičeva 10 99 lek ljubljana DELO VNA SKUPNOST ZA SPL OSNE ZADE VE Ljubljana, Verovškova 57 objavlja prosta dela in naloge INDUSTRIJSKEGA GASILCA v oddelku za zaščito premoženja za lokacijo Mengeš. Pogoji: — Štiri oz. tri-letna gasilska šola — 1 leto delovnih izkušenj — vozniški izpit C kategorije — tečaj za poklicne gasilce — poskusno delo 60 dni. SAMOSTOJNEGA VARNOSTNIKA - GASILCA v oddelku za zaščito premoženja za lokacijo Mengeš Pogoji: — tri-letna poklicna šola — / leto delovnih izkušenj — delo je izmensko — poskusno delo 60 dni. TOZD INVESTSERVIS, vzdrževalna dejavnost, r.o., Ljubljana, Verovškova 57 VZDRŽEVALCEV za vzdrževanje strojev in naprav v farmacevtski proizvodnji in za delo v mehanični delavnici Pogoji: — 3-letna srednja šola kovinarske smeri — 1 oziroma 2 leti delovnih izkušenj — delo je eno oziroma dvoizmensko — poskusno delo 60 dni. v Delovni enote MENGEŠ Kolodvorska 27 TEHNOLOGA za izdelavo tehnološke dokumentacije za pripravo proizvodne opreme in orodij Pogoji: — višješolska ali srednješolska izobrazba strojne smeri — 2 oziroma 3 leta delovnih izkušenj na področju določanja normativov časa — poskusno delo 90 dni. VZDRŽEVALCEV za delo v mehanični delavnici Pogoji: — 3-letna srednja šola kovinarske smeri — 1 oziroma 2 leti delovnih izkušenj — delo je enoizmensko — poskusno delo 60 dni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave ter kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema 8 dni po objavi kadrovsko-splošni sektor delovne organizacije LEK, Ljubljana, Verovškova 57. GLASBENA ŠOLA OBJA VLJA Glasbena šola Domžale bo v šolskem letu 1985/86 sprejela nove učence v naslednje skupine: DOMŽALE — 25 učencev za pouk pripravnice (učenci 1. razredov osnovne šole), učenci sprejemnega izpita ne opravljajo — 25 učencev v 1. razred nauka o glasbi — priprava za instrumentalni pouk (končan 1. razred osnovne šole) — 15 učencev za pouk izraznega plesa — pripravnica (starost 6, 7 let) — 15 učencev za pouk izraznega plesa — 1. razred (starost 8,9 let) — 10 učenk za pouk ritmike (učence 5-, 6., 7., 8. razreda osnovne šole) — 10 učenk za pouk plesne gimnastike (srednješolke) Sprejemni izpiti bodo v četrtek, 20. junija od 17. do 20. ure in v petek 21. junija od 16. do 18. ure. Vpis za učence pripravnice bo v sredo 19. junija od 15. do 17. ure v tajništvu. MENGEŠ — 25 učencev v 1. razred nauka o glasbi — priprava za instrumentalni pouk (končan 1. razred osnovne šole) — 15 učencev za pouk izraznega plesa — 1. razred (starost 8, 9 let) — 10 učenk za pouk ritmike (učenke 5., 6., 7., 8. razreda osnovne šole) — 10 učenk za pouk plesne gimnastike (srednješolke). Sprejemni izpiti bodo v sredo 19. junija od 17. do 20. ure na oddelku Mengeš. Ravnatelj: Mila Živulović ELEKTROTEHIMA Melodija tovarna glasbil in učil. p. o. Trdinov trg 4, 61234 Mengeš Komisija za delovna razmerja DO „MELODIJA" tovarna glasbil in učil Mengeš Trdinov trg 4, razpisuje v skladu s samoupravnimi splošnimi akti dela in naloge: 1. Vodenje orodjarne in vzdrževanje 2. Vzdrževanje strojev in naprav 3. Struženje kovinskih elementov Tehnolog v pripravi dela Uglaševanje harmonik Dela v proizvodnji. 5. Pogoji: Pod 1: Strojni tehnik — V. stopnja zahtevnosti s 4 letnimi delovnimi izkušnjami ali KV orodjar — IV. stopnja zahtevnosti s 6 letnimi delovnimi izkušnjami (na podobnih delih) Pod 2: Ključavničar - IV. stopnja zahtevnosti z najmanj 2 let delovnimi izkušnjami Pod 3: Strugar — IV. stopnja zahtevnosti z najmanj 2 let delovnimi izkušnjami Pod 4: Lesni tehnik — V. stopnja zahtevnosti z najmanj 2 letnimi delovnimi izkušnjami Pod 5: Osnovna šola, dober posluh. Zaželjena nižja glasbena šola. Pod 6: PK delavec-ka — II. stopnja zahtevnosti, 1 leto delovnih izkušenj. S kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na naslov: DO „MELODIJA"Mengeš, Trdinov trg 4. OBČINA DOMŽALE Uprava za družbene prihodke objavlja prosta dela oz. naloge OPRAVLJANJE STROJEPISNIH DEL za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopust Pogoji: administrativni manipulant 6 mesecev delovnih izkušenj OBČINA DOMŽALE Sekretariat za ljudsko obrambo objavlja prosta dela oz. naloge OPRAVLJANJE STROJEPISNIH IN ADM IN ISTR ATI NIH DEL za nedoločen čas Pogoji: administrativni manipulant 6 mesecev delovnih izkušenj S kandidati bo pred sklenitvijo delovnega razmerja opravil preizkus znanja strojepisja. Pismene prijave s življenjepisom ter dokazili o izpolnjeval pogojev pošljite v 15 dneh po objavi kadrovski službi upravi organov in strokovnih služb občine Domžale, Ljubljanska 69. Socialistična republika Slovenija OBČINA DOMŽALE Uprava za družbene prihodke POZIVAMO za vložitev davčne napovedi za odmero davka od premoženja posest plovnega objekta Lastniki plovnih objektov, daljših od 8 metrov so po dold 61. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davi občanov (Ur. list SRS, št. 9/85) dolžni od teh plovnih objeks plačati davek od premoženja. Zato vse lastnike plovnih objekt daljših od 8 metrov POZIVAMO da so na podlagi 59. a čli odloka o davkih občanov (Ur. vestnik občine Domžale, št. 4/l 16/83, 2/84, 10/84 in 6/85) dolžni vložiti napoved za odmL davka od premoženja — na posest plovnih objektov, najpozneje 15. JUNIJA 1985 na obrazcu, ki ga dobijo v upravi za družbi prihodke, soba št. 2. Lastniku plovnega objekta, daljšega od 8 metrov, ki ne bo vlo davčne napovedi v določenem roku, bo uprava za družbe prihodke zaračunala za 10 % povečani davek, oziroma najmi 1.000 dinarjev. Če pa davčne napovedi ne bo vložil niti na vroči osebni poziv, bo moral plačati za 40 % povečani davek, ozirol najmanj 2.000 dinarjev. Uprava za družbene prihod Občine Dom£ Na podlagi sklepa Skupnosti Kluba samoupravlja/cev Jugoslavije, priporočila Skupščine Klubov samoupravlja/cev Slovenije, Predsedstvo Občinskega sveta ZSS Domžale in Izvršni odbor Kluba samoupravlja/cev Domžale razpisujeta pogoje in rok za predlaganje kandidatov za podelitev LISTINE S PLAKETO JOSIP BROZ TITO - 35 LET SAMOUPRA VLJANJA " v letu 1985 Listina s plaketo , Josip Broz Tito — 35 let samoupravljanja"se podeljuje: — organizacijam združenega dela — družbenopolitičnim organizacijam in družbenim organizacijam — krajevnim skupnostim — posameznikom. 2. Listina s plaketo ,Josip Broz Tito - 35 let samoupravljanja" (v nadaljevanju: listina) se podeli za izjemne dosežke oz. uspehe pri oblikovanju, razvijanju in utrjevanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in za pomemben prispevek k neposrednemu uveljavljanju samoupravnega položaja delavcev, k stvarnemu uresničevanju njihovih samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti ter na tej podlagi k zadovoljevanju njihovih, skupnih in splošnih družbenih potreb in interesov, zlasti pa za: — uveljavljanje temeljne organizacije združenega dela kot osnovne oblike združevanja delavcev, njihovega samoupravnega organiziranja, medsebojnega povezovanja ter odločanja na tej podlagi; — razvijanje različnih oblik samoupravnega sporazumevanja in neposrednega odločanja delavcev; — upravljanje in gospodarjenje z družbenimi sredstvi na način, ki zagotavlja uresničevanje planskih ciljev in stalen dvig posamične in družbene produktivnosti dela, skladen družbenoekonomski razvoj in s tem tudi socialno varnost ter izboljšanje delovnih in življenjskih razmer delavcev; — prizadevanja za razvoj proizvajalnih sil, za krepitev materialne podlage dela in gospodarsko stabilizacijo ob pospeševanju ustvarjal- nosti delavcev in čim tesnejšemu povezovanju znanstveno raziskovalnega dela z delom v materialni proizvodnji in družbenih dejavnostih; — uresničevanje delitve po delu in rezultatih dela ter uresničevanje sovobodne menjave dela kot pomembnih prvin, s pomočjo katerih delavci ob družbeni lastnini nad proizvajalnimi sredstvi uveljavljajo svoj samoupravni položaj in vlogo v združenem delu in v celotni družbi; — razvijanje in uveljavljanje delegatskih odnosov in razmerij ter krepitev delegatskega sistema v vseh oblikah samoupravnega povezovanja delavcev; — krepitev vpliva in odgovornosti delavcev v združenem delu za delovanje in razvoj krajevne skupnosti kot temeljne družbenopolitične skupnosti, predvsem v pogledu uveljavljanja njene družbenoekonomske in politične funkcije. Predlog za podelitev listine organizaciji združenega dela ali drugi organizaciji vsebuje: — naziv in naslov predlagatelja in datum njegovega sklepa, — točen naiziv in na/os organizacije združenega dela ali druge organizacije, ki je predlagana za podelitev listine, — podatke, opis in druge osnove, iz katerih je možno ugotoviti vsebino, pomen in družbeno ter ekonomsko učinkovitost njenih samoupravnih prizadevanj, — opis urejanja samoupravnega položaja delavcev, posebno z vidika stvarne izpeljave določil zakona o združenem delu in področju združevanja delavcev TOZĆ, delovno organizacijo ali drugo obliko samoupravnega povezovanja, — za organizacijo združenega dela tudi druge podatke o samoupravni organiziranosti, številu zaposlenih delavcev, stvaren opis samoupravnega delovanja in odločitev delavcev, njihovih organov upravljanja, delegatov in delegacij, organa samoupravne delavske kontrole in družbenopolitičnih organizacij, — utemeljitev razlogov za podelitev listine s podrobnejšim prikazom uresničevanja zakona o združenem delu in drugih zakonov zlasti v pogledu samoupravnega planiranja in uresničevanja planskih ciljev, uspehov gospodarjenje, dohodkovnih odnosov. kadrovske, stanovanjske in socialne politike, ljudske obrambe družbene samozaščite, itd., — politično oceno uresničenih samoupravnih odnosov glede '< položaj delavcev, njihovo vlogo, vključenost, in delovanje I razpolaganju s sredstvi, pogoji in rezultati dela. 4. člen Predlog za podelitev listine posameznemu članu samoupravni organa oz. družbenopolitičnemu in drugemu delavcu obsega zlas — osebne podatke kandidata (ime in priimek, rojstni datul naslov nastovanja, dela in naloge, ki jih opravlja, naziv in naši' OZD oz. delovne skupnosti, v kateri združuje delo, članstvo družbenopolitičnih orgnizacijah, doseganje odlikovanja in prizni ja), — opis kandidatom samoupravne in druge družbenopolitiS dejavnosti, njegovih prizadevanj in stvarnih uspehov in dosežtt zlasti z vidika uresničevanja zakona o združenem delu, — dosedanje delo v samoupravnih organih, delegacijah, družt nopolitičnih organizacijah, družbenih organizacijah in društvih, navedbo funkcije ter kdaj, kje in kako jo je opravljal. 5- Predlog za podelitev listine lahko podajo: — samoupravni organi organizacije združenega dela, — osnovne organizacije ZS, — družbenopolitične organizacije, — predsedstvo Občinskega sveta ZSS, — Izvršni odbor Kluba samoupravlja/cev. 6. Predsedstvo OS ZSS in Izvršni odbor Kluba samoupravljalo bosta v letu 1985 podelila 5 listin (organizacijam združenega'de in drugim organizacijam ter posameznim delavcem) ob Dne* samoupravlja/cev — 27. juniju. Predlog za podelitev listine mora biti dokumentiran v skladu merili, ki so opredeljeni v razpisu. Predlagatelj pošlje pismeni predlog najkasneje do 5. junija 10^ na naslov: Občinski svet ZSS Domžale, Ljubljanska 70. Priporočamo svoje storitve in čestitamo za praznik! Oomžakt trgovsko gostinska DO NAPREDEK n.sol.o. domžale TOZD PREHRANA TOZD OPREMOTEHNA TOZD GOSTINSTVO, SLAŠČIČARSTVO IN TURIZEM TOZD GROSIST DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Delavci Napredka čestitajo za praznik vsem svojim strankam in gostom ter priporočajo obiske in nakupe v svojih poslovnih enotah! •••••••• •••• •••• •••• .«••• ••••••••• •••• •••• ••»••••••••»•• <••«• •••a •••••••• • *!»« «»»»9*3!» .»88» HELSO. KEMIČNA INDUSTRIJA DOMŽALE OB PRAZNIKU ŽELIMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM DOMŽAL VELIKO DELOVNIH USPEHOV! INDUSTRIJSKI KOMBINAT „PLANIKA" KRANJ TOZD TOVARNA OBUTVE „MOJCA" LUKOVICA čestita ob prazniku vsem delovnim ljudem in občanom občine Domžale! 1960-1985 » RUDARSKO PODJETJE KREMENOVIH PESKOV IN OPLEMENITENJE NEKOVIN n.sol.o. Ljubljanska cesta 18, Slovenija « VAM ZELI PRIJETNO PRAZNOVANJE IN OBILO DELOVNIH USPEHOV! DO TOKO n.sol.o. Domžale 61230 Domžale, Kidričeva 1 Tel. 061/721-811, telex 31424 YU TOKO S svojimi TOZD: — Potovalni izdelki Domžale — Galanterija Domžale — Trgovina Domžale — Maloprodaja Domžale — Torbarstvo Maribor — Drobna galanterija Žižki — in DSSSS. Proizvodni program: ženske torbice, potovalne torbe in kovčki, aktovke in mape, šolske in športne torbe, drobna galanterija, pasovi, izdelki iz reptilij, torbe za orodje. Tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov n.sol.o STOZD-oma: KEMIJA DROGE v Mengšu proizvajamo farmacevtske surovine, kemične izdelke, veterinarske preparate, droge in učinkovine. Ob prazniku čestitamo vsem občanom domžalske občine. izdelujemo in prodajamo tehnične, valjane in ig/ane fi/ce ter končne izdelke iz fi/ca. Delovni kolektiv želi veliko delovnih uspehov vsem občanom in čestita za praznik! Tovarna trakov in elastike Mengeš priporoča svoje izdelke: — elastične in neelastične trakove, vrvice, trakove za zavese in okrasne trakove. papirnica količevo Proizvajamo: KARTONE: premazne, nepremazne dupleks in tipleks ter specialne vrste kartona PAPIRJE: težko propustne, ovojne in embalažne LEPENKE: specialne vrste za potrebe obutvene, elektro in tekstilne industrije. ČESTITAMO ZA PRAZNIK! „MLINOSTROJ,, TOVARNA STROJEV DOMŽALE Vsem občanom čestitamo ob prazniku in želimo veliko delovnih uspehov! splošna gradbena dejavnost beton — zagorje ob savi n.sol.o. TOZD GRADNJE DOMŽALE, Ljubljanska 72 a Priporoča svoje storitve in čestita k prazniku! SLOVENIJALES, lesna in pohištvena industrija, RADOMLJE, 61235 RADOMLJE, tel: (016) 721-922 PROIZVAJA IN PRODAJA: — visoko kvalitetno sedežno pohištvo za izvoz in domači trg — usnjene počivalnike in sedežne garniture — žagan les — viseče strope. Predstavitev programa je v vseh boljših trgovinah v Sloveniji in v lastnem razstavnem prostoru v Radomljah. Priporočamo vam nakup naših proizvodov! jas zavarovalna skupnost triglav u&. Poslovna enota Mengeš Vsem občanom, delavcem in zavarovancem ZS Triglav čestitamo za naš skupni praznik! Pomislite tudi, ali imate družbeno premoženje, sebe in svoje premoženje zavarovano pri ZS TRIGLAV? kmetijska zadruga emona P.. domžale 61230 Domžale. Kidričeva 14, SE PRIPOROČA IN ČESTITA VSEM OBČANOM IN DELOVNIM LJUDEM OBČINE DOMŽALE OB NAŠEM SKUPNEM PRAZNIKU! UNIVERZALE DOMŽALE INDUSTRIJA OBLAČIL N. SOL. O. KIDRIČEVA 4 ZA PROSTI CAS, PRI REKREACIJI IN ŠPORTU, FUNKCIONALNA IN ELEGANTNA OBLAČILA IZDELKI UNIVERZALE DOMŽALE SOZD ELEKTROTEHNA DO MELODIJA, tovarna glasbil in učil Mengeš proizvaja svetovno priznane proizvode: — klavirske harmonike od 60 do 120 basov — diatonične harmonike — klasične kitare — električne kitare — notne zvočne table — orkestersko elektroniko — pribor za glasbene instrumente. PRIPOROČAMO SVOJE IZDELKE! ur TOSAMA VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE DOMŽALE! PRIPOROČAMO SVOJE IZDELKE! OBRTNA ZADRUGA PREVOZ PE DOMŽALE, Mete/kova 2 tel. 721-452 ČESTITA VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM IN OBČANOM ZA PRAZNIK! Se priporočamo/ VO komunalno podjetje domžale P o 61230 Domžale, Ljube Šercerja 4 Vsem porabnikom naših storitev, poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in občanom čestitamo ob občinskem prazniku! mmm DOMŽALE Antona Skoka 20/a ČESTITA OB PRAZNIKU OBČINE DOMŽALE VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM! ter priporoča ob tej priložnosti svoje storitve. V poslovni enoti je občanom na voljo stavbno pohištvo, stenske in zidne obloge, parketi vseh vrst, izolacijski materiali in gradbeni materiali. Istočasno ob nakupu nudimo strankam strokovne nasvete. IZVOZNO-UVOZNO PODJETJE SEMESADIKE MENGEŠ Z delovišči: Semenarno in Drevesnico Mengeš Drevesnico v Radvanju pri Mariboru in Drevesnico v Tišini pri Murski Soboti. nudi gozdno seme, sadike, pogozdovanje in okrasne nasade ter storže za okras in se priporoča. AVTOSERVIS DOMŽALE, p.o. Ljubljanska c. 1 61230 DOMŽALE p.p. 74 Telex: 31778 YU AS DOM Dejavnosti: Pooblaščeni VVV in VOLVO SERVIS za osebna vozila. Kleparsko—ličarska popravila avtobusov in kamionov vseh tipov. Izdelava aluminijastih, nadgradenj (kesonov) na vseh vrstah tovornih vozil. Kovinsko in strojno podjetje K2f Mengeš, Gorenjska cesta 9 nudi svoje proizvode in kvalitetne usluge: — izdelava in montaža opreme za čistilne naprave komunalnih in industrijskih odpadnih voda, — izdelava in montaža opreme za pripravo pitne in tehnološke vode, — izdelava in montaža opreme za obdelavo blata. in čestita ob prazniku občine Domžale! n induplati □ INDUSTRIJA PLATNENIH IZDELKOV INDUPLATI r.o. JARŠE, p. DOMŽALE DELOVNA ORGANIZACIJA INDUPLATI JARŠE VAM ČESTITA K PRAZNIKU!