Poštnina plačana v gotovini. Štev. 23. V Ljubljani, dne 1. decembra 1935 Cena posamezni številki Din 3'— Leto XVII. -NAŠ GLAS" izide vsakega prvega, in petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40*—, za pol leta Din 201--, za četrt leta Din 10'—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. *= Oglasi po ceniku. = List za državne nameščence in upokojence Uredništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467. Praznik zedinjenja Prpznik zedinjenja je vsako leto Svetla točka v poteku vsakdanjih dogodkov. Pomeni nam vedno znova, da jc le v lastni, svobodni državi zajamčen razvoj vseh narodovih sil do viška. Pomeni nam pa tudi vsakoletno bilanco. Ni vedno vesela. Boljša bi bila najbrže, če bi imeli pred' sedemnajstimi leti tiste izkušnje, kot jih imamo danes. Ker jih takrat ni bilo, smo ei jih morali pridobiti kot sleherno novo bitje. Drago smo plačali šolnino: pa saj ni nikomur prihranjena kupa trpljenja in razočaranj. A ta razočaranja nas ne smejo dovesti do malodušja. Zavedati se moramo, da smo mlad in krepak narod, ki bo ob ovirah in težavah izkušal in utrdil svojo mlado moč. Samo starci in slabiči obupujejo'. Naš narod pa je krepak in veruje v zmago, četudi je čas, ki ga preživlja, resen in težak. Praznik zedinjenja združuje vsako leto vse tiste, ki nosijo v srcu živo vero v našo zedinjeno državo. In ta nam je prav dandanes potrebnejša ko kedaj. Jasno se zavedamo, da bi nam sredi požrešnih tujcev prav nobena državna tvorba ne mogla zavarovati nase narodne individualnosti bolj od sedanje naše države Jugoslavije. Zato bo 1. december za nas zmerom praznik, ne samo kot zaključek temnih dni, temveč tudi kot prvi dan našega novega življenja. Premagati bomo morali še visoko goro težav, ovir in nesoglasij, ki ogrožajo miren razvoj naše države, vendar trdno upamo, da vse te težave ne segajo v korenine naše državne stavbe. Zavedajmo se vedno, da je Jugoslavija najvarnejše zavetje naše svobode, kategoričen inperativ evropske politike ter važen faktor in garancija za mir v Srednji Evropi. Za nas državne nameščence je letošnji praznik zedinjenja poln težkih in morečih skrbi. Zadnje redukcije prejemkov so nam zasekale preboleče rane. Beda in moreča revščina trkata marsikje n»a vrata uradniških družin, ki le s strahom zro v motno bodočnost. A vendar ne klonemo! Verujemo, da mora priti spet gospodarsko izboljšanje in, da bo s krizo konec tudi naše stiske. Trdno upamo, da bo našla naša vlada kar najprej izhod iz krize na drug način in nam vrnila prejemke, kakršne smo imeli nred zadnjim prikrajšanjem. Sedanje naše plače zadostujejo prav komaj še za golo življenje. Zvesto, nepodkupljivo in vestno drž. uslužbenstvo je hrbtenica države, jamstvo za dobro, pravično in nepristransko upravo, ki spet ustvarja zadovoljstvo državljanov. To je pa prvi in poglavitni pogoj za red in mir v notranjosti in za moč in ugled v svetu. L. A.: Kako žive uradniške družine? Na članek pod naslovom »Kako živi uradniška družina?«, ki je izšel začetek oktobra v »Slovencu«, je ljubljanski »Obrtni Vestnik« objavil dne 1. novembra dopis z naslovom »Kako živi obrtniška družina?« Ker vsebuje članek nekaj popolnoma zmotnih in netočnih trditev, je prav, da seznanimo z njim naše bralce, da bodo videli, kako nekateri pripadniki drugih stanov površno presojajo položaj državnega uslužbenca. Člankar priznava, da je težko u-radniškim družinam izhajati s pičlimi prejemki in pravi, da se o tem sploh ne spušča v nikake komentarje, pač pa postavlja temu žalostnemu primeru nasproti še žalostnejši primer, kako živi danes družina malega obrtnika, n. pr. čevljarja. Ko sicer prizna, da je moral uradnik studirati dolgo vrsto let in izdati za nauke težke tisočake, in da stoji tudi na drugačni stopnji, zaradi česar mu gre stanu primerna plača, vseeno dodaja: »Enako neizpodbitno je pa tudi dejstvo, da se je moral obrtnik tri leta učiti svoje obrti, se pozneje vedno izpopolnjeval v njej in mora še danes, da mimogrede omenimo, še vedno studirati modne novosti svoje stroke, če hoče iti vsaj nekoliko s časom naprej. In to poleg vse revščine, ki ga tare.« Ko nato izračuna stroške za življenje takega malega obrtnika - čevljarja ugotovi da znašajo njegovi izdatki najmanj 800 Din, torej ves njegov mesečni zaslužek. Nato nadaljuje: ^Kje, da bo ta človek dobil sedaj denar, ^ ko plačal še davke in druge dajatve, kje, da bo družini kupil potrebno obleko, obutev in drugo — Bog varuj seveda, da bi si kupil morda četrt vina, ki ga je dostikrat tako potre-bfn . pa mi povejte vi dobri ljudje, ki pri plači od 1900 Din vzdihujete in tarnate, da ne morete živeti! Pa to še ni vse. Kaj pa naj počne obrtnik, ki ves mesec ne zasluži več kot 400 do 500 Din? Ne strmite, ne smejte se neverjetno! Tudi takih je mnogo, mnogo v naši lepi domovini. Kaj pa taki? Kako pa naj ti žive? ... In če bi bil vsaj ta znesek tako gotov vsak mesec, kot je uradnikova plača .. Redukcija uradniških plač je močno prizadela tudi obrtništvo, zlasti malega obrtnika. Uradništvo, ki je že do-sedaj povečini kupovalo najraje le zgotovljene obrtniške predmete, je skrčilo sedaj tudi izdatke za popravila istih na naj nižji minimum. S tem je zopet za nekaj procentov zmanjšan že itak borni zaslužek malega obrtnika.« Zaključuje pa pisec svoj članek z naslednjim stavkom: »Pokazati smo hoteli s tem člankom, da je na svetu še veliko več in večjih revežev, kot pa so n. pr. oni naši uradniki, ki jim je kljub reducirani plači ostalo za njihovo 4-člansko družino še 1900 dinarjev.« Da se danes, ko ves svet ječi pod težo gospodarske stiske, tudi našim obrtnikom ne godi več tako, kakor se je prva mastna leta po vojni, je jasno. Človeška družba je preveč tesno povezana med seboj, da ne bi gospodarska propast nekega stanu potegnila s seboj še drugih. Gre le za to, kako bi bilo mogoče pomagati vsem stanovom tako, da bi zaradi tega noben ne trpel po nepotrebnem, celota pa našla spet pot do nekdanjega, vsaj nekaj boljšega življenja. Pisec tega članka primerja plačo uradnika z zaslužkom malega čevljarja, torej prejemke 1900 Din s 400 do 500 Din na mesec. Ni pa omenil da je plača 1900 Din že plača precej visoke kategorije, tako da ogromna večina drž. uslužbencev te plače nima. Primerja torej položaj redkih državnih uslužbencev, ki imajo vsaj tolikšne prejemke, s položajem naj slabše situiranih obrtnikov - malih čevljarjev. Koliko pa je drž. nameščencev, ki imajo vsaj 1900 Din za 4-članske družine? Pretežna večina državnega uslužben-stva ima znatno nižje prejemke. To so predvsem vsi uradniki od VIL položajne skupine navzdol, vsi zvaničniki, služitelji in njim podobni. Teh je pa vsaj 80 do 85% vsega drž. uslužben-stva, prej več. Pisec tudi ne omenja, koliko je obrtnikov, ki imajo več kot 400—500 Din dohodkov na mesec. Zlasti pa ni navedel, koliko je obrtnikov, ki zaslužijo mnogo več, kot znaša plača najvišjih državnih uradnikov, ki jih je v vsej državi komaj nekaj stotin. Da pa imajo srednji obrtniki vsaj toliko zaslužka, če ne več, kakor »srečni uradnik, ki pri plači od 1900 Din vzdihuje in tarna, da ne more živeti...«, tega vendar tudi ta člankar ne bo zanikal. Gotovo mu tudi ni znano, da prejemajo danes stotine in tisoči akademsko in srednješolsko izobraženih absolventov, med njimi diplomirani pravniki, filozofi, inženjerji, izprašani učitelji itd., nagrade za svoje delo iz bed-nostnega fonda in sličnih, v bistvu dobrodelnih skladov, v višini od 300 do 500 Din na mesec. Očividno mu tudi ni znano, da morajo absolvirani pravniki leta in leta popolnoma brezplačno služiti pri sodiščih, če hočejo dobiti službo, da diplomirani zdravniki po bolnicah opravljajo po več let neplačano službo, da se enaki ukrepi pripravljajo tudi za profesorske kandidate, inžen-jerje itd. Vsak 17—18 letni obrtniški pomočnik, ki ima sploh službo — o nezaposlenosti aspirantov na uradniške službe ne govorimo — prejema za svoje delo tudi ustrezno plačilo. Ni dvoma, da danes usoda in gmotni položaj obrtniškega stanu ni- sta vredna zavidanja, prav isto pa moremo reči tudi o uradniškem stanu, samo s to razliko, da je razlika pri le-tem še tem večja in občutnejša. Naš stan je trpel pomanjkanje ves čas od vojne, medtem ko so drugi vsaj v prvih letih po vojni uživali bogate sadove poslovne konjunkture. Za nas konjunkture ni bilo nikoli. Državno nameščenstvo privošči kakor sploh slehernemu delavnemu človeku tudi obrtniku pošten in primeren zaslužek, ki naj jim omogoči dostojno življenje, stanu, razmeram in času primeren obstoj. Toda isto zahteva tudi zase. Člankar sam je pravilno ugotovil, da je redukcija uradniških plač močno zadela tudi obrtništvo, ker mora državni nameščenec omejiti svoje izdatke do skrajnosti. Če se bo zniževanje prejemkov še nadaljevalo in če bo s tem že itak obupni 'gospodarski položaj državnega uslužbenstva še padal, bo vse narodno gospodarstvo, z njim tudi obrtništvo hkrati trpelo. Zato bi bilo po našem mnenju vsekako primerneje, da bi se prav vsi stanovi, če že ne zaradi socialne pravičnosti, pa vsaj v lastnem interesu zavzemali vselej in enako odločno za naše upravičene zahteve. Če državno uslužbenstvo ne bo imelo vsaj za skromno preživljanje dovolj sredstev, bo težko živel obrtnik, trgovec in kmet. Dr. Josip Kronvogel, dvorni svetnik v pok., Maribor: Za pravice staroupokojencev Prejemki staroupokojencev so še vedno do polovice nižji od prejemkov, ki jih dobivajo tovariši — upokojenci po zakonih iz leta 1923. in 1931. Ako se slednji zdaj upravičeno pritožujejo zaradi znižanja prejemkov, katero jim ogroža eksistenčni minimum, kaj pa naj porečejo starou pokoj en ci, ki že od leta 1923. morajo izhajati s prejemki, ki so bili in so še daleč nižji? Ljubljanski »Naš Glas« z dne 15. sept. 1935 poroča, da so zastopniki bosanskih staroupokojencev bili pri gospodu finančnem ministru Letici, kateri jim je dejal, »da ima staroupoko-jenško vprašanje v evidenci, ker je upravičeno. Vendar je treba najprej izračunati finančni efekt izenačenja prejemkov staroupokojencev z novimi upokojenci. Za sedaj ne more nič obljubiti, poskušal pa bo, da se na jesen naredi, kar jie mogoče.« — Tudi na drugih odločilnih mestih se je staroupokojenški deputaciji obljubila pomoč. Hvaležno priznavamo staroupoko-jenci, da se je ob septembrskem znižanju prejemkov vsaj nekoliko oziralo na nas. Toda naši prejemki so še vedno do polovice nižji od prejemkov novejših upokojencev. Kar se pa tiče izračunavanja finančnega efekta izenačenja pokojnin, je treba pripomniti sledeče: Vlada je imela že svoj čas namen rešiti pokojninsko vprašanje pred uradniškim zakonom iz leta 1931., v katero svrho so ji morale vse finančne direkcije leta 1930. predložiti natančno statistiko glede staroupokojencev po njih starosti, službenih letih in prejemkih, tako da ima vlada vse te po- datke na razipolago. Treba je te podatke le toliko popraviti, da se za vsako leto 10% odšteje, toliko staroupokojencev baje letno odpade. — Sicer pa z ozirom na državne finance ni potrebno prav vse staroupokojence naenkrat prevesti na zakon iz 1. 1923., ampak postopoma — vsako leto nekaj. — Ako bi pa morda formalna prevedba staroupokojencev na zakon iz 1. 1923. le povzročila preveč dela, dala bi se stvar rešiti enostavno tako, da se sedajni prejemki staroupokojencev zvišajo za toliko procentov, da bodo dosegli približno višino pokojnin iz leta 1923. Vladi se je ob vsakoletnem proračunu treba le odločiti, kolikšno vsoto hoče obrniti v prid staroupoko-jencem. Potem bi bilo le treba preračuniti, koliko letnikov staroupokojencev bi se dalo z določeno vsoto zajeti. — Češkoslovaška je to izenačenje pokojnin izvedla v 4 letih. Leta 1933. je bil zadnji najmlajši letnik izenačen. Če pri nas ne bi šlo v 4 letih, naj bi se prevedba izvršila v daljši dobi, da bi se le enkrat začelo. Nikakor se ne sme prezreti, da tu ne gre le za staroupokojence same, ki da so zreli za krtovo deželo, ampak tudi za njihove otroke, katerim ne morejo nuditi primerne vzgoje in preskrbe za bodočnost, kakor to zahteva interes države. Staroupokojenci zopet in zopet prosimo, da vlada in narodno predstavništvo blagovolita v državnem proračunu upoštevati naše upravičene želje. Nabavne in prevzemne komisije L Po zakonu o drž. računovodstvu iz leta 1910. Ko prejme nabavna komisija od pristojnega urada ali ustanove pogoje, se obrnen ustno ali pismeno na posa* mezne trgovske tvrdke, ki prodajajo potrebščine, katere potrebuje dotični urad in jim sporoči pogoje', po katerih bi bilo nabavko (popravilo) izvršiti. Ko prejme komisija odgovore (pri do* bavah, katerih vrednost znaša nad 10 tisoč Din, je predložiti samo pismene ponudbe), sklene pismeno pogodbo z na j povoljne j šim ponudnikom na ta na= čin, da ponudnik na pogojih napiše, da jih je prečital in se obvezuje po njih izvršiti nabavko ali popravilo po po-gojeni ceni, označujoč ceno z beseda^ mi. Pogoje s klavzula mora ponudnik podpisati, ako hoče, da veljajo kot pogodba. Po končanem poslu sestavijo člani komisije komisijski Zapisnik na enak način, kalkor pri ročnih nakupih, oz. nakupih po predhodno zaključeni ustni pogodbi. Pogodbo je taksirati po tar. postavki 24 taksnega zakona v vb šini 1% od skupne vsote. Podoben je postopek pri nabav-kah potom licitacij (pismenih in ustnih). Ofertalne licitacije se vrše na podlagi pismenih in zapečatenih ofer-tov, ustne pa potom javne dražbe, za vse nabavke in dela, katerih vrednost presega vsoto 100.000 Din. Pred; sednik nabavne komisije otvori točno o-b 10. uri sejo radi prejema ponudb. Ponudbe se sprejemajo do 11. ure. Če je kdo poslal ponudbo po pošti, pa sam ne prisostvuje licitaciji, se more njegov ofert upoštevati le tedaj, če v ofertu izjavi, da so mu pogoji znani in da na nje pristane. Pri vhodu v sobo, namenjeno za licitacijo, mora vsak licitant izročiti predsedniku reverz o vloženi kavciji, potrdilo pristojne trgovske zbornice o sposobnosti podjetnika, potrdilo pristojne davčne uprave o plačilu davkov za zadnje trimesečje (potrdilo min. za gradbe, da se sme udeleževati javnih licitacij). Predsednik komisije opozori licitante na pravice, ki jim pripadajo po zakonu. Če komisija ugotovi, da so legitimacije neveljavne ali pomanjkljive, navede to v licitacijskem zapisniku, predsednik komisije pa izda nalog za povračilo vložene kavcije. Pred začetkom licitacije so dolžni licitanti prečitati pogoje ter podati in podpisati to-le izjavo: poznani so nam ti pogoji in se zavežemo, da bomo' po njih licitirali. Ponudbe (oferti) se sprejemajo po vrstnem redu podpisnikov na pismenih pogojih. Vsaka ponudba dobi tekočo številko. Ko so zbrane vse ponudbe, jih začne licitacijska Ikomisija odpirati. Vsaka ponudba mora biti pravilno napisana in taksirana po zak. o taksah (tar. postavka 25). Ponudbe, ki niso pravilno taksirane in pravilno sestavljene t. j., ki ne ustrezajo’ predpisanim pogojem, se zavračajo. Komisija vpisuje v komisij, zapisnike ponudnike (po njihovem imenu in priimku), ponuđeni material in nje; govo ceno z ozirom na mero in težo. Komisija izračuna vrednost vsakemu posameznemu predmetu in skupno vrednost ponuđenih predmetov. Zapisnik, v katerega je vpisati vsak važen dogodek, overi komisija s svojimi podpisi. Zapisnik podpišejo tudi vsi prisotni ponudniki. Ob tej priliki lahko pripišejo svoje eventualne pripombe, sicer izgube pravico na vsako poznejšo reklamacijo. Po zaključeni licitaciji odslovi komisija licitante in jim izroči reverze o vloženi kavciji z opozorilom, da se bo izdal pristojnim blagajnam nalog, da jim kavcije vrnejo. Kavcija se pridrži samo od ponudnika, ki pride kot najugodnejši v poštev pri dobavi. Slično, kakor pismena, se vrši tudi ustna licitacija. Licitacijska komisija sestoji iz predsednika in 2 članov. Predsednik je po službenem razmerju najstarejši uradnik. Licitacijski zapis; nik vodi naj mlajši član komisije. Predsednik komisije opozori ob začetku licitacije navzoče licitante, da jim je v času, dokler traja licitacija, prepovedan vsak medsebojni sporazum, pod pretnjo, da bo vsak ponudnik, ki bi se njegovemu ukazu upiral, izključen od licitacije. Pooblaščenci morajo predložiti pooblastila svojih gospodarjev,‘ki morajo biti taksirana po tar. post. 16. taks. zak. Poslednja cena vsakega licitanta se vpiše v licitacijski zapisnik s številko in besedo. Tudi ta zapisnik podpišejo vsi prisotni licitanti in člani komisije. (Nadaljevanje.) L. A.: Naknadni prispevki za uradniški pokojninski sklad O tem vprašanju, ki razburja premnoge upokojence, je naš list že ponovno razpravljal, prav nedavno je pa objavil dopis nekega upokojenca, kateremu je bilo predpisano naknadno plačilo prispevkov za uradniški pokojninski sklad od njegovih nekdanjih aktivititnih prejemkov, ki mu pa svojčas niso bili vpoštevali pri odmeri pokojnine. Znano nam je, da večina državnih upokojencev, ki so prejeli slična obvestila od finančne direkcije, in katerim so se na sličen način predpisali naknadni prispevki, ni zahtevala formalnih pismenih odločb in se ni proti istim pritožila na finančno ministrstvo. Le majhen del prizadetih se je poslužil možnosti pritožbe in tudi proti negativni odločbi finančnega ministrstva vložil tožbo na državni svet. Ta je, kolikor nam je znano, doslej ugodil vsem takim tožbam in izpodbijane ministrske odločbe kot neutemeljene razveljavil. V naslednjem objavljamo razloge ene teh razsodb državnega sveta, ki je bila izdana po tožbi upokojenca N. N. J, Lemaitre: Vivienova zaobljuba Na robu junaških pesmi. Viviena sta vzgajala na svojem gradu stric Vilijem in teta Blanchefleur. Učili so ga ravnati s konjem, sukal je orožje in se vadil v pobožnosti. Predstavljal si je, da je svet razdeljen na dva dela: na enem so kristjani, prijatelji Boga na drugem pagani, njegovi neprijatelji, Zgoraj Bog, Devica in zbor svetnikov, ki se sklanjajo nad svet in se zanimajo za borbo, v katero včasih posegajo s čudeži. Vivien je bil nežen v obraz in bele polti kakor dekle, imel je pa mišice,^ trše od jekla. V njem se je družila pobožnost meniščka s hrabrostjo viteza, ki teka za prigodami. In za viteštvo se je pripravljal kakor na posvetitev. Ko je stric Viljem Kratkonosi objel Viviena, klečečega pred njim, se je ic-ta dvignil in dejal1: »Ljubi stric, zaobljubo bom storil. Pred gospo Blanchefleur, svojo teto in bo-trioo, ki me je tako nežno vzgajala, pred vami’ pred vsemi vašimi velikaši, obljubljam’Bogu, da se vse svoje življenje ne bom nikdar niti za korak umaknil izpred oči poganov.« »To je pa,« je dejal rahlo Viljem, »prav nesrečna prisega. Ni ga tako nra-brega moža, ki ne bi zbežal, kadar preveč od blizu nanj pritiskajo. Tudi jaz sam v bitki ne čakam, da me ubijejo. Ljubi nečak, človek mora skrbeti zase, da more pomagati drugim. In beg, ki reši življenje, ni slab.« »Stric Viljem, le dobro si zapomnite, nikdar se pred Perzijci, Turki ali Saraceni ne umaknem niti za korak. To obljubljam nebeškemu Gospodu.« »Tedaj, ubogi moj ljubček, ne boš dolgo živel.« Gospa Blanchefleur se je začela jokati: »Dete moje,« je rekla, »veliko žalost nama pripravljaš.« »Bottica, prisegel sem in ne morem in nočem se prisegi izneveriti.« »Papež v Rbru te bo lahko razvezal zaobljube.« »Papež v Rimu je daleč. In zoper mojo voljo me ne bo mogel razvezati.« »Zbogom torej, dragi nečak. Podvojila bom molitve zate.« Malo nato je Vivien pregovoril strica Viljema, svoji ostalih šestero stricev in vse bratrance, da so skupaj s desetimi usoči podložnikov odšli iskat pagane. Zakaj zanj je bilo življenje viteza v tem, da razširja na zemlji božje kraljestvo. Sedem let so se vojskovali na španskem. Nikoli ni Vivien prelomil zaobljube-Nikoli se ni umaknil niti za korak. Nekoč se je znašel v metežu, in namesto da bi se umaknil, je skočil svojemu bojnemu konju preko ušes na konja saracenskega poglavarja. Pagan se je tega tako prestrašil, da mu je Vivien brez težave prerezal vrat. Vrnili so se v deželo provansalsko in da bi se odpočili, so si postavili šotore v Aliscansu. Neko jutro so videli, kako . je pristalo saracensko brodovje, iz katerega so se vsuli na obalo roji vojakov, crnih kakor vragovi. Kristjani so bili trudni od hudih vojska. Paganov je bilo videti brez števda. Toda Vivien je dejM tovarišem: »Nikar se ne bojte nejevernikov, ki iz Ljubljane. Razlogi te razsodbe št. 22.300/35 od 29. avgusta 1935, se glase: »V 1. odst. § 272 uradn. zakona iz leta 1931. je predpisano, da so drž. uslužbenci, katere je ta zakon našel kot upokojence ,s pokojninskimi prejemki po uradniškem zakonu iz leta 1923., dolžni od dne uveljavljenja tega zakona vlagati v uradniški pokojninski sklad, pri čemer kot podlaga za vlaganje služijo, skladno s § 136, tisti prejemki, ki so bili podlaga za odmero njihove osebne pokojnine. Po čl. 138. uradniškega zakona iz leta 1923. je podlaga za odmero osebne pokojnine plača, osnovna in položajna, in redna stanarina. Po čl. 31. istega zakona pa se naj višja osnovna plača, povišana za 15%, všteje v podlago za odmero pokojnine samo tistim uslužbencem, ki imajo 35 let službe, če s posebnim zakonom ni drugače določeno. Tožitelju je, kakor se vidi iz spisov tega spora, bila vzeta za podlago odmeri osebne pokojnine skladno s § 138 uradniškega zakona iz leta 1923. plača, osnovna in položajna, in redna stanarina. Povišek 15% osnovne plače se tožitelju ni vračunal v podlago za odmero osebne pokojnine, ker do tega ni imel pravice po čl. 31 navedenega zakona, ker ni imel 35 let za pokojnino. Ker se je toTej tožitelju vzela kot podlaga za določitev količine osebne pokojnine samo plača, osnovna in položajna, in redna stamarina, zato se mora po 1. odst. § 272 uradniškega zakona iz leta 1931. v zvezi s čl. 31. in 138. uradniškega zakona iz leta 1923. smatrati, da je tožiteljeva podlaga za vlaganje v uradniški pokojninski sklad samo njegova plača, osnovna in položajna, in redna stanarina, od katerih mu je tudi bila odmerjena količina osebne pokojnine. Po tem je samo od teh prejemkov, kot podlage za vlaganje v uradniški pokojninski sklad dolžan, da skladno s § 137 uradniškega zakona iz leta 1931. vlaga 5% v pokojninski sklad, ne pa tudi od 15% povečane osnovne plače, ker ista, čeprav jo je prejemal do upokojitve, ni bila vzeta v podlago za odmero količine njegove pokojnine, vsled česar po navedenih zakonskih predpisih od te, za 15% zvišane osnovne plače ni dolžan plačevati 5%-ni prispevek v pokojninski sklad. V izpodbijani odločbi se ni tako postopalo, vsled česar se je ista kot zakonu nasprotujoča razveljavila.« K ti jasni razlagi prav tako jasnega zakonskega besedila ni treba nič več dostaviti. Iz te razsodbe le sledi, da bi vsekakor pred državnim svetom uspele tudi vse slične tožbe drugih upokojencev. Mnogi od teh, doslej sploh še niso prejeli o predpisu naknadnih prispevkov za uradniški pokojninski sklad nobenega formalnega odloka, proti kateremu bi se mogli pritožiti. Tak odlok lahko prizadeti še zdaj zahtevajo od finančne direkcije, nakar morejo seveda uporabiti vsa predpisana pravna sredstva, da pridejo do svoje pravice. Razsodbe državnega! sveta — kakor znano — po pozitivnih zakonih namreč ne veljajo na splošno', temveč si mora vsak prizadeti sam po-sebe izvojevati svojo pravico, čeprav je bilo že nešteto popolnoma sličnih primerov enako v pozitivnem smislu rešenih. — Dodamo še to, da je na podlagi prednje razsodbe tudi fin. ministrstvo izdalo novo odločbo, da se z nezakonitim odtegovanjem preneha in se že pobrani odtegljaji vrnejo upokojencu. Vestnik Leto gre h koncu. Pri pregledu seznamov plačane naročnine je naša uprava ugotovila, da večje število naročnikov svojih obveznosti še ni poravnalo. Zato vljudno prosi vse prizadete p. n. naročnike, da naročnino po možnosti kar najprej poravnajo. Če jim to naenkrat ni mogoče, pa v nekaj obrokih. Ker moramo sproti kriti vse stroške za izdajanje lista, prosimo, da tudi vsi p. n. naročniki store svojo dolžnost. Zvestoba za zvestobo! Uprava. Interpelacija v narodni skupščini. Dne 14. novembra je narodni poslanec g. Ivan Prekoršek na seji nar. skupščine interpe-lirai predsednika vlade o znižanju prejemkov državnih in samoupravnih nameščencev. Naše zadeve pred parlamentom. Na seji narodne skupščine dne 14. novembra je ljubljanski nar. poslanec g. dr. Riko Fux vložil dvoje interpelacij na finančnega ministra, in sicer: 1. o znižanju pre- ■ lim i I ■■■ ■■n • jih Bog nima rad. Mnogi izmed nas bodo umrli tod, toda njihove duše bodo šle v raj. Sicer pa, če ne pobegnenno, bo Bog z nami.« »Nečak,« je dejal Viljem, »to je blaznost. Paganov je preveč. Bolje storimo, če odrinemo.« »Zaobljubil sem se,« je odgovoril Vivien, »da ne bom nikdar bežal.« »Saj to ni beg,« je rekel Viljem, »če se ne spustiš v bitko.« »Storite kar hočete,« je rekel Vivien. »Jaz estanem tod zaradi zaobljube.« »In jaz ostanem zaradi tebe,« je rekel Viljem. »In mi takisto,« so dejali ostali junaki. Črna črta paganov se je bližala po rumenem pesku. Vseh sedmero Vivienovih stricev se je poljubilo. Na čelu podložnikov so odšli Saracenom nasproti. In kolikor so se le mogli, so se držali okoli Viviena, da bi upu bilo laže izpolnjevati zaobljubo. Zakaj dolžnost, nikoli se ne umakniti, niti za korak, je izpostavljala mladeniča številnejšim in .Šilnejšim udarcem. Že je bil ves pokrit ž ranami. Kri, mu je tekla skozi številne razpoke na šlemu in skozi ubode v mrežni srajci. V trenotku, ko se je boril z emirjem Deramejem, je konj skočil v stran, in ker se mu je Vivien pokazal z boka, ga je emir s sulico ranil v prsi. Toda mladenič se je oprijel za vrat konja, kL ga je odnesel izven meteža in ga je na polju odložil ob studencu v senco velikega okroglega hrasta. Ta čas so pagane premagali. Toda Viljem, ki je nečaka izgubil izpred očj, ga je s strahom iskal. Nazadnje ga je našel ob studencu in mislil, da je mrtev. Pokleknil je in ga poljubil na usta. jemkov aktivnim in upokojenim državnim uslužbencem, in 2. o potrebi izenačenja vseh pokojnin po enotnih vidikih. Na prometnega ministra je pa vložil interpelacijo o dovolitvi stalnih, neomejenih voznih ugodnosti drž. upokojencem na državnih železnicah in parobrodih. — Odgovore ministrov na te interpelacije bomo objavili, če nam bo mogoče. Jubilej dela. Dne 19. novembra je pred celotnim osebjem Učiteljske tiskarne in člani upravnega odbora zadruge nagovoril predsednik le-te, g. Engelbert Gangl, ravnatelja tiskarne g. Franceta Štruklja in faktorja g. Mirka Koželja. G. Štrukelj je namreč slavil 50-letnico življenja hkrati pa 25-letnico svojega strokovnega delovanja, enako kot g. Koželj. Predsednik zadruge je obema prisrčno čestital za storjeno delo v prid zadruge in tiskarne. Čestitkam se pridružuje tudi naš List, za katerega je več let prav vzorno skrbel gospod faktor Koželj. ----n ~ 1 - " ■ i Nato mu je položil roko na prsa in začutil, da v srcu še trepeče življenje. »Nečak, še živiš?« Vivien je odprl oči: »Še, toda tako zelo sem slab ... Stric Viljem, ker ni tod kaplana, izpovej me, zakaj umiram.« In mladenič se je s sklenjenimi rokami pričel izpovedovati svojih grehov. »Stric, ko sem dobil orožje, sem se zaobljubil Bogu, da ne bom nikdar pobegnil.. . Zdaj se pa bojim, da sem se pravkar malo umaknil... sam ne vem, kako je to prišlo. Toda zelo se bojim, da sem prelomil zaobljubo.« »Pomiri se,« je rekel Viljem. »Gledal sem te tisti trenotek. Tvoj konj je skočil vstran, ne pa nazaj.« »Stric, zelo se bojim, da sem se umaknil, in to me spravlja v obup ... Prosil bom pa Gospoda Jezusa, da mi odpusti, ker umiram.« Toda Vivien to pot ni umrl. Prenesli so ga na grad v mestu Orange, kjer ga je teta in botrica Blanchefleur tako dobro negovala, da so se mu zacelile vse rane. Neki večer, ko je bil pri nji v sobi, ji je dejal: »Teta, zdi se mi, da se bom mogel že kmalu vrniti spet na vojsko.« »Preslaboten si še,« je rekla Blanchefleur. »In potem, mar nisi že dovolj storil za božjo stvar?« »Dovolj ne bom storil nikoli, dokler mi ostane samo še kapljica krvi in le en sam dih življenja.« »Toda, ali se še nisi naveličal pobijati ljudi in spet ljudi, ti ki imaš tako mehko dušo, in ki si tako podoben mladi deklici?« »Res je, z velikaši sem vljuden, usmiljen nasproti revežem, pravičen vsem in nikoli še nisem storit hudega nobenemu Osebne doklade državnih upokojencev I. Upokojenci iz leta 1923. brez vštete doklade na službo (Člen 6., odst. 1., I. in II. uredbe) Osebnim upokojencem, ki jim je bila odmerjena pokojnina od prejemkov po urad. zakonu od 31. julija 1923. (oz. po zak. o drž. prom osebju od 28. septembra 1923.) in jim ni bila za pokojninsko podlagfo vpoštevana tudi doklada na službo, pripada osebna doklada po istem odstotku, po katerem jim je odmerjena pokojnina, pri čemer je treba vzeti za osnovo to-le mesečno osebno doklado: Po prejšnji uredbi od 14. št. 11.330/1 aprila 1932., Po n o v i uredbi L Upokojenci, upokojeni z manj ko 20 leti efektivne drž. službe II. Upokojenci, upokojeni z več ko 20 leti efektivne drž. službe uradniška kategorija drag. razred uradniška kategorija drag. razred uradniška kategorija drag. razred I II III I II HI I II III I II III I II III I II III skupina dinarjev S k u p i n a dinarjev S k u p i n a dinarjev 1, 2, 2 a _ 875 700 600 1, 2 a, 2 _ _ _ _ 1, 2 a, 2 870 700 600 3 in 3 a — — 755 555 450 3 a — — 100 — — 3 in 3 a — — 760 550 450 4 in 4 a — — 870 650 550 3 — — 220 — — 4, 4 a, 5 1 a — 870 650 550 5 in 6 1 a — 880 650 530 4 a — — 340 100 — 6, 7, 8 1, 2, 3 i 880 660 550 7, 8, 9 — — 885 665 550 4 — — 460 220 120 9 4 in 5 2, 3, 4 840 620 550 i — 1020 810 700 5 1 a — 520 280 180 — — — 2 — 930 720 610 6 i — 580 340 240 — — — 3, 4, 5 1 915 700 570 7 2 — 640 400 290 — — — 2, 3, 4 840 620 555 8 in 9 3, 4, 5 1, 2, 3, 4 680 440 340 — — — zvanja zvaničnikov 620 500 425 zvanja zvaničnikov 620 490 430 zvanja zvaničnikov 620 500 420; zvanja služiteljev 475 425 388 zvanja služiteljev 480 420 380 zvanja služiteljev 480 420 380 NB.! Opozarjamo, da pripada osebna doklada po prednji razpredelnici v polnih zneskih samo tedaj, če prejema upokojenec tudi polno pokojnino. Sicer mu gre za toliko odstotkov teh zneskov znižana osebna doklada, za kolikor je njegova pokojnina manjša od polne. II. Upokojenci iz J. 1923 z všteto doklado na službo. (Člen 6., 2. odst. uredbe) Osebnim upokojencem, ki jim je odmerjena pokojnina od prejemkov po urad. zakonu iz 1. 1923. (oz. po zak. o drž. prom. osebju iz 1. 1923.) in jim je bila za pokojninsko osnovo vpoštevana tud; doklada na službo, pripada od 1. okt. 1935. dalje neglede na število let efektivne drž. službe osebna doklada po istem odstotku, po katerem jim je odmerjena pokojnina, če se vzame za podlago ta-le mesečna osebna doklada: Uradniška kategorija v draginjsk em razredu i II 1 IH I I IH dinarjev doslej | zdaj doslej 1 zdaj doslej S zdaj 1, 2, 2 a 3 a — — 300 100 50 — — — 3 — — 400 220 150 — 50 — 4 a — — 500 340 250 100 150 — 4 — — 600 460 350 220 250 120 5 — — 650 520 400 280 300 180 6 1 a — 700 580 450 340 350 240 7, S 1. 2 — 750 640 500 400 400 290 9 3, 4, 5 1, 2 775 680 525 440 425 340 NB.: Opozarjamo, da pripadajo ti zneski v celoti samo tistim upokojencem, ki prejemajo polno (100 °/o) pokojnino, ker se jim je za pokojnino priznalo 35 let službe. Ostalim se osebna doklada odmeri z istimi odstotki kot pokojnina. III. Upokojenci po urad. zakonu iz 1. 1931. (Člen 6., 3. odst. uredbe) Osebnim upokojencem, ki jim je bila pokojnina obmerjena od prejemkov po urad. zakonu od 31. marca 1931. (oz. po zakonu o drž. prom osebje od 22. maja 1931.), in to neglede na to, ali jim je bila v pokojninsko podlago vračunana tudi položajna doklada ali ne, pripada osebna doklada v istih odstotkih, s katerimi jim je bila odmerjena pokojnina, pri čemer je vzeti kot osnovo osebne doklade te-Ie zneske: Uradniška kategorija • v draginjskem razredu I f I 1 III uslužbenci položajne skupine dinarjev doslej [ zdaj | doslej zdaj doslej J zdaj I, H III/1 300 100 50 — — — III/2 400 220 150 — 50 — IV/1 500 340 250 100 150 — IV/2 600 460 | 350 220 250 120 V 650 520 400 280 300 180 VI 700 580 450 340 350 240 VII 750 640 500 400 400 290 VIII, IX, X 775 680 525 440 425 340 zvaničnikom vseh skupin 760 650 560 480 510 440 služiteljem vseh skupin 585 520 485 420 460 440 Rodbinskim upokojencem, ki jim je odmerjena pokojnina po prejemkih, ki so stopili v veljavo po 31. avgustu 1923., pripada osebna doklada, ki bi jo imele osebe, od katerih izvira pravica do pokojnine, če bi jim bila odrejena osebna doklada po odredbah čl. 6. (člen 10., 1. odst. uredbe od 19. sept. 1935., štev. 37.600/1). Važna ugotovitev. Na proračunski seji ljubljanske Trgovske zbornice je predsednik g. Ivan Jelačin, ko je obravnaval posledice znižanja prejemkov drž. uslužbencev za gospodarske kroge, izrečno naglasil, da so življenjske razmere v dravski banovini dosti težje kot v drugih krajih naše kristjanu. Toda tak sem zato, ker poznam božje zapovedi. Zato moram delati, da jih razširjam in iztrebljam njihove nasprotnike.« »Morda so pa,« je rekla Blanchefleur, »tudi med pagani nekateri vljudni in usmiljeni.« »To se mi zdi nemogoče,« je rekel Vi-vien. »Toda tudi če bi to bilo kedaj res, jim bo to že Bog štel v dobro.« »Če vsaj,« je povzela Blanchefleur, »ne bi bil storil te zaobljube, ki kar izziva smrt...« »Vitez mora biti hrabrejši od drugih mož, in jaz bi hotel biti najhrabrejši med vsemi vitezi.« »Ampak, saj to je oholost, Vivien.« »Ne, botrica, ker mi je Bog sam vdihnil to misel... In potem... Vi ste moja gospa in tudi v mislih na vas sem se zaobljubil. Hočem, da boste ponosni na mene.« »Ponosna, saj sem to... Toda tako se zelo bojim! O joj! tvoje ubogo drobno telo je že zdaj vse razorano z brazgotinami.« »Še je dovolj prostora za nove rane, če Bog da. In vi, botrica, jih boste zacelili.« »Vivien, ljubi moj otrok, ne zapusti me več.« »Botrica, ne jokajte se, zakaj vaš jok me navdaja z bolestjo, ne more mi pa omajati sklepa.« »Če spet odideš, moj Vivien, se ne vrneš nikoli več.« »To je mogoče. Toda kaj bi to? To življenje pokore je minljivo, popolno' življenje je drugod ... Boste molili zame, botrica?« »Noč in dan, Vivien,« .. »Mogel si bom torej reči, vsakokrat, kadar bom v veliki nevarnosti, da prav tisti trenotek mislite name?« 1 države. Stroški za življenje so v Sloveniji najmanj za 100% .višji kot v drugih banovinah. Znižanje prejemkov držo nameščencev in Rdeči križ. Po dopisu glavnega odbora društva Rdečega križa na tukajšnji banovinski odbor, je glavni odbor na podlagi »Seveda si boš mogel.« »Potem, botrica edidem, popolnoma mirno.« Res je odšel s strici in njihovimi podložniki. Šli so prav v Afriko' in v puščavi so neki dan,, ko je bila strašna vročina, trčili ob saracensko armado. Udarec je bil hud. Strici SO' obkrožali Viviena in ga varovali, kolikor se je dalo, da bi mogel držati zaobljubo. Toda prišel je trenotek, ko Vivien, ki je bil še slaboten od ran, in ga je napadel orjaški pagan, visok kakor stolp, ni mogel ne naprej, ne obstati, kjer je bil. Treba je bilo umakniti se ali umreti. »Torej umrem,« si je dejal mladenič. Toda ostalo mu je še malce upanja, ker je pomislil, da ta trenotek gospa Blanchefleur moli zanj v kapeli na svojem gradu v Orangeu ... Naenkrat se je iz sovražnih vrst dvignil krik groze. Saraceni so namreč opazili nad krščansko vojsko drugo vojsko večjih in strašnejših oblik. Na krike, ki so jih zagnali tovariši, se je paganski orjak obrnil, opazil, da gledajo v zrak in tudi sam zagledal zračno vojsko... Vivien je mogel za korak naprej. Groza in strah sta zgrabila pagane. Krščanski vitezi so jih zasledovali in jih klali prav po mesarsko. In tako je, še enkrat, Vivien izpolnil obljubo . .. Neki duhovnik je kesneje razlagal, da so že večkrat videli v puščavi, kako so zaradi silne vročine nastali prividi, podobni tistemu, ki je bil preplašil Saracene. Toda Vivien je mnogo rajši verjel, ,da je Bog storil čudež zanj in da je ta čudež izprosila s svojimi molitvami njegova botrica ... _______ K. D. poročil banovinskega odbora opetovano interveniral v tem smislu, da bi se trdote uredb o znižanju prejemkov drž. uslužbencev še bolj omilile, oz. da bi se po možnosti ustvarilo prvotno stanje pred znižanjem. Nova sestava oddelkov državnega sveta. Ker je 'bil naš slovenski rojak g. dr. Štefan Sagadin nedavno postavljen za predsednika državnega sveta, je bila sestava oddelkov tako spremenjena, da so bili določeni za predsednika: I. oddelka g- dr. Štefan Sagadin, predsednik: III. oddelka g. dr. Radoje Jovanovič; IV. oddelka g. Ivan Škarja; V. oddelka g. Lazar Jankulcvič in za predsednika VI. oddelka g Maksimilijan Rosič, vsi člani državnega sveta. Ljubljanski policijski stražniki — pevci. Pri upravi policije v Ljubljani obstoji že dobro leto pevski zbor, ki je že nekajkrat uspešno nastopil, zlasti pa je dosegel splošne pohvale pri nastopu v Zemunu, kjer se je vršila proslava petletnice obstoja centralne policijske šole. Nato se je pevski zbor ljubljanskih policijskih stražnikov udeležil romanja na Oplenac, kjer je ob- f^Saročajte „Maš glas“! Edino samostojno in neodvisno naše skupno glasilo! V slogi je moč! Vsi v organizacijo, vsi v lastne zadruge! Pristopajte v lastne strokovne organizacije! Naš pravi domači izdelek! čuteno zapel dve žalostinki. Zbor vodi kot dirigent g. Mavricij Slatnar. Sanatorij za železničarje. Prometno ministrstvo je odločilo, da se v Kasindolu, ne daleč od Sarajeva; kjer je že zdravilišče delavskega zavarovanja, postavi še poseben sanatorij za prometne uslužbence. V tem domu bo za enkrat 50 bolniških postelj. Prevozne ugodnosti železničarjev. Prometno ministrstvo je spremenilo pravilnik o brezplačni in ugodnosfni vožnji tako, da se zaradi preskrbe s kurivom prizna pravica do prevoza drv ali premoga po železnicah proti plačilu 10% običajne prevoznine vsem uradnikom in uradniškim pripravnikom za 10.000 kg drv ali 5.000 kg premoga, če so oženjeni, neoženjeni pa za 2.000 kg drv ali i.000 kg premoga na leto,. Zvanič-nikom, pogodbenim uradnikom, dnevni-čarjem in delavcem pripada, če so oženjeni pravica do znižanega prevoza za 5.000 oz. 2.500 kg, samcem pa za 1.000 oz. 500 kg drv oz. premoga. Ta pravica pristoji: uradnikom takoj po postavitvi; pripravnikom, pogodbenim uradnikom in dnevničarjem po preteku 1 leta; ostalim pa po 3 letih neprekinjene državne prometne službe. Za prevoz kuriva se izda vsakomur na leto samo po, ena nakaznica. Pošiljke se bodo prevažale kot tovorno blago v količinah najmanj 5.000 kg. Ugodnost velja samo za osebno domačo uporabo. Vsaka druga uporaba se smatra kot zlorabljanje te ugodnosti in se bo proti prekršiteljem postopalo po predpisih. Upokojenec Pregled znižanja osebnih doklad. Opozarjamo drž. upokojence na prednje razpredelnice, iz katerih je točno razviden' obseg znižanja oseb. doklad novih in najnovejših drž. upokojencev (upokojenih po zakonih iz 1. 1923. in 1931.). Spremembe osebnih doklad staroupokojencev (izpred 1. 1923.) smo pa objavili že v 21. številki našega lista od 1. novembra t. 1. Izplačevanje pokojnin. Od več naročnikov in prijateljev lista smo prejeli dopise, v katerih bridko tožijo zaradi nerednega izplačevanja pokojnin. Ker prav nič ne morejo vedeti, kdaj prejmejo pokojnino, morajo pogostoma skoro do konca meseca čakati doma na pismonošo, ki ne sme pokojnine izročiti drugim kot naslovljencu in to samo na njegovem stanovanju. Vsi prosijo, da bi se izplačevanje pokojnin vendarle kako uredilo, ali naj bi se pa vsaj olajšalo na ta način, da bi mogli upokojenci dvigati pokojnino pri poštnih uradih ali pa da fh se smela rzro- . čati njihovim najbližnjim svojcem. Številni upokojenci tudi žele, da bi se v dnevnikih upokojenci vselej obveščali, kdaj prejmejo pokojnino. Železniški upokojenci v Beogradu. Začetek novembra so poslala združena društva železniških upokojencev iz Ljubljane, Zagreba, Sarajeva in Subotice skupno deputacijo v Beograd, da na odločujočih mestih nastopi v korist najvažnejših interesov železniških upokojencev: V deputaciji, katero je vodil1 predsednik združenih društev g. M. Kiš iz Zagreba, je bil kot zastopnik slovenskih železniških upokojencev predsednik ljubljanskega društva g. Šalamun. Začasna preselitev upokojencev. Finančno ministrstvo je v nekem konkretnem primeru pojasnilo, da pripada nova, nižja osebna doklada upokojencu, ki se iz svojega stalnega bivališča začasno preseli v kraj, ki je v nižjem drag. razredu, šele počenši s tretjim mesecem po preselitvi. Da se upokojencu zniža osebna doklada, če se mudi začasno nad dva meseca zu-"naj svojega stalnega bivališča, 'je določeno v 3. odst. 1. čl. uredbe o dokladah drž. upokojencev. — Sprememba sredi meseca se ne upošteva. Če se torej upokojenec preseli sredi meseca, se sprememba bivanja upošteva šele od 1. dne prihodnjega meseca. Upokojenci — vdovci, katerim gospodinji hči. Po dosedanjih predpisih je pripadala upokojencu za hčer rodbinska doklada tudi še po dovršenem 16. letu sta-rosti, to pa dokler se hči ni omožila. Od-1 oktobra t. 1. dalje pa po novi uredbi za hčere, ki gospodinjijo očetu - vdovcu, pripada doklada samo do njihove polnoletnosti, če se pa že prej omože, pa do omo-žitve. — Opozarjamo na določbo čl. 21 uredbe od 19. sept. 1935, štev. 37.600/1, vse prizadete. Rodbinske doklade za otroke-vajence. Opozarjamo vse upokojence, ki imajo otroke, ki se uče obrti ali trgovine pri svojih mojstrih o.z. gospodarjih, da jim za otroke po dovršenem 16. letu starosti ne pripada rodbinska doklada, čeprav so v oskrbi staršev. Za take otroke-vajence do njihovega izpolnjenega 16. leta pripada rodbinska doklada le, če so v oskrbi staršev. Če pa zanje skrbi mojster oz. gospodar, pri katerem se uče obrti ali trgovine, jim zanje že prej doklada ne pripada. Učenje obrti ali trgovine se namreč po uredbi ne smatra kot redno šolanje, ki bi opravičevalo prejemanje rodbinskih doklad tudi po dovršenem 16. letu starosti. TVRDKA A. & E. SKABERNE nam javlja, da hoče z ozirom na znb žanje plač, omogočiti uradništvu na* bavo visokokvalitetnega blaga na pri* merne plačilne obroke. — Uprava. Stanovanjski problem Zahtevamo znižanje najemnin! V Mariboru so v nedeljo, dne 10. novembra na pobudo ondotnega »Društva stanovanjskih najemnikov in najemnikov poslovnih lokalov« priredili protestni shod. Zborovalci so na shodu sprejeli naslednjo resolucijo: »Da se od,pomore prekomernim deložacijam zaradi previsokih najemnin, zahtevamo, da se nepogojno znižajo visoko pretirane, sedanjim nizkim dohodkom neustre-zajoče najemnine za najmanj 30%, in da izda resortni minister zakon, s katerim se regulirajo najemnine in zaščitijo > najemniki. Mali obrtniki in trgovci zaradi slabe kupne moči delavcev in nameščencev komaj životarijo, zato zahtevamo, da se enako kot stanovanjske najemnine znižajo tudi najemnine za poslovne lokale. Priznavamo, da gospodarska kriza ni prizanesla naši državi, vendar smo mnenja, naj se breme krize razdeli na vsa ramena, ne pa samo na rame najslabotnejšega. do- sego znižanja pretiranih najemnin se bomo poslužili vseh legalnih poti, ter pooblaščamo Društvo stanovanjskih najemnikov in najemnikov poslovnih lokalov v Mariboru, da stori vse korake, ki bodo potrebni v ta namen. Kakor priznamo potrebo zaščite kmetov, tako zahtevamo, da se zaščitijo tudi drugi stanovi, ki so te zaščite potrebni.« Mala usluga. Pod zaglavjem »Među nama« beleži beograjska »Politika«: Iskala sem stanovanje. Na vratih nekega lepega poslopja sem našla naslednji letak: Soba in kuhinja se dobi brezplačno za malo uslugo lastniku. Prednost imajo intelektualke. Hitela sem v stanovanje. Zelo laskavo me je sprejel eleganten starejši gospod. V eni sami minuti razgovora pa sem videla, da išče mož ljubimko. Ko sem odhajala, sem srečala neko zelo mlado damo. Tudi ona je pozvonila na istih vratih. Zanimalo me je in čakala sem, da se vrne. Na ulici sem čakala pol ure, pa je ni bilo. Pozneje se je pojavil lastnik stanovanja in odstrani letak. (»Jutro.«) Za znižanje najemnin. Na seji ljubljanskega občinskega sveta dne 16. novembra je zastopnik odbora za upravo mestnih hiš sporočil na interpelacijo mestnega svetnika g. Rupnika glede znižanja najemnin, ki se še ni izvedlo, da je upravni odbor v načelu že sklenil znižanje za povprečno 10%. — Celjska mestna občina je pa ,z javnim pozivom pozvala vse hišne gospodarje, naj slede njenemu vzgledu in kar najizdatneje znižajo najemnine. Znižanje najemnin v Celju. Celjski občinski svet je sklenil, da strankam v mestnih hišah zniža najemnino. Znižanje znaša pri strankah, ki plačujejo na mesec več kot 200 Din najemnine, 5%, strankam, ki plačujejo pa manj kot 200 Din na mesec, se bo najemnina znižala za 10%. Hkrati je občinski svet sklenil, da bo občina pozvala vse hišne lastnike, naj slede njenemu vzgledu in znižajo najemnino, ki je zlasti za javne uslužbence po zadnjih občutnih znižanjih prejemkov že nezmogljiva. — Radovedni smo, kdaj bodo znižane najemnine v ljubljanskih občinskih poslopjih. Najemnine so v Ljubljani gotovo še bolj pretirane kot v Celju, splošna draginja pa v Ljubljani prav tako še z večjo silo pritiska na državno uslužbenstvo. Iz organizacij Bolniško zavarovanje učiteljstva. Na zadnjem občnem zboru ljubljanske sekcije JUU je odsek za socialne ustanove razpravljal tudi o predlogu bolniškega zavarovanja. O njem se je od 34 okrajnih društev izjavilo doslej samo 12: dve društvi za, 10 pa proti. Ker je torej stališče članstva še neznano, je odsek predlagal zborovalcem, naj vsa društva ponovno temeljito razpravljajo o predlogu bolniškega zavarovanja in naj na svoja zborovanja povabijo zavarovalnega strokovnjaka, ki jim bo nudil potrebna pojasnila. Iz učiteljske organizacije. Na banovinskem občnem zboru ljubljanske sekcije Ju-goslov. učiteljskega združenja je poročal tajnik tudi o članstvu. V poslovnem letu 1934./35. je omela sekcija 34 sreskih društev z 3519 člani. Število članov je med letom naraslo za 259. V naši banovini je vsega skupaj 4127 učiteljev in učiteljic, tako da je torej še 608 učiteljev, ki niso organizirani v JUU. Po položajnih skupinah je učiteljstvo tako-le razdeljeno: v V. skupini je 88, v VI. 1222, v VIL 698, v VIII. 904, v IX 614 učiteljev(-ic), pripravnikov IX. skupine je pa 533. V X. skupini jih je 40, pripravnikov X. skupine pa 8. V VI., praktično najvišji dosegljivi skupini za večino- učiteljstva, jih je zdaj toliko, kakor v VIL in VIII. skupaj. — Organizacija je v varstvo članov intervenirala 49 krat. Bile so to največ premestitve, upokojitve, grozeče premestitve itd. Vseh 9 grozečih premestitev je bilo mogoče ustaviti, upo-ckjitev je bilo pa 6 že popravljenih in so bili dotični učitelji že reaktivirani. Vseh primerov je bilo- rešenih ugodno 34, neuspešna je bila zaščita v 7 primerih, 6 primerov pa še ni rešenih. Iz tega sledi, kako uspešno deluje JUU za svoje članstvo. Iz poštarskega pevskega društva. Pevsko društvo p. t. t. uslužbencev v Ljubljani bo prihodnje leto, najbrž konec julija, razvilo svojo društveno zastavo. Društvo je že pričelo s posebno akcijo za zbiranje prispevkov, s katerimi se bodo krili stroški za nabavo društvene zastave. Obleke kemično čisti, barva, plislrs In Uka tovarna J O S. REICH. Nove knjige Neposredni davki. Pod tem naslovom je pravkar izšla knjiga Zakon o neposrednih davkih s pravilniki, uredbami in komentarjem, ki jo je priredil gosp. Štefan Sušeč, načelnik finančnega oddelka banske uprave v pok. Knjiga vsebuje vse tekom časa tja do srede meseca novembra t. L izdane izpremembe in dopolnitve zakona in pravilnika, nadalje vse do istega termina iziišle normativne razpise ministrstva za finance, razsodbe državnega sveta in upravnega sodišča ter raznovrstna strokovna pojasnila. Dodan je knjigi tudi s pripombami opremljeni zakon o davku na neoženjene osebe in o davčni oprostitvi oseb z devetimi ali več otroki. — Poleg prečiščenega in stilistično popravljenega besedila so v knjigi pri posameznih členih odnosno odstavkih označena vsa določila zakona in pravilnika, ki ,so bila tekom časa spremenjena in dodana. Iz -pripoimb pod črto je razvidno, iz katerih naknadnih za konov (novel) in pravilnikov je bese ilo prevzeto. V teh pripombah je pcsredn-o tudi označeno, od kedaj naprej veljajo zadevna določila. — V »posebnih« pripombah k posameznim členom vsebuje knjiga ne samo besedilo pravilnikov in uredb, ki so — poleg glavnega pravilnika — izšli na osnovi zakona o neposrednih davkih, temveč tudi vse zgoraj omenjene razpise finančnega ministrstva itd. Vsa ta navodila in pojasnila so za pravilno razumevanje zakonskih določil in za praktično uporabo neogibno potrebna in -to tem bolj v sedanji gospodarski krizi, ko ljudstvo vidi samo v pravičnem in enakomernem pobiranju davkov uteho za prenašanje svojih bremen. — Da je knjiga tem bolj prikladna za praktično uporabo, je poleg vsebinskega pregleda (— razvrščenega po členih z navedbo vsebine —) knjigi dodano še posebno abecedno stvarno kazalo. — Knjiga obsega 552 + XVI strani srednjega formata in .stane, okusno vezana v platno, 160 Din brez poštnine. V ozira vrednih primerih se dovoljujeje tudi obroki (največ do 6 obrokov). — Naro-ča in dobiva se v tiskarni »Merkur«, d. d. v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 23 in pri prireditelju gosp. Štefanu Sušcu v Ljubljani, Beethovnova ul. 15. — Interesenti, ki so knjigo naročili v prednaroobi, so jo že prejeli za svojčas določeno, izredno sub-skripcijsko ceno. Zadružne vesti Zadružno predavanje. Zveza nabavljal-nih zadrug državnih uslužbencev v Beogradu priredi v nedeljo, dne 8. decembra t. 1. 'ob 11. uri predpoldne v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti, predavanje iz zadrugarstva za vse člane ljubljanskih zadrug. Predavatelj je gospod Milan Ikonič, član upravnega odbora Zveze. Vabimo vse člane zadrugarje, da se tega predavanja v čirr večjem številu udeležijo. Iz ljubljanske nabavljalne zadruge. Znižanje cen: Orehova jederca od 28 Din na Priporočamo tvrdko M. Tičar, Ljubljana za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin. KNJIGARNA Ljubljana Frančiškanska 6 Telefon St. 3397 Maribor Tyrševa ulica 44 Telefon St. 2628 Račun postne hranllnlee St. 10.701 Učiteljske tiskarne priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šolskih zvezkov. Knjigarna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira pisemskega papirja, razglednic in slik. Cene aolidne 1 Postrežba točna I Zahtevajte cenik I 26 Din. Znatno znižanje cen novodošlemu porcelanu, ki ga ima zadruga državnih uslužbencev v veliki izberi. — Dospelo je že tudi novo ljutomersko vino, ki se toči po 10 Din, staro po 12 Din, Jeruzalemec po 14 Din, Viško po 10 Din za liter. — Krompir preskrbi zadruga po Din 0'80 za kg. Nova nabavljalna zadruga v Beogradu. Konec oktobra je bila v novem domu UJNŽB v Beogradu, Sarajevska ul. 26, svečano blagoslovljena in odprta prodajalna življenjskih potrebščin m predmetov domače uporabe nove Nabavljalne zadruge državnega prometnega osebja v Beogradu. Prodajalnica je s svojo ureditvijo, smo-treno istalacijo in okusno opremo izzvala pozornost in splošno zanimanje vseh za-drugarjev. Nova prodajalna se je takoj pokazala kot važen regulator cen. Komaj je izdala cenik, so vsi trgovci v okolici popustili na cenah in jih izenačili s cenami nove zadruge. To je najboljši dokaz za potrebnost nove zadružne ustanove. Zadružna prenočišča v Sarajevu. Železničarska Kreditna in podporna zadruga v Sarajevu obvešča vse državne uslužbence in upokojence, člane naših zadrug, da jim je na razpolago v Sarajevu zadružno prenočišče. Prenočišče se nahaja v ulici Kraljice Marije št. 16 (blizu Marijinega Dvora). Na razpolago so sobe z eno posteljo, ki veljajo na dan po 20 Din za osebo, sobe z dvema in tremi posteljarri po 15 Din, sobe s štirimi posteljami so pa po 10 Din za osebo. Do prenočevanja imajo pravico tudi družinski člani naših zadru-garjev. Sobe so moderno urejene, čiste, centralno kurjene in je na razpolago tudi kopel. Opozarjamo naše bralce, ki potujejo v Sarajevo, da se morejo poslužiti te ugodne prilike. Prihajamo zopet z modnimi novostmi za jesensko sezono Velemanufaktura A. Sc E. Skaberne L j a b l j a n a Manufakturna trgovina ABIJANI & JURJ0VEC LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5 Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd) — Puh perje, kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago ie iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gospodom uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10% popusta. Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin r. z. z o. z. Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5 / Telefon štev. 2421 Širite zadružno misel med svojimi tovariši! Državni uslužbenci! Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brezplačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufakturnega blaga. Na zalogi ima vsakovrsten porcelan, emajlirano kuhinjsko posodo, rje prosti jedilni pribor itd. Izdaja za konzorcij .Naš Glas" odgovorni urednik dr. Karl Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.