SLOVENSKI GOSPO Izhaja vsako sredo Cene: Letno 32 din, polletno 16 din, četrtletno 9 din; inozemstvo 64 din. Pofltno-čekovni račun številka 10.603 Reklamacije niso poštnine proste. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 81-13 Cene inseratom: Cela stran din 2000 —, pol strani din 1000 —, četrt strani din 500 —, ' >• strani din 250 —, 'm strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1 — Srečno, od Boga blagoslovljeno novo leto! Med izobraženimi ljudmi vlada običaj, da želi drug drugemu srečno novo leto. Pri nekaterih je to samo nekaj zunanjega, lepa beseda, ki pride iz ust. Pri nas pa je to izraz resničnega čustva. Čutimo s svojimi naročniki in čitatelji, čutimo z vsem na-šim ljudstvom. Njegove boli so naše boli, njegova sreča tudi nas osrečuje, njegovo bridkost in stisko čutimo kot svojo. »Slovenski gospodar« je zmeraj bil našemu ljudstvu odkrit in zvest prijatelj. Kot Vaš iskren prijatelj Vam krepko stiska roko s prisrčnim novoletnim voščilom. Srečno, od Boga bogato blagoslovljeno novo leto Vam, vrli naši možje in skrbne slovenske žene in matere. Vi ste stebri slovenskega ljudstva. Naj Vas noben vihar ne omaje, nobena bolezen in nesreča ne izpodkoplje! Varuhi naše narodnosti in od prednikov podedovane vere, Bog Vas ohrani zdrave in zveste! Srečno, od Boga najobilnejše blagoslovljeno novo leto Tebi, slovenska mladina! Slovenski pesnik pravi: »To uk je zgodovine: bodočnost je mladine.« Slovenski fantje in slovenska dekleta, Vi ste graditelji slovenske sreče in slovenskega napredka v bodočnosti. Bodoči slovenski rod bo nosil pečat Vašega duha. Gradite si sedaj v letih telesne in duševne rasti svojo osebnost, prežeto s katoliškim, slovenskim in državnim duhom! Oblikujte si svoje značaje! Naj Vas Bog pri tem Vašem najnujnejšem delu najobilnejše blagoslovi! Srečno novo leto, polno božjega blagoslova vsem našim naročnikom in bralcem! Ostanimo si dobri in zvesti prijatelji tudi v novem letu. Naj bi novo leto prineslo našemu velikemu, daleč preko mej naše škofije segajočemu prijateljskemu krogu mnogo novih članov! Bog z nami in Vami! VciSk uspeli papeževega nastopa za pravico In mir Poglavar Cerkve obsodil napad na Finsko Papež Pij XII. je imel ob priliki čestitke kardinalov za božične praznike nagovor, v katerem je obsodil zlasti napad Rusije na Finsko pod izgovorom, da preti Rusom nevarnost (od Finske), ki sploh nikoli ni obstojala in sploh ni bila možna. Sovjetske strahote in nedovoljena uporaba rušilnih sredstev celo proti nebor-cem in beguncem,-proti ženam, starcem in otrokom, dalje preziranje svobode in človeškega življenja predstavljajo dejanja, ki kričijo po božjem maščevanju. Temelji mednarodnega miru Po kratko označeni obsodbi ruskega napada na Fince je podal papež v svojem govoru temelje, na katerih bi se lahko zgradil pravičen in mednaroden mir. Osnove Izseljevale - naselievanie Časniki poročajo o prisilnem izseljevanju, ki se sedaj vrši na Poljskem v velikem obsegu in po skrbno pripravljenem načrtu. Zapove se izseljevanje navadno v roku 24 ur; izgnanci morajo zapustiti vse nepremičnine nepoškodovane in v polnem redu. Kuhinjska posoda mora ostati na svojem mestu, shramba nedotaknjena, ostati mora vsa obleka, perilo, orodje itd S seboj smejo vzeti navadno le obleko ir nekaj perila v majhnih ovojih ali kovče-gih, tudi denarja prav malo. Nato odri nejo s tiskano objavo na modrem obrazci" ali temelji trajnega mira med narodi so: neodvisnost vseh narodov, odstranitev tekmovanja v oboroževanju, organizacija posebnih ustanov, ki bodo tvorile jamstve za izvajanje pogodb ter upoštevanje zahtev narodnih manjšin. Velik uspeh papeževega nastopa Papežev božični govor je bil sprejet po celem svetu s splošnim in pri nekaterih velesilah z navdušenim odobravanjem. Predsednik Združenih ameriških držav Roosevelt je poslal papežu po njujorškem nadškofu posebno pismo, v katerem želi, da bi se na svetu spet naselil mir in da bi narodi za ureditev svojih računov ne uporabljali surove sile. Predsednik Roosevelt je imenoval za Božič pri Vatikanu začasnega veleposlanika, kar pomeni velik prispevek k svetovnemu miru. v negotovost. Težka je usoda tistih, ki prispejo končno vsi izčrpani, sestradani in premraženi na mesto, ki je označeno v objavi. V izpraznjena stanovanja so se naselili baltiški Nemci. Zgodilo se je, da je zdravnik iz Rige, učitelj iz Revala ali lekarnar iz Dorpata z rodbino prišel v stanovanje stanovskega tovariša Poljaka, ki •>e je moral izseliti. Priseljenci se ne mo-ejo dovolj načuditi okusnim slikam, ledini preprogam, dobro urejeni in oprem-jeni knjižnici, zdravn. pripomočkom itd-, ki so jih našli v nakazanih stanovanjih. Zmagoviti find na loshlli tleh V današnji številki smo opisali med vojnimi poročili, kako so se otresli Finci na vseh krajih mogočno započetih sovjetskih vpadov, ki niso rodili doslej nobenih uspehov. Čisto na severu, kjer so močni ruski oddelki res prodrli precej daleč na fin-sko/ozemlje od edinega severnega pristanišča Fincev Petsamo, se je položaj za Ruse spremenil za božične praznike v po-polen poraz. Z zmagovito izvedenim proti-sunkom so prisilili Finci Ruse, da so se morali umakniti v popolnem neredu v smeri proti železnici, katera veže sovjetsko luko Murmansk z Leningradom. Ker se pa vrši ta pobeg severne ruske armade pri neznosnem mrazu bolj počasi, hočejo Finci sovjetske čete na smučeh prehiteti, jih odrezati od že omenjene železniške zveze, jih zajeti in onemogočiti vsako sovjetsko vojno kretanje na severu. Po najnovejših poročilih so začeli Finci tudi v osrednjem delu na vzhodu proti-ofenzivo, da postanejo gospodarji ruske proge Murmansk—Leningrad. Pri Lieksi so prodrli Finci že 55 km na rusko ozemlje in se vrši njihov pohod nevzdržno naprej s ciljem: s pomočjo finskih oddelkov, ki so porazili Ruse na severu, v loku ali s pomočjo klešč zajeti vse sovjetsko vojaštvo, katero si je upalo na Finsko iz osrednjega ter severnega dela in mu je bila edina upora za prevoz in dovoz železnica Leningrad—Murmansk. Kakor hitro bodo Finci zavojevali omenjeno železnico, bo Rusom tudi za bodoče onemogočen vsak naval na severne dele Finske in bodo lahko napadali samo še od Ladoškega jezera in po Karelijski ožini. Na teh dveh frontnih delih pa je Finska tako utrjena, da bo kos še tako številčno močnim ruskim napadom, kateri so pa neverjetni, dokler ne mine strahotna severna zima. $v. p!Sif?o prenov^»??© V boljševiški Rusiji je sv. pismo že dolgo prepovedano. V Nemčiji je bila izdana naredba, da se sme sv. pismo, in sicer samo sv. pismo Nove zaveze, prodajati samo v gotovih, za to določenih knjigarnah. Znani nemški list »Das schwarze Korps«, ki je glasilo Hirnlerja, vrhovnega šefa državne tajne policije, poroča, da je nemškim vojakom, prepovedano citati sv. pismo. „Slov. Gospodar" stane: za vse leto 32 din, za pol leta 16 din, za četrt leta 9 din. Tretji sestanek zavezniškega vrhovnega vojnega sveta V minulem tednu se je mudil na francoskem bojišču angleški ministrski predsednik Chamberlain, ki si je ogledal Angležem dodeljene oddelke Maginotove črte, angleška letališča in vojaška taborišča v spodnjem delu Francije. Priliko obiska g. Onaniberlaina je uporabil vrhovni zavezniški vojni svet za svoj tretji sestanek, ki se je vršil v Parizu 19. decembra. Udeležili so se ga poleg obeh predsednikov in zunanjih ministrov angleške in francoske vlade vrhovni poveljniki obeh kopnih ter mornariških sil. Na seji sveta je izrazil francoski ministrski predsednik Daladier dobrodošlico angleškim gostom in jim je častital v imenu francoske vlade k uspehom s potopitvijo nemške oklopnice »Admiral Graf von Spee«. Dalje je ugotovil vrhovni svet skladnost stališč francoske in angleške vlade v pogledu vojne in skle- nil, da se bedo še nadalje ojačile vse tvorne sile, katerih se poslužujejo zavezniki v borbi na diplomatskem in na vojaškem področju. Kanadci na angleških tleh Iz angleškega dominijona Kanada v severni Ameriki se je pripeljala prejšnji teden v spremstvu angleških vojnih ladij v neko zapadno pristanišče Anglije prva kanadska divizija, ki ji poveljuje general Mac Norton. Ca«t-«iki te divizije so bili že v svetovni vojni na francoskem bojišču. V diviziji je mnogo kanadskih Francozov, a tudi nekaj črncev in Indijancev. Divizija je bila pripeljana iz Amerike v največji tajnosti in popolnoma nemoteno od strani nemških podmornic. Divizija je bila sprejeta od Angležev z največjim navdušenjem in jo je pozdravil v imenu kralja minister za dominijone Eden. Dopotitlci rta morju Dodatek k poročilu o drugi pomorski bitki Zadnjič smo poročali, kako je nemška križarka »Admiral Graf von Spee« zapustila urugvajsko pristanišče Montevideo. Na prostem morju so se izkrcali z oklop-njače vsi mornarji, častniki in kapitan Langsdorf. Šele povsem prazna ladja se je po treh eksplozijah potopila na tako plitvem morju, da štrlijo gornji deli ladje iz vode. Pri potopitvi oklopnjače ni izgubil nihče življenja- Posadka ladje je bila prepeljana na argentinski otok Martin Garcia, kjer bo ostala do konca vojne. Vsega skupaj so internirali z vojne ladje »Admiral Graf von Spee« 1057 častnikov in mornarjev. Poročali smo tudi, da je nemško oklop-njačo spremljala na morje neka nemška trgovska ladja, ki je prevzela mornarje z oklopnjače. Ladjo so Urugvajci zaplenili, ker je brez dovoljenja odšla iz luke, kapitan te ladje pa pride pred vojno sodišče radi kršitve predpisov. Dne 19. decembra so našli kapitana Langsdorfa v sobi pomorskega zavetišča v Buenos Airesu v Argentini, kjer je prenočeval, mrtvega. Zapustil je pismo, v katerem navaja, da je odložil samomor do trenutka, ko je bilo vse moštvo iz potopljene oklopnjače »Admiral Graf von Spee« na varnem. Rajni kapitan se je udeležil med svetovno vojno raznih pomorskih bitk. Angleške izgube v pomorski bitki, s katero je bila zapečatena usoda nemške najmodernejše oklopnice, znašajo po uradnih podatkih 72 mrtvih in 28 ranjenih. Nemci izgubili tretji največji parnik in prevozno ladjo Nemški 33.000 tonski in tretji največji parnik »Columbus« se je zatekel ob izbruhu vojne v mehiške vode. Ko so angleške vojne ladje hitele proti Južni Ameriki, da bi se udeležile bitke 7 oklnnnipčo »Admi- ral Graf von Spee«, je izrabil »Columbus« priliko, meneč, da je sedaj morje prosto in plovba varna. Toda uračunal se je. Ko je morski orjak priplul na odprto Atlantsko morje in bil že 74 km proč od severnoameriškega polotoka Florida, je opazil angleško bojno ladjo, katerga ga je hotela zajeti. Da dragoceni parnik ne bi padel Angležem v roke, je zapovedal kapitan moštvo izkrcati, zažgati pripravljene sode nafte ter ladjo potopiti. Parnik je bil naložen z mehiškim bencinom in petrolejem, ki je bil namenjen za Nemčijo. V bližino priplula ameriška bojna ladja je prevzela 599 ljudi, potnikov in posadke, »Columbusa«, ki je bil kmalu v plamenih, ki so razsvetljevali morje daleč naokoli. Slišati je bilo več eksplozij, nakar se je parnik pogreznil v morske globine. Ameriška križarka je izkrcala prevzete mornarje v Njujorku, kjer so jim dovolili 60 dnevno bivanje v Združenih državah. Uspehi angleških, in francoskih podmornic Angleški mornariški minister in vrhovno pomorsko vodstvo sta razglasila sredi minulega tedna velike uspehe dveh angleških podmornic- 670 tonska britanska podmornica »Sal-mon« je torpedirala v Severnem morju nemško križarko »Leipzig« in je hudo po- Neizčrpne sovjetske rezerve Bridka razočaranja doživljajo sovjetski voditelji, kateri so bih prepričani, da bodo v par dneh prisilili na kolena malo Finsko. Dosedanjim ruskim neuspehom na suhem, v zraku in na morju se je pridružila še nalezljiva bolezen koz, ki se je močno razpasla med sovjetsko vojsko na Finskem. Vsi ti razni udarci so razkačili so- škodovala še eno nemško težko križarko. 560 tonska angleška podmornica »Ursula« je v nemškem utrjenem ustju reke Labe (Elbe) uničila s torpedom 6400 tonsko nemško križarko, čeprav jo je obdajalo šest rušilcev. Angleška podmornica se je prebila skozi nemško minsko polje. — Nemška križarka »Blücher« je bila hudo poškodovana od angleškega torpeda. Uradno poročilo iz Pariza z dne 20. decembra pravi, da je potopila francoska mornarica zopet dve nemški podmornici V Parizu in Londonu trdijo, da je Nemčija od začetka vojne izgubila 45 podmornic; od teh so jih Angleži potopili 31, Francozi pa 10. Dalje pravijo Angleži, da imajo po zadnjih potopitvah Nemci komaj še tri večje križarke na razpolago. Nemci in Angleži v veliki letalski bitki nad morjem Nad morjem med izlivom reke Emze in Labe ter otokoma Helgoland in Sylt je prišlo med Angleži in Nemci v začetku preteklega tedna do hude letalske bitke. Po nemškem uradnem poročilu je sodelovalo v tej bitki 44 velikih angleških bombnikov Kam si položil položnico za »Slov. gospodar«? Prav so storili tisti, ki so kar napisali letno naročnino 32 din ter jo že odposlali. Glej, da ne zamudiš! ter več skupin nemških lovskih letal. Nemci trdijo, da so njihova letala sestrelila v bitki 36 angleških bombarderjev, dočim so izgubili Nemci le dve letali. Angleško poročilo pa pravi, da so angleški bombniki uničili 12 nemških letal, obenem pa prizna izgubo sedmih angleških bombnikov, ki se niso vrnili s tega poleta v svoja oporišča. Letalske izgube na obeh straneh v več nego treh mesecih vojne Okroglo vzeto, posedajo na zapadnem bojišču boreče se velesile precej nad deset tisoč letal. Od teh so izgubili Angleži in Francozi od začetka vojne do 19. decembra 188 letal vseh vrst. Po angleško-francoskih poročilih pa so bili tudi Nemci v istem času ob 188 letal. vjetsko vodstvo, ki hoče Fince stisniti s svojimi neizčrpljivimi četami- Poveljniki sovjetskih čet na Finskem so prejeli povelje, da morajo prodreti v notranjost Finske ne oziraje se na izgube, ker so jim na razpolago rezerve v neomejenem številu. Politični komisarji, ki so dodeljeni posameznim sovjetskim oddelkom, so osebno odgovorni za uspeh in se bodo morali za- Iz raznih držav govarjati pred tajno policijo ali Čeko, ako ne bodo kos poverjeni jim nalogi. Pritisk na Fince od vseh strani Iz zgoraj povedanega je razumljivo, da so Rusi v zadnjem času od vseh strani znatno povečali navale na Finsko z vsemi vrstami orožja in tudi svoje napadajoče ¡čete so bolje oblekli, oborožili ter preskrbeli z raznimi potrebščinami. Prav tako so vrgh Rusi na fronto najmodernejše orožje, v prvi vrsti zelo hitre tanke. Znatno povečanemu številu boljše oboroženih sovjetskih čet gre zasluga za ruske uspehe na severnem Finskem. Na severu so se morali Finci vsestranski sovjetski premoči umakniti precej niže od svojega severnega pristanišča Petsamo in so se zbrali na novi obrambni črti z mestecem Ivalo kot središčem. Novo utrjeno in srečno izbrano obrambno črto ter izreden mraz 30 stopinj pod ničlo je izrabila finska severna armada proti koncu minulega tedna za protisunek, kateri je rodil na prvotno najbolj ogroženih mestih na severu velik uspeh. Sovjetska ofenziva proti mestu Rovaniemiu (zaznamovano na danes objavljenem zemljevidu), ki bi naj odsekala severno Finsko od ostalega dela in se polastila železniške zveze Fincev s Švedi pri mestu Torneo, se je spremenila v nenaden umik ruskih čet in bo najbrž končala s popolnim porazom Rusov, kateri so bili s polno paro v prodiranju pri reki Šali. Rusi so izgubili v 14 dni trajajoči bitki okrog Sale 30.000 mož in velikanske množine streliva ter vojnega materiala. Lep uspeh je izvojevala finska vojska na sredini v odseku pri Suomasalmiju, kjer so hoteli Rusi presekati Finsko na dva dela, pa so se morali umakniti .po izgubi 20.000 mrtvih in ranjenih ter več tisoč ujetih. Položaj na južnem Finskem je kljub hudim ter brezobzirnim sovjetskim napadom iz zraka za Fince ugoden. Tamkaj so bili doslej odbiti vsi ruski navali z velikimi izgubami na vojaštvu, tankih, bombnikih ter drugem materialu. Poraz na jugu, kjer ima sovjetska armada najbližji in najlažji dohod iz Leningrada, je napotil sovjete, da so zaradi ugleda napram zunanjemu svetu začeli pripravljati veliko ofenzivo na finsko tako zvano Mannerheimovo obrambno črto. Za napad na te utrdbe je bilo odposlanih na bojišče 200.000 izvežbanih vojakov sovjetskih napadalnih čet, ki jih bodo uporabili za to ofenzivo. Finci so zgradili za Mannerheimovimi utrdbami že tretjo utrjeno črto. Ko bo popolnoma dograjena tretja, bodo začeli graditi še četrto, če bo treba, in še več drugih, vse do prestolnega mesta Helsinki. Za obrambo napram sovjetskim tankom so položili Finci na ceste v razdalji 2 m drugo od druge granitne skale, ki so visoke do 2 m in vzidane v razkopano zemljo. Ena največjih sovjetskih ladij poškodovana od Fincev Sovjetsko poveljstvo je vedelo, da lahko streljajo finski obalni topovi komaj na daljavo 5 km. Ruske bojne ladje so se kre-tale izven te razdalje povsem varno. Finci pa so v zadnjem času na več krajih izmenjali prvotne topove z novimi, daleko-sežnimi. Ko je priplula sovjetska nad V NAŠI DRŽAVI Davčne olajšave in novi davčni predpisi. Ministrski svet je odobril v načelu, da se oprostijo plačila zemljarine vsi kmetovalci, katerih čisti katastrski dohodek je manjši kakor 1000 din. Od te uredbe bo imelo korist okrog tri milijone kmetov v revnejših krajih. Dalje je sklenila vlada davčno pavšal iran je malih obrtnikov. Pavšaliranja bo deležno mnogo večje število malih obrtnikov kakor doslej in bo tudi znesek pavšala deloma znižan. Mah obrtniki bodo plačevali na račun davka letni pavšal po kategorijah in po velikosti kraja- Predpisan pa bo nov način določanja davčne osnove za davčne obvezance pridobnine. Slednja uredba bo zadela industrijska, bančna in velika mednarodna podjetja, katerih davčna osnova je znašala v predhodnem davčnem letu najmanj 100.000 din, promet pa najmanj dva milijona dinarjev. Levičarski poskusi na Hrvatskem so se vršili z demonstracijami v Zagrebu, na Su-šaku in v Splitu. O ljudeh, ki so te demonstracije uprizorili, piše glavno glasilo Hrvatske seljačke stranke »Hrvatski dnevnik« tako-le: »Prepoznali smo jih po njihovih delih. Sredi Zagreba so kričali: ,Dol Hrvatska!' Na Sušaku so klicali: ,Živio Stalin!' V Splitu so pozdravljali s stisnjeno pestjo. Iz tega je jasno, od kod izvira njihovo razpoloženje in navdušenje. Bilo je očitno, da so kolovodje teh poskusov agenti nereda, ki se trudijo z ognjevitimi gesli zapeljati malega človeka, naše izmučene delavce. Vedeli so, da med kmeti nimajo ničesar iskati, ker bi jim ti na njih zapeljevalni klic odgovorili kakor je treba; zato so iskali podpore med delavskimi sloji.« Ostro sta se zoper te elemente izjavila podpredsednik HSS inženir Košu-tič in strankin tajnik dr. Krnjevič. Ban dr. šubašič pa je raztegnil na banovino 32000 tonska bojna ladja »Oktobrska revolucija« 6 km do finske obale pri Koivi-stu, so jo presenetili streli iz novih finskih topov in jo tako poškodovali, da so Hrvatsko uredbo ministrskega sveta z dne 15- decembra, s katero se členu 12. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi dodene dostavek: »Upravne policijske oblasti prve stopnje lahko pošiljajo na bivanje v kake druge kraje osebe, ki rušijo red in mir.« Nov komunističen list. Zveza delovnega ljudstva Slovenije je izdala, kakor smo že obvestili svoje bralce, oklic slovenskemu ljudstvu, ki je prešinjen komunističnega duha ter se navdušuje za red (bolje rečeno nered), kakor so ga boljše viki vpeljali v Rusiji. Ker ti salonski komunisti nimajo zaslombe med slovenskim ljudstvom, so se zatekli v Zagreb, kjer so začeli izdajati tednik v slovenskem jeziku pod naslovom »Nova ljudska pravica«. To bo torej Stalinova pravica, ki bi naj osrečevala Slovenijo. Za ljudstvo je to največja nesreča, kakor dokazujejo razmere v Rusiji in Poljski, za nekatere komunistične gospode pa je vsekakor »gmotna« sreča. V DRUGIH DRŽAVAH Italijanski kraljevski par uradno pri papežu. Italijanska kraljevska dvojica, katej ro je spremljal zunanji minister grof Cia-no, je bila 21. decembra sprejeta pri papežu Piju Xn. v slovesno avdienco. Kralj in kraljica sta se odpeljala s spremstvom v slovesnem sprevodu od gradu Kvirinal po rimskih cestah v Vatikan, kjer je bil sprejem po določilih, ki veljajo na papa-škem dvoru za take prilike. Obisk italijanskega kraljevskega para pri sv. očetu je pomembna manifestacija miru, sklenjenega pred desetimi leti med italijansko vlado in Vatikanom. Pomirjen je med Cerkvijo in italijansko vlado je rodilo blagoslovljene sadove za Cerkev in Italijo. Po obisku kralja Emanuela III. v Vatikanu je razglasilo časopisje, da bo vrnil papež Pij XIL obisk osebno kraljevskemu paru 28. decembra. jo Rusi odvlekli z vlačilci v vojaško pristanišče Kronštat. Hudo zadeta okiop-njača je ena največjih ruskih bojnih ladij z velikimi topovi in so jo času primerno prenovili v letih 1926 do 1928- Kaj čaka Rusijo zaradi finske vojne? Nad finske postojanke na jugu je priletelo sovjetsko letalo, katero je zmetalo najprej svoje bombe v morje, potem pa je spuščalo med Fince letake s pozivom: »Finski vojaki! Morate vzdržati še mesec dni! Nova revolucija, ki se pripravlja, bo prinesla mir!« Ti letaki so zelo značilni za razmere, katere vladajo radi sovjetskih neuspehov na Finskem v Rusiji, kjer je opažati vedno bolj naraščajoče nezadovoljstvo prebivalstva po velikih mestih. Radi nemirov je sovjetska oblast prijela že mnogo ljudi in jih poslala v prognanstvo. V Moskvi in Leningradu, kjer se že upira delavstvo, so zaplenili vse zasebne radio-aparate, da ne bi mogli poslušati inozemskih poročil o ruskih neuspehih. Položaj je že tako resen, da je 20. decembra ruski radio pozival prave komuniste na »čiščenje«, ker da so se v komunistične vrste vrinili ljudje, ki želijo Rusiji poraz na Finskem. Ti ljudje so trockisti, sovražniki pravega komunizma, in je treba z njimi likvidirati ! — tako je poročal ruski radio. Ob ssdfonu leta ... Jutro sedaj tonečega leta je ožarjala krvava zarja, ki po starem izkustvu ne napoveduje lepega, mirnega vremena. Leto 1939. res ni bilo leto miru, marveč leto težkih mednarodnih sporov, ki so se razvili v vojni spopad. Ko se je to leto kot novo rodilo, ga je pozdravil vojni hrušč in trušč, ki je takrat še divjal v Španiji ter divjal na Kitajskem, kjer še zdaj ni prenehal. Ko pa bo to leto zato-nilo k svojim prednikom v večnost, mu bodo po raznih delih Evrope in sosednjih morja v slovo grmeli topovi, brneli bombniki, pokale bombe in mine. To je leto gorja, ki se je rodilo iz težke mednarodne krize. Ni se ta kriza začela še le v tem letu, marveč sega vsaj 3 leta nazaj. Zunanji minister Italije grof Ciano je v svojem govoru v italijanskem stanovskem parlamentu 16. decembra rekel, da je voditelj italijanskega fašizma Mus-solini že 1. 1927. napovedal, da se bodo evropske države med letom 1935. in 1940. znašle na razpotju evropske zgodovine. S tem je jasno označena pomembnost časa, ki v njem živimo, in usodnost dogodkov, ki se vršijo in ki bodo odločili, kam se bo Evropa obrnila in kako bo v bodočnosti izgledalo njeno lice. Dogodki, ki so do vedli do velike evropske krize, so se v pospešenem tempu odigravali od pomladi 1938. V marcu tega leta je Nemčija pridružila sebi Avstrijo. S tem je dobilo dotedanje evropsko ravnotežje prvi občutljivi sunek. V septembru 1938 je konferenca 4 velesil (Nemčije, Italije, Anglije, Francije) v Monakovem sklenila, da se z Nemci naseljeni sudetski kraji odcepijo od češko-slovaške države ter se priključijo Nemčiji. V marcu 1939 je nemška vlada sprejela sklep, da zasede Češko in Moravsko ter si nju pridruži v obliki protektorata. V prvih tednih aprila tega leta je Italija anektirala Albanijo. Tako se je usodno razpotje vedno bolj pripravljalo. Naval nemške vojske na Poljsko 1. septembra letos je imel za nasledek, da sta Anglija in Francija napo- Finako mesto Wiborg ob južni oboli M zavarovali Finci proti ruskemu topni&kema ognju 2 vrečami, v katerih je pes«k Finska jadrnica s Alandskih otokov polaga mine, katere branijo prehod sovjetskemu brodovju Finci so se umaknili v notranjost dežele z 200.000 severnimi jeleni vedali vojno Nemčiji. Na kopnem še ta vojna ni vzplamtela z vso močjo, na morju in v zraku pa divja z vso srditostjo. Vzporedno z Nemčijo podvzema svoje akcije sovjetska Rusija, ki je zaradi nena-padalne pogodbe, sklenjene z Nemčijo, dobila možnost, da si prisvoji vzhodni del Poljske ter si zasigura nadoblast nad 3 baltiškimi državami: Estonsko, Leton-sko in Litvo. Ker Finska ni hotela pred ruskimi sovjeti na kolena, so jo sovjeti s svojo vojsko napadli. Vojnih lovorik si sovjeti s svojimi vojaškimi podvigi doslej niso pridobili, dosegli pa so to, da je bila boljševiška Rusija izključena iz Zveze narodov. Evropa je v letu 1939. prišla do točke, ki je na njej zapisana pomembna in usodna beseda: razpotje. Upamo, da bo prihodnje leto prineslo odločitev, ki bo predpisala za vse narode in države samo eno pot, to je pot pravičnosti in enakopravnosti za vse narode: velike in male. Naša država čaka na tako odločitev ter jo pripravlja s svojo nepristranostjo v sedanjem vojnem metežu. V svoji nevtralnosti moramo biti močni, ker se v sedanjih Na škofijski cerkvi v francoskem mestu Reims so ravno dokončali popravila poškodb iz svetovne vojne, ko je izbruhnilo sedanje klanje. Krasno stavbo so za morebitne napade iz zraka zavarovali z vrečami peska razmerah na svetu pravica ne more uveljaviti brez moči, ki daje pravičnim zahtevam potrebni poudarek. Moči pa ni brez notranje državljanske sloge. Letošnje leto je to velepotrebno slogo v naši državi ostvarilo. Sporazum s Hrvati je nakazal tista na« čela, ki se po njih naj preuredi ustrojstvo države. Mednarodno načelo, za čigar uresničenje se bojuje sedanja vojna v Evropi, se glasi: vsakemu svoje. To je tudi tisti vidik, s katerega se vrši naša notranja državna preureditev. Enakopravnost Hrvatov in Slovencev s Srbi se ni mogla uresničiti v strogo centralizirani in uniformirani državi. Potrebna je bila nova osnova: resnična in močna samouprava v popolnem skladju s samobitnostjo hrvatskega in slovenskega naroda. Državna preosnova je povezala Slovence, Hrvate in Srbe v trdno falango, ki bo z vso močjo branila obstoj in pospeševala napredek naše jugoslovanske države. General Oesch, šef finskega generalnega štaba IflIlIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM Blagoslova polno no^o leto 1940 želita vsem cenjenim naročnikom, inserentom, čitateljem in prijateljem »Slovenskega gospodarja« uredništvo in uprava IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH Po krščanskem svetu Prišla je pod jarem boljševikov, kateri bodo predvsem skrbeli za to, da se tam ugnezdi brezbožni komunizem. A. K. ★ Bezboštvo na pohodu. »Osservatore Romano« poroča o nevarnosti, ki preti srednji Evropi od brezbožniške propagande. To propagando vodi ruska brezbožniška organizacija, ki jo plačuje sovjetska država, Nedavno je ta organizacija izdala oklic boljševikom- V tem oklicu se brani zveza med Rusijo in Nemčijo. »Kdor to zvezo kritizira,« poudarjajo ruski brezbož-niki, »je izdajica. Mi upamo, da bo nem-ško-ruski sporazum trajen. Tisti, ki Stalinove politike ne razumejo, so izdajalci brezboštva in ne spadajo več v naše vrste.« Stalinova politika je omogočila brezbožni-kom, ne samo da so prodrli v srednjo Evropo, marveč da tamkaj tudi ogrožajo vero, pred vsem katolicizem. V bližnji bodočnosti bodo brezbožni ki, tako napovedujejo v svojem oklicu, vodili ojačano borbo z vsemi sredstvi zoper vero v Nemčiji, Slovaški, na Balkanu (torej tudi v Jugoslaviji) in na Češkem ter Moravskem. J vi ca Je vpeljala žensk« v vojaSko sanitetno službo Prwdwednlk turške države Ismet Inonii Predsednik holandske vlade Geer Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Jose-fove« gTenke vode, zaužite na tešče, z lahkoto doseči izpraznenje črev in urejeno delovanje želodca. »Franz-Josefova« voda je davno preizkušena, najtopleje priporočena in se dobiva povsod. 0*1. reg. S. br. 30.474/33. Ruski tank na finskem zasneženem ozemlju Angleške priprave za iskanje ot Nemce»- v morje »puftčeidli min BOLJŠEVIZACIJA POLJSKE List »Voroždenie« v Parizu je prinesel članek »Sovetizacija Poljske«, iz katerega prinašamo nekaj misli. Na Poljskem divja socialistična preku-cija. V okrajih, ki jih je zasedla rdeča vojska, je že mnogo žrtev. Moskovski radio poroča, da se je začel lov brez usmiljenja za častniki, večjimi posestniki in vsemi razrednimi »vragi«. Častnike poljske vojske streljajo kot špijone, duhovnike, kmete, obrtnike zapirajo. Begunci, ki prihajajo v Rigo, vse to pripovedujejo. Val nasilja, ropov in ubojev divja po severnih poljskih mestih. Kolikor ljudi ne postrele, jih zapirajo v ječe ali jih gonijo v tabore na prisilno delo. Ves sestav poljske uprave je odstranjen, poljske uradnike odstav-ljajo in jih zamenjujejo s komunističnimi. Vse banke in zaloge je prevzela komunistična oblast. Begunci poročajo o žalostnih podrobnostih sovjetske zasedbe. Že pred prihodom rdeče vojske so prišli agenti iz Moskve, ki so organizirali vse tiste, ki so bih naklonjeni komunizmu. Razširjali so letake, snemali poljske orle in jih zamenjavali z rdečimi zastavami. Sklicevali so shode, kjer so razlagali sovjetski red. Ni glavno to, da so sovjeti zasedli Poljsko, glavno je to, da se tam vgnezdi komunizem. Pisec članka, prof. Saltikov, trdi, da so 1. sedanjo vojno hoteli sovjeti in 2. da je namen Stalinov svetovna revolucija. Isto se zdaj dela v Poljski, kar so ob revoluciji delali v Rusiji. Posestnikom se jemlje premoženje in brezbožniki divjajo. Prepovedano je praznovati nedeljo. Mnogo duhovnikov so zaprli, druge so odpeljali v izgnanstvo. Boljševiške metode se vpeljujejo in gospodarski red kot je v Rusiji. Nacionalizacija obrti (prehod vse obrti v narodno, državno last) je že objavljena. Posestnikom se jemlje njihova zemlja. Sovjeti so našh za zasedeno Poljsko tudi že nekega Bela-Kuna. Je to Stanislav Bartnovskij, rojen leta 1892 v Varšavi. Odlikoval se je v m^anski vojni in pozneje na Kitajskem. Stalinovo pozornost je obrnil nase že leta 1920. — Tako poroča ruski list. Uboga Poljska! Nesreče Slaboumen star mož zmrznil. Pri Sv. Duhu ob severni meji je odšel od hiše slaboumni starček Filip Verko, oblečen samo v spodnje perilo. Domači so ga vso noč brezuspešno iskali. Drugo jutro je našel šolar Ver k s pol kilometra od hiše zmrznjenega. Avto povzročil enodnevno prekinitev telefonske zveze. Neki šofer iz Maribora js peljal s tovornim avtomobilom jabolka iz Vurberga v Maribor. Spotoma je trčil v telefonski drog. Zaradi trčenja so se potrgale telefonske žice, da je bil telefonski promet ves dan prekinjen. Zopet velika železniška nesreča v Nemčiji. Naš list je že poročal, da se v Nemčiji množijo železniške nesreče večjega obsega, odkar so Nemci v vojnem stanju. Dne 22. decembra je trčil na železniški postaji Genthing brzovlak Eerlin—Neun-kirchen v brzovlak Berlin—Koln, ki je hotel ravno odpeljati s postaje. Iztirila je lokomotiva s šestimi vagoni prvega vlaka in štirje vagoni drugega. Radi prenapol-njenosti obeh vlakov je bilo ubitih 70 ljudi in okrog sto pa ranjenih. Niivne novice Važns za naglušne. Nagiušnost je povsod zelo razširjena. Naglušnost so zato strokovno proučevali in European Vibraphone Co., London W. 1, je po dolgoletni izkušnji stavila aparat Vibra-phon v promet. Aparat je v kratkem času že! priznanja. Vibraphon je majhen, srebrni a-arat, kateri se nosi neopazno v ušesu, brez baterije, brez žice in brez vsega drugega. Da bi pomagala naglušnim v Jugoslaviji, je European Vibraphcne otvorila podružnico v Zagrebu (Dep. 26 F), Tomislavov trg 17, kjer prikazuje brezobvezno Vibraphon aparat in pošlje na željo brezplačne prospekte kakor tudi pogoje za 30 dnevno po-skušnjo. Sanatorij v Mariboru, Tyrševa 19. prej Gosposka, telefon 23-58, je najmoderneje urejen zlasti za operacije. Dnevna oskrba I. razreda 120 din, II. razreda 80 din. Vodja specialist za Uirura-sio dr. černič. 9S4 SS5 Ali si že obnovil naročnino? OhlalOvnnta vredni s/učad Ne hranite denarja doma! Ana Ornik, šivilja v Spodnjem Dupleku pod Mariborom, je dobila od svojega očeta 4500 din dote. Denar je shranila pod zglavje. Ko je hotela ostanek dote 2200 din uporabiti za nakup, je opazila, da ji je nekdo to vsoto ukradel. Zopet svarilen zgled: Ne hranite denarja doma! aden in izrouaii za dobroto. Josip Rakun, trgovski potnik iz Vižmarij pri Ljubljani, je prisedel v Št. Vidu v krčmi k mizi, pri kateri sta pila žganje 18 letni brezposelni delavec Pavle Dermastija iz Skaručne in 20 letni delavec Stanko Po-savec iz Godiča pri Kamniški Bistrici. Rakun je dal za vino in je na povratku povabil postopača še v eno gostilno. Ko so zapustili to krčmo in je hotel Rakun proti domu, ga je pobil Dermastija s pestjo na tla in sta ga celo s čevlji obsuvala do ne- zavesti. Po Rakunovi navedbi sta mu odvzela 830 din. Kakor hitro se je napadeni zavedel, se je s težavo privlekel domov in je drugi dan javil zadevo orožnikom v Št. Vidu. Orožniki so kmalu imeli nehvaležna ptiča. Pri Dermastiji so dobili 96 din, pri Posavcu pa 100 din. ¡%n* ed sodišča Znižana kazen. Pred okrožnim sodiščem v Murski Soboti je bil obsojen letos 40 letni posestnik Martin Canjko iz Mestnega vrha pri Ptuju na osem let težke ječe zaradi raznih zločinstev, kakor prevar, tatvin, ropov itd- Po obsodbi je Canjko vložil priziv proti razsodbi. Prepeljali so ga v Maribor, kjer so ga ponovno sodili zaradi nekih obdolžitev, ki jih je Canjko zanikal. Dan pred razpravo pa se je Canjko v zaporni celici obesil. Vendar pa so ga pazniki z umetnim dihanjem rešili. Pri ponovni razpravi naslednji dan je bila Canjku znižana kazen na šest in pol leta težke ječe. Bragi delavci! Sezona je pri kraju. Prišli ste z veseljem na svoje domove. Vaša organizacija »Zveza poljedelskih delavcev« v Murski Soboti vam je pomagala, da ste lahko vsi brez izjeme prišli do zaslužita. Poskrbela vam je rasne olajšave pri pošiljanju zaslužka v domovino, pri zamenjavi denarja in pri prevozu v domovino. »Zveza poljedelskih delavcev« pa ne more delati v vašo korist, ako nima tozadevnih sredstev, zato apelira na vašo zavest in na vaš značaj ter pričakuje, da članarino 12 din za leto 1939 poravnate, kdor je pa to že storil, ta naj pa plača za leto 1940 naprej. Dolžnost zavednega Člana je, da poravna svojo obveznost, to je članarino. S tem vas, dragi delavci, vaša organizacija kliče k sodelovanju, ki bo le v vašo korist. Obenem vam želi zdravo, srečno, milosti in blagoslova polno novo leto 1940! * Delovanje »Zveze poljedelskih delavcev« v Murski Soboti v letu 1939 V Murski Soboti že tri leta deluje delavska organizacija x>Zveza poljedelskih delavcev«, ki si je nadela nalogo, da skrbi za svoje člane sezonske delavce v tu- in inozemstvu. Predvsem skrbi za njihov dober socialni in nacionalni kakor tudi verskc-mcralni položaj, žal, da je še mnogo se-zencev v inozemstvu, zlasti v Franciji in Nemčiji, ki niso vsi upoznani z njenim delovanjem. Iz tihih in skromnih začetkov je organizacijo uredil in dvignil g. Franc Kerec na dostojno višino s pomočjo vnetih in požrtvovalnih sotrudni-kov. Zbral je okoli sebe tudi nekaj ljudi iz vrst akademsko naobraženih krogov, ki so bili voljni sodelovati. Iz malih začetkov je letos organizacija narastla na skoraj 12.500 članov. Zveza ves čas točno in vestno izpolnjuje svoje dolžnosti, njena pisarna deluje brezhibno. Zveza svojega delovanja ni obešala nikoli na veliki zvon, čeprav je storila mnogo dobrega za delavce. Ako le bežno pogledamo v njen arhiv delovanja, dobimo lep pregled njenega dela, ki je v glavnem sledeče: Intervenirala je pri ministrstvu za socialno politiko za zboljšanje položaja 18 krat, pri prometnem ministrstvu 2 krat, na banovini 7 krat, pri izseljenskem komisariatu 150 krat, pri okrajnem načelstvu 16 krat, pri raznih konzulatih 8 krat, pri Narodni banki 10 krat, na raznih velepose-stvih 13 krat, pol uradnih intervencij je bilo 82. Skupno lahko rečemo je bilo 328 intervencij. Od- 6 Strelno vi v čuvajnici štev. 4 4. Maps je sedel kake četrt ure. Ker ga je spanec vse bolj premagoval, je vstal in stopil k oknu. Nad močvirjem se je razlivala bleda mesečina. Mapsu se je zdelo, da se je med grmičevjem nekaj zganilo in se bliža hiši... Groza se ga je polaščala. Napenjal je oči, da bi spoznal stvar, ki se je bližala. Ni je mogel spoznati. Zdelo se mu je, da je orjaška pošast, na kateri ni mogel razločiti, ali je človek ali žival. Pošast se je pred hišo ustavila. Čez nekaj trenutkov se je spet zganila in se odplazila na drugo stran. Maps se je obrnil, da bi šel k vratom. Komaj je naredil en korak, se je od slabosti zamajal in zgrudil na tla. Pri tem je zadel ob mizo, na kateri je ntala svetilka. Prevrnila se je in ugasnila. Oči so se mu zaprle. Oprl se je na roko, da bi se dvignil. Oči je hotel odpreti, a ni mogel. Trepalnice so bile nekam otrple. Z roko je segel k očesu in odprl trepalnico. Z drugo roko se je slučajno dotaknil brzojavnega aparata. Pri tem se ■>'<• - " - glavi neka misel. Znak je hotel dati, naj bi se prvi vlak, ki bo privozil od južne strani, ustavil. V tem trenutku je zaslišal neki glas, ki ie bil podoben dolgemu vzdihu. Maps že ni mogel misliti. Ni vedel, ali prihaja ta glas od človeka — ali morda ">d pošasti — pa se tudi ni brigal za to. Le za to je prosil Boga, da bi mu dal moč proti spancu, ki ga ie vse bolj premagoval. Tihi glas se je nenadoma spremenil v hreščanje. Potem pa je zavladal mir. Maps se je zavlekel k vratom, ki so vodila iz pritličja. Nagnil se je čez rob in pogledal dol. V spodnjem prostoru je bila tema, toda Maps je čutil, da se je tam nekaj gibalo. Nekaj velikega — groznega je bilo z njim v hiši... Neznana pošast... In ta pošast bo prišla v gornjo sobo — in ga bo napadla, kakor Boyda ... Maps se je tresel... Kako prijetno bi bilo, se za nič brigati — in spati — spati... Saj nobena borba ne more biti hujša kakor ta borba zoper spanec. Položaj je postal neznosen in Maps je z joka jočim glasom zaklical: »He! Na kaj še čakaš, ti grda pošast! ... Pridi gor! ...« Zdaj je spet slišal vzdih, nato pa neko rožljanje, ki je prihajalo od verige... Maps je doumel, da se Prepovedana pečenka Neka odredba mehiške vlade je prepovedala gojitev in prodajanje neke posebne pasje pasme, ki jo imenujejo »prešičji psi« in ki je bila zlasti na jugu zelo priljubljena. Ti psi so si pridobili svoje ime zavoljo tega, ker jih redijo kakor prašiče in jih potem — jedo. Tako delajo posebno Indijanci in mešanci. Oblasti poudarjajo, da je uživanje pasjega mesa nespodobno, razen tega pa je nevarno, ker razsajajo med psi razne bolezni, ki se lahko prenašajo na človeka. Mehika je razen Kitajske edina dežela na svetu, kjer jedo pse po vseh pravilih. Poznavalci sicer pravijo, da dobra kitajska pasja pečenka v mladih bambu- gcvarjali smo vsakemu, ki je prosil nasveta ali se je pritožil v kaki svoji zadevi. Osebnih intervencij je bilo približno prav toliko. Uilj Zveze v bodočnosti je, da narod ohrani versko in moralno ter nacionalno dober in nepokvarjen. Da mu izposiuje od delodajalcev ugodne delovne pogoje, uredbo o minimalnih mezdah, bolniško in nezgodno zavarovanje, socialno pravičnost in primerno plačo, ki mu po sposobnosti in pridnosti po vsej pravici pripada. Učiti pa hoče delavca tudi dolžnosti, ki jih ima napram delodajalcu. Posebno leži Zvezi na srcu zgradba Delavskega doma, ki bi naj sprejel pod svojo streho vse onemogle in siromašne člane, ki so si pri delu izčrpali fnoči in telesne sile. Tako ti reveži potem ne bodo ostali nepreskrbljeni na sta ra leta in ne bodo v breme občinam ter sorodnikom. V glavnem bo pa skušala narod odvrniti od sezonskega izseljevanja ter ga privezati zopet na domačo grudo. — Poudarjamo pa, da v bodoče za tiste, ki niso člani, kakor tudi za tiste, ki članarine niso plačali, ne bomo več posredovali in se zanje potegovali. Državnih podpor Zveza nima, temveč se vzdržuje le s članarino. * še o sezoncih. V predzadnji številki »Slov. gospodarja« ste prinesli lepo notico o našem izseljevanju. K temu naj dodam le nekaj vrstic. Letoa spomladi je oblast izdala odlok, da se mladina pod dvajsetimi leti pod nobenim pogojem ne bo puščala v tujino, razen s svojimi starši. Ta odlok smo vsi pozdravili. Izjema bi se naj naredila tam, kjer starši več ne živijo in je otrok prisiljen iti v svet. S starši se pa naj tudi ne bi puščali vsi otroki; če bi šel od hiše en otrok in oče ali mati, bi bilo tudi dovolj. Da bi en bogataš gnal s seboj dva ali tri otroke, revež brez staršev pa ne bi smel iti, bi bila krivica. V toliko bi se naj spomladi odlok spremenil in bi res dosti dobrega oblast s tem naredila. Pa je ob'ast snedla svcjo besedo, šlo je spet vse, dekleta stara 15—16 let. In sram nas mora biti, kaj so tam delali nekateri naši sezonci. Ni pomagala tam lepa beseda starejših delavcev, vsak je rekel, da lahko dela, kar hoče. Da jih je prišlo domov precej tudi nosečih, prav za prav še ni najhujše. Vemo za prinie're, da je celo oče hčerko nagovarjal, naj le zapeljuje fante, da bodo njemu dali več za pijačo. O vsem seveda ne moremo pisati. Tu je treba energično nastopiti. Oblast ne bi smela gledati na solze, kajti veliko ljudi žene v tujino vse kaj drugega kot potreba. Velika odgovornost! Treba je s silo omejiti izseljevanje in tako ljudi spraviti do pameti. Te besede veljajo samo nepoštenim in ne- ovehujedi^ potrebnim. Za dobre in potrebne se bomo pa vedno zavzemali. Murska Sobota. Pred kratkim se je pojavila v tukajšnjem evangeličanskem domu ikrlatinka. Oblast je ukrenila vse potrebno, da se ta nalezljiva bolezen ne razširi. — Naše Prosvetno društvo je priredilo 16. in 17. decembra v prosvetni dvorani dramo ^župnik iz cvetočega vinograda«. — šofer Fujs Anton, ki je na cesti Murska Sobota—Rakičan radi malomarnosti povozil posestnika Puhana iz Tešanovec — ni se namreč zmenil za mahanje rok dveh študentov, ki sta ga hotela ustaviti — je bil obsojen na tri mesece zapora, pogojno na dve leti. Dcinja Lendava. Ker bomo spomladi pri nas imeli vinsko razstavo, je umestno spregovoriti tudi nekaj besed o kvaliteti naših vin. Priznati moramo, da naša vina po kakovosti zaostajajo za sosednjimi štajerskimi vini; pri nas je namreč še precej razširjena šmarnica, ki po mnenju večine naših vinogradnikov najboljše uspeva. Ta trditev sicer ni povsem točna, ker tudi cepljena trta uspeva prav tako dobro, samo mnogo več dela zahteva. Dokaz o tej trditvi imamo v dolnjelen-davskih goricah, ki so večinoma zasajene s cepljeno trto. Proti saditvi šmarnice so bile izdane že razne uredbe, toda v polni meri svojega namena niso dosegle, zato bi bilo primerno, da bi naši vinogradniki dobili brezplačno ali pa vsaj proti majhni odškodnini v zameno za angleške divjake cepljene sadike. Obenem bi bilo potrebno kmetske mammammmmammmm vinogradnike poučiti o vseh kvarnih posledicah šmarnice; s tem bi bil gotovo dosežen povoljnejši uspeh, kakor pa s prisilnim omejevanjem, ki ne rodi vidnejših uspehov, temveč širi pri mnogih zavist in tako prihajajo na merodajna mesta razne anonimne prijave. Taruišče. Pred kratkim je g. GorkoS Klarica naredila strokovni izpit za pogodbeno poštno uradnico. Castitamo! — Vsem čitateljem »Slov. gospodarja« želim srečno in blagoslovljeno novo leto! Dopisnik. TurnlEčc. Za svoje veliko narodno delo v korist Jugoslavije je bil naš g. dekan Jerič odlikovan z redom Jugoslovanske krone 4. stopnje. K temu odlikovanju mu Iz dna srca častitamo! Sv. Seheščan. Ob blagoslovitvi nove slikarije v naši cerkvi 6. januarja, na dan sv. Treh kraljev, bo naše Prosvetno društvo postreglo vsem z izvrstnim ljutomerskim vinom in dobro jedačo po nizki ceni v Farnem domu. Zato pridite ta dan k nam tudi oddaljenejši! Na svidenje! Bodonci. Nedavno je pri posestnici Frumen Mariji izbruhnil ogenj, ki je uničil šupo ter streho nad hlevom ter shrambo, v kateri se je nahajalo okrog 30 stotov sena in slame, škoda znaša preko 10.000 din in je k sreči lirita z zavarovalnino. Verjetno je, da je ogenj nastal po neprevidnosti. Gasilcem iz Bodoncev in Zerkov-cev se je posrečilo ogenj hitro pogasiti in se n' razširil. sovih poganjkih nikakor ni jed, ki bi jo bilo treba zametavati. Mehiška vlada pa misli drugače in je za uživanje psov določila stroge kazni. * Katoličanka — profesorica univerze v Cambrid-geu v Angliji Prvikrat v zgodovini cambridske univerze je ženska dobila stolico profesorja. To je katoličanka z imenom Dorothy Garrod, hči znanega medicinskega profesorja univerze v Oxfordu. Je arheologinja. Imenovali so jo za profesorico zaradi uspehov, ki jih je dosegla pri Izkopavanju na Gibraltarju, v Bolgariji in Palestini. Profesorica Dorothy Garrod je konvertitinja (prestopila je Iz anglikanske vere v katoliško Cerkev). * pošast plazi po tleh ... Hipoma je začutil, da je stopila na lestvo ... Prihajalo je bliže ... Torej je slišala klic! Pograbiti je hotel stol, da bi ga zagnal dol, a ni imel moči. Pokleknil je in zagrabil samokres. »Oh, ko bi bilo vsaj nekoliko svetlo!« je vzdihnil. V tem trenutku je mesečina prikukala skozi okno. Maps je napel oči. Polagoma je razločil prvi klin, potem drugi... Nazadnje je zagledal obraz, v katerem ni bilo človeških potez — obraz, ki je bil ves kosmat... Iz njega sta žareli dve očesi — dve očesi, s čudno prosečim izrazom ... Mapsova roka, ki je stiskala samokres, je omahnila ... Ni mogel ustreliti v ta obraz, ki je prosil in obenem pretil... Odvrnil je ^ei in tedaj je opazil, da je od zunaj prihajala svetloba. Zaslišal je glasove ... Grozni obraz je izginil... Kmalu nato se je svetloba pojavila v spodnjem prostoru... Zaslišal se je ropot, kakor ga povzročajo udarci in valjanje po tleh. Ropot je čez nekaj časa utihnil. Zaslišal se je glas, ki je prosil za usmiljenje. Potem je tudi ta utihnil... In nato je Maps zaslišal tuj glas, ki je začudeno in obenem ponovnokrat vzkliknil: »Ah — to je vendar Simon, rdečelasec! — Re- vež: Mapsovo življenje so rešili sprevodniki vlaka številka 36. Za Simonovo zgodbo je šele pozneje zvedel. — Simon "'p po šestih letih zapora spet dobil prostost. Ključ od čuvajnice je še vedno imel pri sebi in neka nepremagljiva sila ga je spet privedla nazaj na kraj nesreče. V možgane se mu je zagrizla misel, da se mora maščevati nad železničarsko družbo, zlasti nad Bobom... Z napačnimi znaki je hotel speljati vlak številka 36, ki ga je vodil Bob, na napačen tir, da bi treščil z osebnim vlakom. Tako bi Boba izpostavil smrtni nevarnosti in bi družbi povzročil škodo... Potrpežljivo je čakal na primerno priliko. Prvič je poskusil svojo srečo, ko je bil Morton v službi. Ni imel uspeha. Po hrano je skrivaj hodil v čuvajnico. Pri tem ga je Boyd opazil. Simon ga je pobil z železnim drogom. Zdaj je bil Simon mrtev in strahov v čuvajnici jte bilo — konec. Maps si je šele čez nekaj ur opomogel od pre-stanega strahu in napora. Za svoj pogum, vztrajnost in zvestobo je bil nagrajen s tem, da je dobil dobro službo. Konec. Iz celjskega okrožja Nesreče Lovec po nesreči ustrelil 12 letnega fanta. Urban Plesnik, 28 letni posestniški sin iz Solčave, je opazil v Jankovem gozdu na drevju dve kuni. Koj se je podal k Roku Glojeku in naprosil očeta in njegovega 12 letnega sinka, da mu gresta pomagat pri lovu na kuni. Trojica je v gozdu opazila kuni, ki sta čepeli na smreki skriti med vejama. Glojekov sin je siplezal na drevo, da bi prepodil divjačino iz skrivališča. Ko sta kuni opazili fanta, sta skočili izza vej ter zbežali. Plesnik je ustrelil za begunkama iz dvocevke, a je po nesrečnem naključju zadel Glojekovega sina, ki je padel s smreke in je v nekaj minutah umrl. Odnesli so ga na dom. Ves prestrašen je Plesnik sam javil orožnikom, kaj se je zgodilo v gozdu po sami nesreči in lovski prenagljenosti. Nesrečni smrtni primer je hudo zadel Glojekove, Plesnikove ter vso gornjo Savinjsko dolino. Drvar ponesrečil pri podiranju. Avgust Pirš, 32 letni drvar iz Cače vasi pri Kostrivnici, je podiral drevje v gozdu pri Rogaški Slatini. Drevo je padlo nanj, mu zdrobilo desno roko in mu poškodovalo rebra na desni strani. Bukev ubila očeta sedmih otrok. Poročilo iz Krškega pravi: že dalje časa so podirali na graščinskem drevje. Ko se je vračal pod Potovo goro proti domu posestnik Janez žulič, ni videl, da se mora vsak čas zrušiti 30 m visoka bukev. Na cesti pa tudi ni bilo nikogar, kateri bi ga bil opozoril na nevarnost. Komaj je bil žulič v bližini bukve, se je ta podrla nanj in ga tako zmečkala, da je bil mrtev, ko se je delavcem posrečilo, da so ga izvlekli izpod debla in vejevja. Smrtno ponesrečeni zapušča sedem otrok. Markovei. V nedeljo, 17. decembra, sta dva pretepača iz neznanega razloga napadla čevljarskega pomočnika s&nlavec Štefana ter ga tako pretepla, da sta mu ziomila roko. Gerlinci. Dne 17. decembra se je zgodila pri nas velika nesreča, ki je zahtevala življenje 60 let stare vdove Marije Mihalič. Pred hišo pokoj-nice se nahaja mlaka, ki je globoka komaj pol metra, in ko je starka omenjenega dne šla k vodi, jo je verjetno napadla božjast, pa je v tej vodi utonila. Med nesrečo hčerke ni bilo doma. Ko se je vrnila, je mater takoj pogrešila, zato je vprašala moža po njej. Na možev odgovor, da jo je še pred par minutami videl kuriti, jo je vendar šla iskat ter jo je na svojo veliko žalost in presenečenje našla v vodi mrtvo. Pokopali so jo 20. decembra. Naj ji bo lahka zemlja! Ku/jna. Te dni so orožniki prijeli ter izročili oblasti Z rim Franca, ki je poleti osleparil nekega kmeta v Pertoči za večji znesek ter mu je odpeljal tudi kolo in pustil pri gostilničarju neplačan precej velik račun. Po izvršenem kaznivem dejanju je pobegnil preko meje, od koder se je šele te dni vrnil, pa so ga orožniki prijeli. Zagovarjati se bo moral tudi za to, ker je v Nemčiji ukradel Ružič Francu potni list ter Ano Ficko iz Rogaševcev na zvit način pripravil do tega. da mu je posodila 155 mark, katerih ji ni vrnil. Lončarovoi. Iz neznanega razloga je pred dnevi začela goreti pri posestniku Pojbič Adamu slama. Ker so ogenj kmalu opazili, se jim je posrečilo ogenj pogasiti in obvarovati posestnika še večje škode. Kmamarovei. Zaradi poneverbe listin, da jima ne bi bilo treba dati svojih konj v vojaško službo, sta bila obsojena posestnika Jauk Ludovik na štiri mesece, a Marič Franc na tri mesece strogega zapora pogojno za dve leti. Tudi Holsedel, ki je listine ponaredil, je bil obsojen na štiri mesece strogega zapora. Razno Redek lovski plen. Na lovu v Gornjem gradu je bila ustreljena osem mesecev stara srna, koje ena polovica je bila sivkastorjava, druga pa bela. Truplo je bilo srninsko, glava in parklji pa podobni ovčjim. Srno, katero je ustrelil g. Anton černevšek iz Bočne, je dalo lovsko društvo na-gačdti. 'wwyywywyyyyywwyyy> Hubertus plašči za šolarje od 165 din naprej; hubertus plašči za odrasle od 240 din naprej; zimsko blago še vse po starih cenah. — Pohitite v Celje k tvrdki: FR. DOBOVKNIK, CELJE, Gosposka ulica 15. 1824 aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaam Redka tatvina. Posestnik Franc Turnšek je prijavil orožnikom v Zgornjem Doliču nenavadno in redko tatvino 10.000 kg nalomljenega in ob cesti za prodajo pripravljenega kamenja, ki je bilo vredno 1100 din. Kamenje je odpeljal na tovornem avtomobilu neki posestnik in ga je uporabil za svojo stavbo. Obravnava in obsodba, ki je zanimala vso Savinjsko dolino. V živem in bridkem spominu sta vsej Savinjski dolini krvava zločina v šeščah pri št. Pavlu ter v Medlogu pri Celju. V zvezi s tema zagonetnima dejanjema in z raznimi drugimi številnimi nezaslišanimi hudobijami, katere so razburjale Savinjčane, je bila prijeta in predana celjskemu okrožnemu sodišču cela tolpa pod vodstvom 40 letnega pekovskega pomočnika Alojzija Grebenšeka, pristojnega v Velenje. Proti tej družbi je bila z največjo napetostjo pričakovana razpisana sodna razprava za 19. december. Ker je bila razprava tajna, radi tega lahko objavimo Se -vedno poceni "VI prodajamo razno manufakturno blago, kakor: sukno za moške obleke, volneno in svileno blago za ženske obleke in neveste, barhenle, flanele, pisano platno in druge tkanine. — Prosimo, obiščite nas! M. PŠENICNIK, manufakturna in modna trgovina, CELJE. 1922 samo sodbo, katero je izreklo sodišče 20. decembra. Grebenšek je bil obsojen na dosmrtno ječo in na 25.000 din odškodnine svojim žrtvam; 25 letni posestniški sin Avgust žgank iz Založ pri Polzeli na 10 let robi je in na plačilo 6660 din; 28 letni zidar Andrej žgank iz Ločice pri Polzeli na dva in pol leta robije; 31 letni zidar Andrej Arh iz Založ pri Polzeli na dve leti robije; 20 letna Julijana Terčič, natakarica iz Medloga pri Celju, ie bila oproščena ter izpuščena. Obtoženi so kazen sprejeli in so bili vklenjeni odpeljani v zapore okrožnega sodišča. Sodišče se je prepričalo, da obtoženci niso storili zločinov v Medlogu pri ZENA Na željo novih naročnic prelagamo čas žrebanja na 21. januar 1940 in čas plačevanja naročnine do 14. januarja 1940. Zgodilo se nam je namreč to, da so nam pošle vse številke »Kmečke žene« za ogled in sedaj nove naročnice niso mogle ogledati lista. Zato hočejo imeti možnost, da si prvo številko prej ogledajo in šele potem naročijo. Pišite nam: Pošljite mi »Kmečko ženo« na ogled. Če mi bo ugajala, jo naročim! Uprava »Kmečke žene«, Maribor. Novi Švedski zunanji minister Gtintfeer Ocvirkovih in v šeščah pri Janšetovih. Ta dva umora, ki še danes razburjata Savinjsko dolino, sta po tej obravnavi še bolj zavita v temo. Obsojeni so priznali pri obravnavi celo več, kakor jim je očitala obtožnica, a priče so potrdile, da so se nahajali ob času roparskih umorov v Medlogu ter v šeščah drugje. Oblast in orožniki so zopet pred zelo težavno nalogo: kdo je krivec pri tolovajskih pokoljih v Medlogu ter šeščah? Prireditve in dopisi Brežice. Ko se bliža konec letošnjega leta, je prav, da se zopet malo oglasimo. Dne 10. decembra se je vršil občni zbor Prosvetnega društva, ki je polagalo račune o svojem delu. LetoS-nji občni zbor se je vršil ob 30 letnici društva. Te obletnice letos na zunaj sicer nismo slovesno praznovali. Lahko pa društvo ob tej ohletnici pokaže na svoje veliko in lepo delo, ki je novi prosvetni dom in upamo — ako ne bo kakih izrednih dogodkov — bo prihodnje leto sprejel pod svoje okrilje vse naše organizacije, ki se morajo sedaj pri svojem delu boriti z veliko oviro, ke» nimajo potrebnih društvenih prostorov. Ob tem velikem delu za 30 letnico društva samo lahko častitamo vodstvu, ki z velikimi žrtvami in s pomočjo zavednih članov gradi dom, ki bo v ponos vsemu spodnjemu Posavju. Tudi Fantovski odsek in Dekliški krožek ne zaostajata s svojim delom in zbirata mladino v svoje vrste. Ob tej priliki prosimo vse zavedne starše, ki še nimajo svojih sinov in hčera v naših vrstah, da jih brez pomišljanja pošljejo, ker časi so resni in naša bodočnost bo taka, kakršna bo naša mladina. Bele vode. Kljub vsem težkim razmeram sme gospodarsko in prosvetno napredovali. Letina > Kaj sem v starem letu pozabil? Plačati naročnino »Slov, gospodar j n»! Kaj bom storil takoj ob začetku novega leta? Plačal bom naročnino »Slov. gospodarja«. Celoletna naročnina 32 din. Pravilnik zavarovanja sem shranil, ker sem kot celoletni naročnik zavarovan. bila pri nas, hvala Bogu, 6e precej dobra. Mladina se je z vso voljo oklenila krščanske prosvetne organizacije, na novo ustanovljenega fantovskega odseka in dekliškega krožka, ki prav dobro napredujeta. Tudi Prosvetno društvo beleži napredek. Priredili smo letos že več iger, ki so dobro uspele. Za drugo leto pa imamo več načrtov, predvsem obnovitvena dela v stari romarski cerkvi pri Sv. Križu za stoletnico, ki bo leta 1940. Tudi prosvetni dom nameravamo graditi. Samo Bog daj, da bi bil mir. Prišel je tudi čas plačevanja naročnine za naše liste, ki jih imamo v naši fari številno naročene v primeri z nasprotnima dvema, ki bosta pa tudi kmalu izginila. Ne bomo pa ostali pri dosedanjem številu, pač pa bomo razširili predvsem še »Slov. gospodarja«, »Nedeljo« in »Kmečko ženo«. Vsa naročila sprejema zastopnik Slemenšek Martin, Bele vode 23, p. šoštanj. Maši raini Ptuj. (P. Bernardin na zadnji poti.) Zadnjič je poročal »Slov. gospodar« o smrti minoritske-ga duhovnika p. Bernardina Šalamuna. Na zadnji poti na pokopališče v Rogoznici so spremljali rajnega številni verniki, sobratje, prijatelji in znanci. V minoritski cerkvi je orisal življenje rajnega kapucinski gvardijan g. p. Ladislav Ha-zemali. Asistirano sv. mašo je daroval minoritski gvardijan g. p. Mirko Godina. Po sv. maši se je razvil iz cerkve dolg sprevod, v katerem so korakali naši fantje v krojih ter s praporom, dekliška Marijina družba z zastavo in razne druge organizacije. Sprevod je vodil ptujski g. proš' Greif v spremstvu številnih duhovnikov. Ob odprtem grobu se je poslovil od blagega sobrata v ganljivih besedah g. ptujski prošt, pevski zbor »Cecilija« pa mu je zapel nagrobnico v slovo. Sv. Tomaž pri Ormožu. Letošnji advent se neprestano oglaša mrtvaški zvon. Božja dekla izbere zdaj tu, zdaj tam. Prvo adventno nedeljo se je preselil v srečno večnost Martin K r a j n c , kmet v Hranjigovcih. Rajni je bil dolgo let vnet cerkveni ključar. Kot član Apostolstva mož se je stalno vsako prvo nedeljo v mesecu krepčal s kruhom močnih in prav prvo nedeljo v decembru ga je Vsemogočni poklical po večno plačilo. Ko mu je bolezen onemogočila obisk Najsvetej- V okolici japonske prestolnice Tokio izdelujejo orjaški kip Budhe, ki bo največji na sveto. Velikost glave lahko presodimo, ako primerjamo gla-fp ■ kamaMetaocn, M : Oraču« je priložen kot posebna priloga »Vest-nik za organizacijska vprašanja za člane Kmečke zveze«. »Orač« je lično opremljen. Naslovna stran in risbe nad vsakim poglavjem so umetniško delo g. inž. I. Pengova. Te slike na preprost način povedo več, nego nam bi mogli povedati dolgi napisi. »Orač« je tiskan na dobrem papirju a prijetnimi, čitljivimi črkami. Poživljajo ga številne lepe in nazorne slike med besedilom. Izdajateljem smo hvaležni, da so dali našemu kmetu tako lep in obenem poučen ter koristen list in to za tako nizko ceno. List, ki ima z ovitkom 32 strani in bo izhajal mesečno, stane letno le 20 din. Zato »Orača« vsakomur priporočamo. Naroča se pri upravi lista »Orač«, Ljubljana, Tyrševa cesta 38. Vse različne tiskovine naročajte v Tiskarni sv. Cirila — Maribor MALA OZNANILA SLUŽBE: Viničarja iz Haloz, dve delovni moči, sprejme takoj Petkovie, Slov. Bistrica-Visolc. 19X6 Sodarsko pomočnike sprejmem takoj v delo pri dobri plači, prosti hrani, stanovanju in perilu. Repič Fran, sodar, Ljubljana, Trnovo. 1918 Pekovski vajenec se sprejme z novim letom. Auer, pekarna, Aleksandrova 4, Pobrežje pri Mariboru._ 1920 Majer, zakonski par, na vzorno posestvo v ravnini, se išče. Nastop takoj. Ponudbe upravi lista pod »Trezen majer 1884«. Vsakdo lahko zasluži s postranskim delom kot krajevni zastopnik pri ljudskem zavarovanju. Potrebujemo ljudi iz vseh krajev in vseh krogov. Pošljite svoje ponudbe zavarovalnici »Drava« v Mariboru. 1785 Zakonca, 40 let stara, s kapitalom, s tremi delovnimi močmi, gresta na skupno gospodarstvo na večje posestvo k osebi brez otrok. Naslov v upravi. 1929 Sprejme se popolnoma eamostojena, zanesljiva, marljiva in izvrstna kuharica, ki opravlja tudi draga domača dela. Vprašati: Maribor, Aleksandrova 23/11. 1931 POSESTVA; Hišo z vrtom dam v najem, lahko za več let. Kupim tudi več smrekovih hmeljevk. Ponudbe s ceno na: Kolšek Franc, Velika Pirešica, p. Žalec. 1930 Kupim majhno, dobro idočo gostilno s trafiko ali majhno posestvo z gOEdcm, v bližini cerkve, od 40.000 do 60.000 din. Ponudbe na upravo »Slov. gospodarja« pod »60.000—1924«. RAZNO: Kiste za sadje in krompir poceni dobite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška c. 5. Priporoča se Kupčič-eva drevesnica in trsr.ica na Ptujski gori! ' 1600 Krava se vzame v rejo, ki ima na dan molže 8—10 litrov. Dobra krma. Germ Alojz, Ko-zjak 8, Zg. Sv. Kungota. 1919 Dobra krava na novi dojbi se takoj proda. Maribor, Frankopanova 14. 1925 Cepljene trte, korenjake, amerikanske ključe m sadno drevje razpošilja v prvovrstni kvaliteti drevesnica Gradišnik, šmarjeta prt Celju. 1867 SREČNO NOVO LETO ŽELI T VRI) K A BEZJAK IVAN sedlar MARIBOR Cvetlična ulica 33 -ooo DekSela, žene! Ročno delo je najlepša zabava v dolgih zimskih večerih. Veliko izbiro najlepših vzorcev za vsakovrstne namizne prte, posteljna pregrinjala, kuhinjske garniture, posteljno in drugo perilo najdete v Cirilovi tiskarni, Ptuj, Slovenski trg 7, kjer Vam jih predtiskamo na platno. Dobite lahko tudi že predtiskane prtiče in vsakovrstno prejico za izšivanje istih. Mehanična tkalnica Franc Hribar v Celju, Med-log št. 30 (Joštov mlin), sprejema vsako količino spredene lanene preje v tkanje. Izdelujemo rjuhe, brisače, navadno platno itd. v vseh širinah. Izdelava je hitra in poceni._1928 Kože! Kupujem surove kože vseh vrst, kakor tudi smrekovo skorjo in hrastove ježice (Knopezn), vse po dnevnih cenah. Prevzamem v delo tudi različne kože, tako za podplate kakor notranje podplate, kože za gornje mazano usnje in kože za konjsko opremo ter jamčim za dober izdelek po solidni ceni. Se priporočam Franc F-ria-vec, usnjar, Slovens!;a Bistrica. _1825 Cepljene trte, obvarovane od črvov (ogreov), lepo razvite in dobro ukoreninjene nudi, dokler traja zaloga, I. trsničarska zadruga v Sloveniji, p. Juršinci pri Ptuju. Cenik zastonj! 1768 Na prodaj: dve omari, umivalnik in dve postelji z žičnimi vložki ter madracami. Maribor, Metelkova 35. 1917 Afrik, žimo, vato, volno, kapok, puh, perje kupite najceneje pri »Obnova« F. Novak, Jurčičeva 6 in Glavni trg■ 1. 1543 Prvovrstno cepljeno trsje naročite pri trsničarju Ivanu Kraner, Za marko va, Sv. Lenart, Slovenske gorice. _1823 Nogavice vseh vrst; oblačila moška, ženska, otroška; najnovejše, najcenejše v trgovini — ple-tilnici »MAKA«, Pongračič, Celje, Slomškov trg 1 (poleg cerkve). 1533 Cepljeno trsje in korenjake prodaja Turin, Mo draže, Studenice pri Poljčanah. 186C Papir za zavijanje (niakulatur) dobite po 2 din za kg v Tiskarni sv. Cirila V Mariboru, Koroška cesta 5. Konjske koče, posteljne odeje, nogavice, pc-rilo, obleke, predpasnike, dežnike, rute, blago za ženske obleke, perilo, posteljnino, volno za strojna in ročna dela, pletene obleke, vse vrste pletenine kupite najugodneje v novi trgovini in pletilnici »MARA«' A. Oset, Maribor, Koroška cesta 26 (poleg tržnice). 1486 POZOR! JESEN-ZIMA. Zavoljo preselitve trgovine prodajam zalogo po znižanih cenah, uko-ravno so cene zavoljo pomanjkanja volne in bombaža poskočile, Vam po lanskih cenah nudim in sicer: Paket Serija R 14—18 m kakor obče znano dobro uporabnih ostankov barhen-tov in flanelov za obleke in spodnje perilo 128 din. Reklamni paket serija K vsebina 18—22 m boljšega flanela v najlepši sestavi paket 130 din. Nadalje specialni paket ORIGINAL Kosmos D z vsebino 15—18 m Ia. bar-hentov in prvovrstnih flanelov za izjemno reno 150 din. Paket serija Z 3—3.20 m dobrega sukna, za moško obleko, damski kostum, dam-ski ali moški plašč in sicer: Z-l 130, Z-2 160, Z-3 200, Z-4 250, Z-5 300 din. Vsak paket poštnine prosto, pri dveh ali več paketih primeren popust. Neodgovarjajoče zamenjam! Izrabite ugodno priliko in pišite takoj; navedene cene veljajo samo tako dolgo, dokler zaloga traja. — Pričakujem cenjena naročila in beležim s spoštovanjem Razpošiljalnica KOSMOS, Maribor, Kralja Petra trg. 1529 Ivan toschmgg izvoz perutnine in divjačine MARIBOR, Taborska ul. 6 Kupuje vsake vrste perutnino, zajce, fazane, jerebice po najboljših dnevnih cenah. 1923 Kdor oglašuje — napredire! OBRTNIKI KOVINARSKE STROKE IN INDUSTRIJE, POZOR! Kupujemo in plačamo sledeče dnevne cene: za železo težko do din 1.— in tudi več, za litino sirojno do din 1.40, za medenino din 6.—, za baker din 8.—, za cink din 3.'—, za svinec din 3.— do 4.—, za cunje din 0.50 do din 1.—., za krojaške odpadke do din 5.— za kg. Dalje kupimo vsevrstne tekstilne odpadke itd. Kmetski fantje, nudi se vam prilika, da čez zimo lepo zaslužite, pobirajte železo kakor zgoraj navedene predmete. Po večje partije pošljemo avto ali konje. VELETRGOVINA S SUROVINAMI — PREVOZ TOVORA IVAN SLUGA, MARIBOR, TRŽAŠKA C. 22 — Telefon 22-72. Kmetovalci, požar! Kupujem staro železo, kovine, rabljene stroje, cunje, papir po zelo visokih cenah, kar se blagovolite prepričati! JUSTIN GUSTINČIČ Maribor, Ulica kneza Koclja in podružnica: Tezno, vogal Ptujske in Tržaške ceste. 1927 ffzroiš fSlfiOgiH respcfete in pogoje za 30-DNEVNI POSKUS _____i_________________________ iaslov .......................................... APARATI VIBRAPIION Dep. 26. E.) Zagreb, Tomislavov trg 17. ïloline^-jreo.haqrkmkt ti! taue Zavarovalnica za malega človeka Maribor, Aleksandrova 14-1 Zavaruje: za slučaj smrti, doživetja, dote in rente (penzije). Zavarujte pri domači zavarovalni zadrugi! Glavna podružnica: SUBOTICA Manojlovičeva 5 (lastna palača) 1861 HUUUHUHHHHHHHHHC- JS A ZIMO damske in moške plašče, obleke, klobuke, pletenine, trikotažo itd. v veliki izbiri najugodneje pri JAKOB LAH MARIBOR — GLAVNI TRG 2 Dokler zaloga, cene brez po viška! □□HHH&JHHHHRHHHHK TR Y ^ Cepljenke najodlič-nejših vrst ter ključi in korenjaki Kober 5 BB,Teleki8B, Chasselas 41B. Prvovrstna kakovost, sorta zajamčena. Veietrsinc In drevesnica PrMugoslaptnsftiLozniaci Ceniki zastonj In pošt-nlne prosto I Daruvar. 1718 HRANILNE KNJIŽICE, 3% OBVEZNICE In druge vrednostne papirje kupuje in plača najbolje 1780 BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR, Aleksandrova cesta 40. Hranilnica Dravske banovine llaribor : mm » t x"' y Centralo: llaribor v lastni novi poloii no oglu Gosposhe-Slovenske ulice. * Podružnico: Celic nasproti poste, prei Južnošta ¡ersha hranilnico. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti fg najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna M naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej tira- g niinici Dravska banovina z vsem svojim premo- g žen jem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica ¡g izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle M točno in kulantno. Sumim........................................................ Razglednice vseh vrst tudi za trgovce, po en g ros-cenah v Tiskarni sv. Cirila — Maribor, Ptuj Do nadaltnega — ~ se prodaja še po ttarih cenah manufaktu-ra pri TRPINU, Maribor, Vetrinjska 15. Kupujte pri naših inserentih! VSA K PREVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR ZAVARUJE SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE L E PRI VZAJEMNI ZAVAROVALNICI V LJUBLJANI PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. CL. ZASTOPSTVO: P1ARIB0R Loška ulica 10 KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI! rtafbolfe ir» najvarneje pri SpoflpfcStajershl ljudski posofllnici Gosposha ulica 23 | PlâftbOrSl Ulica 10. ohlobra registrov«na zadruga z neomejeno zavezo. Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000 Tiskar: Tislcarna &v. Cirila v Mariboru, predstavnik AJbin Hrovatin v Mariboru — Urednik Janui Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik Franc Hrastelj v Mariboru »5*