i\5 GLASILO SZDL Velenje, 12. maja 1978 Številka 19 (429) Cena 4 din ajlepše želje tovarišu Titu t četrtek, 4. maja je tudi v našo občino prispela ena štafeta mladosti. Topel, sončen dan je še obogatil svečan trenutek ec. Irce )b 12.35 so na križišču v tilju mladinci te krajevne pnosti prevzeli štafetno co od mladincev iz občine Prva nosilka štafetne je bila delavka Milica tovnik, članica OO ZSM tilj. itafeta je ob spremljavi naših dih teritorialcev in članov D Velenje najprej odhitela ti Šoštanju. Na poti v itanj se je ustavila v TGO tenje, na Rudniku lignita :nje in v delovni organizaciji [). V vseh teh delovnih anizacijah so ji mladi navili svečan, prisrčen Jem. »tafetno palico so nato mladi sli v TEŠ, kjer so jo ičakali delavci te delovne anizacije ter krajani iz tega Iročja naše doline. Tu je dala štafetno palico tudi alna štafeta iz občine zirje. Množici sta ob tej priložnost-svečanosti spregovorila dsednik OO sindikata TEŠ Dermol in predsednik OO 1 TEŠ Boris Matjaž, itafeta mladosti s pozdravi čestitkami našemu dragemu dniku Titu za njegov 86. itni dan, je potem odhitela stari jašek, od tu pa na Titov v Velenju, kjer so jo dušeno sprejeli in pozdravih dlni domačini itafetno palico je na Titov prinesel Vlado Videmšek. pred prihodom zvezne ffete pa sta na Titov trg bpeli lokalni štafeti, ki sta iskali vse krajevne skupnosti, ieležja NOB ter del poti (hodih po poti XIV. divizije. V kulturnem programu na tovem trgu so nastopili lenjska rudarska godba, leška folklorna skupina, yski zbor osnovne šole Anton keic in- recitatorji Gimnazije tlenje. Učenk čenka osmega razreda novne šole Veljko Vlahovič, je najprej svenka Žolnir prebrala pozdrav lokalne štafete tovarišu Titu, Jošt Zdenka, članica predsedstva OK ZSMS Velenje čestitko zvezne štafete, pozdravni govor pa je imel Janko Lukner. Za Tonetom Zižmondom ki je na Titovem trgu prejel štafetno palico, je štafeta med navdušenim ploskanjem in vihravim plapolanjem zastav odhitela proti Mislinji. V Doliču so naši mladinci predali štafetno palico mladim iz občine Slovenj Gradec. Predal jo je predsednik OO zveze mladine Paka Milan Videmšek. Štafeta je tako odhitela naprej bogatejša za želje in čestitke dragemu tovarišu Titu za njegov 86. rojstni dan. Prihod zvezne štafete z najlepšimi željami našemu dragemu maršalu za njegov 86. rojstni dan je v središču Velenja navdušeno pozdravilo več tisoč občanov in šolarjev Slovesno in z novimi delovnimi zmagami V Šaleški in Gornjesavinjski dolini se je zvrstila vrsta manifestacij v počastitev 37-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in 1. maja, mednarodnega delavskega praznika. Praznični dnevi so minili v veselem in slovesnem razpoloženju. Mnogi so jih proslavili s pomembnimi delovnimi dosežki in zmagami. Nedvomno so največjo zmago slavili delavci Termoelektrarne Šoštanj, saj so v dneh pred praznikom (28. aprila) na slovesnosti v elektrarniških prostorih slovesno obeležili začetek obratovanja novega šoštanjskega giganta Termoelektrarne 4, ki je z močjo 335 MW največja v državi. Obenem je bila v Šoštanju tudi osrednja slovenska proslava ob letošnjem 1. maju, saj so ob tej priložnosti uradno odprli še 39 drugih elektroenergetskih objektov, ki so bih do tega datuma zgrajeni v Sloveniji. Slovesnosti v Šoštanju so se udeležili številni gosti, med njimi člani sveta federacije Franc Leskošek— Luka, ing. Andrej Marine, dosedanji predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, ki je imel tudi slavnostni govor, generalni direktor združenja elektrogospodarskih organizacij Jugoslavije Ljubiša Lazar, predsednik republiškega komiteja za energetiko Dragan Petrovič ter drugi predstavniki elektrogospodarstva republike in države. Na slovesnosti v Šoštanju je na začetku govoril direktor združenih elektrogospodarskih organizacij Slovenije Janez Strniša. Med drugim je omenil, da med novimi elektrarnami zasluži posebno pozornost nova enota šoštanj-ske termoelektrarne, ki je s svojo močjo 335 MW in možnostjo proizvodnje čez 70 Gcal toplotne energije, največja v Jugoslaviji. Slavnostni govor na tej osrednji republiški slovesnosti ob letošnjem 1. maju v Šoštanju je imel predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije ing. Andrej Marine. Izvleček iz govora objavljamo na 3. strani. osrednji slovesnosti v Sloveniji ob letošnjem delavskem prazniku, ki je bila v Šoštanju, je govoril idsednik iizvršnega sveta skupščine SR Slovenije ing. Andrej Marine. V svojem govoru je med drugim udaril, dai predstavlja Rudnik lignita Velenje skupaj s Šoštanjem 4 in ostalimi elektroagregati v Stanju hrrbtenico slovenskega elektroenergetskega sistema, saj pokriva z letošnjo planirano iizvodnjo 3,4 milijarde kWh in 4,5 milijonov ton lignita 75 odstotkov načrtovane proizvodnje moelektraarn in 46 odstotkov vseh potreb po električni energiji. Z otvoritvene slovesnosti 39 elektroenergetskih objektov Slovenije so poslali tudi pozdravno pismo tovarišu Titu. Vanj so zapisali: Delovni ljudje vseh narodov in narodnosti vseh naših republik in pokrajin se ob delavskem prazniku spominjamo revolucionarnih akcij naprednih delavcev ob koncu 19. stoletja in njihovega upornega boja za zagotovitev, delovnih in človečanskih pravic proletariata vsega sveta. Ob tem slavju se delovnim ljudem v naši domovini in po vsem svetu pridružujemo tudi delavci združeni v Slovenskem elektrogospodarstvu, zbrani na osrednji slovenski proslavi delavskega praznika v Šoštanju ob otvoritvi ene največjih in najsodobnejših termoelektrarn v Jugoslaviji Termoelektrarne Šoštanj 4 in ob vključitvi drugih elektroenergetskih in premogovniških naprav za proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije v obratovanje. Zgraditev vseh teh objektov je za delavce združenih elektrogospodarskih podjetij dejanski odraz visoke stopnje samoupravljalske zavesti in hkrati tesne medsebojne povezanosti združenega dela med proizvajalci in porabniki električne energije. Ob koncu so tovarišu Titu zaželeli ob njegovem 86. rojstnem dnevu še mnogo življenjskih moči in zdravja ter izrekli željo, da bi nas še dolgo vodiL SEMINAR ZVEZE KOMUNISTOV Komite občinske konference Z K Velenje je pripravil v sredo popoldne v Rdeči dvorani Velenje seminar za sckretaijc organizacij in aktivov ZK, za sekretarje tovarniških komitejev ZK, za predsednike komisij komiteja in občinske konference ZK ter za stalno zadolžene komuniste za spremljanje dela osnovnih organizacij ZK. Na seminarju so govorili o glavnih smereh aktivnosti organizacij ZK po 8. kongresu ZKS in v pripravah na 11. kongres ZKJ, posebej pa o prednostnih nalogah osnovnih organizacij in aktivov ZK ter o načrtu izvajanja akcijskih nalog občinske organizacije ZK. Obravnavali pa so šc nekatera organizacijska vprašanja. V drugi polovici tedna se bo zadrževalo nestalno vreme s krajevnim: plohami in nevihtami ZAHVALA ZA POZDRAVE IN ČESTITKE 8. KONGRESU ZK SLOVENIJE Predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, France Poj)it je organizacijam ZK v Šaleški dolini, delovnim kolektivom in drugim, ki so sporočili 8. kongresu ZKS pozdrave in čestitke poslal naslednje zahvalno pismo: „Centralni komite Zveze komunistov Slovenije se vam v imenu VIII. kongresa Zveze komunistov Slovenije zahvaljuje za pozdrave oziroma čestitke, ki ste jih poslali kongresu. Vaše sporočilo smo sprejeli kot' spodbudo za delo kongresa. Vsem, ki smo prevzeli nove dolžnosti, pa pomeni tudi obveznost, da se odločno bojujemo za uresničitev stališč in sklepov osmega kongresa!" Srečanje borcev v Šembricu V Šembricu pri Velenju bo v nedeljo, 14. maja tretji zbor borcev 3. bataljona 3. brigade vojske državne varnosti Odbor 3. bataljona 3. brigade vojske državne varnosti organizira v nedeljo, 14. maja srečanje nekdanjih borcev tega bataljona. Zbor, ki je že tretji po vrsti, bo pri spomeniku petih padlih borcev tega bataljona v Šembricu pri Velenju, udeležili pa se ga bodo tudi predstavniki brigadnega odbora in vseh ostalih bataljonov 3. brigade ter predstavniki Skupščine občine Velenje. Program, ki so ga pripravili za letošnje srečanje, je razdeljen v tri dele. Pri spomeniku bo najprej kratek kulturni program, ki ga pripravlja krajevna skupnost Konovo in krajevna organizacija ZZB NOV. Na zboru preživelih borcev, ki jih je približno sto, bodo nato pregledali dosedanje delo odbora, začrtali smernice za naslednje obdobje in izvolili nov odbor. Po vsem tem pa bo še tovariško srečanje z mitingom za vse udeležence. Glavna svečanost pri spomeniku padlih borcev se bo pričela ob 10. uri, ob 8. uri in 30 minut pa bodo posebni avtobusi pred velenjsko Rdečo dvorano čakali vse tiste, ki bodo namenjeni na slovesnost v Šembric. Na srečanje so še posebej vabljeni prebivalci teh krajev, ld so v času narodnoosvobodilnega boja tesno sodelovali z borci 3. bataljona 3. brigade vojske državne varnosti, kot tudi mladina Šembrica, Konovega in okolice. Vsi tisti borci, ki vabila niso prejeli, ga bodo dobili na srečanju v Šembricu. Odbor 3. bataljona je v sklopu Muzeja NOB na velenjskem gradu uredil zgodovinski kotiček, ki prikazuje delo in življenje borcev tega bataljona. Zato bodo nedeljsko srečanje izkoristili tudi za popestritev te zanimive zbirke. Prva seja delavskega sveta sozd REK Zvone Vidic predsednik DS, Mirko Bizjak v. d. predsednik kolektivnega poslovodnega organa Delavski svet sestavljene organizacije združenega dela rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje se je na svoji prvi seji, ki jc bila 20. aprila, konstituiral. . Za prvega predsednika delavskega sveta sozda REK Velenje je bil izvoljen Zvone Vidic, za podpredsednika pa Anton Pozvek. Imenovani so bili še člani dveh izvršilnih odborov; za predsednika izvršilnega odbora za organizacijsko MLADINSKA DELOVNA AKCIJA Jutri bo tretja delovna akcija v KS Zavodnje, ki jo organizira center za MDA pri OK ZSMS Velenje. Mladi bodo naredili izkop za zajetje in rezervoar ter priključke od glavnega voda k posameznim kmetijam. S tc tretjo delovno akcijo bodo mladi dokončali veliko delo in uspešno zaključili zastavljeno nalogo, povezati kmetije na Vrheh s tako potrebno dobrino - vodo. Ta lokalna akcija pa je obenem tudi preverjanje evidentiranih brigadirjev, ki se bodo jeseni udeležili zvezne delovne akcije Šamac - Sarajevo. Zbor brigadirjev za delovno akcijo v Zavodnjah bo ob 6. uri pred Rdečo dvorano. kadrovska vprašanja je bil izvoljen Branko Oremuš, za predsednika izvršilnega odbora za gospodarstvo pa Franc Rifelj. Delavski svet sestavljene organizacije združenega dela REK Velenje je na svoji prvi seji imenoval tudi vršilca dolžnosti predsednika in članov kolektivnega poslovodnega organa. Za v.d. predsednika je bil imenovan Mirko Bizjak, za v.d. članov pa Teodor Jelen (za kadrovsko socialno področje), Kristian Hrastel (za organizacijsko pravno področje), Konstantin Kuzmin (za gospodarsko računovodsko področje), Rafael Berločnik (za ekonomsko komercialno področje) in Franc Pečovnik (za študjjsko razvojno področje). PIHALNI ORKESTER TITOVE GARDE V VELENJU Danes. . v petek 12. maja, gostujejo v Velenju reprezentativni i pihalni orkester Titove garde iz Beograda ter znani solisti in zbor kulturnoumetni-škega društva Branko Krsmano-vič iz Beograda. Gostje iz Beograda bodo nastopili v Rdeči dvorani dvakrat, prvi nastop ob 16. uri jc namenjen mladini, drugi nastop ob 19.30 uri pa drugim obiskovalcem. Vstopnine ni! OB TEDNU RDEČEGA KRIŽA Akcije Rdečega križa -skupne akcije Teden Rdečega križa je vsakoletna akcija Rdečega križa Slovenije, s katero želimo dati večji poudarek informiranju občanov in delovnih ljudi o delovanju RKS. Poleg tega pa nekatere stalne akcije RKS, ki sicer potekajo skozi vse leto, dosežejo največjo intenziteto prav v tednu RK Teden RK se vsako leto veže na 8. rtfaj - mednarodni dan RK L?ta 1948je namreč Izvršni komite Lige društev Rdečega križa izbral obletnico rojstva Henry-a Dunanta - utemeljitelja RK za dan publicitete in podpore Rdečega križa idealom miru. Letošnji teden RK bo v vsej Jugoslaviji od 7. do 14. maja 1978 pod geslom „AKCIJE RDEČEGA KRIŽA - SKUPNE AKCIJE". Teden je vezan na pomembno obletnico na področju krvodajalstva na Slovenskem - 25. letnico krvodajalstva v organizaciji RKS. Letos tudi poteka - 8. maja - na mednarodni dan RK, 150 let odkar se je rodil utemeljitelj RK - Henry Dunant. V letu 1978 prazunujemo v SR Sloveniji 25. letnico prostovoljnega krvodajalstva v organizaciji RKS. Temelji, na katerih smo začeli razvijati prostovoljno krvodajalstvo in zbirati krvodajalce v RK, slonijo na humanizmu in zavesti človeške solidarnosti do sočloveka, kateremu je kri potrebna za zdravljenje, mnogokrat pa tudi za rešitev življenja. Krvodajalstvo je prav gotovo ena največjih solidarnostnih akcij Rdečega križa Slovenije. Pri tem lahko govorimo o množičnosti, saj smo začeli v letu 1953 z 20.000 krvodajalcev, v letu 1977 pa smo imeli že 104.000 odvzemov krvi v SRS. Ta podatek prepričljivo govori, da je to vrednota, ki v socialistični samoupravni družbi pomeni tisto dejavnost, s katero se na zelo konkreten način odraža vsa veličina človeške solidarnosti. Tako razvito krvodajalstvo pa je predvsem zasluga številnih aktivistov RK, sindikatov, SZDL, ZSMS, društev in strokovnih služb, ki nenehno sodelujejo z RKS pri razvijanju in organiziranju prostovoljnega krvodajalstva. Tako je postalo krvodajalstvo široka družbena skrb. Vsak krvodajalec naj bo tudi aktivist Rdečega križa, to naj bo parola, ki naj bo delovno prisotna ob 25-letnici krvodajalstva. Mnogokratne krvodajalce morcano usmeriti še v druge dejavnosti RK, kjer lahko prav tako koristno izražajo svoj humani odnos do sočloveka. 25-letnica prostovoljnega krvodajalstva je primeren jubilej, ob katerem lahko ovrednotimo delež RKS na področju solidarnosti. Če se zavedamo, da je krvodajalstvo družbena vrednota, ki prispeva k socializaciji družbe, potem nam preostane le še to, da si prizadevamo za njegov uspešen razvoj. Naši krvodajalci so začeli s proslavljanjem 25-letnega jubileja že v aprilu, ko smo obiskali pobrateno organizacijo RK v Splitu in tam izrazili solidarnost in podkrepili bratstvo in enotnost med našimi narodi in narodnostmi z darovanjem krvi, proslavljanje pa bomo sklenili s centralno občinsko proslavo 25. letnice krvodajalstva, ki bo 3. junija 1978 v domu kulture v Velenju. JOŽE MEDVED predsednik Obč. odbora RKS Velenje Slovesnost ob dnevu OF Osrednja slovesnost ob 37. letnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda je bila v občini Velenje v sredo, 26. aprila v domu kulture v Tčlenju. Na njej je predsednik občinske konference SZDL Velenje Jože Veber podelil srebrna odličja desetim občanom-' aktivistom socialistične zveze in družbenopolitičnim delavcem za dolgoletno delo in dosežke pri uveljavljanju ter krepitvi socialističnih samoupravnih odnosov med ljudmi na vseh področjih družbenega življenja. Na slovesnosti v Domu kulture, ki sta jo s koncertom izpolnila dekliški pevski zbor velenjske gimnazije pod vodstvom Ivana Marina in mešani pevski zbor Gorenje, katerega vodi Ciril Vertačnik, je spregovoril sekretar občinske konference SZDL Tone Šeliga. Najprej je poudaril pomen ustanovitve Osvobodilne fronte, ki je tedq* združila vse napredne sile v enoten boj proti okupatoiju in dejal, da je bila pot, ki smo jo prehodili od takrat, polna odrekanj in da je terjala veliko življenj naših borcev in aktivistov. Vsa ta življenja pa so naš dolg preteklosti in tudi bodočnosti. V nadaljevanju je Tone Šeliga še posebej omenil, da smo si na 8. kongresu ZK Slovenije zadali nalogo, da na vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja ponovno preverimo, kako dosegamo zadane cilje. Koliko in kaj smo naredili za hitrejše uveljavljanje takšnih družbenoekonomdkih odnosov, ki zagotavljajo osvoboditev dela, kako uresničujemo delegatski sistem kot demokratično obliko izvajanja oblasti delavskega razreda, koliko smo uspeli utrditi fronto demokratičnih sil povezanih v socialistični zvezi, skozi katero se izraža naša družbena zavest. V nadaljevanju je poudaril, da bo treba tudi celovito in kritično oceniti volitve tako glede kadrovskih rešitev kot z vidika izpolnjevanja delegatsko skupščinskega sistema, katerega vsebina mora biti odprta na zajemanje vseh samoupravnih interesov delovnih ljudi in občanov. Ob koncu svojega govora je sekretar SZDL z naslednjimi besedami nagovoril dobitnike letošnjih priznanj osvobodilne fronte slovenskega naroda. ..Priznanje OF se ne podeljuje kot nadomestilo za izgubljeni prosti čas. Ta znak, ki ga izročamo vsako leto, ima povsem drug pomen. Z. njim priznamo človeku, da je aktivist; to pa pomeni biti borec, ustvarjalec, humanist. To pomeni živeti bogato življenje." SEJA OSZS VELENJE Na svečani seji občinskega sveta zveze sindikatov Velenje, ki je bila 25. aprila v prostorih knjižnice, so podelili priznanja najzaslužnejšim aktivistom te družbeno politične organizacije. Srebrni znak sindikatov Slovenije je prejelo trinajst članov sindikalne organizacije. Na svečani seji pa so podelili tudi priznanja najuspešnejšim racionali-zatorjem. Priznanja Inovator 77 občine Velenje je prejelo enajst delavcev. Ob tej priložnosti je spregovoril tudi predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Marcel Medved, ki je ocenil delo sindikata v tem prelomnem obdobju uresničevanja zakona o združenem delu in utrjevanja samoupravljanja na vseh področjih združenega dela. Konferenca mladih Izvoljeno bo novo vodstvo O K ZSMS - Podelili bodo tudi Kajuhov pokal Danes bo volilno programska konferenca OK ZSMS Velenje. Konferenca se bo pričela ob 16. uri v sejni dvorani Skupščine občine Velenje. Mladi bodo obravnavali poročila o aktivnosti organizacije za obdobje zadnjega mandata, volili bodo novo predsedstvo, predsednika, sekretarja in ostale organe pri OK ZSMS. Za predsednika OK ZSMS Velenje je predlagan Janko Lukner, za sekretarja pa Drago Ribič. Izvolili bodo tudi delegate za deseti kongres ZSMS ter za orgpe RK ZSMS. Na konferenci bodo sprejete tudi smernice o vlogi in delu OK ZSMS Velenje za nadaljnje obdobje. Ob koncu konference bodo podelili Kajuhov pokal in priznanja najzaslužnejšim članom te organizacije. Srečanje pionirjev Slovenije Pionirji zgodovinarji zbrali zanimiv zgodovinski material in pokazali veliko znanja — Likovniki v Velenju izdelali lepa dela na razpisano temo - Začetek pohoda Tito — revolucija — mir V sodelovanju z republiško Zvezo prijateljev mladine Slovenije, Zavodom SR Slovenije za šolstvo in Zvezo združenj borcev NOV Slovenije, predvsem pa v tesnem sodelovanju z družbenopoltičnimi organizacijami naše občine, je organizirala občinska Zveza prijateljev mladine Velenje 24., 25. in 26. aprila IX. srečanje pionirjev Slovenije. Srečanja se je udeležilo 272 pionirjev zgodovinarjev in likovnikov iz 68. pionirskih odredov. Letošnje srečanje na temo Narodno osvobodilni boj na Slovenskem jeseni leta 1943 je bilo posvečeno 354etnici zbora odposlancev slovenskega naroda, pohodu Tito - revolucija - mir in prazniku OF - 27. aprilu. Pionirji zgodovinarji, ki so se udeležili tega srečanja so celo letošnje šolsko leto zbirali zgodovinski material na razpisano temo in ga poslali v Velenje, kjer ga je pregledala republiška komisija. Kot je dejal predsednik te komisije dr. Teme Ferenc je zgodovinski material zelo zanimiv. Učenci so zbrali namreč tudi primerke, ki jih ni niti v muzejih narodno osvobodilne borbe. V Velenju so pionirji zgodovinarji reševali testne naloge, najboljše ekipe pa so se pomerile še na kvizu — Spoznavajmo zgodovino narodno osvobodilne vojne. Učenci so pokazali, da zelo dobro poznajo zgodovino narodno osvobodilne vojne, zato je bil boj za prvo mesto težak. Osvojila ga je ekipa osnovne šole Valentin Vodnik iz Ljubljane. Pionirji likovniki pa so v Velenju izdelovali likovna dela na to temo. Komisija, katere predsednik je bil akademski slikar Vladimir Lakovič je otroška dela vrednotila po sproščenosti izvedbe in jasnosti izpovedi, ureditvi likovne kompozicije glede na vsebino izbranega likovnega motiva, likovnem izrazu in rešitvi glede na starostno stopnjo učenca. Po teh kriterijih so podelili štiri zlate, osem srebrnih in enajst bronastih palet. Nalepko zlate palete so prejeli Zdravko Lesjak, osnovna šola Makole, Alda Zimic, osnovna šola Deskle, Rolando Lasič, osnovna šola Ljutomer in Vlado Leskovšek, osnovna šola Sevnica pri Celju. Nalepko srebrne palete so prejeli Jani Kovačič, iz Kostanjevice na Krki, Peter Česnik iz Ilirske Bistrice, Dragica Škoberne iz ftastnika, Nevenka Ivanič iz Krškega, Majda Avbelj iz Ljubljane, Andrej Zimmer iz Ljubljane, bronaste palete pa Meri Špička iz Maribora, Suzana Škrabl iz Maribora, Jani Govekar iz Vrhnike, Andreja Štramec iz Velenja (Osnovna šola Gustav Šilih), Paja Stankov iz Vrhnike, Tanja Sakovnik iz Novega mesta, Karmen Rožič iz Dobrove v Brdih, Marko Androvic iz Vipave, Ingrid Šantavec iz Ljubljane, Marjeta Smolnik iz Selnice ob Dravi in Matej Lampič iir Škofje Loke. Zgodovinski material, ki so ga učenci zbrali ter likovna dela so razstavljena še danes na osnovni šoli Miha Pintar Toledo. Zgodovinski material bodo učencem vrnili, likovna dela pa bodo razstavili v jedilnici tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje. 26. aprila ob 10. uri so se zbrali vsi udeleženci srečanja, velenjski pionirji, pridružilo pa se jim jc tudi okoli 1300 pionirjev iz drugih občin, na Titovem trgu v Velenju, kjer se jc pričel pohod Tito - revolucija - mir. Komandantu pohoda Nevenki Žolnir je pohodni prapor predal Miha Čerin Aleš, politični komisar XIV. divizije, sekretar ZK za XIV. divizijo ter najožji sodelavec narodnega heroja Toneta Vidmarja-Luke. Z zbora pionirjev na Titovem trgu v Velenju so poslali tudi pozdravno pismo tovarišu Titu, nato pa v dveh pohodnih enotah, razvrščeni v brigade, krenili proti Šoštanju. Obe trasi (Velenje - Staro Velenje - Podgorje - Lokovica -Šoštanj, Velenje - Stara vas - Pesje - Družmirje - Gorice - Šoštanj) sta bili zelo lepo okrašeni, & posebej lep pa je bil tega dne Šoštanj, kjer naj bi imeli pionirji partizanski miting. Ž1 je miting zaradi slabega vremena odpadel in so se učenci zatekli v prostore osnovne šole Karel Destovnik Kajuh, kjer so jim postregli s partizanskim golažem. Srečanje pionirjev Slovenije in začetek pohoda Tito - revolucija -mir, ki bo trajal vse do junija in se bo končal v Murski Soboti, je v Velenju dobro uspelo. Kljub dežju, ki je pokvaril miting, ki so ga učenci željno pričakovali, pa tudi šoštanj-čani so se nanj dobro pripravili, so odšli učenci iz naše občine polni dobrih vtisov. Navezali so stike z velenjskimi pionirji in ob slovesu so bile njihove oči polne solz. Obljubili so si, da se še obiščejo. To pa je prav gotovo tudi namen takšnih srečanj. Organizatorji so s srečanjem zadovoljni, zahvaljujejo pa se vsem staršem, ki so bifi gostitelji pionirjev. MIRA TAMŠE Pester teden RK V teden Rdečega križa in v praznovanje 25-letnice krvodajalstva na Slovenskem se je tehtno vključil tudi občinski odbor RK Mozirje. V tem tednu bodo najprej na vseh štirih osrednjih šolah sprejeli v članstvo vse učence 7. in 8. razredov. Šole bodo pripravile priložnostne slovesnosti, občinski odbor pa bo vsakemu novemu članu podelil zloženko, izkaznico in značko RK, pripravili pa jim bodo tudi zakusko. Učenci obeh višjih razredov se v tem času usposabljajo za nudenje prve pomoči, občinsko tekmovanje ekip prve pomoči najmlajših pa bo 20. maja v Mozirju. S tem bodo nedvomno močno okrepili svoje vrste, kar so si zadali za eno najpomembnejših letošnjih nalog, potrudili pa se bodo, da bodo pomnožili tudi vrste aktivistov Rdečega križa. Na zadnjem delegatskem zasedanju republiškega odbora RK so se delegati dogovorili, da lani začeto akcijo „500 novih aktivistov Rdečega križa v organizacijah združenega dela" nadaljujejo tudi letos in v mozirski občini bodo temu posvetili veliko mero pozornosti. V splet vseh prireditev sodijo tudi proslave ob tednu RK po vseh večjih krajih in na njih bodo med drugim podelili značke najzaslužnejšim krvodajalcem. Sicer pa bo osrednja proslava ob 25-letnici krvodajalstva 3. junija v Gornjem gradu. Zanemariti seveda ne smemo stalne akcije občinskega odbora, kot so akciji zbiranja papirja in oblačil, organizacija krvodajalskih akcij skozi vse leto, številne prireditve ob tednu solidarnosti, tekmovanja ekip prve pomoči in tečaji prve pomoči z ustreznimi predavanji. £ Dragi tovariš Tito Danes, ko sprejemamo štafeto mladosti, je težko z beset opisati radost, ki vlada v naših srcih. Dolga in težka je bi Tvoja pot. Minilo bo 86. leto od takrat, ko so Tvoji doma prvič izgovorili Tvoje ime. Potem so ga izgovarjali Tvoji s šolci in tovariši, kasneje vsi, ki so krenili s Tabo na pot, i kateri hodiš še danes, na pot, po kateri hodimo zdaj mi v: Ko je še bil tisti čas pred več kot 40-leti, je bila Tvoja pe vselej stisnjena, Tvoj glas najmočnejši Še umirajoči so sliši Tvoj klic: naprej! Trdo kraško kamenje se je lomilo pod Tv jim korakom, Tvoje stopinje so odtisnjene povsod, kjer si h dil Zq.pojmo Ti najlepšo pesem, natrgajmo Ti najlepših ro naj zaplapola rdeča zastava in zašije najtoplejše sonce. Dol[ leta sta bila bodeča žica in trnje Tvoj šopek, namesto pesi si poslušal grmenje topov. Edino svetal sončni žarek je bil Tvoje upanje. Mi vem zakaj Te imamo radi S Tabo na čelu smo stopili v svobodi Podivjana, krvoločna fašistična zver je klonila pred Ijm stvom, katerega si vodil Ti, junaško, neustrašno, z vero končno zmago in osvoboditev. Tvoja vselej ustvarjalna revolucionarna misel pomaga gn diti socialistično samoupravno družbo. Ob Tebi smo posta enotnejši in močnejši za enakopravnost vseh narodov i narodnosti Jugoslavije. S. Teboj na čelu smo postali zgle, tudi za druge narode, ki so iskali svojo bodočnost v neodvi nosti in neuvrščenosti kot edinem upanju sveta. Tako danes Tvoje ime ni le v naših srcih, marveč v srd ljudstev, ki želijo živeti v miru, svobodi Zato je Tvoj prazni naš praznik, zato je naš praznik praznik vseh miroljubnih s sveta. Lepo je biti mlad v deželi, kjer je Tvoje ime postalo sim bol za vse dobro in pravično. Ob radosti, ki jo čutimo i naših srcih, pa se pridružuje tudi odgovornost, ki jo sprt jemamo skupaj z zastavo revolucije. Obljubljamo, da bomo vse pridobitve revolucije in samou pravne socialistične Jugoslavije branili pred vsakršnim agn sorjem. Npčemo vojn, živeti hočemo v miru, v ustvarjanji naprednega. Npš boj ni boj na barikadah. V roke si nam, to variš Tito, dal drugačno orožje s katerim se naj borimo. Tt je nova ustava in vsebina naše borbe je uveljavljanje njeni načel v samoupravljalski praksi . Obljubljamo Ti, da bomo spoštovali preteklost, gojili bratstvo in enotnost narodov in narodnosti, varovali neodvisnost in svobodo, da bomo borci za mir in neuvrščenost, za v« tisto, kar je bilo vedno Tvoj „naprej", kar je pomenilo nak korake v prihodnost. «te3 Ob tvojem 86. rojstnem dnevu je v naših srcih ena želja nad vsemi: VODI NAS ŠE DOLGO NA ČELU ZKJ E NAŠE SAMOUPRA VNE SOCIALISTIČNE JUGOSLA VI. DRAGI TOVARIŠ TITO, ŽELIMO TI, DA BI ŽIVEL DOLGO - ZA SREČO VSEH NAS. Mladina in občani občine Velenjt Kdo zna več V temeljni organizaciji Vzdrževanje TGO Gorenje so tretjič zapored pripravili kviz znanja — Delež proslavljanju dneva OF, praznika dela in srebrn jubileja Gorenja Osnovne organizacije Zveze socialistične mladine, sindikata in Zveze komunistov v temeljni organizaciji združenega dela Vzdrževanje Tovarne gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja, so v zadnjih aprilskih dneh pripravile za svoje delavce tradicionalni kviz znanja. Letošnja prireditev, ki je bila že tretja po vrsti, je imela večkraten namen: z njo so proslavili dan Osvobodilne fronte, praznik dela in srebrni jubilej Gorenja. V jedilnici Tovarne gospodinjske opreme Gorenje se je zbralo kar lepo število tekmovalcev in še več gledalcev, ki so bodrili svoje in z zanimanjem spremljali potek tekmovanja. Vse prisotne sta najprej pozdravila vodja temeljne organizacije Vzdrževanje Rudi Leskošek in predsednik osnovne organizacije ZSMS v tej temeljni organizaciji Jakob Tovorjan. Po priložnostnem kulturnem programu pa se je pričelo meijenje znanja. Za naslov najboljšega se je spopadlo kar enajst tričlanskih ekip: Strojna I in II, Elektro I, II in III, Vzdrževanje varilne opreme, Čistilna naprava, Hidravlika in pneumatika. Energe- tika, Elektro investicije, Šibki ter Strojne investicije. Člani ekip so najprej odgovarjali na i kovna vprašanja s področja nji vega dela in nato še na temo van pri delu. Po prvem delu je izpadi malo ekip, zato so bili zaključni toliko bolj zanimivi Vprašanj zgodovine in razvoja ■ to* Gorenje so po ogorčeni in izeni borbi odločila zmagovalca, mesto so osvojili tekmovalci Ek I, drugo ekipa Hidravlike pneumatike, tretja pa je Energetika. j. fCRAl NOVA TRGOVINA Zgomjesavinjska kmetijska z ga je pred kratkim v središču t ja, v prostorih bivše lekarne, i novo in lepo urejeno trgi „Kemo-zaščita". V njej pro lake za avtomobile, barve in pribor za pleskanje, rudi krmila, semena, pribor za vrti i. vse vrste zaščitnih sredstev ia lične strupe. DRUŽBENI PRAVOBRANILEC SAMOUPRAVLJANJA NI ODVETNIK POSAMEZNIM DELAVCEM Zaradi nerazčiščenih stališč pri razreševanju določenih konfliktov, ki nastanejo med delavci v združenem delu, se prizadeti delavci obračajo na družbenega pravobranilca samoupravljanja z namenom, da bi družbeni pravobranilec samoupravljanja ukrepal v OZD zaradi krivice, ki se godi posamezniku. Ker družbeni pravobranilec samoupravljanja ni nikakršen odvetnik posameznih delavcev on kljub temu posluša prizadetega delavca, vendar za razreševanje konkretnega konflikta vključi odgovorne sindikalne delavce bodisi v občinskem merilu, kakor tudi v prizadeti OZD. S takšnimi rešitvami pa mnogi delavci niso zadovoljni pa se zaradi tega obračajo na družbenega pravobranilca samoupravljanja SRS, kjer tudi omenjajo to, da družbeni pravobranilec samoupravljanja Velenje ne ukrepa neposredno. V zvezi s tem obvešča dnii pravobranilec samoupravi Velenje vse prizadete, da je gt naloga družbenega pravohm samoupravljanja varstvo samou; nih pravic in družbene lastnim pa so za razreševanje medse bi konfliktov v OZD odgovorne i kalne organizacije in drugi a določeni samoupravni organi n nizacijah združenega dela in f samoupravno organiziranih s nah. Družbeni pravobranilec s upravljanja pa ne odklanja not* delavca, ki se k njemu obrača zi tega, ker se delavec čuti prizadeli vendar pa opozarja, da se vsi morajo najprej razreševati v se kjer so nastali in šele, če to mogoče, jih razrešujejo organi izven sredin, kjer s nastali. aleški energetski bazen - hrbtenica slovenskega energetskega sistema rlečki iz govora predsednika izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Andreja Marinca 28. aprila 1978 na osrednji »slavi delavskega praznika v termoelektrarni Šoštanj, povezani s svečanim pričetkom obratovanja nove termoelektrarne Šoštanj IV in ostalih elektroenergetskih objektov »Predstavniki kolektivov naših emogovnikov in slovenskega ektrogospodarstva so mi predla-ili, da spregovorim na tej sloves-Maram vam kar naravnost riznati, da sem to obveznost sprejel velikim zadovoljstvom. Danes unreč simbolično odpiramo, ne le lutno največjo termoelektrarno v slaviji, temveč tudi zaklju-io velik del doslej najobsež-in največjega programa ije številnih elektroener-stskih objektov v socialistični repu-iki Sloveniji Gre za veličastno ejanje delovnih ljudi, ki z izgrajeno nergetsko osnovo in z dograditvijo " ovodnega sistema ter nuklearne »trate v Krškem odpravljajo enega ajvečjih strukturnih problemov ospodarskega in splošnega družbe-cga razvoja naše republike. To so eveda razlogi, ki naše delovne ljudi, i še posebej prizadete kolektive, ardajajo s posebnim zadovoljstvom i ponosom. Ta slovesnost je bila dogovorno ostavljena v čas praznovanja prvega laja, mednarodnega delavskega paznika. Le malo delavcev v svetu ~ :o izpolni svoj praznik s takšno bino, kot jim jo daje socialistična oupravna ureditev. Na žalost oristi večina delavskih množic ta dan za okrepljen razredni boj za lakost, za osnovne človečanske in demokratične pravice. Mi pa prosla-'ljamo naš skupni praznik z novimi velikimi delovnimi zmagami in s trdno politično naravnanostjo, ki jo ! nedavno opredelil VIII. kongres !veze komunistov Slovenije in ki nenehno utrjuje odločilni položaj delovne^ človeka v urejanju nepo-srednihin skupnih družbenih zadev. Sklepi in akcijske usmeritve VIII. :ongresa ZKS ponovno potrjujejo ivljenjsko povezanost zveze komunistov z interesi delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Pri kritičnem Kenjevanju dosedanjega dela ter v idločnih akcijskih usmeritvah kon-kstnih nalog se je v celoti izrazila nota ost in naravnanost zveze Eomunistov kot jo objektivno zahteva dosežena stopnja razvoja proizvajalnih sil in socialističnega samoupravljanja. Potemtakem ne pome-io rezultati dela kongresa le pro-nalog zveze komunistov, ipak najširši družbeni dogovor vseh delovnih ljudi. Naša stovesnost izraža še eno simboliko. JPoteka namreč v Šaleški dolini, ki se je nesluteno razvila; osnovo za tak razvoj pa ji je dalo delo rudarjev skupno z ostalimi delavci te doline. Velenje in Šaleška dolina sta danes prepričljiv izraz ustvarjalnosti delovnega človeka in riegove socialistične samoupravne dcupnosti Skupno z drugimi novimi centri daje naši republiki in vsej jugoslovanski skupnosti narodov in uradnosti nove vzpodbude za gospodarskii, socialni in kulturni nzvoj. - Rudnik liignita Velenje predstavlja skupaj s Šrtikultura 78", zaključili pa ga bodo ob občinskem prazniku v začetku septembra. V Mozirju so slavili v četrtek 27. aprila. V prostorih skupščine občine so na svečani seji najprej podelili Priznanja OF, srebrne znake sindikatov in odlikovanja tovariša Tita. Slavnostni govornik je bil predsednik občinske konference SZDL Mozirje Jože Kumer. V svojem govoru se je najprej ustavil ob nastanku, delovanju in pomenu OF. pozabili na domače cvetje in zato v gaju ne manjka lepih planinskih rož. Na mestu ob Savinji, ki je včasih služilo kot vaška gmajna, pa potem kot prostor za pridobivanje gramoza in celo za divje odlagališče smeti, so domačini uspeli pripraviti čudovito razstavo cvetja na prostem, ki obiskovalcem ponuja pogled na vse najlepše cvetje, ki trenutno pri nas še uspeva. Domiselnost organizatorjev s tem še ni izčrpana. Vrtnarjem so se pridružili urejevalci parkov, ljubitelji ptic, čebelarji, planinci, ribici, lovci in gozdarji. Vsak je na svojstven in prijeten način prikazal vse značilnosti svoje pestre dejavnosti. Gozdarji so se še posebej potrudili in so ljudem na ogled postavili pravo leseno drčo za spravilo lesa, ki je danes le še ostanek preteklosti, vidimo lahko tudi splav, pa pravi Predsednik skupščine občine Mozirje Hinko Čop izroča Red dela s srebrnim vencem Ivanu Bastlnu Po svečani seji so se udeleženci, vsi gostje in drugi obiskovalci preselili na prostor ob Savinji na otvoritev gaja. Po bogatem kulturno-umetniškem programu so organizatorji seznanili prisotne s pomenom prve razstave cvetja v naravi, z vloženimi napori in o bodočih načrtih. Tako ni odveč podatek, da je pet hektarov vrtnarsko in gozdarsko urejenih površin razdeljenih na vrtnarski in gozdarski del, ter na etnografske prikaze. Pri oblikovanju gaja, zasnovi ga je Miha Ogorevc, je in še sodeluje 70 vrtnarjev in vrtnarskih organizacij s svojim nasadi. Na teh trenutno cveti 120.000 tulipanov, posajenih je tudi 150.000 primerkov letnega cvetja, poleg tega pa še številne grmovnice, trajnice in drugo cvetje. Organizatorji niso gozdarski bivak iz lesa in lubja in še bi lahko naštevali. Tudi ribiči z ribiškim domom in ribnikom ne zaostajajo mnogo. Poseben pečat pa gaju dajejo etnografski objekti, s katerimi so organizatorji želeli obiskovalcem predstaviti bogato izročilo Gornje Savinjske doline, pa ne le predstaviti, tudi ohraniti poznejšim rodovom. Tako si lahko ogledamo pravo kmečko hišo z vso opremo, ki je bila nekoč v rabi, kovačijo, poltretje stoletje star mlin na vodo in le nekoliko mlajšo kmečko kašto. Lepote in zanimivosti je torej več kot dovolj, mozirski primer pa naj ostane zgled vsem tistim, ki ljubijo čisto in lepo okolje, ki se borijo proti onesnaževanju vseh vrst in jim zdrava bodočnost ni vnemar. PRIDOBITEV ZA VSO O 2JO DOMOVINO Slavnostni govornik na osrednji prireditvi je bil podpredsednik republiškega izvršnega sveta dr. Avguštin Lah, ki je svoj govor namenil obema praznikoma o pomenu tako velike pridobitve, kot je Savinjski gaj, pa je med drugim dejal: Savinjski gaj je prava podoba vsega novega in skladnosti, ki jo gojimo v življenju. Na bregu ene najlepših rek, kjer se gore prelivajo v ravnino, ki so jo oblikovale vode Savinje in pritokov, ste obogatili naravo, M ozirje in celo dolino s tem lepim parkom. Ob Savinji je nastalo iz prodišč in odlagališč odpadkov že nekaj ribnikov in prijetnih zatočišč kamor hodijo delovni ljudje na osvežitev in si nabirajo novih moči, ki jih rabijo za ustvarjalno delo. To nam veliko pomeni, saj nas delo in okolje povezuje in predvsem spodbuja k novim koristnim dejanjem. Kadar se takole povežemo z dobrim programom v učinkovito akcijo se izkaže, kaj pomeni dobra krajevna skupnost, dejavno turistično, hortikulturno, lovsko, ribiško, planinsko, čebelarsko ah kakšno drugo društvo, z okoljem povezana šola in zlasti kaj zmore solidarnost delovnega ljudstva in mladine. V urejanju tega gaja ste si podali roke vrtnarji in ljubitelji čiste narave iz širne domovine. Ta gaj bo trajen spomenik naše povezanosti, enotnosti, vztrajnosti in ustvarjalnosti, obenem pa živa podoba premišljenega preobražanja okolja ter iskanja boljšega in lepšega. Vsak del parka, ki ste ga uredili in ga boste do jeseni in do vsake naslednje spomladi obnavljali in lepšali nam bo pripovedoval o zavzetih in nesebičnih ljudeh, ki govore različne dialekte vendar skupno gojijo našo kulturo urejenega okolja. Dejal je tudi, da čiste vode in lepi gozdovi niso zaradi pesnikov in slikarjev, temveč so vir našega zdravja in življenja, da mi živimo od dela, toda tudi od narave, daje to družbena in naravna zakonitost, ki velja za vse enako, za zavestne in neosveš-čene ljudi, za tiste, ki se zavzemajo za urejeno okolje in zdrave življenjske pogoje, pa tudi za tiste, ki ga žal še zanemarjajo. V nadaljevanju je med drugim omenil tudi napore, kijih skupščina SR Slovenije vlaga v skrb za ohranjanje narave in dejal, da zato Savinjski gaj v Moziriu ni le pridobitev kraja in Gornje Savinjske doline, ampak velika pridobitev za vso našo ožjo domovino. Slavnostni govornik na osrednji svečanosti in ob otvoritvi Savinjskega gaja je bil podpredsednik slovenskega izvršnega sveta dr. Avguštin Lah. Odnos, takšen in drugačen Savinjski gaj je od otvoritve do danes izpolnil in celo presegel vsa pričakovanja. Kolikšno je zanimanje zanj več kot zgovorno priča zanimanje obiskovalcev, ki so željni občudovanja lepega cvetja. Zlasti ob koncu tedna je gneča na prostoru ob Savinji že kar prevelika. Sicer pa imajo obiskovalci tudi kaj videti, saj kaže gaj v teh dneh zares čudovito podobo. Preko 100.000 holadskih tulipanov je namreč v polnem razcvetu, pa Judi drugo razstavljeno cvetje ne zaostaja mnogo. Veliko pozornosti zbujajo tudi etnografski objekti, ki v gaju ponazarjajo bogato izročilo Gornje Savinjske doline. V Mozirju so doslej našteli več kot 25.000 obiskovalcev s plačanimi vstopnicami, vseh obiskovalcev pa je bilo gotovo preko 30.000. Razlika teh nekaj tisoč gre na račun vseh tistih, ki so se na stotero načinov izogibali plačevanju vstopnine se potikali po grmovju, preskakovali potok ali kar na mestu samem iskali ,.znance in prijatelje" samo, da bi prihranili borih deset dinarjev. Nič kaj dostojno obnašanje torej, če pomislimo na izjemne napore organizatorjev in vseh, ki so kakorkoli pomagali pri urejevanju tega edinstvenega parka. Obiska je torej dovolj, samo zadnjo nedeljo so v gaju našteli 3400 obiskovalcev, s plačano vstopnino seveda. To dejstvo je vsekakor razveseljivo, veliko manj razveseljiv pa je podatek, da gostinstvo za obiskom bolj kot caplja. Naj bo gneča v gaju manjša ali večja, okrepčati se skoraj ni moč. V bifeju ob kegljišču tega ne zmorejo, prijetno oblikovane stojnice pa so kot kaže ,.odslužile" že na sami otvoritvi. Priznati pa je treba, da so se tega v Mozirju že zavedli in so tudi že pričeli ukrepati, zato lahko upamo, da bo prihodnjo in vse naslednje nedelje stanje bistveno boljše. Zagotovo velja, da s takšno „skrbjo" za obiskovalce od vsepovsod, gaju in dolini ne delajo kakšne posebne reklame, še bolj pa velja, da bi z nadaljevanjem takšnega stanja v veliki meri razvrednotili vse izjemne napore. Člani Šaleškega okteta z umetniškim vodjem Zmagom Frankovičem (S. Vovk) Jubilej Šaleškega oktet; Ob jubilejnem koncertu Kajuhovih nagrajencev in gostov iz Ljutomera. V soboto 6. maja smo doživeli v Šoštanju koncertni večer, ki nam je nudil izjemen umetniški užitek, saj smo poslušali izbor narodnih, umetnih in partizanskih pesmi ter pesmi iz bratskih republik, ki sta jih zapela gostujoči oktet iz Ljutomera in slavljenec večera domači Šaleški oktet. Koncert je imel jubilejni značaj, saj je poteklo 15 let od takrat, ko so se na pobudo Franca Vrčkovnika iz šoštanjske elektrarne zbrali še Janez Strelec, Anton Brodnik, Andrej Kešpret, Stanko Drev, Martin Podlesnik, Ivo Prislan in Anton Lenart ter pod vodstvom Pavla Bukovca pričeli vaditi. Prva pesem, ki so se jo naučili in zapeli, je bila Ob Kolpi, na besedilo Karla Destov-nika Kajuha v glasbeni priredbi Ivana Rijavca. Pobuda je rodila ploden sad, saj se je Šaleški oktet kmalu uveljavil z izbrušenim petjem in skrbno pripravljenim i programi in je vseh 15 tet navduševal poslušalce tako v domači občini kakor širom Slovenije in celo pri zamejskih Slovencih v Italiji in na avstrijskem Koroškem. To so bile besede tehničnega vodje okteta Martina Primožiča na začetku koncerta hkrati s pozdravom gostujočim pevcem iz Ljutomera. Po uvodni pesmi domačega okteta so ljutomerski pevci dr. Slavko Jane, Božo Mlinarič, Miro Stržaj, Ljubo Oražen, Blaž Zajnkovič, Franček Osterc, Tonček Marinčič, pod vodstvom Mirka Preloga zapeli 12 pesmi. Izvajali so težak in skrbno naštudiran program, ki so ga zaključili s srbskim triptihom. Ubrani glasovi in solist Blaž Zajnkovič so prezentirali vrsto pevskih kvalitet, ki jih zmore ljutomerski oktet, za izbran program pa so bili deležni spontanega aplavza. Ob koncu nastopa jim je umetniški vodja Šaleškega okteta Zmago Frankovič v spomin na koncert v Šoštanju podaril folklorno majoliko in monografijo Velenja, pevovodja Mirko Prelog pa je prejel šopek cvetja. V drugem delu koncerta so nastopih domačini Jože Oštir, Zvone Kotnik, Friderik Camlek, Julij Pačnik, Jakob Gregorc, Rudi Pireč-nik, Ivo Prislan in Anton Lenart ter pod vodstvom Zmaga Frankoviča zapeli 12 pesmi, s katerimi so tako navdušili poslušalce, da so marsikatero morali ponoviti. Koncert je poživilo zlasti to, da so zapeli nekaj pesmi, v katerih so prišli do izraza solisti Friderik Camlej, Anton Lenart in Jakob Gregorc, pri čmski dohovni pesmi pa je še zlasti ugajal mehki tenor Jožeta Oštirja. Ob zaključku koncerta so Ljutomerčani oktetu podarili umetniško sliko, jim čestitali k uspehu in jih povabili drugo leto v Ljutomer, ko bedo tudi tam proslavljali 15 letnico ljuto- Likovna razstava v Šmartnem ob Paki Likovni amaterji iz Šmartnega ob Paki so v dneh pred prazniki pripravili skupno razstavo svojih umetniških stvaritev. V avli osnovne šole Bratov Letonje sta se predstavila slikarja samouka Peter Matko in Andrej Krevzel ter kipar Marjan Drev. Otvoritev razstave, ki jo je pripravila osnovna organizacija ZSMS Šmartno ob Paki, so združili s strokovnim predavanjem za starše o nekaterih temah s področja zdravstva. Slovesni otvoritvi so prisostvovali med drugimi tudi predstavniki krajevne skupnosti Novo selo pri Vmjački banji, ki je pobratena s krajevno skupnostjo Šmartno ob Paki. Razstava bo odprta do 18. maja. J. K. merskega okteta. Jubilantom je v imenu pevskega zbora Kajuh iz Velenja čestital še Bruno Trebičnik in jim izročil sliko Novega jaška, delo akademskega slikarja Lojzeta Zavolovška. Prosvetno društvo Svoboda Šoštanj pa je s šopkom nageljnov nagradilo dirigenta Zmaga Frankoviča za njegovo uspešno večletno vodstvo Šaleškega okteta. Ob tem velja poudariti, da sta pri oktetu že vseh 15 tet izredno aktivna pevca Tone Lenart in Ivo Prislan, medtem ko so se drugi pevci tekom let menjavah. Dirigenti so bih še Ivan Naraločnik, Izidor Florjan, Ivan Marin in Julij Pačnik. Po koncertu so se gostujoči pevci in domačini zbrali na sprejemu v hotelu Kajuhov dom, ki jim ga je pripravilo matično prosvetno društvo Svoboda. Ob tej priliki sta Šaleškemu oktetu čestitala in se mu zahvalila za njegovo 15 letno kulturno poslanstvo v imenu Zveze kultur- no prosvetnih organizacij obči Velenje Vinko Šmajs in v ime krajevne skupnosti Šoštanj predsednik Miloš Volk. Spregovo je tudi bivši dolgoletni pred9edi Šoštanjske Svobode Maks Podle si ki je prav tako čestital Šaleškes oktetu k jubileju in doseženi uspehom ter poudaril zasluge, ki imajo pevci okteta pri širje domače slovenske pesmi ter dod da je tudi najvišje občinsko pi nanje Kajuhova nagrada, ki so prejeli pred leti, dokaz priznanja zahvale, ki jim jo je dodelila i družbena skupnost. Preden so se gostje iz Ljutome poslovili, so vsi pevci še skup zapeli nekaj pesmi v znak medsebi nega sodelovanja in prijateljstva, se bo še bolj okrepilo drugo leto,l bo Šaleški oktet gostoval na jul lejnem koncertu v Ljubomeru. V.KOl Zakaj pa ne Nova predstava gledališke skupnosti iz Šmartna ob Pai (tekst Petra Božiča je dramatiziral in režiral Bogom Veras) je nesporno nov uspeh prizadevnih Šmarčanov Glavne osebe Piko, Bubi, Lorelei, Raje itd. (široka paleta nastopajočih skoraj ne dopušča delitve na glavne in manj glavne) živijo meščanski svet na njegovem robu, na socialnem dnu; ravno zaradi skrajnosti situacije je njihova eksistenca razvidnjesa, zgovornejšša. Živijo v svetu, kjer je najprej jezik sam izgubil čvrstost, prepričljivost, homogenost (v odnosu med označencem in referentom), kar pomeni, da (transcendentalne) resnice ni: je zgolj prazen prostor, kjer je (nekoč) bila. Edini, ki se pregreši proti lastnemu svetu, Piko, ki skuša vzpostaviti „izgublje-no" resnico, s tem in vtem propade - tudi Fizično. Ideali so v tem svetu operativne, silno prozaične zadeve: hauba za sušenje las, čevlji in plašč... Medčloveški odnosi so postvarjeni: toliko mi pomeniš, kolikor koristi (=procentov za haubo) imam od tebe; ljubezen je zgolj lepa beseda za seks. Žveti v skladu z (odsotno) resnico je luksus, ki si ga ne more nihče privoščiti. Piko postane Lorelei neprijeten ravno zato, ker ji s tem, ko vzpostavlja manjkajoči pol, razkriva njeno lastno shizoidno situacijo, njeno življenjsko resnico: inertnost, usodno odvisnost od tega sveta. Predstava je ohranila in razvila nekatere temeljne lastnosti vizije gledališča, kot smo jo videli v Veselih beračih, n.pr. metaforičnost (ženski zbor), videnje sveta skozi njegove problematične junake, junake z roba (V Veselih beračih z roba fevdalnega, v Zakaj pa ne z roba meščanskega sveta), enaka je dramaturška zasnova: Verasu je očitno psihološki, realistični teal tuj oz. nezadosten (blizu mu poetični), zato se izogiba dram turškemu (..tehničnemu") lok klasičnega meščanskega gledališč kontinuiteto oz. razvoj zagotav dogajanje samo. Rezultat je mire za siceršnjo gledališko praki neobičajen ritem predstave, ki i gledalca pomeni pravo sprostitev p fabulativnem nadnaboju, fabulatin nevrozi večjega dela danes upria janih tekstov. Predstava sama ima pravzapn dva dela, dvojnost, ki jo je podla pila uporaba nekaterih odrsk tehničnih sredstev (luči). Prvi i nosi grenki, včasih obe.šenjašl obarvani humor, v drugem pa predstava prevesi v poetično suh macijo, kjer je Pikova smrt najti eden večjih dosežkov te vrste teal pri nas in Leona Čižmeka kot Pil posebej. Sem in tja predsta koketira z Artaudovo zamisli gledališča kot ..gledališča krutosti skopa luč, govor v drugem plan* odkrivanje mitoloških gledališk obrazcev ipd. Škoda je te, da omenjena dvojnost ostala praktični netematizirana. Takšno gledaliii deluje na gledalca drugače, „drugje kot običajna, realistično zasnovat predstava. Izogne se hkrati sent) mentalizmu in psihologiziranju i izpostavi v prvem delu glumašla klovnski pogled na svet, v drugei pa živo človeško čutnost, „meso" bi rekel Artaud. Na kratko: predstava, ki bi ji veljalo še videti in tudi številoj obiskovati kot minuli petek v Vek nJu- LADO PLANI Milica Podvratnik Vse nas, tvoje prijatelje, tovariše, sodelavce, skratka vse, ki smo te poznali, je povsem nepričakovano in zato toliko bolj boleče prizadela kruta resnica, da je na tako nenaraven način ugasnilo tvoje življenje. Resnično se ne moremo spoprijazniti s tem, da te ne bomo več srečali, da si ne bomo več tovariško stisnili roke v pozdrav, da ne bomo čuli več tvoje prijetno zveneče besede in ne videli tvojega vedrega pogleda. Tvoj mladostni korak je za vedno zastal, tvoj veder pogled je ugasnil. Nič več ne bomo deležni tvojega prijateljskega razumevanja, ki si ga izkazovala do prijateljev, tovarišev sodelavcev, do vseh, ki si jih srečevala v življenju. Začetek tvoje življenjske poti, poti revolucionarke, borke za nacionalne in socialne pravice svojega naroda sega kot čvrsta korenina daleč v preteklost. Izšla si iz napredne družine, ki je vedela kje je njeno mesto kadar je ogrožen njen narod. Ze v rani mladosti si spoznavala in spoznala vse tegobe, ki so pestile poštene rodoljube v predvojnem času in krivice, ki jih je zadajal režim predaprilske Jugoslavije vsem napredno mislečim rodoljubom. Svojo napredno nazorsko usmerjenost si kalila in krepila v času okupacije v revolucionarnem delu, zaporu in internaciji. Med partizani je dozorelo tvoje neomajno prepričanje o veličini narodno osvobodilne borbe, o pomenu naše razredne socialistične revolucije. Že v letu 1945 si bila sprejeta v članstvo ZK in ostala do zadnjega diha zvesta tem idealom. Skupaj z nami si neomahljivo opravljala dolžnosti, ki nam jih je zaupala ZK in ljudska oblast. Tvoja odločna in jasna politična usmeritev je bila mnogim nam v vspodbudo in za vzgled. Ves čas po osvoboditvi si opravljala mnoge zahteve in zaupne dolžnosti in naloge. Vestnost in doslednost v delu je pogojevalo, da ti je bilo poveijeno zaupno delo na komiteju Občinske konference ZK. Sedemnajst let dela na komiteju je dolga doba pri opravljanju tako zahtevnega in zaupnega dela kot si ga opravljala ti. V naporih in prizadevanjih delovnih ljudi naše občine, ki so rodila vrsto uspehov so vgrajeni tudi rezultati tvojega plodnega dela. Odlikovanja in priznanja, ki si jih prejela, so le skromno priznanje in zahvala za tvoje dolgoletno družbeno in politično delovanje na raznih področjih. Tvoja podoba, svetal lik, ki si ga v svojem plodnem življenju ustvarila, bo trajno med nami kot primer človeka, ki je svoje življenje posvetil in podredil ciljem, ki so skupni vsem pripadnikom samoupravne skupnosti. Tvoje življenje, delo in hotenje je bilo do zadnjega diha plodno, ustvarjalno, zato vkljub rasničnosti ne moremo povsem doumeti, da nas zapuščaš in, da se resnično in za vselej toda mnogo prerano pa zato prizadeti poslavljamo od tebe. V naših srcih pa ostajaš trajno kot svetal vzgled. Sanjaj miren sen v nedrjih -naše domače zemlje, za katere ideale si živela. Martin Primožič Ivan Naraločnik Prvega maja so se na pokopa-Ešču v Podkraju zbrali številni prebivalci občine Velenje pa tudi rojaki iz Šmihela, da bi se poslovili od priljubljenega borca za severno mejo, zborovodje, trgovskega poslovodje, aktivista NOB in bivšega uslužbenca Okrajnega ljudskega odbora Šoštanj, Ivana Naraločnika. Pokojmi se je rodil 3. decembra 1899 v Smihelu nad Mozir-' jem. Se ne 18 let star je moral sredi vojne vihre na fronto, kjer je bil ranjen. Po končanem zdravljenjiu v Pragi je zvest svoji narodnosti stopil med prostovoljce za severno mejo 1918—19» Po demobilizaciji je uspešno končal orglarsko šolo v Celju, kasneje pa se je izučil še za trgovskega pomočnika in nato vodil zasebno gostinsko-trgovsko obrt v domačem Smihelu do leta 1936, ko se je z družino {preselil v Šoštanj. Do vojne in imed vojno je služboval kot orgamist in administrativni uslužbenetc ter hkrati v Šoštanju vodil različne pevske zbore, komponir-al priložnostne skladbe in postavili na oder vrsto spevoiger in op«eret, ki so navduševale domače oDbčinstvo. Tako mu je mirno tekklo življenje do druge svetovne 'vojne, ko je sin Boris odšel v paartizane, bil v oficirski šoli in koončno padel za domovino. Vesst o mnogo prerani smrti ljutbljenega sina je oba starša huido prizadela, vendar pokojni Ivvan ni klonil, ampak je postal zaveden aktivist osvobodilne fronte. Po vojni se je v svobodni domovini ponovno z vso gorečnostjo lotil kulturno prosvetnega delovanja v Šoštanju, kjer je vodil pevske zbore, pa tudi v Lokovici, Gabrkah in Topolšici je pomagal tamkajšnim prosvetnim društvom pri vodenju zborov in drugih prosvetnih dejavnostih, saj je bilo zanimanje za kulturno delovanje po vojni izredno razgibano, bogato in plodno. Skoraj pet desetletij je pokojni Ivan razdajal svoje znanje in glasbene sposobnosti mladim pevcem ter posredoval bogate izkušnje vsem, ki so se k njemu zatekli s prošnjo za pomoč. S svojimi zbori je vsa leta po osvoboditvi sodeloval na najrazličnejših proslavah, manifestacijah in komemoracijah, organiziral pa je tudi številne samostojne koncerte in spevoigre, s katerimi je mnogokrat nastopal v domačem Šoštanju ter bližnji in daljni okolici. Za vso to njegovo družbeno delovanje je prejel dve medalji kot borec za severno mejo ter razna sindikalna in kulturno prosvetna priznanja in diplome. Poleg vseh teh priznanj pa ga je med prvimi počastila tudi skupščina občine Velenje in mu podelila najvišje občinsko priznanje Kajuhovo nagrado. Ob njegovi 70-letnici ga je s samostojnim koncertom in priložnostnim darilom počastilo tudi delavsko prosvetno društvo Svoboda in se mu tako skromno oddolžilo za njegovo nad 40-letno kulturno prosvetno delovanje. Mnogi napori in številne tegobe so končno primorale tako plodno osebnost kot je bil pokojni Ivan k mirovanju. Ob odprtem grobu so se mu zahvalili za vso njegovo nesebično udejstvovanje med drugim Maks Podlesnik, Martin Primožič, Franjo Stres, Anton Ručman. V zadnje slovo pa so mu zapeli še mešani pevski zbor in Šaleški oktet. V. Kojc Branimir Tancig Bilo je pozno popoldne in krvavo rdeče sonce je zahajalo v koprenasti sivini dneva. Bil je osemnajsti april. Takrat smo zvedeli, da Te ni več med nami. Dolgotrajna in zahrbtna bolezen Ti je izpila Življenjske sokove. Sele oseminšestdeset let star si omahnil sredi začetega dela, ob snovanju, da bo učbenik za mlade rudarje le dokončan. V Rudarskem šolskem centru smo vsi zelo cenili Tvojo vsestransko razgledanost, Tvoje bogato znanje, ki si ga ponujal mladim rudarskim tehnikom.. Tvojo zdravo in za vzgojo mladih ljudi tako prepričevalno besedo! Kako skrbno si vendar vodil pred leti rudarsko tehniško šolo in kako vesten in dosleden si bil povsod in v vsem. Res, prav na teh področjih dela nam moraš biti vzgled! Tvoja življenjska pot je bila razburkana. Iz rojstnih Matuljev si odhajal na študij. Kot diplomski inženir si služboval v Zagorju, Tuzli, v Siriji in od 1965. leta dalje v rudarskem Velenju. Med vojno si moral okušati zločin okupatorja v Mauthausnu. Vsi člani Rudarskega šolskega centra smo se zbrali na komemo-raciji in boleče so odjeknile besede dijaka, ki je dejal, da si jim bil drugi oče in strokovnjak, ki Ti noben mineral ni ušel že na prvi pogled. Tvoja strokovnost je očarala vsakogar in verjeti ne moremo, da se je vse v hipu sesulo v nič. Ne, ni se! Dijaki in učitelji vedo, da bo Tvoj vzgled tudi odslej močan, da bo Tvoja vestnost in doslednost ter izreden smisel za lepo domačo besedo ostala naloga, ki jo bomo morali vsi izpolnjevati. Vemo, da nas bo vedno znova spominjala tudi Tvoja znanstvena žeja. Rdeče sonce je zašlo. Jutri bo spet pomlajeno na spomladanskem nebu. Človeka pa ni več! Skrbeli bomo, da bo vse Tvoje bogastvo ostalo med nami in učečimi se. Slava Tvojemu spominu! V. Šmajs /O V dobrem desetletju je Ljubljanska banka pomagala že več kot 90 tisoč občanom na razne načine reševati njihove stanovanjske probleme. V ta namen je odobrila več kot 400 milijard (starih) dinarjev posojil, pomagala pa je tudi z nasveti, pojasnili in odgovori na najrazličnejša vprašanja s tega področja. ljubljanska banka vam pomaga s posojilom do stanovanja Samoupravna interesna komunalna skupnost občine Velenje — odbor za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč razpisuje Na podlagi 34. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS, št 7/77) JAVNI NATEČAJ Za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo stanovanjskih hiš v soseski „Šalek — Gorica" ter soseskah Pesje, Gaberke, Konovo, Selo in Industrijska cona II (Stara vas) Velenje. Za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš se oddaja stavbno zemljišče v soseski Šalek - Gorica ter v soseskah Pesje in Gaberke ter Konovo, Selo in Industrijska cona II (Stara vas) Velenje, in sicer naslednje gradbene parcele: 1. Za gradnjo vrstnih hiš tipa ..Terasa 1" Šalek — Gorica: - gradb. št. 62 v izmeri 182 m2 - gradb. št. 319 v izmeri 264 m2 Parceli ležita v k. o. Velenje in imata oznake gradbene parcele. 2. Za gradnjo vrstne hiše tip ..dvojček" Pesje: - gradb. št 22 v izmeri 660 m2 I- gradb. št. 23 v izmeri 680m2 Parceli ležita v k. o. Velenje in imata oznako gradbene parcele. 3. Za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš v soseski Gaberke: —gradb. št 15 v izmeri 399 m2 - gradb. št. 25 v izmeri 432 m2 - gradb. št 26 v izmeri 419 m2 - gradb. št. 33 v izmeri 614 m2 - gradb. št. 28 v izmeri 426 m2 Na gradb. parceli št 15 je zidani objekt, na pare. št. 25, 26, 28 in 33 so montažni tipi Marles 404, 411, 413. 4. Za gradnjo individualne stanovanjske hiše v Kono-vem - gradb. št. 132 v izmeri 620 m2 Parcela leži v k. o. Velenje in ima oznako gradb. parcele. 5. Za gradnjo stanovanjske hiše in delavnice v Selu - pare. št. 395/6 v izmeri 1303 m2 Parcela leži v k. o. Velenje. 6. Za gradnjo stanovanjske hiše in delavnice (Habit 1) v industrijski coni II (Stara vas) Velenje. - gradb. št 60 v prib. izmeri 1600 m2 - gradb. št. 61 v prib. izmeri 1850 m2 - gradb. št. 62 v prib. izmeri 2250 m2 - gradb. št. 63 v prib. izmeri 2500 m2 Pogoji natečaja so naslednji: 1. Izklicna cena m zemljišče znaša 55,— din za m in se mora plačati v 8 dneh po podpisu pogodbe o oddaji zemljišča v uporabo, sicdr se zaračunajo 12% zamudne obresti. V tej ceni je že zajet občinski prometni davek ter stroški zem Ijiško-knjižnega prepisa pravice uporabe na zemljišču. 2. Stroški komunalne opremljenosti svtavbnega zemljišča in stroški glavnega sekundarnega toplovodnega omrežja znašajo za sosesko „Šalek - Gorica" 68.424.— din (oseminšestdesetti-sočštiriindvajset din) in se morajo plačati v 30 dneh po podpisu pogodbe o odaji zemljišča v uporabo, sicer se zaračunajo 12 % obresti. 3. Stroški komunalne ureditve znašajo za stavbno parcelo v Pesju 89.000,- din (devetirv osemd esettisoč din) in se morajo plačati v 30 dneh po podpisu pogodbe o oddaji zemljišča v uporabo, sicer se zaračunajo 12 % zamudne obresti. 4. Stroški za delno komunalno opremljenost znašajo za stavbno parcelo v soseski Gaberke 44.095,00 (štiriinštiri-desettisočpetindevedeset din) in se morajo plačati v 30 dneh po podpisu pogodbe o oddaji zemljišča v uporabo, sicer se zaračunajo 12 % obresti. V plačilu komunalnega prispevka so zajeti stroški urbanistične dokumentacije z glavnimi projekti komunalnih naprav za soseko ter cesta v makadamski izvedbi. Vse manjkajoče komunalne naprave bremenijo investitorja neposredno. 5. Stroški komunalne ureditve znašajo za stavbno parcelo v Konovem — za obstoječe komunalne naprave 81.000,00 din (enainosemdesettisoč din) in se morajo plačati v 30 dneh po podpisu pogodbe o oddaji zemljišča v uporabo, sicer se zaračunajo 12 % obresti. 6. Ocenjeni stroški komunalne ureditve znašajo za stavbno parcelo v Selu 150.000,00 dinarjev (stopetde-settisoč din) in se morajo plačati v 30 dneh po podpisu pogodbe o oddaji zemljišča v uporabo, sicer se zaračunajo 12 % obresti. 7. Stroški komunalne ureditve znašajo za Industrijsko cono II (Stara vas) Velenje za enodružinsko hišo 100.000,00 din (stotisoč din) in za delavnico 100.000,00 din (stotisoč din) in se morajo plačati v 30 dneh po podpisu pogodbe o oddaji zemljišča v uporabo, sicer se zaračunajo 12% zamudne obresti. < 8. Z gradnjo je treba pričeti v roku šestih mesecev in končati v roku treh let po podpisu pogodbe o odajii zemljišča v uporabo, sicer izgubi pravico do uporabe. V nasprotnem primeru se pravica uporabe zemljišča vrne SIKS — Odboru za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč. 9. Interesenti morajo najmanj en dan pred začetkom javnega natečaja vplačati varščino v višini 8.000,00 din na račun štev. 52800-661-31044 — Komunalna skupnost občine Velenje z oznako, da je varščina. Brez vplačane varščine se ponudnik ne more udeležiti natečaja, za eno plačano varščino pa sme ponudnik kandidirati samo za eno parcelo. Varščina se ob neuspeli ponudbi vrne, ob uspeli pa zadrži in vračuna v plačilo odškodnine za zemljišče. V kolikor ponudnik na natečaju uspe, kasneje pa od ponudbe odstopi, ali se ne drži razpisanih pogojev natečaja, zapade varščina v korist odbora. 10. V primeru, da je za gradbeno parcelo več interesentov, se smatra, da je boljši ponudnik tisti, ki ponudi višjo odškodnino za pravico uporabe komunalno urejenega stavbnega zemljišča. 11. Vse ostale stroške v zvezi z gradnjo na oddanih parcelah nosijo investitorji (davek za promet s kmetijskimi zemljišči, gradbeno in lokacijsko dovoljenje, hišni priključki itd.). Javni natečaj bo dne 30. 5u 1978 ob 16. uri na Zavodu za urbanizem Velenje, Tomšičeva 16. Vse informacije lahko interesenti dobijo na Zavodu za urbanizem Velenje, Tomšičeva 16, med uradnimi urami. I I I I I I I I I I I F 4. I I I • NOGOMET TOČKA V GOSTEH Nogometašem selekcije iz Šmartnega ob Paki je uspelo z gostovanja v Trbovljah prinesti točko, potem, ko je že vse kazalo, da bodo ctali praznih rok. Po vodstvu ".asavja 2:0 so rezultat najprej znižali, nekaj minut pred koncem pa izenačili. Domačini so prišli v vodstvo že v 5. minuti srečanja, zatem so se do konca prvega dela zvrstile številne priložnosti na obeh straneh, ki pa niso prinesle spremembe rezultata. V 15. minuti drugega polčasa so domačini spet izkoristili ponujeno priložnost in povišali rezultat na 2 : 0. Karalo je, da je poraz Šmartnega neizbežen, še posebno nekaj m inut kasneje, ko je sodnik dosodil enajstmetrovko v korist Zasavja. Vratar Podgoršek pa je strel z bele točke ubranil in to je igralcem Šmartnega vlilo novih moči. Držali so se načela, da igra traja devetdeset minut in to se jim je tudi obrestovalo. Najprej je iz enega nasprotnih napad ov I slamovič znižal rezultat, pet minut pred koncem srečanja pa je G. Omladič dosegel izenačujoči zadetek. Prvenstvo v Slovenski nogometni ligi se bo nadaljevalo v nedeljo, 21. maja. Selekcija Šmartnega bo nastopila na domačem igrišču proti drugouvršče-ni Muri iz Murske sobote. ROKOMET DOSLEJ POLOVIČEN USPEH Rokometašice Velenja, ki so se z osvojitvijo drugega mesta v Slovenski rokometni ligi - vzhod, uvrstile skupaj z igralkami Drave, Obale in Predvora v super finale, so doslej odigrale že dve srečanji. V prvem so na rokometnem igrišču v športnem parku pri Jezeru premagale ekipo Obale iz Izole s 13:7 (7:6). Domačinke so bile ves čas srečanja boljše. Odlikovale so se z dobro igro v obrambi in s hitrimi protinapadi Posebno pohvalo zasluži tudi Kmečeva za odlično branjenje. V drugem kolu so Velenjčanke gostovale v Ptuju in srečanje illllllllllllllllllllilimiHllllllllllllllllllllllllillllllllll • ALIPINIZEM Uspešno v Paklenici in na Kleku Vsako leto se zberejo v nacionalnem parku Paklenica alpinisti iz vse Jugoslavije. V tem lepem kanjonu med strmimi, golimi stenami postane naenkrat živahno. Patavljen je tabor različnih šotorov in ljudi, ki se le bežno poznajo pa vendar dobro razumejo, saj jih zdru&ije ista želja, podobni in teresi in ci(ji. Tu se izmenjajo najnovejše vesti iz področja alpinizma, alpinistične opreme in raznih dosežkov ter odprav v številna gorstva sveta. Tudi družabnih večerov, smeha in zabave ne manjka. Tako kot vsako leto, so šaleški alpinisti tudi letos odšli v to plezalno meko. Naše Savinjske, Kamniške in Julijske Alpe so sedaj težko dostopne, saj so še pod debelo snežno odejo. Na pot v Pakk-nico je odšlo iz naše občine 12. alpinistov. V petih dneh, kolikor so preživeli v tem kraju, se lahko pohvalijo z bogato plezalno bero. Poleg številnih vzponov in smeri je bilo preplezan ih precej izredno težkih smeri Skupno pa so naši alpinisti preplezali 82 smeri vseh težavnostnih stopenj. Domov so se vsi vrnili zdravi, brez večjih poškodb. Paklenica jim je prav gotovo dala temelj za vstop v uspešno letno sezono, ki se bo kmalu začela tudi v naših hribih. Šaleški alpinisti so plezali v Kleku. Svatina, Krašovčeva, Vovk. Stiozakova in Bcrzclak so plezali smer HPD. Avberšek in Lihteneger pa smer Plafonjcrska. Ocena smeri V+. :Vsi skupaj so preplezali smer Za kitaro. Vovk in Avberšek sta plezala tud smer Žclczničarska 20, ki je ocenjena z VI Al, A2, A3. Mišo Čulk in celjski alpinist Čanžek sta preplezala smer Žclczničarska 20, Z oltarjev steber -VI, Dragmanovo smer - IV+ in Varianto HPD - V+. T. KRAŠOVEC „NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Velenje, Titov trg 2, p.o. „NAŠ ČAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „ŠALEŠKI RUDAR"; kot tednik pa izhaja „NAŠ CAS" od 1. januarja 1973 naprej. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika). Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titov trg 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 150 dinarjev (za inozemstvo 300 dinarjev). Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482. Grafična priprava ČZP ..Dolenjski list" Novo mesto, tisk tiskarna „Ljudska pravica" Ljubljana. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za „NAŠ ČAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov. izgubile tesno 11 : 12, čeprav so prvi polčas vodile z golom razlike (6 : 5). V prvem kolu so igralke Drave premagale Predvor s 17:8, v drugem kolu pa rokometašice Predvora Obalo s 15 : 12. Trenutno vodi na lestvici Drava s 4 točkami, pred Velenjem in Predvorom, ki imata po dve točki. Obala pa je brez točk. Jutri je na sporedu tretje kolo. Igralke Velenja sc bodo na domačem igrišču (pi i Jezeru) sestale z ekipo Predvora. Tekma se bo začela ob 18. url USPEH ŠALEŠKE SELEKCIJE V soboto je bilo na igrišču v Šoštanju srečanje moških in ženskih pionirskih ekip Celjske, Koroške in Šaleške selekcije. Pri fantih so zasluženo zmagali domači rokometaši V prvem srečanju so se srečali z moštvom Celja. Zaigrali so odlično in zmagali z rezultatom 15 : 14. Izkoristili so vse napake gostujočo obrambe in bili vso tekmo bopi nasprotnik. Šele proti koncu tekme je gostom uspelo zmanjšati razliko za en goL V drugem nastopu so varovanci trenerja Mirka Požuna z lahkoto premagali selekcijo Koroške z rezultatom 19 : 14. Z zmago na tem četrt finalnem turnirju so se igralci Šaleške selekcije uvrstili v polfinale, to je med 6 najboljših ekip v Sloveniji, kar je nedvom no velik uspe h. Najboljši strelec turnirja je bil domači igralec Božo Špegel s 14 zadetki Manj uspeha kot fantje pa so imele deklice. V prvem nastopu so izgubile z selekcijo Koroške z rezultatom 6:11, v drugem pa premagale ekipo Celje s 13 : 7, ter tako zasedle drugo mesto. Vrstni red ekip: Fantje: 1. Šaleška selekcija, 2. Celjska, 3. Koroška. Deklice: 1. Koroška selekcija, 2. Šaleška, 3. Celjska. V lepem vrenemu in športnem vzdušju so srečanja uspešno vodili sodniki Kemperle iz Šoštanja ter Hlačar in Plahuta iz Celja. Geslo,- ki smo ga uporabili v naslovu, najbolje označuje štiridnevno prvomajsko bivanje delavcev Tovarne gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja v turističnem naselju Villas Rubin pri Rovinju. Tjakaj je enajst avtobusov odpeljalo 460 delavcev iz različnih temeljnih organizacij združenega dela Gorenja na praznični izlet, ki bi mu lahko rekli kar rekreacijsko športni oddih. Gre za prvi poskus organizirane množične rekreacije, ki pomeni obenem tudi aktiven počitek po napornem delu, V Gorenju so ga pripravili z namenom, da njegov smoter ne bi bil zgolj zabava, marveč tudi smotrno združevanje prijetnega s koristnim. Gre torej le za del rekreacijskega programa delavcev Gorenja, ki poleg rekreacijskega vikend izleta kot je bil ta v Rovinju, vključuje še redno dnevno rekreacijo, športjio udejstvo-vanje v posebnih mikro'odmorih in skupne letne rekreacijske oddihe, kakršnega bodo pripravili že letos. Da temu resnično posvečajo veliko skrbi smo se prepričali, ko smo jih predzadnji dan njihovega prvomajskega oddiha obiskali v Rovinju. Prvo presenečenje smo doživeli, ko so nam za popolnejšo informacijo o njihovem bivanju v najlepšem mestu Istre, ponudili kar najnovejšo številko posebne izdaje Informatorja za šport in rekreacijo. Pripravljali in tiskali so jih vsak dan, tako, daje vsakega udeleženca izleta pri zajtrku čakal tudi izvod Informatorja. „Na ta način najbolj učinkovito seznanjamo naše delavce z vsem, kar smo jim pripravili. Preveč nas je namreč, da bi se lahko vse dogovorili v neposrednem kontaktu. V Informatorju so točno zapisani urniki bivanja, za katere lahko rečem, da so zelo pestri" je pojasnil vodja izleta Mičo Steharnik. Prodam izleta je bil resnično zelo obširen in pester. Oblikovali so ga skupaj z delavci Jugolinije iz Rijeke, ki so prav tako letovali tukaj. Pripravili so številna medsebojna športna srečanja, za kar jim je naselje Villas Rubin s svojimi številnimi športno-rekreacijskimi objekti nudilo zares lepe možnosti. Moči so merili v odbojki, košarki nogometu, rokometu, tenisu, namiznem tenisu, mini golfu, kegljanju itd. Mimo tega pa so vsak dan organizirali tudi krajše izlete v okoliške turistične kraje, ki so polni najrazličnejših zanimivosti Lahko smo se prepričali, da so se organizatorji dobro potrudili za čim smotrnejšo porabo prostega časa in ugodnih pogojev bivanja, ki jih nudi Villas Rubin. Če k vsemu temu dodamo še to, da so se vsak večer lahko poveselili ob zvokih znanih ansamblov ter pevcev in da so pripravili srečolov z nadvse mamljivimi dobitki, potem lahko ugotovimo, da so dnevi, ki so jih preživeli bili izredno razgibani in da so kar prehitro minili. KAREL KRAIGER (tozd Vzdrževanje): „Rad sem se odločil, da prebijem prvomajske praznike v Rovinju, zato, da se malo osvežim in spremenim okolje pa tudi cena izleta je resnično ugodna. Zato sem prišel sem z družino in v imenu vseh lahko rečem, da se imamo zelo lepo. Le vreme nam malo nagaja. Oddih je odlično organiziran, saj so nam ponujene široke možnosti za športno in rekreacijsko udejstvo-vanje pa tudi zabavo. VIDA KERMELJ (Delovna skupnost skupnih služb): „0 tem prvomajskem izletu in organizaciji mislim najboljše. Več resnično nismo mogli pričakovati Imamo se zelo lepo in tudi slabo vreme nam ne more pokvariti razpoloženja, saj si brž najdemo razvedrilo za prosti čas. Možnosti za rekreacijo so tako pestre, da človek kar ne ve, s čim naj se ukvarja." J. KRAJNC Člani velenjskega avto-moto društva so se preteklo nedeljo nadi izkazali Na novem športno-rekreacijskem centru na Trebelišla do katerega sedaj vodi asfaltirana cesta, so na nekoliko preurejt 1>rogi uspešno organizirali prvo motokros prireditev v letošnji etu. Ob lepem sončnem vremenu je okrog deset tisoč gledali navdušeno spremljalo vožnje tekmovalcev v mednarodni konl renči in naše najboljše motokrosiste v dirki za državno prvenst do 250 ccm v tretji ligi. republike Nemčije, Švedske in Danske I Jugoslavije. 1. mesto je osvojil z republike Nemčije, Švedske Danske ter Jugoslavije. 1. mesto je osvojil s 42. točkami Avl (Slovenija avto), 2. Samec (Zabok) 42,3. Schegler (Avstrija)-39. V prvi letošnji dirki za državno prvenstvo III. lige pa je zn Rački (Savski marof) 47 točk 2. Ivančan (Zelina) 42, 3. De (Tržič) 38. B. VOHAR KOŠARKA V Šoštanju je bil konec aprila četrtfinalni košarkarski turnir za prvenstvo Slovenije, za pionirke in pionirje. Sodelovale so selekcije Koroške, Šaleške in Celjske regije. V obeh konkurencah pri pionirjih in pionirkah so tekli ogorčeni boji, saj bo prvak nastopil v polfinalu republiškega prvenstva. Največ znanja so pokazali pri pionirjih mladi Šalečani, pri pionirkah pa Celjanke. Pionirji na ših šol so bili za razred boljši, kar pričajo tudi rezultati PIONIRKE: Celje : Šaleška 48 : 31, Celje : Koroška 45 : 35, Koroška : Šaleška 35 : 23. Vrstni red: 1. Ceje, 2. Koroška, 3. Šaleška. Pripomniti je treba, da so za selekcijo velenjskih šol igrale le pionirke šole Biba Roeck. PIONIRJI: Šaleška : Celje 64 : 41, Šaleška : Koroška 61 : 39, Celje : Koroška 49 : 45. Vrstni red: 1. Šaleška, 2. Celje, 3. Koroška Za selekcijo pionirjev so igrali: Letonja, Štrigl, Vajdič, Spegl Grobelnik, Cajner, Napotnik, Kugo-nič. Goljuf, Marčetko in Kukavica. Nogometni ekipi Gorenja in reške Jugolinije pred začetkom srečanja SREČANJE DELAVCEV POSTAJ MILICE MLADI IZ PARTNERSKIH MEST DANES V VELENJU Velenje bo te dni gostitelj mladih športnikov partnerskih mest EssUnger (Zvezna republika Nemčija) in Videm (Italija). Mladi tekmovalci iz omenjenih mest bodo prispeli v Velenje danes, že jutri pa se bodo začela posamezna športna srečanja. Dekleta bodo tekmovala v rokometu, košarki, atletiki, namiznem tenisu, fantje pa v rokometu, plavanju, nogometu, atletiki ter namiznem tenisu. Tekmovanja v rokometu, košarki in nogometu se bodo začela jutri ob pol devetih, v nedeljo pa atletika ob 9. uri, plavanja ob 15. uri in namizni tenis ob 16. uri. V ponedeljek dopoldne bo predstavnike mest sprejel pred- sednik naše občinske skupščiJ Franjo Korun, popoldne pa| bodo vsi udeleženci tretjega s čanja mladih športnikov pi nerskih mest zbrali na pil pri vili Široko v Šoštanju. Zij čer ob 19. uri pa bodo v pro rih družbene prehrane Velenje slovesno razglasili rez tate. TUDI LETNI BAZEN I OGREVAN Z nedeljskim plavalnim bojem med mladlimi iz partn skih mest Velenje, Videm Esslingen, ki se bo začel ob uri, bodo v Velenju odprli (e plavalni bazen, ki bo od ogrevan. Kot smo zvedeli F imela voda najmanj 25 stopi V nedeljo bo prost vstop ( obiskovalce in kopalce. V počastitev 13. maja - dneva organov za notranje zadeve je bilo v Velenju v soboto športno srečanje delavcev Postaj milice Žalec, Slovenske Konjice, Slovenj Gradec, Mozirje in Velenje. Pomerili so se v streljanju, šahu in kegljanju. Najbolje so se izkazali delavci postaje milice Mozirje z oddelkom Ljubno. Pokrovitelj tega srečanja je bil Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje. zaščitite vo/ dom pred mrčesom NUVAN EXTRA novost na jugoslovanskem tržišču, učinkovito uničuje ves plazeči mrčes — JHr OPRAVIČILO Pri čestitki samostojnih obrtnikov za 1. maj, objavljeni v Našem času 17-18/78 28. 4. 1978 na strani 16, sta izpadli imeni Viktor Jevšnik, ključavničarstvo in Alojz Jagodič, čevljarstvo, ki se prav tako priporočata. Narobe pa je bilo napisano ime Valentin Jevšenak, sodarstvo. S t 19 (429) - 12. maja 1 NUVAN UČINKOVITO UNIČUJE VES LETEČI MRČES vas obveščevalec koledar fetek, 12. maj - Pankracij lobota, 13. maj - Servacij iedelja, 14. maj - Bonifacij 'onedeljek, 15. maj - Zofka :orek, 16. maj - Janez Ireda, 17. maj — Mojca Jetrtek, 18. maj - Erik deiurstva DRAVSTVENI DOM VELE-UE: 2. 5. 1978 od 7. do 19. ure dr. ran Kralj 2^5. 1978 od 19. dr. Valter irtovšek 3. 5. 1978 od 7. ure dr. Peter [opitar 3. 5. 1978 od 7. dr. Marijan eban 5.' 5. 1978 do 7. ure dr. larijan Leban 5. 5. 1978 od 7. do 19. ure dr. avle Grošelj OBNA AMBULANTA VELE- m -oi: i 3.:, in 14. 5. dežuren dr. leksander Uršič, Velenje, idričeva 3. Od 8. do 12. ure cžuren v zobni ambulanti SZD Velenje, sicer v ripravljenosti doma. ETERINARSKA POSTAJA: d 12. 5. do 18. 5. 1978 dipl. sterinar Peter Rihtarič, So-anj, Prešernov trg 7 - tel srr-i43 prireditve itkov kulturni večer V petek 12. maja 1978 ob uri bo v knjižnici centra Velenje fl VEČER, ki ga je Literarni odbor pri rezi kulturnih organizacij efenje. Mladi recitatorji bodo rit dela domačih avtorjev: azike Čanš, Vinka Šmajsa >risa Kumra. Sodeluje ansambel Quo in Maleš v Šoštanju verju doma kulture j bodo v petek 12. maja 178 ob 19. uri odprli razstavo k MIHE MALEŠA na kateri ► navzoč tudi avtor. V iturnem programu sodelujejo enci Glasbene šole Velenje. Razstavo slik Mihe Maleša v itanju si je mogoče ogledati od S. maja dalje. Odprta bo 118. maja 1978. izstava Božidarja Jakca V galerijskem kotičku Kultnega centra Velenje je prta razstava »partizanske ifike" Božidarja Jakca". izstavo, ki bo odprta do 17. ija 1978 si je mogoče Mati vsak dan od 9. do 18. i, v soboto pa od 9. do 13. mali oglasi ir-- itUPIM rabljen betonski Salec. Šifra „Gradnja". B&RAŽO vzamem v najem kupim v Velenju ah bližnji >lici. Khčite dopoldne l—000 in t. 645. ELEKTROTEHNIK, samski, 35, zaposlen v Gorenju, išče sobo v Velenju, po možnosti s posebnim vhodom. Ponudbe na naslov: Vojko Simončič, Ljubjanska 24, Celje. UGODNO prodam spačka, letnik 1975. Vzemem tudi ček. Milan Mazej, Šaleška 2/c, Velenje. POSESTVO, vseljivo hišo, gospodarsko poslopje, kozolec in 5 ha gozda, 2 ha obdelovalne zemlje ob asfaltni cesti v Gornje savinjski dolini prodam zaradi bolezni. Franc Remenih, Šentjanž 14, Nazarje. KUPIM mešalec. Župevc, Efenkova 1, Velenje. PRODAM , rdeč, globok voziček in košaric a Marina Vrčkovnik, Metleče 34 pri Šoštanju. 3-ČLANSKA družina nujno išče sobo in kuhinjo ali samo sobo v Velenju ah okolici. Naslov v uredništvu. UGODNO prodam Zastavo PZ 125, letnik 1972 z novim motorjem 1976 najboljšemu ponudniku. Khčite zvečer na telefon 850-866 ali na naslov v uredništvu. TAKOJ zaposlim avtoelektri-čarja ali avtom ehanika. Ponudbe pošljite na naslov: AVTO-elektro servis Janez Pelko, Velenje, Dušana Kvedra 12. NEMŠKO dogo, pse mladiče z rodovnikom, odličnih staršev prodam. Bernard Sešel, Graško-gorska 3, Velenje. PRODAM Ford eseord 1300, letnik 1969. Ogled vsak popoldan. Naslov v uredništvu. POCENI prodam rabljeno spalnico. Informacije vsak dan. Janez Hriberšek, Zidanškova 8, Velenje. PRODAM dobro vzdrževan avto DAF—55 z avtomatskim menjalnikom 1 1969. Franc Tajnik, Kraigherjeva 8/c Velenje, telefon 850-568. REDNI KINO VELENJE 11. 5. četrtek ob 17.30 in 19.30 HARMAGEDON -francoska srhljivka. Režija: Alain Jessua. Igrajo: Alain Delon, Jean Yanne 12. 5. - petek ob 17.30 in 19.30 HARMAGEDON -francoska srhljivka 13. 5. - sobota ob 15.30, 17.30 in 19.30 VELIKI GOSPODAR - hongkonški karate. Igra: Brucile 14. 5. - nedelja ob 15.30, 17.30 in 19.30 VELIKI GOSPODAR - hongkonški karate 15. 5. - ponedeljek ob 17.30 in 19.30 DVOBOJ DO ZADNJEGA - ameriški Režija: Ridley Scott. Igrajo: Keith Carradine, Harvay Keitel 16. 5. - torek 17.30 in 19.30 DIAMANTI STAREGA GANGSTERJA - italijansko španski Režija: Julijano Mon-taldo. Igrajo: Eduard Robinson, Robert Hoffman 17. 5. - sreda ob 17.30 in 19.30 DIAMANTI STAREGA GANGSTERJA - italijansko španski 18. 5. - četrtek ob 17.30 in 19.30 BIDAI - SLOVO -indijski Režija: L V. Presad. Igrajo: Jetendra, Leena Chanda-varkar KINO DOM KULTURE 13. 5. - sobota ob 16. uri PREMIERA DOMAČEGA MLADINSKEGA FILMA (s predstavitvijo igralcev) KO ZORIJO JAGODE - domači mladinski film Režija: Rajko Ranfl. Igrajo: Irena Kranjc, Ksenija Temimovič, Roman Goršič, Metod Pevec, Majda Potokar in Ladko Korošec 14. 5. - nedelja ob 10. uri KO ZORIJO JAGODE -domači mladinski film OTROŠKA MATINEJA 15. 5. — ponedeljek ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE VELENJE XX. STOLETJE -italijanski zgodovinski Režija: Bernardo Betholuchi. Igrajo: Robert De Nerro, Bert Lancaster KINO ŠOŠTANJ 11. 5. - četrtek ob 19.30 ODKUPNINA - angleški barvni Režija: Casper Wrede. Igrajo: Sean Connery, lan Mc. Shane 13. 5. - sobota ob 18. uri PREMIERA DOMAČEGA obvestilo Samoupravna interesna stanovanjska skupnost občine Velenje sporoča, da je koordinacijski odbor udeležencev družbenega dogovora o oblikovanju cen stanovanj pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Velenje sprejel naslednji SKLEP: Določi se končna prodajna cena kvadratnega metra slanovanjske površine za sosesko Z II Velenje, in sicen - gradbena cena (vključno zaklonišča) 6.700,00 din/m2 - stroški komunalne ureditve 1.188,00 din/m2 SKUPNA KONČNA PRODAJNA CENA 7.888,00 din/m2 Samoupravna interesna stanovanjska skupnost občine Velenje ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene žene, hčerke, sestre in tete ELICE ANTAL rojene ŠKORC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so jo spremili k njenemu zadnjemu počitku, ji poklonili vence in lepo cvetje ter nam izrekli ustno ah pismeno sožalje. Žalujoči: vsi njeni MLADINSKEGA FILMA (s predstavitvijo igralcev) KO ZORIJO JAGODE - domači mladinski film. Režija: Rajko RanfL Igrajo: Irena Kranjc, Ksenija Teminovič, Roman Goršič, Metod Pevec, Majda Potokar in Ladko Korošec 13. 5. - sobota ob 19.30 XX. STOLETJE - italijanski zgodovinski Režija: Bernardo Betholuchi Igrajo: Robert De Nerro, Bert Lancaster 14. 5. -, nedelja ob 17.30 in 19.30 DVOBOJ DO ZADNJEGA — ameriški Režija: Ridley Scot Igrajo: Keith Carradine, Harvey Keitel 15. 5.,- ponedeljek ob 17.30 in 19.30 VELIKI GOSPODAR - hongkongški karate. Igrajo: Bruce Lee 17. 5. - sreda ob 19.30 BIDAI - SLOVO - indijski. Režija: L V. Presad. Igrajo: Jetendra, Leena Chandavarkar 18. :. - četrtek ob 19.30 DIAMANTI STAREGA GANGSTERJA— italijansko španski Režija: Julijano Montaldo. Igrajo: Eduard Robinson, Robert Hojjman KINO TOPOLŠČICA 13. 5. t sobota ob 16. uri DVOBOJ DO ZADNJEGA -ameriški Režija: Ridley Scott Igrajo: Keith Carradine, Harvey Keitel KINO ŠMARTNO OB PAKI 16. 5. - torek ob 19. uri MOGOČNI GOSPODAR -hongkonški karate. Igrajo: Brucce Lee r- RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT-VELENJE Kadrovsko-socialni sektor Komisija za delovna razmerja pri TOZD Elektro obrati OBJAVLJA dela in naloge: DVEH SAMOSTOJNIH PREVIJALCEV ELEKTRO MOTORJEV Pogoji: — KV električar — previjalec, — odslužen vojaški rok. Rok prijave 15 dni od dneva objave. Pismene prijave sprejema kadrovsko-socialni sektor REK Velenje, Rudarska 6. Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri 30 dni po preteku objavljenega roka. Srečno! ZAHVALA Ob nenadni in prerani ter nenadomestljivi izgubi našega nadvse skrbnega, pridnega in dobrega moža očeta in starega očeta FRANCA PINTERJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam prišh na pomoč v tako težkih dneh, izrekali sožalje, darovali vence in cvetje, mnogim, ki so se prišli posloviti od pokojnika ter pevcem, Id so mu zapeli doma in pri odprtem grobu. Posebna zahvala dr. prim. Budnu in dr. prim. Masletovi za zdravniško pomoč, dekanu za lep cerkveni obred, Cirilu Špitalu za poslovilne besede ter vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Nežka, hčerka Marija in sin Franc z družinama. ZAHVALA Ob tragični smrti drage mame in sestre MILICE PODVRATNIK se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih slovesa tovariško pomagali predvsem pa družbenopolitičnim organizacijam občine Velenje, skupščini iii izvršnemu svetu občine Velenje, občinskemu štabu teritorialne obrambe, občinskemu odbonj ZZB NOV, fGO Gorenje Velenje, svetu KS Velenje - Stara vas, krajevnemu odboru ZZB NOV Velenje - Stara vas ter sosedom Žalujoči:sinova Andrej in Matjaž z družinama ter brat Vlado z družino ZAHVALA Ob bdeči izgubi IVANA NARALOCNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so darovali cvetje in g0V0mik0in ^ dUh0Vnik0m' Pose'5no Pa dr. Kralju za Žalujoči: žena Fani, hčerka Nada in vnukinja Via sta I m? p? i v I i fcv Občinski sindikalni svet je letos na večer pred delavskim praznikom 1. majem organiziral že tretjič tradicionalno baklado po ulicah Velenja. V dolgem sprevodu, ki se je začel na kotalkališču, so korakali delavci iz vseh delovnih organizacij naše občine, predstavniki raznih društev, člani rudarske godbe, mladinci in taborniki, ki so nosili bakle. Prvomajski sprevod z baklado je pritegnil na ulice .Velenja mnoge občane, ki so se za tem tudi sami vključili vanj. Vsi so se nato zbrali na srečanju v Rdeči dvorani, kjer je bil najprej kulturni program. Zbrane v Rdeči dvorani je najprej pozdravil in jim čestital za praznik Marcel Medved, predsednik občinskega sveta ZSS Velenje, o pomenu delavskega praznika pa je spregovoril Alojz Kikec z REK Velenje. Srečanje se je nato nadaljevalo ob zvokih ansamblov Pepel in kri, Sok, New Swing Quartet, Ave, in ansambla Henček. BLIZU 1000 DELAVCEV REK NA PAŠKEM KOZJAKU - Delavci Rudarsko elektroenergetski kombinata iz Velenja so kot običajno tudi letošnji praznik dela proslavili na Paškem Kozjaii Enodnevnega prazničnega pohoda na ta legendarni hrib se je udeležilo blizu tisoč delavcev REK vsakemu od njih pa so mladinke pripele na prsi rdeč nagelj, simbol delavskega praznika. V kulturni programu, ki so ga pripravili na cilju pohoda jih je med drugim razvedrila tudi rudarska godba pihala. Komisija za rekreacijo v Rudarsko elektroenergetskem kombinatu je udeležence prvomajskega izleta na Kozjak pripravila več trim akcij. Tako so med drugim odšli na Spik, najvišjii Paškega Kojzaka, pomerili pa so se tudi v vlečenju vrvi in podobnih spretnostih. Kljub temu, da jil motilo nič kaj prijazno vreme, pa so se v večernih urah vseno vedrih in nasmejanih obrazov vračali dolino, saj so na najprimernejši način počastili svoj praznik. Vse za družino in domv za stanovanje in gospodinjstvo pod eno streho! veleblagovnica M nama velenje bi if?H Množičen spominski pohod Šmartno ob Paki si je preteklo nedeljo nadelo slavnostno podobo. Domačini so v sončnem dnevu, z zastavami in s pesmijo svečano proslavili 8. maj, svoj krajevni praznik. Slavijo ga v spomin na dogodke, ki so se odvijali v noči od 8. na 9. maj leta 1942, ko so po množičnih aretacijah premnogi Šmarčani morah zapustiti svoje domove. Vrsto let nazaj v Šmartnem ob Paki niso pripravljali spominskih prireditev za ta praznik. Letos pa se je znova porodila zamisel, da se obudi spomin nanj. Zanimivo in razveseljivo je, daje ta pobuda zrasla med mladimi, v vrstah članov taborniškega odreda ,,Hudi potok" iz Šmartnega. K sodelovanju so povabili vse družbeno politične organizacije in društva v kraju ter s skupnimi močmi pripravili spominski pohod k bližnjim spomenikom iz narodnoosvobodilnega boja. V lepem nedeljskem jutru se je pred osnovno šolo bratov Letonje v Šmartnem ob Paki zbralo preko stopetdeset tabornikov, pionirjev, mladincev in drugih krajanov Šmartnega ter s' harmoniko in zastavami na čelu najprej krenilo proti spomeniku padlih partizanov v Paški vasi. Tu so jih pozdravili predstavniki sosednje krajevne skupnosti Gorenje, s pesmijo, cvetjem in enominutnim molkom pa so počastili spomin padlih. Pot jih je od tu vodila k domačiji v Velikem vrhu, kjer sta se rodila velika revolucionarja in prvo-borca Vlado ter Jože Letonje, katerih ime nosi tudi osnovna šola v Šmartnem. Udeleženci pohoda so pred spominsko sploščo položili šopek cvetja, nato pa z zanimanjem prisluluiili zgodbi o življenju in delu ene najbolj zavednih družin tega področja. S pesmijo na ustih so pot nato nadaljevali proti Šmartnemu ob Paki. Tu so pred osrenjim spomenikom žrtvam fašizma pohod zaključili s krajšim kulturnim programom, ki so ga pripravili recitatorji in pevski zbor domače osnovne šole, predstavniki krajevne skuposti pa so na spomenik položili spominski venec. Prav je, da k proslavljanju praznika ob rob zapišemo še nekaj o delovnih dosežkih krajanov Šmartnega ob Paki. Akcijski program, ki so si ga zastavili v lanskem letu je bil izredno bogat ter obširen in danes z zadovoljstvom ugotavljajo, da so ga uspeli izpolniti skoraj v celoti. Zdravstveni dom in pošta bosta kmalu začela delati v prepotrebnih novih prostorih, v Istem objektu pa je sedemnajst družin dobilo nova stanovanja. Gasilci so dogradili nov dom, ki že uspešno služi svojemu namenu, poleg tega pa so krajani uredili nekaj makadamskih cest in asfaltirali 2600 metrov dolg odsek proti Velikemu vrhu. Lotili so se tudi regulacije reke Pake in 450 metrov njene struge so že uredili. Izdatno pa so skrbeli tudi za videz svojega kraja, in v ta namen pri pravih več očiščevalnih akcij. Sicer pa tudi načrti, s katerimi so stopili v letošnje leto, niso nič bolj skromni. S sredstvi referenduma bodo začeli graditi nove športne garderobe, vse sile pa bodo napregli za rešitev vprašanja, ki je v Šmartnem ob Paki trenutno najbolj pereče: ureditev novega pokopališča. Ce k vsemu temu še dodamo, da bo kmalu stekla akcija zbiranja sredstev za preureditev prosvetnega doma, potem lahko ob koncu ugotovimo, da bo tudi letošnje leto prineslo Šmarčanom pomembne novosti v razvoju njihovega kraja. J. KRAJNC Vpadnik v jamo Škale nareje Na slovesni položitvi temeljnega kamna sta spregovorila direktor Silvo Pešak in predsednik delavskega sveta Tiskarne Mitja Lavrič. Temeljni kamen za Tiskarno 48 delavcev REK Velenje -delovne organizacije Tiskarna je letošnji 1. maj proslavilo s pomembnim uspehom. S položitvijo temeljnega kamna nasproti Integrala so slovesno obeležili začetek gradnje novih proizvodnih prostorov, s čimer se jim je uresničilo dolgoletno upanje in želja, da bodo lahko še letos ustvarjali v normalnih delovnih pogojih. S tem pa se jim odpirajo večje možnosti nadaljnjega razvoja in lepše obdobje te dejavnosti, kot je dejal direktor Tiskarne Silvo Pešak v govoru na slovesni položitvi temeljnega kamna. Predvidevajo, da bodo novi objekt zgradili do letošnjega dneva republike, 29. novembra, predračunska vrednost investicije pa znaša 11.840.000 dinaijev. G radili ga bodo s pomočjo združenih sredstev in kreditnih sredstev večjih delovnih organizacij Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje. Tako bodo od celotne vrednosti te delovne organizacije prispevale 5.900.000 dinarjev, ostala sredstva pa so si zagotovili sami in s krediti Ljubljanske banke-podružnice Velenje in Vegrada — izvajalca deL Novi objekt bo imel 1086 kvadratnih metrov uporabnih površin in bo omogočil, da bodo lahko razvili sodoben proces dela in da bodo lahko količinsko še bolj pa s kakovostjo storitev zadovoljili vse njihove poslovne partnerje. Predvidevajo, da bodo v novi proizvodni hali do leta 1982 povečevali celotni prihodek po 30 odstotni letni stopnji. Po predvidevanjih bodo tedaj dosegli 40 milijonov celotnega prihodka. Izgradnja novega objekta pa jim bo omogočila tudi zaposlitev več delovnih invalidov. V Rudniku lignita Velenje so se lani odločili za gradnjo triadnega vpadnika. Dela so prevzeli rudaiji iz Idrije in prvega marca lani so se spopadli z zahtevno in težko nalogo, kajti sestavina tal, skozi katere gre vpadnik, je bila vseskozi kamnita (triadni apnenec in dolom iti). V petek, 28. aprila ponoči pa so slavili zmago. Prebili so zadnje metre ter tako naredili novo zračno pot v jamo Škale. Dolg je 1090 metrov, njegova višinska razlika pa znaša 225 metrov. Začeli so kopati na višini 400 metrov, v jamo Škale pa so prišli na koti 175. Gradnja vpadnika je velike važnosti za rudnik, saj bo omogočila dodatno zračno zvezo (nadoknadila bo zračni vpadnik na Tičnici), služil pa bo tudi za odvoz in dovoz materiala in seveda odvodnjavanje triadnih vod; tem pa tudi za napajaj mestnega vodovoda. Stroi njegove gradnje pa so znaš kar 1,5 milijard starih dinarje Le-ti pa bodo še višji, načrtujejo, da bodo septembra zgradili pri ust vpadnika še zračni jašek ventilatorsko postajo. OBRAMBNI DAN Na Rudarskem šolski centru so imeli učenci pn dnevi obrambni dan. Razpa jeni v treh skupinah Mlado Svoboda in Mir so opravili vn lažjih in težjih preizkušenj poti od Velenja do Šentilja, so ob koncu izvedli še miting postavili mlaj na katerega obesili trakove vseh razredov šole. Krajani Stare vasi so krajevni praznik počastili s pomembno delovno zmago , Prebivalci krajevne skupnosti Ve le nje-Stara vas so svoj krajevni praznik proslavili s pomembno pridobitvijo, katere pomen je izredno širok. Dogradili so otroško igrišče pri vrtcu Rožle, ki ga malčki že nekaj dni s pridom uporabljajo. Gruče otrok, ki se iz ure v uro podijo po zanimivo sestavljenih in razporejenih objektih, najbolje pričajo o tem, kako so takšno igrišče potrebovali. Pa ne le za njamlajše, ampak tudi za njihove starše, organizacije združenega dela in celotno našo družbo imajo podobni objekti neprecenljivo vrednost. To je v pozdravnem govoru obiskovalcem priložnostne slovesnosti, ki so jo pripravili ob otvoritvi igrišča in proslavitvi krajevnega praznika, poudaril tudi predsednik sveta krajevne skupnosti Stara vas Lojze Holešek. Igrišče so z veliko mero truda in znoja zgradili v enem letu. Pri tem so uporabili preko 80 kubičnih metrov lesa, ki so ga pripravili in obdelali učenci rudarskega praktičnega pouka. Lojze Holešek se je prisrčno zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k temu, da so dela na otroškem igrišču uspešno zaključili v rekordnem času. O pomenu praznika ter o življenju in delu krajevne skupnosti Stara vas je številnim obiskovalcem, ki so sc v sredo 26. aprila zbrali na novem otroškem igrišču, spregovoril Jože Zelenko, predsednik zbora delegatov delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti Velenje—Stara vas. Orisal je delo, ki ga je ta mlada krajevna skupnost doslej opravila in opozoril na naloge, ki jih še čakajo v njihovem nadaljnjem razvoju. Med drugim je dejal: „Morali bomo še bolj poglabljati samoupravne odnose znotraj krajevne skupnosti, še posebej pa se bodo morale uveljavljati naše novo izvoljene delegacije, tako v skupščini občine, kot tudi v samoupravnih interesnih skupnostih. Menim, da smo na zadnjih voiitvah uspeli v ta namen pridobiti ljudi, ki nas bodo vsestransko zastopali, mi pa jim moramo biti v oporo, se z njimi dogovarjati in jim pomagati. Gojiti moramo prakso medsebojnega dogovaijanja za skupne aktivnosti v krajevni skupnosti, z vsemi družbeno političnimi organizaci- jami, organizacijami združei dela, ki so na našem območju ii| tako skupno dogovarjati prednostne naloge. Le tako uspeh našemu delu zagotovljen,^ praznik 30. april pa bomo tudi v bodoče povezovali z noi pridobitvami in delovnimi zmaj Prepričan sem, da je to način za proslavljanje praznika in počastitev spomina J borce Bračičeve brigade, ki ! noči od 30. aprila na 1. maj I 1944 napadli okupatorjevo janko na rudniku." Ob zaključku slovesnosti podelili tudi priznanja Osvoba fronte najzaslužnejšim krajanom požrtvovalno delo v skupnosti Velenje-Stara vas. j. r Na novem igrišču se razvedrijo malčki in njihovi starši