28. številka. V Trstu, v soboto 6. aprila 1889. Tečaj XIV. „E D1 N O S T" isthaja dvakrat na teden, vs*ko srede in Boboto ob 1. uri popoludna. „Edinost" stane: za tho leto gl. fi, —; izven AvHt. 8.— gl. za polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ e« četrt leta „ 1.50; „ „ 2 25 „ Posamične številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Tratil p« *» nov., v Gorici in v Ajdovićlni po • nov. Na naročbe brez priložene naročnine se i p uprivniitvo n« ozira. EDINOST V«i dopiai ho pošiljajo uredništvu v ulici Carintia «t. 2S. Vsako pi*mo mora biti trankovano, ker imfrankovana ko ne Hpre-jemajn. Hokopifti ne vračajo. Oglasi in oznanila su račune po 7 nov. vrstica v petitu ; za naslove * dehnlimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo navadnih vrntic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. se račune po pogodbi. Naročnino, reklamacije in innerato prejema upravniitvo v ulici Carintia 28. Odprte reklamacije ho prosto pofitnino. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V »Imott j« it off«. Vabilo na naročbo. S 1. aprilom iztekel je I, Četvrt XIV. teč. našega lista. Vabimo zatorej naše gg. naročnike, da svojo naročbo o pravem času obnovč, da ne nastanejo neredi v pošiljanju lista. Opozarjamo ob enem gg. naročnike, kateri svoj dolg doslej niso še poravnali, da svojo dolžnost Čim prej store, kajti brez gmotnih sredstev ni napredka. Cena lista je: za vse leto .... gld. 6.— za pol leta . . . gld. 3.— za ćotvrt leta , . . gld. 1.50 Na naročbe brez priloženo naročnine se uprav-ništvo ne ozira. Upravništvo „Edinosti". Občni zbor tri. ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda dne 30 marca 1889. v prostorih „Slovanske Čitalnice" (Dalje). Med letom zbral se jo Vaš odbor več« krat k sejam, v katerih se je razpravljalo o potrebnih ali koristnih zadevah naše pod-družnice. Pri teh sejah bil je navzoč gosp. prof. Mate Mandič, ki je odboru po svojih silah bil na pomoč. Kakor v preteklem letu, obhajal se je tudi letos praznik slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda dne 5. julija. Ta dan je bila pričujoča većina odbornic z otro-čiči našega vrta pri sv. maši, h pozneje obdarovalo se je otročiče v družtvcnih prostorih s sadjem, slaščicami in sladko pijačo. Vaš odbor, znajoč kolika je revščina mej slovenskim elementom v Trstu, posebno v delavskem stanu, kateri pošilja svoje otročiče v otročji vrt in v prvi razred ljudsko šole, napravil je tudi v preteklem družtvonem letu v slovanskej čitalnici „Božićnico" in to z vrlo lepim, tako PODLISTEK. Sprememba v Kurji Vasi. Spisal Ivo T r o s t. (Dalje.) Preteklo jo tako nekaj let in Primčev študent pride domov iz „šeste" šole. Oče njegov imel jo obilo posestva. Bil je prvi kmet za županom. Malo časa potem dobilo je vse gibanje v vasi drugo strugo. Ljudje so vedeli, da župan prav ne gospodari, da malo, ali prav nič ne zna in še mnogo enakih stvari. Ko Groga zvč, odkod prihajajo vse to novice, pokliče i Primčovega „fanta" k sebi („študent" zdelo j se mu jo pročastno), da vidi, kako ima „pisavo". S tem se je baje hotel osvedo-čiti, če res toliko zna in ve, kakor ljudje po vasi govore. Občinski sluga se vrne ter povo županu nekaj, da je župan čude ae zavlekel: „Kaa-ajP", nato izbuljil oči, nategnil obraz, napel nosnici, slednjič pa vender prikril svoje čute ter rekel slugi s prisiljeno mirnim glasom : „Dobro !" Studenta Antona Primca ni. — Županu jo poslal odgovor, ki ga je zelo presenetil. rekoč sijajnim vspehom. O tem prepričala bo je veČina naših družabnic, o tem no nam priče stariši naših otručičev in sami otročiči, kateri se z hvaležnostjo in z veseljem spominjajo onega krasnega trenotka. Vsi otroci iz otroškega vrta in najpotrebnejši iz prvega razreda slovenske ljudske šole dobili so obleke, črevljev, sadja in drugih darov. K temu plemenitemu delu pripomogle ste većinom Vi, čestite družab-nice in druge radodarne in rodoljubno osobe, koje so v ta namen Žrtvovale: truda, denarja in blaga. Mej te dobrotnike naše in naše mladine štejemo v prvej vrsti blagorodnoga gospoda in rodoljuba Franja Kalistra, ki jo podaril v to svrho 50 gld. Dovolite mi, čestite družabnice, da izrečem tudi na tem mestu vsem onim, ki so kaj žrtvovali za prelepo našo „Božićnico" iskreno in presrčno zahvalo. Kakor je razvidno iz toh kratkih vrstic in kakor bode posebno razvidno iz poročila gospodične denarničarke, imela je naša podružnica v vsakem oziru povoljen vspeh; z druge strani dostigla je nas baš v tem letu nenadomestljiva izguba. Umrl je tečajem družtvenega leta mož, nad čegar grobom plaka še vedno ženska podtužnica. Zgubili smo vodjo in rodoljuba g. Lovra Žvaba, koji je bil posvetil svojo najboljše tnoČi našej podružnici. Njegove zasluge za naš narod sploh, posebno pa za našo podružnico ocenili ko dostojno naši prvaki in rodoljubi, a odbor Vaš, da ranjkemu izkaže za njegove velike zasluge svojo hvaležnost in priznanje, podaril je v njegov spomin družbi sv. Cirila in Metoda primerno svoto. Pri nabiranji pa za njegov spomenik ni mogla in hotela podružnica naša zaostati za drugimi; ter je dragovoljno v ta namen odstopila majhno svoto. Prepričana sem, čestito družabnice, da Vam govorim iz srca, če Vas povabim, da izrazimo tudi tukaj, pri tako slavnostnem trenotku, svojo hvaležnost ranjkemu g. Zvabu, ter da vstanemo raz svoje sedeže in da vskliknemo njegovemu spominu : Slava! Na njegovo mesto je stopil gosp. prof. Mate Mandič, ki nam pomaga pri našeiu delovanji. Odbor naše podružnico razpravljal je ;v svojih sejah o tem, kako bi so priredila jedna ali več veselic v družtvcne namene. Do ugodnega vspeha ni mogel ža-libog priti,, ker nam ni bilo mogoče dobiti primernega prostora za veselice. Za velike t veselice moramo imeti tudi velike prostore ^in dobre sodelovalne moči. Prostori so pa — kakor Vam je znano, —v Trstu redki, in ako so primerni, so tudi jako dragi. (V dvojbene ali nesigurno špekulacije bo ne smemo podajati, ker bi mi v-ako mogočo gmotno izgubo silno občutili. Upam pa, da to kar ni bilo mogoče sedanjemu odboru, so posreči prihodnjemu, a znam, da mu v tem želimo vsi najboljši vspeh. O gmotnem, dotično denarnem vspehu • naše podružnice bode Vam poročala go-^ spodična denarničarka, jaz izražam le na* ! dejo, da bodete, čestito družabnice, tudi v tem oziru zadovoljne. , Kakor navadno, podpiralo je tudi letos našo podružnico slavno družtvo „Slovanske čitalnice", ki je o raznih prilikah in za vsako sejo odstopilo svoje prostore. Na-^ daljo podpiral nas je tudi časopis „Edinost", ki je vedno prinašal razna vabila in poročila brezplačno. V imenu odbora I izrekam tukaj presrčno zahvalo našej Čitalnici in uredništvu „Edinost" na rodoljubnoj podpori. Poprej nego končam, veže me dolžnost i Vas prositi čestite gospo in gospodične, da ^tudi naprej vedno neutrudno in neustra-, šeno delujete v prospeh našega plemeni-| tega družtva. Zedinjenimi močmi, z neu-j trudnim delovanjem, in rodoljubnim po-žrtvovanjem dosežemo svoj človekoljubni in 1 plemeniti smoter. Dolžni smo vsi, ne samo odbor, ! ampak vsaka izmed čestitih družabnic delovati v to, da povzdignemo naš bedni , in nevoljni narod, da mu pomagamo stupiti na noge, da ohranimo mladi slovan-| ski živolj v Trstu in okolici. Vsaka dru- žabnica in vsaki prijatelj našega naroda ima sveto nalogo iskati novih udinj, novih dobrotnikov našej podružnici, Vsaka iz« mej nas ima in mora skrbeti, da se naša misel širi, da dobiva vedno in neprene-hano nove podpore in novo moči. Ako se bode takč delovalo, prepričana sem, da se bodo videlo v kratkem času sad našega truda in požrtvovalnosti, a mi bodemo veseli, zadovoljni i z čisto vestjo lehko rekli: „Kar 80 je moglo storiti, to se je storilo!* (Konec prih.) Minilo je nekaj mesecev, skoraj leto omenjali, izrazil ho jo brez „fines" pri-dnij. Županu je potekla doba, paRtirovanju' lično tako-le: „Vidite no, vidite! Kdor ne njegovem bližal se je konec, bližala se je i more plota preskočiti, proleze pa počasi nova volitev. Groga ni vedo], kaki hudo- čezenj." To je često obveljalo. Druga pa urni vetrovi tirajo pogubonosne oblake je zapela sedaj. Krošnjar so je zarotil, da nad njegovo čestito glavo. Mislil jo menda,' mora župan plot odstraniti, sicer je odda pojde vse po navadi, kakor po lestvi .j županil na veke. Anton Pritnec, ali „Prim-Ali Bog je hotel in ljudje nasprotniki so j čev student", kakor so mu še vedno re-delali drugače. — Groga je počakaval; kali, pravil je ljudem nekaj, kar ni Grogu vsak večer ljudi s polja so vračujoče pred ! prav prijetno odmevalo po ušesih. Po nje-hišo ter vsacega povprašal to in ono. Tega jo ! govem trudu osnovali so si uže pred me« poklical na stran in mu nekaj zašepetal j seci „bralno družtvo". Ljudje so redno na uho, onemu je povedal to in ono, dru-; zahajali v čitalnico ter marljivo čitali. zemu jo zatrjeval, da sta stara prijatelja Kurjevaščani sicer niso najbolj „trde glave". in ko mu je mož volilec prikimal, dodal je: Kako roč umu prav hitro, druge zopet „No, vidiš, tako je prav, soj amo do-j „e____Kmalu so se jim oči odprlo, da mačini. Za domovino !* Spomeniri moram, so videli v Grogovem županovanji marsikaj, da jo razumeval Groga v pojmu: domo- kar je videl in za kar je vedel prej le vina, eminentno le Kurjo Vas. Groga sam, nli pa še on ne. Toda pri vsi svoji „fini politiki", kakor Mej mnogobrojnimi nasprotniki poja-je satu trdil, da jo ima, imel jo skrivnega : vil so jo v nasprotnem taboru tudi Miha sovražnika in sicer prav hudega sovražnika Bohne. Užo prej je povedal Grogu, kako v osebi Matijo Krošnjarja. Ta je bil uže gorko in grenko o napačnem njegovem večkrat izjavit in tudi pri občinskih svet- gospodarstvu: kako jo delal „pod roko", nikih deloval na to, da treba plot pri da so dali Kurjevaščanotn gozd poldrugo „županovi ogradi" podreti. Uzroke znal je uro hoda od vasi, nameatu takoj za vole on nam. Kodar so Grogu kaj tacega glotn; kako je prejemal in gnjavil piščance Lahonska doslednost. (Konec.) Zadnjič smo nekoliko opisali, kakšen upliv imajo Židovi v Trstu ter izrekli, da oni pred vsem glednjo uplivati na časnikarstvo, kajti preverjeni so o časnikarskej moči. Vsakdanja skušnja nas podučuje, da se v tem nismo varali. Židovstvo v Trstu si je pridobilo velikansko moč, kojo kaže v nenravnosti in političnej popačenosti splošnega tržaškega žurnalizma. Žid dobro ve, zakaj podpira lahonsko stranko in mišljenje. Slovenec je preveč udan svojej starodavnoj veri in prepričanosti, da bi postal židovski najemnik, duševni tlačan. Slovenski državnozborski poslanci se ne smejo zategadelj nikakor plašiti lahon-skih marnj in plev. Z dokazi lehko vladi predočijo krivico, ki se godi njenim soro-jakom po teh pokrajinah. Saj jim lahoneki poslanci svojih trditev ne morejo dokazati z drugim, kot s praznimi besedami in frazami, ki se razpiše in uničijo, ako jim pogledaš nekoliko bolj v oči. Pri tem pa no bijejo v obraz samo resnici in zdravemu razumu, ampak često-krat oporekajo še celo samim sebi. Resnico to trditve kaže nam nelogičen odgovor poslanca Luzzatta na temeljito razpravo našega dra. Ferjančiča. ter se mastil s klobasami, ko so županjo prejemali odškodnino še od francoskih vojska. . . . Ker je Bohne za našo povest sila imenitna osoba, moramo še nekaj povedati o njem. Bohne je bil v Kurji vasi posestnik, pa no velik, ker se je bolj ukvarjal z mešetarstvom. Bil jo skoraj le mešetar. Kakor imajo mešetarji sploh gladek jezik, ni se niti njemu tožilo govoriti. Tega „rokodelstva" se ni nikjer učil. Govoril pa jo počasi, razločno in mogočno, imajoč obligatno nikotinovo naslado v ustih. Najslavnejši dan njegovi neprepičli častila-komnosti bil je tedaj, ko so ga izvolili občinskim odbornikom. Prej jo vedno hodil mešetarit, ko se ga je prijela pa ta čast, vzdržal se je nekoliko semnjev, rekoč • „Ne spodobi se in sramotilno bi bilo, ker sem občinski „mož"! Ko so se ti časti prvotni robovi nekoliko opilili, sosedje pa in Bohne jo tudi uže nekoliko pozabili, zabasal je nekoliko večjo množino omo-njeno naslade v usta ter spet zlezel mej volovske ropovo. (Dalje.) Zadnji omenja žalostnega stanja sol na Primorskem in splošnega proti-sluvan-skega puložaja. Da svojo trditev podpre, navaja n. pr. prepoved slovenskega napisa na mrtvaškem spomeniku na grobu odličnega slovenskega rodoljuba. Luzzatto mu odgovurja s tem, da se Slovencem v Trstu godi bolje nego Lahom, kajti imajo neči 11 slovenskih šol, čeprav jih je (Slovencev) samo 20.000, v tem ko ima nad 100.000 Italijanov samo 1) sol! Mestni magistrat pa ni neki odrekel slovenskega napisa na spomeniku radi druzega, nego samo zato, ker se mu je predložil s 1 o-venski napis, kojega ni noben magistratni uradnik razumel. Ako imamo 11 slovenskih šol, dosledno je pač, da nas je tukaj v velikej množini. Vse te šole neso pa menda vredne piškavega oreha, kajti dosedaj se ni v njih nikdo še toliko v slovenščini izuril, da bi znal lahonskej gospodi raz-tolmačiti prost slovenski napis, ali da bi bil spoznan vrednim, da se ga vsprejmo v službo na mestnem magistratu ! Iz vsega tega pač ne sledi drugo, občne razmere stališča Avstrije in nje utrdba to tirjajo. Gotovo p* nismo slabi proroki, ako z g. dr. Gregorcem prorokujemo, da do ravnopravnosti v Avstriji mora priti še v teku tega stoletja ! L. Govor državnega poslanca dr. Ferjančiča v državnem zboru 11. marca 1889. (Dalje.) Gospoda moja ! Dovolite mi, da spregovorim bekaj besed o tem, kako je s tem Politični pregled. Notranja dežela. Knez ScliNvarzenberg lotil se je težkega dela, skleniti z Nemci na Češkem kompromis ter je pregovoriti, da zopet vstopijo v deželni zbor. Staročeška glasila so polna hvale knezu Schwarzenbergu in fevdalni stranki, o katerej pravijo, da si je pridobila premnogo zaslug za češki narod. Staročehi žele, naj Nemci vstopijo pod istimi pogoji v^deželni zbor, pod katerimi so vstopili 1879. leta v državni zbor, t. j. oni no zahtevajo, da se odrečejo svoji ustavoverni politiki, kakor se tudi fevdali mirom v deželi. Na Koroškem je družba j jn čehi niso odrekli svojim političnim na sv. Mohora, slovensko družtvo, katero si! čelom, vstopivši v državni zbor; Čehi je stavilo za nalogo, izdajati slovenske | žele samo, naj Nemci pošiljajo svoje po-knjige poučnega, zabavnega, verskonrav- j „lance v deželni zbor. V državnem zboru jo na dnevnem nega značaja. Ta družba je imela, ko sem zadnjič govoril o njej, 35.000, duies pa redu proračun finančnega ministerstva. Raz-45.000 članov. To družtvo daje svojim j pravo n\ao 8e po8tJbno živahne, levičarji so udom po pet ali sest knjig, večjih in manj- že v splošnej debati dovolj krepko povedali šili; izdaja za vse prebivalstvo slovensko svojo mnenje o njega finančni politiki ter V* milijona knjig na leto in samo v Ko- fledaj samo premlevajo, kar so uže več-roškej razdeli nad 20 000 teh knjig mej krat povedali. Bolj nego s troskimi dnev-nego, da so Slovenci v Trstu in okolici ćlarie- To družtvo, očividno kulturno druž- nega rtJda, bavijo se poslanci z ministroma uboga raja, kajti akoprav obsegajo dobro tvo Pl V0 vrst(}> (KIiyi na d«8,li: Rt)9 Je!)> Taaffejem in Gaučern. Oba sta bila te tretjino vsega prebivalstva, ncmajo v mestnej /,a katero nas zavida vse nemško prebi- j dni v avdijenci pri cesarji in ko se je upravi niti jednega uradnika, ki bi bilvalstvo 8amoi b"de v oči Ncrace na Ko", Gauč vrnil, opazili so, da se je jako dolgo vešč slovenskemu jeziku. Vsakdo boderoškera i,! to je dokazal dr. Traun, ki je razgovarjal s knezom Lichtensteinom. Iz priznal, da to ni pravično, ali Lahoni takšno ! Pred nekaterimi .leti v deželnem zboru ' tega sklepajo nekateri, da je vlada ukre-ravnanje smatrajo - pravičnim in ravno-!8,avil interpelacijo radi tega družtva, (Po- niia še i„tos predložiti kak zakonski načrt pravnim ter se celo s tem krivičnim ve-j8lantiC Vitezič: Čujte!) ter je hotel vreči 0 šoiit Skleneuo je tudi sklicati zbornico denjem nesramno ponašajo pred vlado ! j 9 te6aj°v- Pa 80 tudi momenti, ki po velikej noči še najmanj za dvajset dni. „E se non ridi, di ciie rider suoli ? j kažt>j0> kak Je ta rau' na Koroškem. Do- g prva 80 je v]ada temu uekoliko upirala, Šolstva, dobrega šolstva, nam je tu, ^oljite mi, da se poslužim izjav iz virov; 8edaj pa 8e je udala, ker se je nabralo živo potreba. Narod brez lastnih sol je Popolnem neskaženih, ki zavzemajo vsi toliko gradiva, da bi ga ne mogla zbornica „i m a g o m o r t i su. Bati se nam je, da i izkljućivno nemško stališče. Ko jo trgovec drugače ovladati. V tem izrednem zasedanji sovražnikom popolnoma podležemo, akone'iz Št. Vida iskal po „Klagenfurter Zei- pridejo na vrsto uže založeni in zazobljeni razvijemo narodno šolstvo, namreč takšno, i tun6u u6enca zmožnega nemščine in slo- (zakonski predlogi, kakor n. pr. o zgradbi katero potrebam in težnjam naroda popol-1 venščine, pisale so „Freie Stimmen" (čita): nekih manjih železnic v Galiciji, zakon o noma zadovoli. Na katerega izmed dveh j „Slovenska propaganda. Skoro ne bi verjel preuredbi hišnega davka na Tirolskem itd. tukaj prebivajočih elementov se sme vlada U8e8om- (Cujte! čuJtt}! na de8nici- Po8la* Gradiva je mnogo in izvestno je, da bode nec dr. Trojan : To je toleranca!) V starom zasedanje podaljšano ; natančnejši program koroškem mestu St. Vidu naseljen trgovec pa n; ge sestavljen. Oblešak išče po „Klagenfurter Zeitung" ; y ogerskem državnem zboru je tukaj prebivajočih trdnejše zanesti, je pač očitno iz vsakdanjih pojavov v časnikih, knjižurah in javnem živenju. Res, da obsegajo Italijani premožnejši del tukajšnjega prebivalstva u«enca> ki govori nemški in Blovenski. p0 treh mesecih naposled zvršena razprava ter primerno prinašajo vladi tudi koristi; (Poslanec dr. Trojan: čujte, to je toleranca 0 novem vojnem zakonu. Zakon bode ali pri tem—javno menen je nam tega ne taji ~ Klici na levici: Mir! ~ P°«'anec dr. predložen zbornici magnatov, ki bode pa — razvite so uprav med Italijani čudne Trojan: Varujem govornika pred črtenjem!) delo brez dvojbe hitro zvršila. Potem bode tendence, nasprotne vladi in javnemu miru Irredentizem je tukaj očiten in delovanje Lahonov v drugo ne cika. razven v . , . . _ v J, . .. , , » ... trgovati s Sentvidskimi Slovenci. Za Nemce to, da to protiavstri sko sekto cem bolj ° . Zastonj vprašamo po slovenskoj okolici zakon predložen tudi avstrijskej gospod-tega starega nemškega mesta, pa gospod 8kej zbornici. Oblešak uže mora to bolje vedeti in dobro Vnanje dežele. V vagonu vsedel se je s spremstvom koj za mizo ter je napil v bolgarskem jeziku na gospodarski razvoj Holgarske. K temu imajo pripomoči Bolgarskej v prvič žel eznice, katere je on, Kobuig sezidal. — Ako mu nikdo ne pokadi, mora vbogi knez sam sebe hvaliti. — Na kolodvoru v Sredcu čakali so ga ministri itd., vse navdušeno, vse najboljše volje. A nekaj se nam pa vender čudno zdi. Komaj je kness Koburg obrnil hrbet svojim zvestim podanikom plovdiv-skim, uže je začel izhajati v tem mestu protidinastičen list „Rodope". Ta faktum nam priča, da je ljubezen in udanost Bolgarov Koburgu nasproti večja v dunajskih listih, nego pa v resnici in da moža čakajo se nemila iznenađenja! Na Francoskem je v četrtek nastopil svojo službo nov državni prokurator, ki je odločil sodno postopati proti Bou-langerju. Ko je ta hrabri in še bolj široko-ustni general izvedel, da se vlada ne šali, ter da resno misli izpeljati svojo nakano ter jo v to ime koj izbrala novega proku-ratorja, popihal jo je čez mejo v Bruselj. Iz Bruselja poslal je svojim listom nek proglas, v katerem pravi, da nikakor noče stopiti pred senat, ter se zagovarjati pred sodniki, ki so vsi ničevi ljudje; on hoče odgovarjati narodu. Take širokoustne fraze siplje Boulanger, ki ga pa nikakor ne morejo oprati pred svetom. Tak je Blavni junak, ki se je nekdaj samozavestno b(I ob prsi ter kričal, da se še nikdar ni umaknil nobenemu sovražniku, da se nikogar ne boji itd. Sedaj pa ga ni sram pobegniti iz dežele, da si obvaruje kožo, ker ve, da bi se ne mogel in ne znal zagovarjati. Nekdaj je oblastno izjavil, da bi narod z naskokom vzel ječo, v katero bi ga vlada zaprla. Ves Pariš, ves svet je vedel sedaj, da ga vlada hoče zapreti, a nikdo se ni ganil zanj. Boulanger je to videl, zato jo je pobral, Francija pa ai lahko malo oddahne; enega nemirnežu ima manj. Vlada bode pa bržkone kljubu temu sodno postopala proti njemu. — Ta teden je bil pri nemškem poslaniku obed, katerega se je udeležil predsednik republike Carnot, več ministrov in vsi diplo-matični zastopniki. Iz Afrike je došla za Italijane vesela vest; abisinski kralj (Negus) je umrl. Ker nema otrok, lahko navstanejo notra- razširi in enako menenje utrdi. Lahoni in celo njih prvak „Indipen-dente" — dvomnega značaja — obsojajo slovenske poslance ter jih dolže ovaduštva, ako se drznejo v državnem zboru česa o tem omeniti. Naravno je pa, da stare rane, ako jih odpreš in raztrgaš, največ bole* Lahoni pač neradi poslušajo, ako se jih kaj tacega po pravici obdolži in poslanec Luzzatto je še celo tako „šaljiv", da v državnej zbornici nagajivo odvrne, da bombe in petarde, ki se tukaj mečejo v velikansko nevarnost javnega reda in prebivalcev sploh, prihajajo iz Napolja in Rima ! Kaj prav za prav razumemo pod besedo irredentizem, ako ne cikanje v Rim in Napolj ? Ako bi lahonska gospoda ne imela tiikake zveze tam doli v laškej škornji, bi se menda ne našlo tudi tam somišljenikov in nevarnih nagajivcev. To vse je očitno ; javno menenje to potrjuje; vlada in policija se je o tem uže prepričala, a Lahon še hoče tajiti in kazati svetu belo, kar je črno! Vse ono slepenje in laži, ki jih Lahoni kopičijo po svojih listih, so le prah v oči pametnim ljudem. Ako Slo venci tirjamo svoje pravice, ne kratimo pač onih družili narodov. Slovan je mirne naravi, ako ni izzivan; pušča li, da se drugi po svoje razvijajo, a zahteva tudi, da se i njemu deli pravica. Ravnopravnost v Avstriji je sicer težko izvedljiva v vseh svojih podrobnostih. Težko, da kedaj pride do popolnega zadovoljenja vseh narodnostij, kajti preraznovratne so zahteve. Izvesti se pa dobroznani §. 19. državne ustave vendar enkrat mora, kajti nji boji. Za prestol se pogajata dva pre-Kraljica N a t a 1 i j a je g. Vasiljevicu j tcndenta, Menelik in Debeb. Italijani se uadejajo, da stopi Menelik na prestol, ker ima vojsko za seboj in ker je bogat. To bi Italijanom bilo drago, ker je Menelik njih prijatelj in bi potem, vsaj po njih Bodbi, mirno uživali svojo posest v Masavi. V nemškem državnem zboru razpravljajo zakon o preskrbljenju starih delavcev. Imajo se ustanoviti posebne bla- so tu vsaj tudi nemški trgovci" Ko je v septembru lanskega leta neko izjavila, da se nikakor ne misli mešati v Ljubljansko družtvo imelo neko slavnost, politiko, ker noče delati regentom neprilik. se je tudi deputacija iz Koroške udele- Rada bi se vrnila na Srbsko, a v tem se žila te slavnosti in o tem piše, da navedem popolnoma udaje regentom ter ne stopi na drug vir, »Deutsche allgemeine Zeitung" srbsko zemljo, dokler jej ti ne dovole. v Beljaku (čita): ,Slavnosti Sokolove Kraljica se živo zanima za razmere v do-udeležila se je tudi deputacija Slovencev j raovini ter obžaluje, da je Milan odstopil, iz Beljaka. Tu se uže res vse neha. Rada bi nadzorovala sama odgojo svojega (Čujte! čujte! in živahen smeh na desnici.) sina, zato bi se rada vrnila na Srbsko. Ako'gajnej \z katerih bi stari in onemogli de-To je uže vrhunec predrznosti. (Čujte ! j ae P» to zgodi, ne bode stanovala v kralje-1 |aVei dobivali na stare dni podporo. Po Čujte! na desnici.) Ta deputacija je ob- j konaku, ampak da si graditi letovišče vladnem predlogu bi imeli pravico do te stala iz gimnazijskega profesorja, dovolj i blizu Topčidera, od koder hoče voditi od-, podpore še lo 70 let stari delavci. Svo-znanega zaradi njegovega veselja za agito- gojo svojega sina. Od kralja ne mara no-, bodomiselnejši poslanci zahtevajo, naj so beno dotacije, ker ima dovolj svojega zakon predrugači tako, da bi 60 ali vsaj premoženja, da zamore svojemu stanu 65 letni delavci dobivali to podporo. No, primerno živeti. Da bi zopet pričela pravda j tj predlogi so propali in obveljal jo vladni o razdruženji zakona, na to niti no misli., načrt. Koliko bode delavcem s tem po-— Srbska vlada je sklenila spojiti po-1 magano, si lahko vsak misli, slanstvo dunajsko in rimsko ter bode za naprej dunajski poslanik opravljal sam obe službi. Prav tako jo spojilo francosko in angleško poslanstvo ter bode ta posel opravljal poslanik v Parizu. Kakor so vidi, hoče sedanja vlada stediti. Da v resnici kaj prištodi, pričela je pri vojski in pri vanje, in iz tukajšnjega trgovca. Dotič-nemu trgovcu, kateremu, kakor se kaže, nemški zrak no ugaja, svetovali bi, da naj se preseli v veličastno Ljubljano. To bi utegnilo biti bolje zanj. Tukajšnje izključno nemško prebivalstvo se vedno bolj zaveda v narodnem oziru in bi utegnilo začeti kupovati samo pri nemških trgovcih, ne pa v tacih prodajalnicah, katerih lastnik je nasproten narodnim težnjam našim". (Poslanec dr. Trojan: To je ščuvanje!) Tak je mir na Koroškem. (Klici na levici : Po časnikih!) — res, po časnikih, kakor se mi kliče. Ko je nedavno občina, ki je poprej imela nemški zastop, se preobrnila in dobila slovenski zastop, to je bil hrupi ki je kazal, kakšen je mir na Koroškem ; ta občina je sv. Štefan na Zilji. Nedavno je zmagalo prebivalstvo slovensko in s to zmago zginila je ortsgrupa nemškega šul-ferajna, ki je bila ondu. Dokler je tam vladala nemško-liberalna večina, uklanjali so se iz samega spoštovanji pred prosve-tljenimi kmeti. (Dalje prih.) Domače vesti. Za možko podružnico sv. Cirila in najvišjih službah, dočini nekatere druge Metoda v Trstu podaril je g. Luka Serežin vlado pričenjajo varčevati pri diurnistih in od sv. Jakoba for. 1 ; p" Mavriču v go- najnižjih uradnikih. ■ stilni o istej priliki nabrali so rodoljubi Kneza K o b u r g a so, kakor pišejo 62 novč. Naš rodoljub g. Serežin obljubil je nemški listi, spremili z veliko častjo in tudi prijateljem, da pristopi k delalskemu slavo na kolodvor, ko jo odhajal iz Plov- podpornemu družtvu kot podporni ud. diva. Vse, kar je v mestu odličnega, seje Vgledali so v njega tudi drugi naši rodo- neči udeležilo to slave; vojaki so delali ljubi. špalir do kolodvora; to pa menda bolj iz Za žensko podružnico sv. Cirila in družili ozirov. nego v samo počast. Knez Metoda v Trstu nabrala je blagor, gospa Koburg je daroval nekoliko denarja za Marija Skrinjar na Grahovem for. 4.50. — šole in v druge koristne svrhe. Na potu Za isto podružnico nabralo so nekoje dru- v Sredec je bil pa posebno dobre volje, žabnice v Trstu ,pri kavi" 1 for. Možka podružnica sv. Cirila in Metoda ima svoj občni zbor, kakor smo uže objavili, jutri ob 5. uri pp. v prostorih „De-lalskega podpornega družtva" (Via Molin piccolo št. 1.) Pozivljemo zatorej še enkrat gg. članove in ostale slovenske rodoljube, da se zbora mnogobrojno udeleže. Diocezanske vesti. Č. g. Peter Pikulić je bil na žnpnijo Dolenjo Vas kanonično umeščen; č. g. Ivan Mlakar, bivši administrator v Vodicah, premeščen je kot kapelan v Buzet; č. gosp. Josip Benkovič, dosedaj kapelan v Buzetu, premeščen je v Hrušico. Od tu pa gre č. g. Ivan Dolžan za administratorja v Vodice. Gosp. J. Belle iz Kostanjevice je imenovan za trtnoušnega komisarja in vodjo deželne uzorne vinske kleti v Bolgariji. V seji državnega zbora dne 3. t. m. govoril je o podrobnoj razpravi državnega proračuna in finančnega zakona za leto 1889. poslanec g. P f e i f e r jako temeljito proti pristojbinam za opomene glede zaostalih davkov. Posebno je priporočal, naj se eksekucije ne vršo na tak način, da škodujo davkoplačevalca na njegovem premoženju, temveč uredi naj se davčna politika tako, da se ljudstvo štedi ter mu se omogoči ispolnjovati gmotne svoje državljansko dolžnosti. — Poslanec gospod Nabergoj razsvitljal je o istej priliki žalostno davčne razmere v tržakej okolici. Dokazal je, da plačujo okoličani o raznih prilikah dvostroke pristojbine ter razvil konečno, kako se mora slednjič priskočiti v pomoč prebivalstvu z sgradbo tavriške železniee, katera edina moro pomagati razvoju tržaške trgovine na veliko. — Oba govora sta za nas jako važna, zatorej ja objavimo prihodnjič v celoti, ker nam je stenografični zapisnik za denašnjo številko prekasno dospel. Naš vladni Ii8t „L' O s s e r v a t o r e T r i e s t i n o" menda vedno še misli, da so službene objave v slovenskem in hrvatskem jeziku le neka postranska stvar, katera se oglasi iz posebno milosti, ker je list baje načelno italijansk. Nedavno objavila je „Naša SI." nek oglas v hrvatskem jeziku istega lista — ako so more takšen slog sploh nazivati jezikom —, danes pa predočujemo našim čitateljem, kakšno slovenščino rabi vladni list. Prinašamo v vzgled razglas, katerega prinaša „L' Osservatore Triestino" v svojej 74 letošnjej številki. Štev. 964. Razglas. Andrej Kavčič naz Lubinj vložil je pri tem c. kr. sodišči prsti Mihi Kragelj-u od ondot zadi pl. 60 gld. 12 s pr. tožbo na kojo se bode 13. dne aprila t. 1. ob 9 uri dop. v skrajšanem postopku obravnavalo. Ker se ve, kle toženec sedaj biva> postavil se mu je na njegovs odgovornost g. dor. pl. Premerstein v Tolminu posebnim oskrbnikom, h kojim so bode razpravljala ta zadeva v smiolu sodnega postopka. Toženćeva skrb ima torej biti, da prida omenjenega dno ali sam k sodišču, ali da kakemu po oblaščencu svolo zastopanje izroči ali pa da zanj postavljenemu oskrbniku pošlje svoja dokazila. C. kr. okrajno sodišče v Tolminu 28 dne Februarija 1889 I, Ni li to s r a m o t n o, da \luiini lis. v Trstu nima uiti žive duše, katera bi umela slovenski ali hrvatski jezik P Kaj poreče v tem slučaju o. kr. okrajno sodiščo v Tolminu k takšnej objavi P — Res nam so tukaj strašno dobro godi! Kaj no, g. Luzzatto P Lloyd in delavci. Od davna, rekli bi, odkar obstoji Lloydov arsenal v Trstu, imeli bo delavci svoja opravila 9 ur na dan in to od 6 J,' uro zjutraj do 4 ure pp. z malim, pol ure trajajočim odmorom o poludue. Uprava Lloydova pa je prišla sedaj do tega, da bi se moglo tudi pri delavcih kaj pristediti in zatorej je določila, da trajo delo od 1. t. m. naprej na dan I uro več, t. j. do 5. ure p o p o-1 u d n e. Delavci s tem niso bili sporazumni ter po deputacijah prijavili vodstvu in nadzorstvu Llovdovega arsenala svoj prigovor, kateri je utemeljen posebno v tem, da se delavcem — katerih večina nima niti časa, da ide opoludne domu na obed — ni ob enem povišala plača. Dne 2. t. m. zapustili so zatorej vsi delavci skupno, točno ob navadnej uri svoje delavnice, ne obzirajoč se na nove določbe. Pred arsenalom zbralo se je mnogo radovednežev in izdatno število javnih stražnikov bilo je pripravljenih zaprečiti slučajne izgrede, toda delavci odšli so povse mirno in dostojno. Drugi dan nagovarjal jih je v posameznih delavnicah bivši ravnatelj lloy-dovega arsenala g. Petke z g. svetnikom Perugia, naj sprejmejo novi red, naj mislijo na to, da odvisi njih živenjo in ži-venje njih rodbin le od dnevnega /.aslužka. Delavci pozdravili so gosp. Petka sicer z burnimi pozdravi, „živiou-klici itd., toda izrekli so enoglasno, da ne delajo uo 5. ure, kakor zahteva Lloydova uprava. Vsled tega izdala je uprava Lloydova včeraj okrožnico, v katerej poživlja delavce zopet, naj se podložijo novej naredbi, da ne spravijo ob kruh sebe in svoje otroke. Daje delavcem teden dni premisleka: po tej dobi, tako pravi okrožnica, so odpuščeni vsi, kateri ne marajo delati do 5. ure. — Delavci pa med tem mirno zapuščajo po starem dnevnem redu, t. j. ob 4. pp. svoje delavnice. Doslej ni bilo niti najmanjših izgredov. Ker je veČina delavcev v Lloydovem arsenalu slovanskega rodu, priporočamo dotičnikom toplo, naj se potezajo za svojo pravice mirno in smerno, kolikor jim dovoljuje zakon in lastna vest. Predočujte zatorej svoje težnje mirno »n varujte bo tudi najmanjših izgredov. Ne moremo vam dajati nasvetov, kajti vsi sto možaki, kateri znajo, kaj je borba za obstanek in kaj pomenja bojevanje za vsakdanji kruh ! Važno za vse, ki imajo srečke. Z dnem 29. marca 1889 stopila je v veljavo nova postava glede srečk v deželah v državnem zboru zastopanih. Po tem zakonu morajo se vse dosedaj izdane, oziroma v prometu nahajajoče se inozemske in ogerske srečke do dne 28. aprila 1889 dati kolekovati pri c. kr. davčnem uradu. Kolkarina odmeri se po lestvici III. na podlagi nominalne vrednosti. Te pristojbine bo oproščene le 4°/o Tiszino srečke iz leta 1880., potem srečke Keglevicevega loterijskega posojila, loterijsko posojilo mesta Budima, ogerske srečke rudećega križa, 4% premijske obligacije ogerske hipotečne banke, ogerske srečko zgradbe stolne cerkve in ogerske družtveno srečko „Dobrega srca* (Jo1 sziv-srečke). Ta postava tudi določuje, da se odslej smejo izdajati srečke le v korist države. Vsak, kdor ima inozemske ali ogersko srečke, se v lastnem interesu opozarja, da da v določenem obroku je kolekovati pri kolekovnem ali davčnem uradu, ker bi sicer moral plačati kazni od 50 do 500 gld. Pogozdovanje Krasa. Poljedelsko mi-nisterstvo odredilo je, da so nasadi ob južnoj železnici med Št. Petrom in Reko 730 oralov zemlje z črnim mecesnom. Potrebovalo se bode v to 7,300.000 mladik, troški iznašali bodo 28.950 gld. Na-sado vršilo so bodo v teku leta 1889., 1890. in 1891. Razpis podpore starim kranjskim čebelarjem. Podpisani odbor ukrenil jo v seji svoji dne 31. marca t. 1., z namenom, da vzbuja veselje do čebelarstva in da ob enem pospešuje to stroko kmetijstva, podpirati staro kranjske čebelarje, ki so prišli brez lastne kiivdo ob vso svoje čebele. Na podlagi tega ukrepa javlja podpisani odbor, da bodo dal tistim kranjskim čebelarjem v prvi polovici meseca maja po 2 do 3 panje (korite) čebel, ki v svoji prošnji na podpisani odbor dokažejo : a) da čebe-larijo neprestano uže najmanj 20 (dvajset) let; b) da so brez lastne krivde prišli ob vse svoje čebele in c) da niso v stanu iz svojega premoženja drugih Čebel kupiti, V?ebina teh prošenj, katere ni kolekovati, mora biti potrjena od gospoda župnika prosilčeve fare in od dutičnega županstva. Ob veliki množici prosilcev si pridrži glavni odbor pravico izbrati najpotrebnejše. — Prošnje je uložiti naj kasnejši do 27. aprila t. 1. pri podpisanem odboru v Ljubljani. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. Ljubljanskega Zvona izšel je 4. zvezek z sledečim sadržajem: 1. Gorazd : Ilirska tragedija. 2. Janko Kersnik: „Rošlin in Vrjanko", povest. 3. Fr. Gestrin : Često-krat v jeseni pozni, pesem. 4. Dr. Josip Vošnjak : Spomini o Josipu Jurčiči, II. 5. Marica: Moja prijateljica, povest. 6. Fr. Gestrin : Sen, pesem. 7- Jos. Apih : Statistika članov „Matice Slovenske" poleg stanov. 8. Josip Cimperman: Satura. 9. Ferdinand Seidl: O menjavi topline v Ljubljani. 10. Dr. K. Štrekelj: Jezikoslovne mrvice. U. Clausus : Triolet. 12. R. Vtorij: Sentimentalec. 13. Književna poročila. 14. Listek. Vrteča štev 4. prinaša: 1. Tolažba. 2. Angolj varuh. 3. Danes meni, jutri tebi-4. Pomoč kristjanov. 5. Vzpomladansko veselje. 6. V sobi mojega tovariša. 7. Deklici modrejši od starcev. 8. Usmilito se sirot. 9. Ptičje ženitvovanje v gozdu, 10. Medved v šoli 11. Divja koza in vinska trta. — V prilogi: 12. Otročja pčsenca. 13. Velikonočno jutro. 14. Pozni sneg. 15. Gozdi. 16. Prirodopisno-natoroznansko polje. 17. Lastovica. 18. Deček in pes. 19. Listje in cvetje. Kranjska hranilnica v Ljubljani sklenila je dne 28. marca pri svojem občnem zboru za različno dobrodelne namene razdeliti 24.370 goldinarjev, razun tega pa za premošćeiije deželne bolnišnice v Ljubljani 60.000 goldinarjev, za zgradbo hiše tilharmoničnega družtva pa 20.000 gl. Porotna obravnava Rovis-Stefanutti. Zaradi primanjkanja prostora ne moremo v denašnjej številki priobčiti podrobnejšo razpravo ter javljamo le izid iste. Porotniki spoznali so Steffanuttija krivim hudodelstva zavratnega umorstva, vprašanja glede Rovisa pa so zanikali. Vsled tega bil je Steffanutti obsojen na smrt na v e š a 1 i h, Rovis pa o b t o ž b e rešen. Natančnejše poročilo prinesemo prihodnjič. Pariški 8tolp (Eiffeljev stolp) je gotov. Visok je 300 metrov ter tehta 6,500.000 kilogramov. Stolp jo od samega železa ter ima tri galerije. Prva je na višini 56 metrov, druga na višini 115 m., tretja na višini 264 metrov. Ta stolp je edin ne samo v Evropi, temveč na vnem svetu. Tako je zvonik v Vašingtonu visok 175 m., zvonik v Kolinu 159 m., v Rouenu 150, misirska piramida 156, zvonik v Strassburgu 142, stolp stolne cerkvo na Dnnaji 138, sv. Petra cerkev v Rimu 132, katedrala v Milanu 111, Panteon 76, zvonik cerkve „notre damo" v Parizu 66 metrov. Javim /ahvula. Podpisano načelnišivo zahvaljuje !»e presrčno hlagor. g»np. Franu Hlači, užit-nijskemu uradniku v Malem Lošinju za podarovane knjige sv. Mohora slovenskoj ljudskoj šuli pri sv. Jakobu v Trstu. V Trstu dne 5. aprila lss<>. Načelniptvo možke podružnice hv. Cirila in Metoda. M. Mandič. Št. 137./O. š. s. Stavbena dražba. Dne 11. aprila 1889 bode od 11 do 12 ure dopoludne pri ces. kr. okrajnem glavarstvu Sežanskem dražba za oddajo stavbe novega šolskega poslopja v Vojščici. Klicna cena je 2576 gold. 73 kr., dražbeni vadium in stavbena varščina po 150 gld. Pismene ponudbe se ne sprejmejo. Naris, proračun troškov in stavbeni pogoji so pri c. kr. okrajnem glavarstvu v pregled razpoloženi. 1—2 C. kr. okrajni šolski svet Sežana, 2. aprila 1889. SI. občinstvo opozarja se na pekarno gospoda F. Jeršeka, št. 21 v Trstu Corsia Stadion št. 21 v katerej se dobiva vsakovrstno fino in prosto pecivo, moko, kvas itd. Ob enem opozarja se sedaj za VELIKO NOČ na veliko zalogo vsakovrstnega peciva. J3* NaroČbe izvrtava jo se jeftino in dobro. 1—6 Listnica uredništva Gosp dopisnik — Kotnon. Za danes prokušao. - G. dopisni It — Štorje. Prido na vrsto. Liistnioa upravništva. Gosp I. U. v K. prejeli naročnino za a mo-secov «i,ako od znano Ti Htriuii, v knjižili Ti smo zatorej za pol lota Srčni pozdrav od vsili prijateljev. Na zilur! Poslano. K W I Z D E za živino. 7,a konje, goved in ovce pristen samo, ako ima polep stoječo varnostno znamko. Dobiva se po vseli lekarnah in prodajahticah mirodij avstrijsko-o^erskepi cesarstva. Cena male škatlic« »5 kr., veliko wkat-ljice 70 kr. Pošilja vsak dan po pošti glavno skladišče : KreiH-Apotlieke Koritoubnrg Fr. Ivana K w i z d e , c, kr. avut. in kr. riiiuun-ski dvorni dobavitelj za živinozdravnisko preparate. (g) | Daje se v najem , v Dutovljuh pri SeŽniil hiša na jako lepem It raju, prikladnu zu gostilno in trgovino z mešanim blagom; prizemno in>u 3 sobe, velik salon, kuhinjo, klel, lilev in senik, v prvem nadstropju 3 sebe na ulico; tudi se toplo priporoča za letovišče radi b po lege m bližine Trutai PobliŽje izve s n pri lastniku, Petru Loz«r-jn v Trstu, Via Konta. 1—9 Čudo obrti. gW Samo for. 3.50 stano nova srebro-niklena cilindrova ura za gospode, gospe in dečko; no razloči so od pravega arobra. Plosnato k r i h t a 1 n o uteklo, elegantne, tine obliko, krasno rezbana, točen »troj, ki jo natančno urejen iimkufion. Jamči se, da točno gre. Fino pozlačena, elegantna verižica samo 40 nč. Pošilja proti gotovem denarju nI i povzetju „Vorsandt-Dop6t L. Miillor, Dunaj, \Vtikriug SeliulguBSO 10. 2—512 Bogat izbor semen vrtnih in poljskih cvetlic je prispel od tvrdko Wilmorin Andrieux v Parizu, kakor tudi krasno rože, već ko tisoč raznih vrst. Cene jako nizke. 5 -10 Prodaja semen in cvetlic Jakoba Fonda Trst, Lloydova palača. Na zahtevanje cenike zastonj in franko. Brnsko sukno in elegantno', pomladansko ali poletno obleko v odr«st(l)i po m. 3'10. to je 4 ouiuijske v.vtlje vsak kupon g t nr gld. 4-30 ir. ftiif ~M> K' K"l'l. 6 i7. UM-jStt tor i-1d. 7 75 iz j ko lin. tfdla 10 50 lz Diijttnejie ~0fi pristne ovčje volne kakor tudi Muklu zn povrSnj" >-nk> i'', 'usijano Htll.no, i pl t'fno r. h i1>, poletnu valjano bukno, miVn.i -/.u livrj.'. tkanino iz mti. kuiero u itijo pr.ti, lino in nuj lin jge tirno gllkno /.n tulim oblaku it i. itd. |«oM j.t proll povn-tju Iznosu rn-lnu in h I.d , jitko dobro poz aiut tovarniška zaloga sukna SIEGEL 1MHOF v đrnu Brijuni. izj&va! Vh i i; u po n je dolg 310 m. in *ir"k ISti dni., toicj zidontuje popolnoma zn kompletno obleko zu gospodu. Tudi k.? dnjii kolikor metrov se teli. Jamči »e, du se odp. Pij« nntaiifli o bi ko po Izbranem uzorou, Uzorci zastonj In franko. 13-ao Edina, velikanska zaloga papirja za tapetarje in velika zaloga ŠPANJSKIH STEN pri G. BERTIN-U 3-104 Via Caterina št. 2. KWIZDE fluid proti kostobolu večletno G 1 domače izkušeno izvrstno sredstvo proti JcostoboiD, reniDatizmn, bolezni živcev i Pristno se dobi le iz polek »stoječo varstveno znamko spo vseh lekarnah avstro-fogerske monarhije. Cena 1 steklenice 1 gld. a. v. Pošilja se po rošti proti povzetj vsak dan po centralnem skladišči: Kreis-apotheke Korneuburg Franz Joh. Kwizda, c. kr avstrijski in kralj, rumunski dvorni dobavitelj za živinozdravniške preparate. Razglas. Podpisano županstvo naznanja, da kakor ao bili v pretecenoiu letu 4 novi semnji za živino in drugo razno blago naznanjeni, na katerih je bil tržni davek za živino prost, da bode prost tudi za to leto 1889, in ker bode prvi semenj uže 16. t. m. se tudi ob enem gg. tržne kupce in prodajalce uljudno vabi, da bi se kakor v preteklem letu teh semnjev udeležili. Županstvo Rifemberg dne 1. aprila 1889. 1—2 Brnsko sukno Filip Ticho, Brno, Krautmarkt 21. razpojfilja za i b*gantno pomladansko 11 pole t,o obleko proti povzetja ali gotovem plačilu. 6-15 Odrezek metr, 3.10 sukna za obleke za možk > opravo dovolj, d jbr« v*sti, va samo . for. 3.50 I odrezek metr. 3.10 lin. vr zn sumo for. 5.-I odrezek metr. 3.10 najlin vr samo for. 7.50 I odrezek metr. 2.10 sukna za povrhno sukno (za mn7ko suknjo) č st. v>.| for. 3.90 1 odrezek metr. 3.10 črnega sukna, čistu volna za k mp et salon obleko . . for. 9.— Uzorci zastonj in franko. f. 1.50 Čudovat je f. 1.50 samobrivec najnovejši stroj za brijmje, s kut-r m s« more brili vsskdo smo in bn-z li?.koči. NE TRGA, NE REŽE, ampak e n o s t a v e n je in I e h a k. Mnogo denarja pribrani • Sanmbriver« in nobena stvar ne ispla&t tako. kakor ta Cenn le for. fl.SO. Pošilja proti gotovem denarju ali povzetju • V^rsaridt L>. poi L. Miiiler, Dunaj, Wahrit;g, 8chulgu98tj 10». 2 - 52 li ril_ Krščansko tekmovanje! iiii Poletno češljano sukno za inožke oprave, elegantno, trpežno, se mora prati, <>0 cm. Široko. 1 oprava fi'/s metrov samo for. 3 — Brnsko sukno samo dobre vrsti : 3.10 m. za jedno obleko for. 3.50 31<> n n f, n * 5.— 3.10 „ „ bolj Se , , 7.80 3.1 U „ „ fino , „ 9.5') 3.10 , „ jako ftno „ „ 12.50 Brnsko sukno za suknje : 2-10 m. za površno suknjo f. ti.30 2.1<> „ „ „ fino . 8.40 ., „ „ „ jako „ B 12.60 Črno sukno za obleke za duhovniško in salon obleko: .1.20 m. Dosking ZA hlače for. 2 50 2.30 „ Peruvienne za hlače in telovnik „ 7.20 Za ženske obleke gladko sukno vsake barve : Cachemir lo m. ... for. 4.50 Volnati atlas 10 „ . . . „ h.50 Poletno sukno za prati: Creton, lepi uzorci 10 metr. for. 2.80 Satln, h i 10 - .'t. — Trožlčje sivo, svitlo in temno. 10 m. I. for. 3.50. M. for. 2.80. Za domačo porabo: Domače platno, 29 votljev * t f. 6.^0 "I« , 5.50 . „ 5.50 „ 4.50 4 „ 5.80 I« „ 7.50 . „ 6.— . „ 4.50 . „ 1.80 . „ 1.20 Prosi se će. duhovščina, krščanske učitelje ter meščane uljudno, da kolikor hP mogoči* priporočajo to solidno, ceno, edino krščansko tekmovanje. jjjt m 1.20 ILŠff It! I I TVRDKA Bernhard Ticho Briinn, Krautmarkt 18, (v lastnuj hiši,- 4 -20 pošilja proti povzetji: Šlfon, lini" „ srednji Kraljevska tkanina Kanafas prave barve 29 „ Oksford „ „ „ „ Brisalke I. n komadov , II. 6 Namtznlkl, 6 Vso, kar ponujajo druge tvrdke, ima tudi ' Vse, kar ponujajo druge tvrdke, ima tudi (•"£! krščansko tekmovanje in sicer bolje in ceneje, krščansko tekmovanje in sicer bolje in ceneje. Krščansko tekmovanje atreži vestno ter a p r o j in e nazaj kar ae no đ o pad a. ji« m 10- Naročbe izvršuje se po povzetju ter se imajo pošiljati na ; Erstes Ust. behttrd licli concess. HANDELS-AUSKUNFTS-BUREAU IN BRUNN. Uzorci in ceniki se morejo zahtevati pri istej tvrdki gataj^tgaE'aigiaisigiig^gišgiis^itgrJi^i^aitgg]^; m LEKARNARJA Riharda Brandta švicarske krogljice rabijo in priporočajo liže 10 let profesorji, prakt. zaravniki in občinstvo kot ceno, prijetno, izvrstno in neškodljivo domače in zdravilno sredstvo, koje ho preiskali: prof. dr. R. Virchow, Berolin; pl. Gieti, Monakovo; Replam,Lipskot; pl. Nu8sbaum,Monakovo ; H e r t z, Amsterdam; pl. K0ZCynskl, K rakovo; Brandjt, Kološ ; pr dr. pl. Frerlchs Berolin t ; pl. Scanzoni, __Vircburg; C.Witt, Kodanj; Zrtekauer, Petrograd; Soederstadt, Kašan; Lambl,Varšava ; Forster, liirniinghani pri nepravilnostih spodnjeteles-nih udov, pri boleznih jeter, /Jati žili, perpici, telesnem pri zaprtji in njega posledicah, kakor: bolečinah v glavi, vrtoglavici, tesnobi, težki sapi, pomanjkanji teka itd. Lekarnara Riharda brandta švicarske krogljice radi jemljo zaradi polahkega učinka ženske; na vsak način jim je dati prednost pred prehudo vplivajoči mi solmi, gren-čicaiui, mikstiirami itd. MT v varstvo kupavajočega občinstva — opozorujemo še enkrat na to, da se nahajajo v prometu švicarsko krogljice v mamljivo sličnih zavitkih. Pri kupovanji prepričati se je treba s tem, da se odvije navodilo k rabi s5 Skatljice, uli ima etiketa zgorajšnjo podobo, bel križ v ru-dečem polji in podpis Kili. U ranil t. Tudi fie posebno naglašamo, da so prodajajo lekarnarja Hib. brandta švicarske krogljice, ki se dobivajo v lekarnah, le v škatlji-cuh za 1 marko (ne pa v manjših škutlji-cah). Na vsaki škatljici ho navedene snovi iz kojih obstoje krogljice. fcHP 10—3 Največja razpošiljalnica blaga J. & S. Kessler, Brno Ferdinandove ulice št. T razpošilja zastonj in franko uzorce in cenike tovarniška zaloga sukna. Grebenasto blago za letno obleko, katero se sme prati, najnovejši počrt, ostanek 6.50 m,, za celo inožko obleko gld. H. Dokler ne zmanjka! Hruški ostanki sukna 3*10 m za celo možko obleko gld. 3.75. Žensko modno blago. Krlžasto in progasto modno blago, (SO cm. široko, za ponoćne sukne in otročje obleko, 10 m. gld. 8,60, Joupon in trinitkasto blago, v vseh modnih barvah I. gld. 3.50, II. gld. 8.60. Prilični nakup!! Pristno barveno francosko zophir - blago, 75 cm. široko, v prekrasnih barvah, 10 m. gld. 3.50. Brokatno in Jacquard modno blago, fiO cm. široko, v vseli mogočnih barvah, 10 in. gld. 8.50. Doris, najnovejše križasto modno blago, čista volnu, 10 in., poproj gld, 10, sedaj snino gld. t).h(). Nervy, 90 cm. širok, v lepili progah in vseh modnih birvah v zalogi, in m. le gld. 4.50. Kašmir, dvojneširok, črn, barvast 10 ni., gld. 4. Volneni atlas, dvojno širok, črn, barvast, 10 m. gld. 6.50. Višnjevo tiskani kretoni, za 10 m. gld. 2.50, Letni Jersey-jopiči, elegantno ho prilegajoči, gladki gld. 2.50, taniburuvani gld. 3. Platneno blago in tkanine, Kos — 29 vatlov. Kos domačega platna, dobre bazo. V« gld. 4.20, gld. 5.50. Kos King-tkanine najtežje in najboljo vrste, 2U vatlov, trajnejšo nego pravo platno, gld. 5.80, gld. 7.50. Kos oxforda in zephira, najnovejši uzore- II. gld. 1.40, I. gld. (5.50, Žensko perilo. 6 ženskih srajc, iz močnega plntna z zobci gld 3.2"i, r. vez-nino gld. 5. 3 ponoćne korzete, iz linega sifona s lino vezenino 1 gM. 4, J __II gld. 1.80. Pravo angleško cheviot-blago, 3-10 m. za celo inožko obleko I gld. 8.50, N. gld. 7.50, III. gld. 7 Blago za ogrtače, > najnovojšili modnih barvah najfinejše bnže, 2.10 m. za celi ogrtač, gld. (t. Možko modno blago. Možke srajce, iz sifona, kretona, oxforda, najboljši izdelek 1 gld. 1.80, 11 gld. 1.20. Delavske srajce iz cgforda, močne, dobre bože, 3 komade II. gld. 1.40, 1 gld. 2. Gačo, iz močnega platna, krepkega barlienta I. gld. 8.50, II. gld. 1,110 za komade. Normalne reformske srajce in gaće, poletne, prijetno za nošo, pijo pot, komad po gld. 2. 12 parov svilnatih kratkih nogavic ki pijo pot, gld 1.20. 1 potniški plaid, 3'50 lu. dolg, 1-60 m. Širok, pravi angleški gld 4.60. 6 suknenih kap, za možko in dečke, moderne fiicone. gld, I 20, Dežnik iz clotha tfld 1.50, iz svib* g d. 3.50. 12 žepnih robcev, za možke gld. 1.20, obrobljeni z barvastimi krajci za žensko gld. 1. Zastori, pregrinjala in preproge. Jute - zastori najnovejši počrt, kompleten, 2 barven *gl(i. 2.30, 4 barven gld. 3.50. Jute - garniture, 2 posteljni odotali in 1 prt, najnovejši počrt, 2 barveno gld. 3.50, 4 barveno gld Prešito letno rouge-odetalo kompletno dolgo in široko, 1 komad Jaquard - Manilla- posobna preproga trojim bažo gld. 4.50. Garnitura iz ripsa, 2 posteljni odetali in 1 prt, najmodneje sestavo barv gld. 3.50. turški I!. gld. 3. Čipkasto blago za zastore, najnovejši porrt, lO'i cm. široko, 1 cm- 25 kr Solnčnik iz atlasa, črn in barvast, z najnovejšo modno pulico, najimxlnejši po gld. 2,' 2.50 in gld. 3 komad. Tkana ovgj» volna dvostroke širokosti. trpe^nn. -^Li obleka, 10 m«t for A r.« Indijski Fouln volne, dvostroko sir^k, eelu obleka. _10 met, f. ft Novosti ohlekp za onspe po imjnovidS'j Sfgi projj'i«fo Bhpo v vseh barvnh. dvostroko. 10 m.'t„ f. M Cmi Turno siikioiiskl Izvod, dvo«»rokn S'T.k n celo ■ hieko 10 ni t-ov f -4.fiO Progasto blago za obleke 60 ctm 5ira obleka, ki se daje prati, for 3.— KnSulja za gosnods. lastno ri^h bele aH ba -vune 1 ko« I a f. 1 »O. n» t. i »o Ž«nskn košulie Iz Sifona in platna, fbm pletene, 3 kom ., for. 9 SO Ženske košulje Iz močnega platna sSlpkami 6 komadov f. Dom če platno 1 komad, 30 vatlov V, for: 1 • 30 » _ V« - 5.50 Kiug-Webe boljša ii" go platna 1 koma t 6 4 Sirnk. 80 vulb- F. O - "s i f o n 1 komad, 30 vatlov, 1» f. CS.&O, imj-boljše vrste f 6.50 Kannafas 1 kom. 30 vatlov, lila f. 4 HO 1 » :-i0 • rud-fi » & »O Kanavas iz niti 1 kom. •°0 vntljev, lila in rudei^ f O — Oksford »o mor« pr ti, dobri vrs'a, 1 kos SO vh1 I • i v f. 4 SO Angl. Oksfort najboljši, jako propornJMjiv, 1 k m i d, 30 vntl o v f. « SO Garnitura iz rip a aestrijefeh iz 2 postelj ,ih prrtRrlnj^l in iit;m':znef?a ]>rtu sć svilnatimi f'i.nztogrinjnl in ( •imizii. ga prta s franzami f. 3.tiO Jute zastor juršlti vzorek; nodpohd for *.30 Holandske dolge preprogo (ostanki) pl—12 niHmv d t., jako lino kompl. možko opravo, for 8 — Poletno češ jano sukno ostanek /a komp možko opravo, more prati, ii 40 m. dolgo, f. 3.- Bmsko moderno blago Ostanek za podp dno možko oblnko 3.10 m-trov oolffo lor 5 SO _ Priložnost za kupovanje! 1$ r n s k i o s t a n k i sukna. 1 ostanek za 1 kompl. možko oldako 3 10 met. for 4 »O Blago za povišuje suknja nnjlinejŠ.A vr*i»\ zu relo «nknj !■ ~ | m'M|i-|-T .. —a——i ——*"r~' Vzorki brezplačno in franco. Zt doh o blago In točno pošiljatev ae j™ ci Klegantno izvedena zbirka UKoroev x 400 znamkami k-krojačem nefrankovano. Lastnik pol. drnžtvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota. Tiskarna Dolenc v Tntn.