62 let Gorenjski časnik od leta 1947 Prvi predhodnik tednik Gorenjec m* igoo PETEK, 11. SEPTEMBRA 2009 Leto LXII št. 72, cena 1,35 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Mariia Volčpak Časopis izhata ob torkih in ob petkih nakiada: 22.000 izvodov WW.G0RENISKIGLAS.SI Nova / nova V novi Poslovni coni Exoterm v Struževem so včeraj odprli prvo podjetje • dansko-slovenski DSV transport. bohian Bogata) podjetij in težav gospodai- Mestna obdna Kranj je ..............................................................................stva. V Kranj pa sedaj prihaja cono komunalno uredila» Struževo • Primernih zem- podjetje z več kot sto delovni« poleg DSV pa bodo na tem Ijišč v poslovnih conah je za mi mesti," je zadovoljen Per- mestu stali objekti še nekaj kranjsko gospodarstvo in ne. V poslovni coni je skupno podjetij (dokončuje se grad- podjetnike enkrat premalo» na voljo šest hektarjev zem-drugič preveč, Mestna občina Ijišč, ki so jih skupaj z Exoter- nja poslovnega objekta Transportnega podjetja Kranj ni lastnica zemljišč, mom ponudili podjetnikom, CrašiČ), tu naj bi bil tudi zato pa gospodarstvu poma- na ta način pa se odpirajo prostor za občinsko sortir- nico odpadkov in za mehansko biološko obdelavo ga s hitrim sprejemanjem tudi realne možnosti za nova prostorskih aktov in komu- delovna mosta. "Upam, da nalnim opremljanjem zem- prihaja novo obdobje, da iz ostanka odpadkov. Boljši Ijišč. Odprtje poslovno-skla- tradicionalnih panog preha- časi se obetajo tudi za male diščnih prostorov podjetja DSV Transport župan Damijan Peme vidi kot prvo lastov- jamo v nove, z novum zaposlitvami. Na območju poslovne cone v Struževem bo delo- podjetnike. Po trenutnih prostorskih aktih, .ki naj bi bili sprejeti do konca leta, cone txnfem v Stnizevem. skih dnižb, ki naj bi skupno območju Agrome^anike v "V zadnjem letu smo priča dale vsaj okoli dvesto zaposli- Hrastju. vse večjemu številu zapiranj tev," pravi župan. ko in zagon nove poslovne valo sedem novih gospodar- bo nova poslovna cona na ________ __i______J^.&i. __Î L: _____________A_____1___.. t/^ • . ' Poleg DSV Transport stavba podjetja Transport Crašič že stoji, v kratkem naj bi se jima ^ 17. stran pridružilo ie pet podjetij./^otetčnsfavec Najprej na vrsti telovadnica V.Mati Zaki so včeraj položili temeljni kamen za gradnjo veslaškega centra. Mateia Rant Blejskem jezeru. Obnova vredna dobrih 60 dsoČ ev- ureditve Male in Velike omenjenih dveh objektov rov. 2e ta mesec naj bi zače« Zake, prav tako pa že izbira- Bled • S položitvijo temelj- bo po njegovih besedah li tudi s projektom zunanje jo izvajalca za gradnjo sod- nega kamna so slovesno zaznamovali začetek prenove veslaškega centra. Gradnja naj bi bila končana do svetovnega prvenstva v veslanju. ki ga bo Bled gostil čez dve leti. Prvi del projekta gradnje veslaškega centra, je pojasnil direktor občinske uprave Boris Malej» obsega obnovo telovadnice v veslaškem centru in hangarja za spravilo čolnov. Dela naj bi zače- i prihodnji teden, obnovo J telovadnice, je razložil Ma- o iej, pa naj bi končali v dveh mesecih, ko se bodo za ves* V okviru gradrje novega veslaškega centra bodo najprej lače končali treningi na obnovili telovadnico in hangarje za spravilo čolnov. niškega stolpa v Veliki Zaki, pripravljajo pa tudi javni razpis za izbiro izvajalca za obnovo oziroma gradnjo tribun. Dela, je poudaril Ma-iej, bodo končali do maja prihodnje leto, ko bodo na Bledu gostili svetovni pokal v veslanju. Celoten projekt gradnje veslaškega centra in ciljne regatne arene je sicer vreden dobre Štiri milijone evrov, od tega bodo pridobili kar 3,5 milijona evrov evropskih sredstev. Občina bo v projekt vložila petsto tisoč evrov, še slabih dvesto tisoč evrov pa bo primaknila fundacija za šport. Izjemno visoka obrestna mera za depozite od 91 do 180 dni. www.gbkr.s Gorenjska^ Banka V Savi zanikajo nakup Hotelov Bernardin Bošttan Bogatai činskega deleža v družbi Ho- ..............................................................................teli Bernardin, bomo skbdno Kranj - V javnosti so se v pre- z zakonodajo ter našo doseda- teklih dneh pojavile informa- njo prakso o tem pravočasno dje, da je kranjska Sava, po obv^tili za to pristojne inšti- hotelih na Bledu in Panon- tudje ter vse zainteresirane skih termah, kupila družbo javnosti," so sporočili iz Save. Hoteli Bernardin, Id ima v la- Družba naj bi s pobotom z sti velik del hotelov na sloven- NFD prišla do njihovega več ski Obali. V Savi tovrstne in- kot 66-odstotnega deleža formacije zaniJcajo in pojas- (oziroma več kot 1700 hotel- njujejo, da imajo v lasti zgolj skih sob) v vrednosti 70 mDi- 9,03-odstotni delež družbe, jonov evrov. V Savi trdijo, da "V primeru, da bi Sava v pri- do družb NFD nimajo nika- hodnosti postala lastnica ve- kršnih terjatev ali obveznosti 72 AKTUALNO Primanjkuje zdravnikov v gorenjskih zdravstvenih domovih je premalo zdravnikov. Še najbolj pere* £e )e pomanjkanje zdravnikov sploi-ne družinske medicine. V Kranjski Gori so ponujaii ce\o stanovanje, pa ravno tako n so dobili. CORENjSKA Županov lokal razburja Bohinjce Avtorji anonimnega pisma očitajo žu> panu Prancu Kramarju, da si je v predlogu novega zakona o TNP pn< voščil legálřzdcijo gostinskega objekta ob Bohinjskem jezeru. Kramar jim odgovarja, da je bil objekt legaliziran že z zakonom o graditvi objektov. 4 CC+ Kmečka zvezda v polit Ivan Oman je včeraj dopolnil o deset let. Se vedno je bistrega du odrezavih besed, svojo kmečko mo pa vzdrjiuje tako, da vsak dvakrat pomolze po petdeset kra an KULTURA Ne le aktf čustveno stanje Včeraj zveder so v treh osrednjih kranjskih galerijah, Mestne hiše. Mali galeriji in PreS$rnovl hiši, odprli razstavo del abdemskega sHkarja Franca Vozla. Dogodekjeopiemenitiltudi izid avtorjeve monografije. 27 VREME Danes in jutri 60 pretežno oblačno, p(^aUjak se bodo krajeime padmne, pruivsem plohe. V nedeljo bo oblačno, občasno bo dežsvalo. 13/19 jutri: oblačne s padavinami l/l C>3 o vo (N iCi o r p** »v / i i i •V i 4 2 POLITIK (Ja n îca .zavríígig-rías.si Vlada predlaga zamrznitev plač in pokojnin Danica Zavri Zlebir arja 2010» kar pomeni različne možnosti znižanja osnov- Ljubljana - Štiri ministrstva nihplač. sindikatom javnega sektoria Odprava plačnih nesoraz- predlagajo zamrznitev plač meri) je predvidevala 6,8- javnih uslužbencev. Odgo» vor sindikatov naj bi dobili v odstotni dvig plač, kar je za vlado neskladno z makro* desetih dneh. Da bi obseg ekonomskimi razmerami in mase bruto plač v letu 2010 plačami v gospodarstvu ostal enak letošnjemu, vlada tem vlado in sindikate čakajo sindikatom ponu j a d ve mož- zahtevna pogajanja: po eni nosti. Po prvi naj bi ne izpla- strani se povečuje brezposel- čali odprave plačnih neso- . razmerij, zamrznili bi na- w podarstvi sindiks predovarja in tudi dodatka ti javnega sektorja pa dokaza delovno uspešnost v viši» zujejo, da so bile njihove plani dveh odstotkov ne bi iz- č< plačali. Plač ne bi uskladili z d< zamrznjene ? bivali dođdtkd inflacijo, regres bi bil enak uspešnost, plače se niso letošnjemu. S tem bi dose- usklajevale, poravnava plač-gli, da masa pla^ javnih uslužbencev ostane enaka nih nesorazmerij maknila v prihodnje leto. kot letos. Druga možnost pa Predlagana pa je tudi zamrz» je odprava obeh četrtin plač- nitev pokojnin in socialnih nih nesorazmerij od i. janu- prejemkov. arih izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas I Avtokarto prejme BOJAN POLENSEK iz Poljan. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Zvesti Gorenjskemu glasu Franc Maček iz Britofa pri Kranju je na Gorenjski gias naročen že najmanj trideset let. V5eč mu je predvsem zato, ker je politika bol) "na kratko", poln pa je novic iz domačih krajev. Rodil se je v Adergasu, je kmečki sin, navajen delati, izšolal se je za peka: za sabo ima petdeset let pekovske kariere, ki jo je začel v Šenčurju, kjer se je učil, najdlje je bil zaposlen v Pekarni Kranj, sedem let je vodil Pekarno Tržič, leta 1988 pa je v najem vzel pekarno na Jezerskem. Kasneje je v Britofu kupil staro bi!o in jo preuredil v pekarno, ki še vedno deluje, v njej sta zaposlena oba sinova. Čeprav je kruh v pekarnah malenkost dražji, je to zaradi boljše kakovosti, saj samo zamesijo strojno, vse nadaljnje delo pa je ročno. Franc, ki je vdovec že šestnajst let, prav), da pekom nikoli niso priznali beneficija- nega staža» čeprav si z nočnim detom zamenjaš dan za noč in obratno. V službo je hodil okoli polnoči, odvisno od naro-čiia> spat je odhajal za nekaj ur zjutraj in navadno še popoldne. Zdaj dneve še vedno preživlja aktivno: ima vrt, pospravlja, gospodinji, pere in lika, rad brska po Internetu na novem računalniku, gre na morje in v toplice. Zadnjih štirinajst let je sladkorni bolnik In mora jemati inzulin; preživel je možgansko kap, a si je s pomočjo zdravil popolnoma opomogel. Ima dve vnukinji in dva vnuka, ki jih ima zelo rad. D. K. vojne zakone Na izredni seji državnega zbora poslanci niso glasovali o resoluciji evropskega parlamenta o obsodbi totalitarizmov. Ob odsotnosti poslancev SDS in SNS pa so pritrdili zakonoma o žrtvah vojne in o vojnih grobiščih. _ _ ^ Danica Zavri Z if bi r Ljubljana > Poslanci državnega zbora so na Izredni seji dolgo razpravljali o lesoludji evropskega parlamenta o totalitarizmu in evropski zave» stí, niso pa o njej glasovali. To naj bi storili na eni prihodnjih sej, V opozicijski SDS, predlagateljici izredne seje na to temo, so prepriča- Tli, da bi morali resolucijo, ki jo je Evropski parlament | sprejel letos spom]adi, podpreti, s tem pa obsoditi nad- o Û C p s d zakonov, ki jih je v postopek vložila vladna koalidja skupaj s SLS. Po sklepu ustavnega sodišča je bilo treba odpraviti diskriminatomost, povezano z žrtvami vojnega ' nasilja. Status žrtev bo odslej priznan tudi žrtvam partizanov in zaveznikov, ne !e okupatorjev, ne priznava pa tega položaja sodelavcem okupatorja. Posland SDS, ki 50 menili, da slednje ni ustrezno opredeljeno in da tudi po novem zakon še ne odpravlja razlikovanja žrtev, so se ob glasovanju umaknili iz dvorane, za ob- zem> fašizem in komunizem Poslanci SDS so obstruirali glasovanje o vojnih zakonih. kot totalitarne režime, ki so kršiličlovekovepravice.Spre- ropske resoludje, da obsojajo res Cveta Zalokar Oražem. bi stnikcijo pa so se odločili jetje takšne resoludje bi bilo vse vrste totalitarizmov, , morala biti resoludja napisa- tudi v SNS. Zmago Jelinčič za Slovenijo zdravilno, je me- vključno s komunizmom, na za vsako državo posetej in je dejal» da bo zakon terjal nil Fiance Cukjati (SDS) in v vendar je treba upoštevati, da opreddjene posebne okoliš- ogromno denarja, kar je v imenu predlagatdjice pozval razmere niso bile povsod čine. Zavrača pa uporabo ev- času, ko nekateri ljudje ni- k razglasitvi 23. avgusta kot enake. V Sloveniji je enopar- ropske resolucije za dnevno majo za jesti, nesprejemlji- dneva vseevropskega sporni- tijski sistem že pred letom političnedljeinza to, daopo- vo. Glavnina poslancev pa je na na žrt\'e totalitarnih in av- 1990 uvdjavil nekatere de- zicija opravičuje medvojno pritrdila tudi zakonu o voj- toritamih režimov. To podpi- mokratične spremembe, kolahoradjo. češ da je šlo za nih grobiščih, ki predvideva ra tudi stranka SLS. V koali- prav tako je bilo veliko storje- boj proti komimizmu. postavitev skupne kostnice djskih strankah pa so menili» nega za popravo krivic. Kot je Na izredni seji so govorili in skupen napis na grobiš- da ni potrebe po sprejetju ev- dejala poslanka stranke Za- tudi o spremembah vojnih čih po vojni ubitih ljudi. Slovesno ob spomeniku borcem Marjana AhaČič pred sedemdesetimi leti in osvobodilnega boja delovali tudi na aktualne kritike v ....................................... natančno opisala zgodovino, za naše dobro. Vse bitke in zvezi z dogajanjem na mi- Radovljica • "Kot otrok parti- pot in pomen Cankarjevega vse žrtve so pomembni za nistrstvu in v Slovenski voj- zanskih staršev dobro vem. bataljona- kako je; ko glas začnejo dvi- to, kar danes uživajo vse ge- ski. Dejala je, da je sloven "Prepričana sem, da }e neradje: to so svoboda» sa- ska vojska v mirovnih misi govati tisti, ki so za svobodo prav, da se spomnimo delo- mostojncst, blagostanje in jah zunaj Slovenije sprejeta prispevali le zdrahe in prepi- vanja Jožeta Gregorčiča in mir," je poudarila in se v z zaupanjem in spoštova- re," je bila v svojem nagovo- vseli, ki su v času r^rodno- svojem nagovoru odzvala njem, ter poudarila, da ima ru na spommski slovesnosti ob 67. obletnid smrti partizanskega poveljniki in narodnega heroja Jožeta Gregorčiča v Radovljici kritična slavnostna govornica, ministrica za obrambo Ljubica lelušič. Krajevna or^nizacija bo^ cev za vrednote NOB Radovljica je v sredo tako kot vsako leto pri spomeniku ob grobišču priredila spominsko slovesnost ob obletnid smrti Jožeta Gregorčiča ter njegovih soborcev iz Cankarjevega F' ; r. glede na javnomnenjske raziskave tudi velik ugled v domači javnosti. "Zato je krivično, da jo del politike in medijev obravnava kot glavnega krivca gospodarskih težav. Za gospodarsko recesijo ni kriva vojska, ki se je prva odprla v svet že takrat, ko to gospodarskim subjektom še ni zdelo potrebno. Ni dopustno, da se na popu-lističen način problematizira nakupe vvojski in sodelovanje v misijah. Naša vojska ni sama sebe poslala na pot bataljona. Ministrica se je v Slavnostna govornica na spominski prireditvi ob 67-letnici - poslala jo je država," je še svojem govoru vrnila v čas smrti jožeta GregorCIta ministrica za obrambo Uubica lelušič dejala Jelušičeva. Dupge Srečanje članov SLS Jutri, v soboto, 12. septembra, bo srečanje članov Slovenske ljudske stranke z območja Gorenjske. Srečanje bo na turistični kmetiji Trnove v Dupljah, z začetkom ob 13. uri, udeležila pa se ga bosta tudi podpredsednica stranko Olga Franca in strankin poslanec državne» ga zbora Cvido Kres. D. 2, k ran) Pobuda švedski vladi Civilna združenja nevladnih organizacij Združeni ob lipi sprave» Civilno združenje za nadzor nad institucijami in Civilna družba za demokracijo in pravno državo so Švedski, ki trenutno predseduje Evropski uniji, naslovili prošnjo za posredovanje pri obsodbi komunističnega režima v Sloveniji. Kot navaja Stanislav Klep» tega slovenska država ne upa obsoditi, ker je z njim še vedno tesno povezana. Nevladne organizacije, ki obsojajo komunistični režim, menijo, da ta ogroža demokracijo v Sloveniji, zato podpirajo evropsko vest in Stranki SDS ter SLS v njuni obsodbi komunizma na Slovenskem. D. Ž. Strah i nj Spominska slovesnost v Strah inju Združenje borcev za vred» note NOfi in občinski odbor Naklo vabita na spcmirjsko slovesnost, ki bo v ledeljo, 13. septembra, ob 14. uri pri spomeniku padlih v Strahi» nju. Slavnostna govornica bo podpredsednica območ* ne organizacije SD Mirjana Čemažar. D. Ž. t i V- i k k i i KTU A LNO info@g-glas.si 3 Najbolj pereče na Gorenjskem je pomanjkanje zdravnikov splošne - družinske medicine. V Kranjski Gori so ponujali o stanovanje, pa zdravnika ravno tako niso dobili. Suzana P. Kovačií Kranj • V gorenjskih zdravstvenih domovih je premalo zdravnikov. "Se najbolj pereče je pomanjkanje zdravnikov splošne • dnižinske medicine. V tržiškem zdravstvenem domu (ZD) je zdravnica na porodniški, dve odhajata na porodniški dopust v radovljiškem domu, zdravnikov za nadomeščanje pa ne dobimo. Pod nujno iščemo še enega zdravnika splošne medicine za območje Kranjska Gora - Mojstrana; dva ZD Kranj lili Gantar Žura, "Okulist na Bledu je redni dr. med.. ZD Kranj zavaio- okulist in bi bilo potrebno valnica prizna samo enega razširiti program dejavnosti dermatologa, čeprav so po- očesne ambulante §e za eno trebe večje, "Dermatologinja ambulanto tedensko glede je več kot polno zaposlena in iščemo še enega dermatolo- na potrebe občine," je dodal Veter nik. Na okuli stične ga. Poskuáamo se dogovoriti preglede na Bled prihajajo za pogodbeno delo, a je pro- tudi pacienti iz Radovljice» blera, ker v Kranju nismo kjer trenutno okulista ni. tržno zanimivi, saj spedali- "Pričakujemo okulistko iz stu ne moremo zagotoviti ta- območja nekdanje Jugosla- kega plačila, kot ga na primer dobi v nekem medidn- vije, ki naj bi začela delati spomladi zoio," te razložil sta, a bi potrebovali še enega. Veternik / fot. ti., V Kranjski Gori načrtujejo skem centru v Ljubljani," je Veternik. Zdravnika iščejo razložfla Gantarjeva in doda- tudi v ambulanti nujne mela, da je ZD Kranj letos od dr- didnske pomoči na Jeseni-žave dobil za 4,5 odstotka cah, pediatra v škofji Loki in manj denarja in da so finanč- v Radovljici, gradnjo doma za starejše ob- medicine. Tudi na Bledu iŠ- ne rezerve skopnele. Se en Kot že direktorica ZD čane, kjer bodo ravno tako čemo zdravnika splošne me- primer je navedla: ''Število Krauj, je tudi Veternik opo- potrebovali zdravnika. Za dicine, " je povedal Jože Ve- odvisnikov, ki obiskujejo am- zoril: "Na Gorenjskem sta Kranjsko Goro smo imeli ob- temik, direktor Osnovnega bulanto za odvisnike, se nam demiatologinji na Jesenicah javljen razpis, v katerem je zdravstva Gorenjske. je povečalo za sto odstotkov, in v Kranju. Dva dermatolo- občina zdravniku kot del po- V ZD Kranj v tem tienut- godbe ponujala celo stanova- ku manjkajo trije zdravniki nje. V Bohinju iščemo še splošne medicine, dva zdrav- denarja pa za to nismo dobili nič več." ga imamo priznana s strani zdravstvene zavarovalnice, a "V blejskem zdravstve- bi zaradi potreb potrebovali enega zdravnika, dva ima- nika na šolski medicini, en nem domu je trenutno naj- še kakšnega več." Kjer je mo, v Škofji Loki pa iščemo pediater in dva na urgend. bolj obremenjena okulistič- manj zdravnikov, so tudi vr- zdravnika, ki bi delal pol de- "Nekaj.zdravnikov je na spe- na ambulanta. Okulist dela ste daljše. Na pregled pri or- lovnega časa v ambulanti dalizaciji, kar pomeni njiho- dva dni na teden," je* pove- topedu je na primer v kranj« nujne medicinske pomoči, vo odsotnost,za kar nekaj dal direktor ZD Bled mag. skem zdravstvenem domu pol pa v ambulanti splošne let," je povedala direktorica Leopold Zonik, dr. med. trebačakati tudi pol leta. Neurja so vse bolj silovita Poročali smo že, daje neurje minuli petek povzročilo veliko škode v več gorenjskih krajih. Posledice bodo še dolgo odpravljali, je potrdil Mirko Cerovski iz Komunale Tržič. Stojan Saje, Marjana Ahačič metrov materiala. Pod mostom, ki je v slabem stanju, ....................................... nas čaka tudi ročno delo/' je Tržič, Kranjska Gora - Po si- povedal v sredo Mirko Cerov- bvitem dežju 4. septembra so morali delavci Komunale Tržič ukrepati že isti dar po- ski, vodja avtoparka, snage in cest v Komunali Tržič. Z njim smo se odpeljali poldan. Z lokalnih cest \ več tudi na Kranjsko cesto v Tr- delih tržiáke ohkíine so odva- žiču, kjer sta dva delavca či- žali nasuti pesek, Id je oviral stila s peskom zamašeni promet v vaseh [elendol, Ča- cestni jašek. Več delavcev je dovije, Lom pod Storžičem urejalo bankine in vozišče in drugod. V Kovorju so odstranili drevo, ki se je podrlo v križišču za Hudo zaradi na cesti iz PodJjubelja proti Matizovcu. Podobno delo jih ob čiščenju meteorne kana- udara strele. Najhuje je bilo lizacije in odtokov čaka na pod mejnim prehodom Lju« makadamskih cestah belj, kjer je velika količina Lomu, Gozdu in drugih viž- materiala zasula cesto proti cerkvi sv. Ane. je ležečih krajih. Kot je povedal sogovornik, bodo posle- Mirko Cerovski ob mostu na cesti proti cerkvi sv. Ane, kjer •Tam je naplavilo okrog dice neurja v tržiški občini so imeli največ dela. petsto kubičnih metrov ka- odpravljali vsaj mesec dni. menja, peska in mulja na ob- Postopno odpravljajo tudi močju mostu, pod katerim napake iz preteklosti, ko so dneh ocenjujejo : gozdnih cestah Tudi tokrat je poplavljalo v Planici na poti proti Tamar- teče hudournik. Ker je bila vgrajevali odtočne cevi s pre- povedal Boštjan Pristavec z ju, Krnica je na nekaterih glavna cesta za Ljubelj zaprta, smo se lahko lotili odvoza majhnim profilom tn pola- Občine Kranjska Gora, je delih neprepoznavna. Del gali nov asfalt na ceste brez neurje precej poškodovalo cest je že saniranih. materiala Šele v soboto. Ta kanalov za odtok vode. dan smo zasUno usposobili dostop do dveh hiš. Pri tem je v občini Kranjska Gora sodelovalo 16 naših delas^ev, ocenjujejo sedem strojev in voziia za predvsem makadamske ceste ter kmetijske površine ob vodotokih, prav tako je naplavljeni material napol* nil zaplavne pregrade. zaplavne pregrade se čistijo, tudi gozdarji že pričenjajo z delom." Kot je še povedal Pristavec, ocenjujejo, da je neurje povzročilo za prib- pregled cest Odvoz smo na- Potem ko so v začetku ted« "Poškodovana je cesta proti ližno pol milijona tolarjev daljevali tudi v ponedeljek in na ocenili Škodo na kmetij- nekaj mestih škode, v oceno pa še ni torek. Ta teden bomo odstra- skih površinah in javni in- tudi kolesarska steza, ki teče nili še okrog dvesto kubičnih frastrukturi, v Kranjski Gori trasi nekdanje železnice vključena škoda na gozdnih cestah. Božo Jašovič novi predsednik uprave NLB Cveto Zaplotnik Ljubljana • Nadzorni svet Nove Ljubljanske banke (NLB) je v sredo za predsednika uprave imenoval 49-ietnega Boža Jašoviča iz Domžal. Vodenje največje slovenske banke bo prevzel 1. oktobra, dotlej bo banko še vodil Draško Veselinovič. Jašovič je po izobrazbi magister ekonomskih znanosti, v svoji poklicni karieri je bil med drugim državni sekretar na ministrstvu za fi- Božo jašovič/^o» co'"ali og[as< in ostrrrlníce: td.: 04/201 4247 f Delovni od ponedeljka do čeinka neprekinjeno od S. do i^.urv, pelek od t. do 16, urv. sobole, nedelje in prazniki zapno. f Oorenjski gUs je poítednik, ísh»ji ob tert(«h in petkih, v i^aifUdi 22,000 Izvodov / Aedne pnloge: Moja Gorenjska, Letoprs Cor«n;5ka (enkral letno) in devet lokalnih prilog / Tl$k: Diuck Cannthia GmbH & CoKC» St. Vt^t/Clan (St. Vid na Glim)» Avstrija / NarXnina: tel.;o4/zoi 4241 / Cena izvoda EURJetna na* ročnina: 140^0 SUR; Redni plačniki imajo yo% popusu, polletni popusta, ielni popusta; v cen? je vračunan OD V po stopnji %•. naročnina se upoSltva od tekoče flevil* ke časopisa do pisnega preklica, ki velja od za^ka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne siofirre. po ceniku; oglasno liienje, tel.: 04/ 201 42 48. i i V 4 GORENJSKA hom^^^^ Lescé Gradbeno dovoljenje še ni pravnomočno Potem ko je upravna enota Radovljica konec avgusta izdala gradbeno dovoljenje za prestavitev vzletno-pri staja I ne steze na letališču v Lescah, se je v imenu lastnikov zemljišč v za* konitem roku nanj pritožilo Društvo za varstvo proti širitvi in hrupu letališča Lesce. "Pritožili smo ^e zaradi več kot desetih spornih točk, pri katerih gre za proceduralne in vsebin» ske napake ter zaradi korakov, ki nakazujejo željo po izogt- bu veljavne zakonodaje," pojasnjuje vzroke za pritožbo predsednik društva Miha Zalokar. "Na društvu še vedno vztrajamo, naj občina naredi aeronavtično študijo» ki bo od* govorila na vprašanje» kakšno letališče sploh potrebujemo, in to ob upoštevanju vseh ovir, tudi stanovanjske hišeVov-kovih. Seveda pričakujemo, da bo pritožbi ugodeno." M. A. Jesenice Novi direktor zdravstvenega doma Zdravstveni dom jesenice je dobil novega direktorja. To je postal primarij Saša Letonja, dr. med., specialist internist» zaposlen v pnevmološko alergološki ambulanti zdravstvenega doma. Dosedanji dolgoletni direktor Alojz Novak se je z začetkom meseca upokojil. Za njegovo dolgoletno uspešno delo» skrb za razvoj osnovnega zdravstva in prijazen odnos do pacientov mu bo župan Občine jesenice Tomaž Tom Mencinger danes podelil plaketo župana. U. P. Slovenski |avornik Krajani na obisku v Acroniju v petek si je skupina nekaj več kot dvajsetih krajanov Slo* venskega javornika in Koroške Bele ogledala proizvodnjo v Acroniju in naložbe, ki trenutno potekajo v tem največjem jeseniškem podjetju. Kot je povedala predsednica Krajevne skupnosti Slovenski javornik-Koroška Bela Maja Otovič, so se za obisk dogovorili pred časom z glavnim direktorjem Ac-ronija Slavkom Kanalcem, ko se je ta udeležil sestanka sveta krajevne skupnosti. Po besedah Otovfčeve je sodelovanje krajevne skupnosti z vodstvom Acronija dobro, sproti skušajo reševati tudi nekatere težave, zlasti glede negativnega vpliva podjetja na okolje. U. P. Rateče V nedeljo jubilejno srečanje na Tromeji To nedeljo bo na tromeji med Avstrijo, Italijo in Slovenijo že trideseta prireditev Srečanje na Tromeji, ki jo organizirajo OK TOUR3 iz Podkloštra, OK TOUR3 iz Trbiža in Turistično društvo Rateče-Planica. Prireditev obiskujejo Številni pohod-niki iz Avstrije» Italije in Slovenije. Ideja za organizacijo srečanja seje razviia iz uspešno izvedenega Teka treh dežel leta 197S. M. A. Jesenice Boljši sprejem Radia Triglav Radio Triglav jesenice je začel oddajati svoj signal še na dodatni frekvenci 103»5 MHz. "S tem je izboljšan sprejem na območju jeseniške občine, predvsem krajevnih skupnosti Slovenski Javornik in Planinapod Golico," je povedala direktorica radia RIna Klinar U. P. Popravek V torkovem Gorenjskem glasu sem v članku "Čebelarji so praznovali" narobe napisala, da je Čebelarsko združenje Slovenije podelilo priznanje predsedniku društva Francu Pfajfarju, kar ne drži, Priznanje Antona Janše I. stopnje je Čebelarska zveza Slovenije podelila čebelarskemu društvu A. J. Breznica za visoko obletnico in razvoj čebelarstva. Za napako se bralcem, društvu in njegovemu predsedniku opravičujem. Marjana Ahačič Pogoji: Didakta razpisuje prosto delovno mesto SKLADIŠČNIKA (m/ž) najmanj IV. stopnja izobrazbe ■ osnovno računalniško znanje m prednost imajo kandidati iz okolice Radovij ice Pisne ponudbe poSljite v 3 dneK od objave oglasa na naslov; Didakta d.o.o. Radovljica, Gorenjska cesta 33 c, Radovljica Kar tri tisoč ur dela so opravili domačini» da so uredili športni park nad vasjo Podkoren. Marťana Ahačič hV t 'i.> » K ^ ři t t- > if- -«ur- ê • . » t ^ iT Podkoren • "Tri tisoč prostovoljnih delovnih ur pri urejanju športnega igrišča zagotavlja, da ga boste domačini zagotovo tudi uporabljali," je v nagovoni ob odpr^u novega športnega parka domačine v Podkorenu v nedeijo nagovoril teanjskogorski župan jure Žerpv. Zanj je občina Kranjska Gora namenila približno 67 tisoč evrov, kar je ob številnih urah prostovoljnega deia zadostovalo za ureditev nogometnega igrišča, igrišča za odbojko na mivld, balinišča 1er postavitev z ograjo zavarovanih otroških igral. "Športni park Vaniše je predvsem pridobitev za Podkoren. Razveselji- Novo'športno igrišče so skupaj odprli predsednik ÍD Vaniše Milan Spasič» podpredsednik vo je, da so krajani ogromno Samo Cuznar in župan Kranjske Gore Jure Žerjav, že v nedeljo pa sta se na nogometnem dela opravili sami. kar pome- igrišču tradicionalno pomerili domači ekipî "oženjenih" in "ta ledik". ni, da so že ob sami gradnji i C / # « h ÍJ . < *. parka poskrbeli za tisto, če- 'Veseli smo, da končno igriščem za najstarejše. Vi- reditve. Upam, ki )e priljubljena izhodiščna točka za vzpone na Ratitovec, uradno predali namenu novo parkirišče pri cerkvi. "Število pohodnikov na Ratitovcu je iz leta v leto naraščalo, parkiranje pa ni bilo urejeno, kar je precej problemov povzročalo domačinom, ki so zaradi napačno parkiranih vozil težko prišli do svojih pol) in travnikov," je pojasnil župan Mihael Prevc. Aktivnosti v z*/ezi z ureditvijo parkirišč so se začele že leta 2001; po od-*kupih zemljišč so pred leti v prvi fazi uredili parkirišča ob cesti na Prtovču, letos pa so zgradili še parkirišča pri cerkvi. Skupaj je tako obiskovalcem na Prtovču zdaj na voljo okoli petdeset parkirnih mest. "V sklopu investicije smo letos domačinom kot odškodnino za probleme, povezane z neurejenim parkiranjem, obnovili Še petdeset metrov vaške kanalizacije In preplastili poškodovane javne pot) v vasi," je dodal župan. Vrednost celotne investicije znaša 71 tisoč evrov; večino denarja je zagotovila občina, Planinsko društvo za Selško dolino pa je prispevalo enajst tisoč evrov. Izvajalec je bil podjetje Dolenc, za dokončno ureditev je poskrbelo Podjetje za urejanje hudournikov PUH, asfaltiranje pa je izvedlo Cestno podjetje Kranj. V nadaljevanju bo glede nà naraščajoči obisk Ratitovca po mnenju župana verjetno treba na Prtovču zagotoviti še dodatne parkirne površine. A. H. Nova ravnateljica Kranjskih vrtcev Suzana P. Kovačič > Kranj • Irena Pave je prvega septembra nastopiia petletni mandat ravnateljice Kranjskih vrtcev. Na tem delovnem mestu je 2amenjala Danico Gaber, îd niti ni vnovič kandidirala za to delovno mesto, ker gre čez leto dni v pokoj, ostaja pa pomočnica ravnateljice. Pavčeva je Kranjskih vrtcih zaposlena dvaintrideset let, od tega je if^^a Pave / f®»« t»"» enajst let delala kot vzgojiteljica predšolskih otrok, od ma. TrudiJa se bom za dvig leta 1989 pa je opravljala pozitivne klime v celotnem delo pedagoške vodje oziro- kolektivu, kar bo posledično ma pomo^ice ra^mateljice. vplivalo tudi na zadovoljstvo "V času mandata si bom pri- otrok, staršev in zaposlenih, zadevala, da bomo skupaj z Pri zaposlovanju bom iskala Občino Kranj poskušali za- kader, ki bo s svežim zna- gotoviti dovolj prostih mest njem prispeval k dvigu kako- za vse otroke, ki bodo potrebovali vrtec. To bc zahtevna vosti dela," je naštela nekaj prednostnih nalog Irena naloga, saj se Število rojstev Pave, ki je zadnjih pet let slo- še povečuje, vrtcev pa se ne bela tudi za kulturni utrip v da zgraditi Čez noč. Zato bo vrtcih, kar dvajset let je bila potreben sistematičen in na- tudi koordinatorka za izvaja- črten pristop do tega prcble» nje programa Zlati sonček. Cerkve Denar lahko na novorojenčkov račun Na zadnji seji občinskega sveta so svetniki pritrdili spremembi odloka o družinskih prejemkih, ki v občini Cerklje ureja enkratno deriarno pomoč za novorojence. Sprememba uvaja možnost, da starši pri uveljavljanju vloge za ta prejemek lahko izberejo» aii naj občina znesek nakaže na bančni račun starša ali na račun otroka. To je ponudila občini ena od bank» ki bo v pnmeru, da se starši odločijo za nakazilo na novorojenčkov račun, dodala Še trideset evrov. Občina sicer za novorojenčka prispeva 230 evrov. Svetniki so bili pobude veseli in so izrazili pričakovanje, da se s podobno pojavi še kaka druga banka. D. Ž. Kranj Tekmovanje akrobatskih letal Aeroklub Kranj bo v nedeljo na vzletcšču Zlato polje v Kranju pripravil tekmovanje v akrobatskem letenju kategorije F3A. Gre za radijsko vodena letala, piloti pa se merijo v treh zahtevnostih stopnjah predpisanih akrobatskih f^gur. Posebnost letošnjega tekmovanja bo tudi nastop maket vojaških letal in tekmovanje akrobatskih helikopterjev. Tekmovanje bo potekalo od 9. ure do poznega popoldneva, pričakujejo nastop več kot štiridesetih pilotov, Obiskovalce organizatorji prosijo za dosledno upoštevanje navodil redarjev. S. K. ereator^^/ Poslovni sistem Mercaton d.ó.. Dunajska cesta 107, Ljubljana Obveščamo vas, da imamo možnost oddati v najem nasiednje ioltaiea I.Sovodenj 42; 26.00 m^ - lokal za gostinsko dejavnost 2. Bohinjsko Bistrica, Trg svobode 1; 14,90 m^ - lokal za trgovsko ali storitveno dejavnost Prosimo vas, da se nam v vlogi predstavite tudi s svojo dejavnostjo. Vabimo vas. da pisne vloge najkasneje do 25.9,2009 pošljete na naslov; Mercator, d.d., Seklor Upravljanje z n^remlcnfnami in najemt, Dunajska cesta 110,1000 Mercator. d.d, si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega od pnjavljenih kandidatov, Ponudbo vseh nepremičnin, namenjenih za oddajo, si lahko oçledate na spletnih straneh: hHp'//vA^^«.m€reat0r.sj/0_meřtat0Iju/p08lc^"^^J»^tne^l/ûddaJa_ř>e^ k' i ■I 6 GORENJSKA PREJEU SMO Pritožba Zavodu za šport Kranj i^pnke. Zelc zanimivo je, da k cena vstopniu za obisk po- NasUdnje presenečenje je hUo, ko sem povprašal po ceni Sem velik ljubitelj rekreacije, zato z naj^im veseljem izkv- kritega olimpijskega bazena dražja od vstopnice za letno riš&m storitve, ki mi jih meje ^Í P"»d«"'"' mesto nudi. Ker pa sem zaposlen v go^Xfdarstvu, mi prostega Časa ostane borv malo. Torg sem že omejen, sřPeáa, kot je om^ena večina zaposlenih. Zato lahko na pokritem olimpijskem baze nu ni bilo nobenega obiskoval- :a, prepričan pa sem, da bi nas na letnem kopali'^ bilo nekaj več obiskovalcev. Torej bi poUg vofe storit« koristim vpopoláan. ' skem času ali ob vikendih, ko je. za^užek, absolutno vi^i kot $i- ruxvaSo^. kapaciteta va&go ^P^, T . objekta pdno zasedena. Seveda meni, z vidika občana, to ne ustreza, saj ne morem koristiti kvalitetnih storitev, za katere ne* dvomno tudi plačv^em. Na prvi loiski dan, zaradi katerega sem špekuliral na manjšo zasedenost kot ponava- ko zgolj pokrili stroške, vso/ delno, česar ob dejanski politiki, mislim, ne zmorete. Predvidevam, da ste kot javni zavod odprti tako za dobre kot tudi slabe kritike. Vzemite moje razmišljanje kot dobronamerna, saj boste le tako na J. ri ^ i dobrohoten način pnstopili k di, sem se namenu k vam, poln . . ^ t- t • obetanja rekreacije. Prvo razo- občanom in pripomogli k iz- temu. Aleš G octi § a čaranje je bilo ob prihodu m f letno kopališče. Zaprto. Veje ^ ^ '' mite mi, da ne razumem, kako je mogpče, da votno pomagalo z nakazilom je letno kopališče ob tem Času ie zaprto. Izvedel sem le, da ni denarja. Zato res Še enkrat iskrena nikakršnega pravila, da so ga ^ ^^ to leto zaprli fe oh tem ča^u. 'P^ uresničimo, da dmgo leto pr^ ali kasneje, ka- ^^ ^^ kor rečejo. Hm, pomanjkljive informacije za gospo, kije prvi stik z obiskovalcem. Ampak to řií njena krivda. svoboden. Nina Burja, Uroš S m oie t vrt kot iz pravljic Manj kot dve leti po katastrofalni poplavi je Jelka Blaznik s Cešnjice v Železnikih potrebovala za ureditev vrta, ki je danes kot iz pravljice. Bošttan Bogataj Železniki - "Na vjrtu preživim ves prosti čas, če bi lahko, bi bila še ponoči," zadovoljno pravi feika Blaznik, ki tu ob lepem vremenu gosti tudi prijateljice. Pred dvema letoma je vrt deloma uniČiJa poplava, na srečo pa je skai-njak (na sliki) ostal. Blazni-kova se spominja, da je bil vrt ob njeni primožitvi na Češnjico povsem neurejen. "Žalostno je bilo, vse zaraščeno, Moževe starše sem komaj prepričala, da sem lahko posadila nekaj grmičkov," pripoveduje. Bila je trmasta, zato ji je jelka Blaznik v skalnjaku svojega vrta uspelo. Danes je velik vrt zares lepo urejen. Sestavlja ga Vrt je najlepši spomladi, neslo." pravi. Ob tem se je ne bi več poplavljalo bliž-sadovnjak s dobrim desetlet- ko se bohotijo rože rume- zavedela, tako kot mnogi v njega podjetja Alples) pa bo jem starimi jabolki in hru- nih barv, vse do začetka po- Železnikih, kako hitro gre- prihodnje leto zasadila no- škami, v drugem delu sta letja pa cvetijo hortenzije. do lahko v nič leta dela in ve trajnice. "Tudi jeseni je dva dela zelenjavnega vrta, Tudi danes je vrt lep, ure- prizadevanj ter tudi, da bi veliko dela na vrtu, saj bo vmes vsaj dva prostora za po- jen, vendar bolj zelen in ne bila lahko škoda še veliko treba vse pospraviti, morda âtek, po vsem vrtu pa je na- pisan. Sogovornica se nera- večja. še kaj zasaditi, presaditi, se- sajenih veliko, veliko rož, da spominja poplave, ki je Dve leti je potrebovala za veda pa me čaka tudi sadje. krasi ga tudi lep skalnjak. pred skoraj natanko dvema ponovno ureditev vrta (prej Lani je bila letina obilna, le-"Skalnjak sem letos le uredi- letoma prizadela Železni- seveda tudi hiše), ki je sedaj tos pa jabolk in hrušk ne bo veliko," še pove Blaznikova, ki v roke vzame tudi motor» la pO svojih željah, za piko ke. "Teklo je v hišo, tudi vrt kot iz škatlice, v prihodno- na i pa imamo v vrtu tudi je bil povsem poplavljen. sti si želi postaviti še malo trto in nekaj eksotike - kaki, Veliko dela je biio s čišče- fontano, na novo urejeno no žago in vse (pred štirimi ki bo letos prvič obrodil," njem mulja, na srečo pa mi brežino potoka Češnjica (ta leti ji je umrl mož) opravi pove )elka Blaznik. zemlje in skalnjaka ni od- je povsem obnovljena, da sama. preserjê j Nov vrtec v Preserjah že prihodnje leto Analiza, ki jo je Občina Domžale naredila pred dvema letoma, je pokazala, da v občini primanjkuje 18 oddelkov za predšolsko varstvo, torej kar trije vrtci. Pred dnevi so pri Osnovni šoli Domžale odprli vrtec Češmln, ki je sprejel 147 malčkov, kljub temu pa je pred vrati vrtcev letos ostalo skoraj ^50 otrok. Občina zato intenzivno dela na projektih gradnje dveh novih vrtcev. Medtem ko na vzhodnem delu občine še iščejo zemljišče, pa so letos že dobili gradbeno dovoljenje za gradnjo vrtca Caj v Preserjah. "Dobili smo soglasji ministrstva za Šolstvo za sofinanciranje Investicije s skoraj 124 tisočaki ter ministrstva na finance za kredit, ki ga bo občina morala najeti. Vrtec, ki je načrtovan kot šestod-deičen, naj bi bil zgrajen do konca leta 2010/' je povedala podžupanja Andreja Pogačnik jarc. j. P. I \ Umetnost druženja Izberite abonma Aedii: 5 sobotnih koncertov obetavnih glasbenikov v dvor«innh Kongresnega centra Brdo. Tu .se užitek po koncertu ne konča! Po odlični ginsbi so ndo pozak^učenem zcbrazevanju. za katerega so prejemali štipendijo» zaposlili pri delod^aicu na območju gorenjske razvojne regije, vsaj za tofiko oasa kot so prejemaj) štipendijo. Izbrani kandidati bodo upravičeni do prejemanja kadrovske štipendije od šolskega/študijskeqd leta 2009/2010 dalje do zaključka izobraževanja po vpisanem :^rogramu, vendar r^aidlje do 30. septembra 2015. Rok za prijavo na javni razpis je do vključno petka, 9. oktobra 2009. Celotna razpisna dokumentacija je dostopna na spietni strani stipendrtorfa wwv/. bso-kranj.si, Dodatne informacije: Bart)ara Rupar (BSC Kranj): 04/28 17 230. e^aslov; barbara.mpar^bsc-kranj.si ali info@bsc-kranj.si. Otroke povabili na avtobus Kranjski šolarji se v okviru projekta Avtobus in otroci učijo varnega vstopanja in izstopanja z avtobusov» prečkanja ceste ... Simon Šubic razpisu za sofinanciranje busa. Polidst jim nato razlo-deJa z mladino,*' je ob tem ži. kako pravilno prečkati ce- Kranj • V okviru projekta Av- pojasnil predsednik krarij- sto po prehodu za pešce, še tobus in otroci ta mesec skega ZŠAM Izidor Parte. posebej v primeru, ko avto- Združenje Šoferjev in avto- Ta teden so tako z avtobu- bus k stoji na avtobusnem mehanikov Kranj (ZŠAM) v som obiskali drugošolce OŠ postajališču. Inštruktor vož- sodelovanju s kranjskim Al- Simon Jenko s podružnico na nje pa nato predstavi pravilno petourjem, Policijsko posta- Primskovem in OŠ Predoslje, ravnanje v laižišču, kako se jo Kranj ter avtošolama B&B prihodnji teden pa tudi učen- hodi po cesti brez pločnika, in Ekspert kranjske šolarje ce OŠ Orehek in podružnice "Pomembno sporočilo vsem seznanja z varnim obnaša- v Maváčah- Člani ZŠAM naj- šolarjem pa je, da v prometu njem na avtobusu in cesti, prej učencem predstavijo, ni nikoli stoodstotne predno- "Projekt izvajamo z denarne kako pravilno in varno vstopi- sti oziroma varnosti, zato se pomočjo Mestne občine ti na avtobus, kjer potem ku- je treba dvakrat prepričati, ali Kranj, saj smo uspešno kan» pijo vozovnico, poučijo pa jih je vamo prečkati cesto/' je po- didirali na njenem javnem tudi o varnem izstopu z avto- jasni! Parte. V sredo so se z avtobusom peljali učenci Oi Simona |enka Kranj • podružnice Prims kovo. V '4, ë d Gorenjski Glas AKTUALNO GORENJEC MESECA ZANIMIVOSTI NA ROBU KNJIGE IN LJUDJE Gorenjec meseca i Septembra smo za Gorenjca meseca izbrali Ivana Omana Obletnica . V torek je minilo 120 let od rojstva dr. Ivana Pemeta, diplomata izpod Storžiča. Zanimivost Bili smo v Vojvodini, v Kanjiži, s katero so Vodice navezale prijateljske stike. A A Aktualno Predsednik Vlade Borut Pahor: ''Računam na odgovornost državljank in državljanov, da bodo vsa sporočila stroke vzeli resno in se po njih ravnali." /fet«Tif.ai>ofc( Ustavimo gripo "Virus gripe (A) H1N1 je v kratkem obšel svet in povsod vzbudil pozornost in zaskrbi j ^ ost. Virus je nepredvidljiv, zato je prav, da smo pripravljeni na vse možne scenarije," je povedal predsednik vlade Borut Pahor ob začetku nacionalne kampanje Ustavimo gripo. SxJZANA'P. KovaČIČ m južni polobli, ki so se bolje dinjstvabodoševtemtednu državah Evropske unije do- —;--pripravile na novo gripo, èle dobila posebne zloženke, za stopno istočasno, delili ga Po doslej sedaj znanih po- skozi to iažje kot drŽave, Id so splošne informacije je odprla bodo proœntualno glede na datkih za virusom gripe (A) temu posvečale manj pozor- telefonska številka 080 42 00, število prebivalcev. Eno cep- HiNi pogosteje obolevajo nosti z manj higiene. V Slove- ki trenutno deluje od lo. do i6. ljenje bo stalo med 19 in 20 nílajši odrasli, pri veliki veČini niji je za novo grip>o doslej Na voljo je tudi spletno evrov, potrebna bosta dva od« poteka bolezen v blagi obliki, zbolelo 217 ljudi, vsi so imeli mesto www.ustavimo^po.si. merka, stroški cepljenja pa naj težje poteke je pričakovati pri lažji potek bolezni, nihče ni bil "S pravilnim vedenjem bi se bibilimed4in jevrov. Otem, kroničnih bolnikih, majhnih hospital izi ran. Od tega so se lahko izognili vsem drugim koliko naj bi prispevali držav- otrocih in nosečnicah. Cilj samo dva do trije posamezni- ukrepom, kot je zapiranje šol, Ijani, Vlada še ni razpravljala, strokovnjakov in zdravstvenih Id okužili doma, vsi drugi so vrtcev," je poudaril Miklaváč in Pogovori gredo v smeri, da bi oblasti je, da se s preventivni- virus prinesíi v Slovenijo," je dodal, da so slovenske zdrav- večji del stroškov œpljenja p mi ukrepi čimbolj omeji šine* še povedal minister. stvene ustanove dobro priprav- vzela diia\Q," je povedal mini- nje okužbe in da se zagotovi "Običajna sezonska gripa zdravstveno oskrbo tistim s se pojavi v drugi polovid de- ljene na morebitno pandemijo. "V tem trenu^ai se še ved- ster. Niti še ni povsem jasno, po kakšnem "ključu" bodo težjim potekom bolezni. "Pri- cembra, januarja in februar- no preiskuje cepivo, cepljenje cepili prebivalstvo. Slovenija pravîjamo program hitre sa- ja, a nihče ne ve, kako bo to- pa bo zagotovo pomemben ima na zalogi tudi 500 tisoč nad je stare pediatrióie klinike krat." je opozoril prof. dr. ukrep za zaščito proti virusu enot protivinisnega zdravila v Ljubljani, ki je zdaj prazna. V Franc Strle, predstojnik ljub- nove gripe/je povedala pred- Tamiflu in 140 tisoč enot pro- primeru, da bi prišlo do večje- Ijanske Infekcijske klinike, ga števila hospitaliziranih bol- Ravno zato, da bi prebivalce stojnica Centra za nalezljive bolezni na inštitutu za varo- tivirusn^ zdravila Relenze. Rded križ Slovenije in !n- nikov, bi bila klinika na razpo- pravi čas seznanili z vsemi . vanje zdravja dr. Alenka Kra- štitut za transfuzijsko medi- lago s svojimi kapadtetami, da pomembnimi informadjami igher. Dva dobavitelja, Gla- cino pripravljata poseben ne bi obremenili obstoječih o novi gripi, o priporočljivem xoSmithKline in Novartis, program, s katerim bodo bolnišničnih kapadtet Spreje- preventivnem ravnanju in o naj bi zagotovila 800 tisoč in vzpodbudili čim več krvoda- mali pa bi bolnike iz vse Slove- ukrepih države za omejeva- 500 tisoč odmerkov cepiva, jalskih akcij. "Tako bomo nije," je povedal minister za nje širjenja okužbe, so na mi- Prve količine se pričakuje od imeli večjo zalogo krvi za pri- zdravje Borut Miklavčič na nistrstvu za zdravje v sodelo- oktobra do januarja 2010, mer, če zaradi večjega števila sredini novinarski konfèrend vanju z Inštitutom za varova- nato pa v prvem trimesečju obolelih z novo gripo ne bo ob začetku nadonalne kampa- nje zdravje pripravili infor« leta 2010 še dodatne, kar bo na voljo dovolj krvodajalcev," Minister za zdravje Borut Miklavčič: Vedenje je nje Ustavimo gripo. "Doslej se mativno kampanjo Ustavimo zadostovalo za cepljenje 650 je poudaril minister Borut naša najbolj učinkovita obramba." /f<»ouriaDoki je pokazalo, da so tiste države gripo. Vsa slovenska gospo- tisoč ljudi. "Cepivo bo v vseh Miklavčič. Vse manj sodelovanja med šolami V boju za vsakega dijaka se šole zapirajo same vase» zato pri zavodu za šolstvo razmišljajo tudi o razvojnem programu regije na tem področju. Mateja Rant Kot mati zato ne bi razmišljala samo o tem, katera šola ima "Ni naključje, da se danes najboljše povprečje pri maturi, pc^ovarjamo o prc^ramu raz- ampak kaj bo ta Šola naredila z voja šole> saj bo to na dolgi rok mojim otrokom in kako ga bo Mojca Škrinjar: "Pomembno je, kaj sc dogaja pri î«^'^ P^^^^Ě , 11. .lil. C» * r marazvoizavse, lenačetrtem oziroma nadalinie izobraževa- poi^ • kakšnep otroka dobimo v prvem razrc srečanja ravnateljev nje." Zaveda se sicer, je dodala, du in kaj naredimo z njim v devetih letih" v Kranju poudarila predstojni- da so se šole zaradi zmanjSeva- ca kranjske območne enote za- nja §tevila dijakov znašle pred voda za šolstvo Mojo Škrinjar. številnimi težavami. "Odgovor Opozorila je, da se v slovenski javnosti wse bolj potiska voza- ni zapiranje Šol ena pred dnigo in medsebojno tekmovanje. dje pedagoško delo v Šolah, v ampak povezovanje in skupen ospredje pa stopajo razprave o nastop/ Zato bo treba sprostiti Ravnatelji gorenjskih srednjih šol so se zbrali na četrtem plačah in drugih materialnih zadcvah- krč, v katerem so se ta Čas znaš- regijskem srečanju, ifw© Maiiczorma« « le šole, je dejala Mojca Škrinjar. r Poudarila je, da je seveda po- Rezultati nacionalnega prever- delo regijskih aktivov, čez čas in medpredmetno povezova- trebna tudi razprava o plačah janja znanja in mature bi mo- pa je to kar usahnilo. Zdaj ni« nje. Šola je postala v zadnjem uâteljev. "A če bomo pozor- rali biti po njenem ^Ij priloz mamo nikogar, na kogar bi času preveč dlakocepska pri nost posvečali samo temu, po- trendov, koliko se neka genera- lahko naslovili svoje pobude." predmetih. Fizika je samo fizi- tem bodo plače Se bistveno dja razlikuje v primerjavi s Ključno bi moralo biti po nje- ka, športna v^ja pa športna Franci Rozman, ravnatelj Gimnazije Kranj: "Tudi sistem je danes tako naravnan, da med šolami ni več takega sodelovanja, kot je bilo recimo pred p>etna|stimi leti. Vsaka šola se moi boriti za svoje preživetje. Ne samo, da se k nan ne vpisujejo več dijaki iz ljubljanske regije, am pak izgubimo tudi kakega Gorenjca." slabše/ je razmišljala Mojca prejšnjo, ne pa merilo za pri- govern prizadevanje za spre- v^oja. Če bi določene dlje pri Škrinjar. Pozabljamo, je po- merjavo šol med sabo. Ob tem membo nonnativov, v okviru fiziki in šp:>rtni vzgoji poveza- udarila, da sla pomembna po- je ravnatelj Gimnazije Škofja katerih bi oblikovali manjše li, bi verjetno dijaki veliko bolje sameznik in njegova nadaljnja Loka Marjan Luževič priznal, učne skupine. Mojca Škrinjar razumeli hitrost, pospešek, kariera- 'To je tista dodana da so se vezi med šolami vzad- mu je odgovorila» da bi bilo tre- gravitacijo J' Pri uri, je dejala vrednost, ki jo mora najti šola." njem času nekoliko razrahljale, ba torej narediti razvojni pro- Mojca Škrinjar, pa bi morala Zato nas po njenem ne bi sme- "V&sih, ko je bilo freba vpis še gram r^je, ne zgolj šol biti prisotna oba uôtelia> torej lo zanimati ^olj povprečje, ki omejevati, šole nismo čutile, da Ravnateljem je Mojca Šíai- bi šlo za timsko poučevanje. ga šola doseže pri maturi. "Di- bi si bile lahko konkurenca in njar predstavila še novosti v le- "Ravnatelji pa bi to morali zna-jaki prihajajo iz različnih okolij smo lahko sodelovali. Obenem tošnjem šolskem letu. "Ključni ti spodbujati," je kon^ Moj- in z različnim predznanjem, je tudi ministrstvo spodbujalo novosti sta timsko poučevanje ca Šlcinjar, y Á à t \ à Gorenjec meseca Kmečka Ivan Oman Ivdn Oman je včeraj dopolnil 80 let* Še vedno je bistrega duha in odrezavih besed, svojo kmečko formo pa vzdržuje tako, da vsak dan dvakrat pomolze petdeset krav! sdiHA NagliČ cesti srečevati tovornjake. --Tako je nehote priznala, da je Gospod Oman, áirša slo* vedela, kaj je Udba počela, ti- venska javnost vas je spo- sta Udba. ki jo je vodil njen znala leta 19S8, ko ste usta« novili Slovensko kmečko mož- Zadnji primer te vrste pa se je verjetno zgodil Vuku zvezo - prvo nekomunistič- Draškoviái.'* no politično stranko po 1. sv. vojni. Kateri dogodek v Kdo pa je bil po vašem naj* bolj zaslužen, da se je pri nas končal komunistični re- vaSem dolgem življenju pa je bil sicer za vaš osebni raz- voj še posebej pomemben? žim in vzpostavila demo« "To je bilo spomladi leta kracija? V kmečki zvezi se 1943. Star sem bil komaj do- lahko pohvalite, da ste bili brth 13 let. ko sem postal pravi kmet. Oče in mama sta prva stranka, prvaki Nove revije pa trdijo, da je njiho- zbolela, delo pa ni mo^o ča* vo prvenstvo v idejah? kati. Treba je bilo navoziti "Nova revija ie bila dejan- gnoj, orati, sejati, iz gozda sko zelo pomembna, vplivala pripeljati drva: pomagala mi je na javno mnenje, a bral jo je teta. ki je vodila konja ... je le ožji krog ljudi, in ti so Silno sem bil ponosen, da bili v glavnem liberalno vse to zmorem, da domačija ne more brez mene. Takrat usmerjeni. Ko rečem liberalno, ne mislim nič slabega. ^'Najbolj me sem se zavestno odločil po- Tudi moj stari oče je bil libe-stati kmet in to sem ostal vse ralec. Čeprav iz konservativ« življenje." ne družine. Kljub temu da je bil liberaJec, je bil v talaatni Lahko bi vas spraševal, kako občini Zminec izvoljen za ste preživeli vojno in čas po odbornika od samih klerikal- njej. Prav zdaj se na veliko cev. II utanzma 20. stoletja, nacizem in komunizem. Kako Ste ju doživeli vi r "Nemška okupadia je bita ynoti to, da se nc izenačujeta oba velika toU spoštuje ustave. Vanjo smo zapisali, da naj bo pri nas socialna in pravna država. Pa ni, ne socialna ne Kako ste shajali z Jožetom Smoletom, takratnim šefom S2DL? "Jože Smole je izumil ne- grozna. Kar se komunizma strankarski politični plurali-tiče, pa bi pri nas nekateri zem. Filozof Ivan Urbančič radi zatrdili, da je bil druga- je njegov izum komentiral čen od tistega na vzhodu. laz takole: To je leseno železo, bi rekel tako: prvih pet let po na žalost se ga ne da švasat." vojni je bil dejansko drugačen: hujši kot kjerkoli v ko- Kaj pa France Tomšič in munističnem svetu, najbrž stavka v Litostroju? Ivan Oman hujši kot v Rusiji. In to ravno "Stavka v Litostroju je bila družb. Zato ustanovijo kmetje novo zadrugo, imenovano GPZ (govedorejsko poslovno združenje), a spet ne gre. Zadružna zveza in kmečka zbornika pa nič ne naredita. " Kako pa vidite sedanji položaj kmeta, zlasti tistega v EU, katere proračun je v glavnem za kmetijstvo? "fa, ampak za koga? Za velike kmete v Franciji in Nemčiji. V Avstriji, Svid in na Bavarskem so imeli včasih sistem tržnih redov, ki je preprečeval prevelike padce in skoke cen; to je omogočalo veliko stabilnost agrarnega trga. EU pa je pokleknila pred WTO /Svetovno trgovinsko organizadjo/, se pravi pred Ameriko, ki hoče popolnoma liberalni trg. To bi ustrezalo tudi nekaterim v Evropi, nikakor pa ne takšnim hribovskim revežem,. kakršni smo v teh krajih. Zdaj nas je zajda še ta kriza, ki se kaže predvsem v drastičnem padcu cen. Za nas. ki smo mlekarji, je to skoraj katastrofalno." Včasih so se bord, kadar ni bilo kaj po njihovem, jezili: A smo se za to boril'! Tudi vi ste bili velik borec, pa vas vprašam: Je to. kar imamo zdaj, tisto, za kar ste se ves Čas prizadevali? "Ne, nisem se za to boril!" Kaj vas pa najbolj moti? "Skoraj vse. Predvsem pa pravna. ff tu v Sloveniji, drugod po Ju- dejansko polletaprednaSim demokrati, SDZ, sociaide- zveze smo zmeraj nekaj po- to. da se ne spoštuje ustave, goslaviji je bil milejši režim. UnionoriL Takrat so postavi- mokrati, Bavčarjev odbor in skušali in tudi kaj malega do- Vanjo smo zapisali, da naj bo Pri nas so celo nune nagnali U tudi iniciativni odbor za ZSMS. Andrej Magajna od segli. Mislili smo, da bomo v pri nas socialna in pravna dr- iz bolnišnic, na jugu pa so jih ustanovitev sodaldemokrat- sodaidemokratov je večkrat novi državi dosegli še bistve- žava. Pa ni, ne socialna ne prosili, naj pridejo k njim. ske zveze. Potem pa so čaka- predlagal, da se dogovorimo no več, a spet ni šlo tako, kot pravna. Če bi vprašali ljudi. Tak režim je bil tja do leta li, ker si niso upaii naprej. Po za skupni nastop na volitvah-1955, potem je postajal znos- tistem, kar smo mi naredili v Takrat se je pokazalo, da ni- smo hoteli. Bil sem pobudnik za ustanovitev kmečke ki so šli 2j. decembra 1990 na plebisdt. kako so si pred* nejši. Krhati pa se je začel po Unionu, so spet čakali • da mamo vsi enakih namenov; zbornice (KGZS). Če bi ve- stavljali to našo Slovenijo, bi letu 1980. ko so ata umrli." nas bodo zaprli. Ko pa nas za ZSMS-jevce in tudi za del. da od nje ne bo nobene najbrž odgovorili, da ne tak- niso, se je kar naenkrat poja- ' Bavčarja ta predlog ni biJ koristi, bi tega Jie predlagal.'' šne, kakršna je danes. Pa za Kako pa je bilo 12. maja vilo veliko korajžnih. Zlasti sprejemljiv. Drugi pa smo se 1988. ko ste v Uoionski Rupel in njegovi, ki so usta- zedinili za Demos, šli skupaj dvorani v Ljubljani ustano- novili Slovensko demokratič- na volitve in zmagali." tisto, kar je narobe, še zdaleč Je v zadrugah še prihod» nista krivi samo gospodarska vili kmečko stranko - ste se no zvezo . takrat še bali komunizma Vi si niste prizadevali samo nost za kmeta? "Ko je bi] sprejet zadružni zakon, sva bila tako minister kriza in recesija." Berete časopise, gledate te^ in komunistov? In "ta mladi", tisti iz za načelne vrednote, kakrš« Osterc kot jaz prepričana, da' lenzijo? "laz se nisem nič bal. Me ZSMS? na ie demokracija, temveč bodo kmetje končno vzeli "Malo že, a vse manj. Pre- je pa nekdo vprašal: a se nič "To so pa zelo zanimivi po- ves čas tudi za boljši položaj stvari v zadrugah v svoje berem naslove in rešujem nc bojiš? Te bo avto povozil! bjc. Obnašali 50 se, kot bi bili slovenskega kmeta . roke. Pa jih niso. Minister križanke. Enkrat je bilo v pe- Odvmil sem mu, da je naj- opozidja Partiji. Ko sem po- "No, kmetje smo si za to Osterc je rekel takratnemu tek in soboto toliko dela, da brž tudi to mogoče, a če se slušal govor enega od njih, prizadevali že v socializmu, a predsedniku Zadružne zve- ni bilo časa mti za naslove. V bomo kar naprej bali, ne mi je biJo talcoj jasno, da jim so nas vedno znova potisnih ze Frelihu, naj izbere pri- nedeljo pa sem ugotovil, da bomo nikoli nič naredili. Ste sistem čisto ustreza, samo v SZDL ali pa razpu^. Za- memo število ljudi, da jih svet še naprej stoji in funkd- mogoče brali spomine Ran- mudi se jim priti na vrh. Kar čeli smo s kmečkkni društvi bodo izšolali za vodenje za- onira, tudi če ni Oman nič kovićeve vdove?" je bilo spet po svoje koristno za samopomoč, se potegova- drug. Seveda jih ni izbral, saj bral." za nas, bili so pač še eni, H so li za zdravstveno in pokoj- ni bil neumen, potem bi se Ne. hoteli isto kot mi. čeprav s ninsko zavarovanje in si gs mu sistem podrl. Zdaj je v Gospod Oman, ob vašem "Niste? Preberite. Zanimi- povsem drugih izhodišč. Po- tudi izborili, čeprav je bilo zadrugah slabše, kot je bilo. jubileju vam želimo,.da bi vo. Sama pravi, da se je. po- leti 1989 se je. tudi tu pri nas, bolj tiste sorte, ki ji Avstrija sploh se ne ravnajo več po bili zdravi in se še naprej tem ko so \i moža izgnali iz večkrat sestal ALKO (alterna- partijskega paradiža, bala na tivna koordmadja): krščanski pravijo Tabakrente, glui za tobak*. Pa v okviru Zadružne zadružnih načelih, ampak posvečali tistemu, kar ima* po pravilih kapitalskih te najraje: delu ua kmetiji! i A Obletnica mat Storžiča Dr. Ivan Peme V torek, 8. septembra, je minilo 120 let od rojstva dr. Ivana Perneta. O ugledu, ki ga je užival ta diplomat, govori zahvala v časniku Slovenec, iz katere je razvidno, da se je na njegovem pogrebu zbral celotni vrh tedanje slovenske družbene in politične elite ter številni funkcionarji iz Beograda. Pemetova ugotovitev, "da je važno, ako ima diplomat dar hitrega in pravilnega presojanja Ivan Marte lanc O dr. Pemetu obstaja» razen dokumentov družinske- mandata je prevzel vodenje Oddelka za Društvo narodov v zunanjem ministrstvu ter bil stalni strokovni svetovalec ga značaja, le malo podatkov, jugoslovanske delegacije na Še največ jih je v geslih Slo- razorožitveni konferenci v venskega biografsk^a leksi- Ženevi. Banalna poškodba kona ter pred njim, v Kole- noge v Ljubljani, kamor je darju Mohorjeve družbe za prišel na obletnico mature, je leto 1935. Zato bi bil zeio za- bila zanj usodna. Zaradi nimiv vpogled v njegovo per- komplikacij, ki so nastopile, sonalno mapo, ki jo ob si- je v ženevski bolniSnici umrl, star komaj 44 let. Vzporedno s Pemetovo je ki slovenskega rodu pomembne položaje v administracijah, tudi v diploraaci» jah, državnih sistemov, ki so jim pripadali. Če se ozremo samo na čas avstrijske monarhije» vidimo, da so bili tudi naái rojaki dejavni v njenem diplomatskem aparatu, Id je bil odprt, torej dostopen predstavnikom manjših narodov. Želeti je, da bo ta segment naše zgodovine primemo raziskan ter da se bodo tovrstne že opravljene in začete aktivnosti sistematično in kontinuirano nadaljevale. Končujem z utrinkom iz najnovejŠ^a časa. Na nedav* nem srečanju slovenske diplomacije na Brdu pri Kranju je bil izpostavljen imperativ sedanjega časa in njegovih potreb, krepitev gospodarske diplomacije. Zanimivo, da je dr. Peme v svojem članku, Diplomatsko konzularni poklic, v knjigi Akademski poklici iz leta 1932, prezreti, da je dunajska alma že uvodoma opozoril "na mater v času, ko v Ljubljani vedno močnejše nagiašava-je bil zajet na ruski fronti, njak za mednarodno pravo. Idrijo v okviru projektov po- še ni bilo univerze, odigrala nje gospodarskih vidikov v Preseneča» da je imel kot tudi nekdanji diplomat pri častitve spomina na Vladi- odločilno vlogo pri oblikova- zunanji politiki in na preple- ceršnjem tovrstnem gradivu hrani Arhiv Ministrstva za zunanje zadeve Jugoslavije v potekal dobršen de) življenj- Beogradu. Temeljitejša osve- ske, posebno pa karieme tlitev hitre in uspešne diplo« poti njegovega vrstnika, štu- matske kariere dj. Ivana Per- dijskega in nekaj let delovne- neta ostaja tako odprt izziv za ga kolega ter vseskozi prijate- zgodovinsko stroko ter za Ijd, piav idko zelo ospckiegii kompetentne motivirane po- diplomata Vladimirja Misija. sameznike. Slednji je po nekaj letih služ- Rojen je bil v trdni kmečki be na beograjskem zuna* družini v Povijah 8. septem- njem ministrstvu deloval bra 1889. Vseskozi odličnjak skoraj dvajset let pri Društvu je leta 1908 maturiral na narodov v Ženevi. Bil je edini kranjski gimnaziji. Istega Slovenec s funkdjo visokega leta se je vpisal na dunajsko funkcionarja. Njegovo delo, pravno fekidteto ter doktori- med tamkajšnjimi strokov« Dr. Ivan Perne (1889 • 1933} ral leta 1914. Službo je nasto- nimi krogi še danes visoko pil pri deželni vladi v Ljublja- cenjeno, je temeljito raziskal ni, Med prvo svetovno vojno tnag. Andraž Zidar, strokov- slovesnosti, ki smo jo organizirali v Črnem Vrhu nad ujetnik v Samari možnost Staini misiji RS v Ženevi. mirja Misija (vključno z ure- nju slovenske meščanske tenost politike z gospodar- študija tujih jezikov ter med Na dr. Perneta me je pred ditvijo njegovega groba v Že- družbe, njenih intelektuál stvom... Diplomatova naloga je, da mora posredovati 191g se jepoopravijenemdi» Miselj iz Kranja, poliglot, medijsko obeležite v i20-let- zavesti. Na Dunaju se je for- spSoh v političnih, pa tudi v plomatskem izpitu zaposlil strokovnjak za slovenski in nice Pemetovega rojstva, mirai nadvse pomemben in- gospodarskih, finančnih, trgovskih, industrijskih, da, često celo v znanstvenih in na Ministrstvu za zunanje evropski protestantizem, ki Slednje je bilo udejanjeno telektualni potendal, ki jeiz-zadeve v Beogradu. Od 1922 je v Ženevi odrasel in doštu- najprej 8. avgusta letos v slo- hajal iz slovenskega etnične- lavije v Berlinu. Po izteku bilo konec oktobra 2004 na jočem prispevku. ga povzemam iz obsežne tova ugotovitev, "'da je važno, 1 » , » 1 7 • »luuija LUjxii u^ iii^u- v^« « vi JAWLO Ji. ^bwtrf uicviju Lijcguv^gd gj * ťwC." U4 iijciiiii liftictc^iiiai- aCJSteV in aOVOlJ narodnega prava. Že leta petimi leti opozoril Vadim nevi). Tedaj sem se odločil za nih elit in nasploh narodne kritičnega duha, da more prav oceniti nabrane do 1929 je služboval na Vele- dirai za pastorja, sicer sin venski izdaji Le Monde di- ga ozemlja, zlasti iz Kranj- drugih zadevah, kadar nane- " poslaništvu Kraljevine Jugos- "ženevskega" Misija. To je • plomatique, in sedaj, v priču- ske. Zanimiv je podatek, ki se prilika in potreba." Peme- ohranja svojo polno aktualnost še po sedeminsedem-desetih letih, kar jo je zapisal íiRSí LA PERINE: r. Ci". OS - i v !iVn T L Ob tej priložnosti ome- monografije študentje iz ako ima diplomat dar hitrega njam detajl že kar memoar- Kranjske na dunajski univer- in pravilnega presojanja dej- skega značaja, ki pa sodi zi 1848-1918, avtorja dr. Aloj- stev in dovolj kritičnega smiselno v gornji kontekst, za Cindriča, da je bilo v tem duha, da more prav oceniti Med nalogami, ki sem jim v obdobju na dunajski imiver- nabrane podatke", ohranja sredini devetdesetih let kot zi, najstarejši v nemškem go- svojo polno aktualnost še po diplomatski predstavnik RS vomem območju, vpisanih sedeminsedemdesetih letih, v Švid, prvi s sedežem v Ber« 1921 študentov iz Kranjske kar jo je zapisal. Prav tako nu, tudi namenjal pozor- (med njimi je bilo tudi 31 štu- nadaljnja, namreč, da jè "ena nost, je bilo pridobivanje po- dentk). najnujnejših zahtev diplo- - i n \ TON datkov o Slovencih, ki jih je Zgodba o dr. Ivanu Peme- mata končno tudi, da je di- "življenja sila, srca nemir" tu je dodatna potrditev dej- skreten, da zna molčati, če je S \ i aH ti'-- V -r^tj « svvínikniMisřerstva /».■nanjih ■v-íov v Be-^q.'^^i'i- no-: / f,i ruUi pokopan ^f-- X l . 9 Or. Ivan Pern« je pokopan v družinskem grobu na trstenišlcem pokopališču. / roto: ;o2r koš nje k (Oton Župančič, Duma) zanesla v to državo in so se tu uveljavili na različnih področjih. Tako sem zvedel še za Vladimirja Misija. Kot že rečeno, sta oba, dr. Peme in Miselj, končala študij prava na Dunaju. Dr. Per-ne je prejemal štipendijo Knafljeve ustanove (ustanovljene leta 1676 na Dunaju, ki je v več stoletjih delovanja pomagala do univerzitetne izobrazbe okrog 1300 študentom s Kranjskega). Spomnimo, da je bil Dunaj skozi dolga stoletja duhovno, politično in kulturno središče slovenskih dežel. Ne gre stva, da so imeli številni roja- treba, kot grob..." V torek, na dan obletnice, )e bila v cerkvi na Trsteniku maša za dr. Ivana Perneta. Maševal je mag. Franc Šenk, za petje je poskrbela mag. Francka Šenk (sin in hčerka Pemetove nečakinje), pri tem so sodelovali sorodniki, posebej domači s Povelj. Mag. Franc Šenk je ob koncu maše opisal Pemetovo življenje in poudaril njegovo načelnost in veliko domoljubnost. Po Ipavčevi pesmi Pozdrav domovini so pomolili še na grobu. i à i J Zanimivosti Etnično mešana Vojvodina . 1 v Vojvodini» srbski pokrajini» kjer si že desetletje želijo samostojnosti, živi dva milijona prebivalcev in kar 26 etničnih skupnosti. Občina Vodice je navezala prijateljske stike s Kanjižo, občino na skrajnem severu pokrajine» K. Jasna Paladin tično neobremenjeni doma- na osrednjem prireditvenem di v bližnji Subotid, se je ra- --àni, v zadnjem letu dni od prostoru ob glavnem odru, zočaran povsem ximakni] iz V Kanjižo smo prispeli dan lokalnih volitev poslabšale, kjer so plesale živahne fol- politike in se danes preživlja pred "Svetostefanskim praz- Prejšnjega, demokratsko klome skupine iz Madžar- kot profesor fizike in mate nikom novog hleba", prazni- usmerjenega župana je za- ske, Romunije in Srbije, ob matike. S svojim čolnom, kom ob koncu Žetve, ko se je menjal župan iz madžarske kozarcu vina razlagal josip, opremljenim s Tomosovim mesto s stojnicami in odrom koalicije, ki pa v demokrat- velik jugonostalgik, kakor motorjem, ki je celo leto dni na glavnem trgu že pripnv- sko usmerjeni srbski viadi sam priznava, in Dalmatinec starejši kot njegov lastnik, Ijalo na veliko slavje. Po sed- nima dovolj posluha. Denar po rodu. "Ljudje so sicer pre- nas je popeljal po Tisi in nas Vojvodini 50 nekdaj rekli žitnica Jugoslavije. Danes kmetje v glavnem gojijo koruzo, pšenico, sončnice, papriko, sladkorno peso In tobak. presenetil s podatkom, da je reka na nekaterih mestih mih urah vožnje sta nas v od davkoplačevalcev se na- cej apatični. Vojvodina je bila Kanjiži na razbeljen dan, ko mreč še vedno izteka izključ- predvsem v 70. letih prejš- je termometer kazal krepko no v Beograd, sredstva za in- njega stoletja izjemno razvi- globoka celo blizu trideset čez 30 stopinj Celzija, v svo- vestidje pa se v občine vrne- ta, celo bolj od Slovenije. To metrov. Ribiči v svojih čol- jem skrbno urejenem viken- jo le z znatnim lobiranjem. je bila žitruca cele Jugoslavi- nih potrpežljivo čakajo na du na robu mesta sprejela Janoš in njegova žena Eva - stara znanca predstavnikov vo-diške občine. "2e mesec in "Ljudje so precej apatični. Vojvodina je bUa v 70. letih prejšnj^a stoletja izjemno razvita, bila kapitalni ulov in ob srečnem dnevu jim ta lahko povrne strošek za celoletno ribiško dovoljenje. Njihov uJov od- pol nismo imeli dežja, "je od- je žitnica Jugoslavije« A danes služb ni, sploh ne kupujejo restavracije ob Tisi, ki so večinoma zgrajene na _ stebrih. Reka, ki se izliva v Črno morje, se namreč vsa- Poaled na table pri spreho- je. A danes služb ni, sploh ne ko pomlad krepko poviša in govoril Janoš na naše pri- ^a mlade. V Kanjiži se je zaprla večina tovarn." pombe o vročini in pokazal _ _ na povsem suha koruzna polja v bližijii • letošnji uiidelek bo močno okleščen. K sred je du skozi mesto dajejo obču- za mlade. V Kanjiži se je za- prestopi bregove, pred čimer bila vsaj letina sadja dobra, tek, da smo na Madžarskem. prlavečinatovam.Tisti, kiso so se domačini že v času Ma- pripomni med nalivanjem V Kanjiži v resnici živi kar nameravali v tujino, so že od- rije Terezije zavarovali z devetdeset odstotkov Madža- šU, zato napoved odprave viz- močnimi nasipi, ki večino- ^ nasadih sadnega drevja najpogosteje najdemo jabolka, "raldje", s katero smo nazdravili, èe preden smo si ogleda- rov in le kakšnih pet odstot- nega režima ne prinaša ne- ma držijo še danes, li njegov nasad kajsij oziro- kov Srbov in nemalokrat se kega posebnega veselja, Ob obujanju spominov ^ priljubljeno "rakijo", ma marelic in drugega sadja, zgodi, da predvsem mladi Pravzaprav redko kdo temu na yeliko Jugoslavijo, ka-iz katerega "peče" rakijo, ka- srbsko sploh ne znajo, A et- sploh verjame. A mi se ne kot domačini pravijo obdo- kor pravijo tamkajšnji doma- nično mešana kultura je ena damo," nekoliko optimistič- bju pred razpadom nekda- čini. Kanjiža na različnih oce- od glavnih značilnosti Vojvo- no zaključi Josip, ki se bo z nje skupne države, kozar- njevanjih rakije vedno dose- dine. "Pokrajina ima 45 ob- upokojitvijo vrnil v svojo hišo čku "rakije", vina in mine- hruške, marelice rn slive, praktično vse sadre pa predelujejo ga vidne rezultate, zato so bile čin in dva milijona prebival- v bližino Dubrovnika. ralne vode, koščkih sira se pokuŠinc te žgane pijače v cev. Srbi, Madžari, Slovaki, Ljudje si vsakodnevni Čas v Vojvodini kakor tudi dneh obiska pač neizc^bne. Romuni, Hrvati, Rusini ... kruh tako trudijo zaslužiti na marsikje na Balkanu usta- Po odlični ribji čorbi z eks- Tukaj je vse namešano, kar različne načine - tudi z ribo- vi. Gostiteljem smo iahko traktom pekoče paprike iz 26 različnih etničnih skupin lovom. Po zeleni Tisi nas je zažei^H le še čimprejšnje sosednjega Horgoša, ki jebil prebiva na tem delu. In le še nasJednjega dne, ko ježe ka- ponovno snidenje, tokrat že po svojih poljih in predelavi vprašanje časa je, kdaj se zalo, da smo s svojim obis- v začetku oktobra, in to v paprike znan pó vsej bivši bomo zares osamosvojili, kom prinesli težko pričako- Sloveniji. Občina Vodice je Jugoslaviji, nas je v občinski Status avtonomne pokrajine vani dež, a je ostalo le pri namreč v goste povabila fol- hiši na uradnem srečanju z županom že čakal josip, ki je obstaja samo na papirju, ves denar se namreč še vedno iz- temnih oblakih, popeljal Ro- klomo skupino iz HorgoŠa, bertino, ki je potrdil prego- ki bo nekaj srbske, madžar- bil odgovoren za to, da bi se teka izključno v Beograd. Te- vomo gostoljubnost domači- ske in druge kulture iz tega mi v Kanjiži počutili kar naj- žava bo nastala Je takrat, ko nov. Petintridesetletnik, ki je etnično mešanega prostora pj|,j3 g^j^j paprikaš je le nekaj jedi, brez katerih bolje. Razmere v občini so bo kakšen od narodov žeiel bil še pred nekaj leti vodja vsaj za en dan prinesla tudi y Vojvodini ne gre. Vpliv pikantne madžarske kuhinje je se, kot so znali povedati poli- prevzeti vodilno vlogo," mi je upora proti Miloševičevi via- v mïp kraje opazen na vsakem koraku. čuho-puho naokrog Ljubitelji vlakov so na Jesenicah uživali v vožnji z miniaturno parno lokomotivo, ki jo je izdelal Uroš Filiplič s Pševa. Urša Peternel je izdeloval skoraj deset let, za vožnjo po ozkotirni že» skoraj pozabljene rjave kar* jesenke • Uroš Filiplič s pri tem pa so mu pomagali tudi žena, hči in sin, bodo- leznici na progi PoljČane- tonske vozovnice za vlak je Konjice-Zreče. Vozila je potnikom prodajal Stane Pševa pri Kranju je velik či inženir strojništva. Ori- vse do leta 1966. Nanjo Srčič, "originalni" sprevod-Ijubitelj železnic - železni- ginalna iokomotiva. na zdaj spominja Filipličeva nik z muzejskega-vlaka. čar po poklicu, vodja mu- osnovi katere je izdelana replika, s katero so se mi- On je tudi eden redkih, ki zejskega vlaka, že četrt sto- miniaturna replika, ima lahko še zna pravilno razsekati letia pa se ukvarja tudi s nadvse zanimivo zgodovi- vsi ljubitelji železnic na {e- premog, potreben za pol parnimi lokomotivami. Iz no. Izdelana je bila na av- okviru prireditev njenje parnega stroja. Za- te ljubezni je nastala tudi strijskem Koroškem, leta Poletje na Stari Savi v orga- nimivo je tudi to, da je vrtna železnica, ki je prava 1920 pa so jo umikajoči se nizaciji Gornjesavskega čuha-puha enako hitra, kot atrakcija za vse male in ve- vojaki zaplenili in pripelja- muzeja fesenice. Navduši- je bila nekoč originalna like ljubitelje vlakov. Parna li s konji čez Jezersko k la je zlasti otroke, ki jih je parna lokomotiva - v po v- lokomotiva je replika prave lokomotive, izdelana pa je nam. Za kar nekaj let jc obležala v železniČarskih de- po Î30 metrov dolgi krožni prečju vozi s hitrostjo 16 k ttffu kilometrov na uro, njena Avtor vrtne žeUznice Uroš Filiplič (v sredim) s smom v merilu ena proti štiri. Kot lavnicah v Šiški, nato pa so na Stari Savi, vozil stroje- največja hitrost pa je 25 ki- Primožem (na levt) in Stanetom Srčlčem, sprevodnikom je povedal Uroš Filiplič, jo jo popravili in usposobili vodja Primož Filiplič. Že Jometrov na uro. z muzejskega vlaka. m 4 Na rohu Kadar je bil ravno prav okrogel, j£ bilo z njim najlepše Se življenje odpira ali zapira Milena Miklavčič usode "Takrat sem se tudi nenor- blfene kirurške ekipe, kdo obdobju pridobila tudi na malno zredila, kar ni bilo ve, če se ne bi 2godilo naj- različnih delavnicah, kjer se hujše. Kljub temu da je v je zdravila zaradi depresije. Času nosečnosti pridobila Nekoč, ko so jo obiskale pri- skoraj 25 kilogramov, je bila jateljice, pa je vseeno dožive- hčerka težka komaj dva kilo- la šok, ki ji je segel do srca. Z čudno, saj sem počitek jemala dobesedno. S Petrom sva prekinila tudi z intimnostmi, kar je bilo - vsaj zanj - najhuje. Seks je imel zelo rad in mu je pomeniJ vir inspiracij. Meni ne, vsaj takrat ne. Zaradi tega sva se prepi-raJa, a ne preveč, nenazadnje si je tudi on želel otroka. Vse pa je bilo odvisno od mene... O tem, kaj so pomenili kilogrami njenemu soprogu, ki kot umetnik ni imel niti najmanjšega posluha za salo, ki se je Vesni nabiralo okoli pasu m še marsikje drugje, njena hči. grama in pol Nenehno je jokala, kajti Vesna je ni mogla vzeti k prsim, ker je bila preveč slabotna. Peter se je občasno oglasil na obisku, vendar ga je - vsaj tako je zmeraj rekel • bolnišnični duh motil. Še dobro, da je gospodinjstvo prevzela Vesnina mama, ki je v Štirinajstih dneh Vesnine odsotnosti naredila v stanovanju precej već reda, kot ga je vzdrževaia ni vredno izgubljati besed. 2e njegovi pogledi so bili polni ne izgovorjenega zaničevanja, in medtem ko je ona "Mama je bila zlata, ne morem si misliti, kaj bi bilo brez nje. Negovala me je in se hudovala nad Petrom, če dekleti je sedela na balkonu in na vsako vprašanje, ki so ga ji postavile o Niki, je odgovarjala, da ne ve točno, da mora mamo vprašati. "Mina, ena od sošolk, s katero sva skupaj gulili klopi tudi na fakulteti, nenadoma izbruhne in me s povišanim glasom vpraša, ali je slučajno mama rodila mojega otroka, ker vse tako kaže, da se meni niti ne sanja, kaj se z Niko dogaja. Vzkipela sem in se začela dreti, naj me ne žali, žal pa so se tudi ostale punce postavile na Minino stran in začele družno udri- hrepenela po njegovem doti- je ni hotel zmeraj ubogati, hati po meni. Poslušala sem ku, se je on zatekal v pijačo. "Včasih mi je rekel, da mu nekaj požirkov pomaga, da me vidi drugače, v lepši luči,'* je dej^a Vesna na robu solz. "Bila sem tako neumna, da sem mu kakšno travanco celo sama prinesla iz trgovine- Mislila sem, da mu bom na ta način pomagala, da me bo spet vzljubil. Žal se to ni zgodilo, Proti koncu nosečnosti so nastopile še težave s ščitnico, imela sem nevarno povišan krvni dak, sem in tja mi je srce bilo kot noro. Zdravnik je vsakič znova, ko sem prišla na pregled, zmajeval nad mano, jaz pa se mu nisem upala povedati, da vsem težavam botruje le žalost, ki se je nisem mogla znebiti." Včasih se mi je zdelo, da jih z odprtimi usti, kajti sko- sem ji jaz celo pomembnej- zi njihove besede sem - pov- ša kot vnukinja. JezJa se je na vsakega, ki je le namignil, da sem se preveč zredila. Njene besede so me božale kot balzam in vse mi je govorilo, naj ji verjamem, nenazadnje je bilo tako najbolj udobno, imela sem velik apetit, delala niserr skoraj nič, kar sem peljala otroka na sprehod. Še celo na prvi obisk k pediatru je malo Niko kar sama odpeljala. Gledala sem televizijo, jedla neke maslene danske piškote in bila srečna in zadovoljna, V bistvu mi ni nič manjkalo: Peter me je pustil pri miru, saj je bil nenehno zaprt v ateljeju, skuhano sem imela in na Niko je pazila mama. Sem in tia sem kaj Vesni je še nekaj dni po po- prebrala, na to, da bi napisa- rodu življenje viselo na nitki. Porod je bil namreč zelo la kakšno pesem, pa nisem niti pomislila," je pripovedo- sem iznenada • videla svojo lastno usodo v povsem diugi luči. Na silo so mi odprle oči, postavile so me na realna tla, kar ni bilo le boleče, bilo je tudi zelo stresno. Tisti večer, kmalu po njihovem odhodu, sem prvič doživela napad "psihične labilnosti", ne vem, kako naj temu rečem drugače. Srce mi je razbijalo kot noro, usta pa so se mi skrivila v brezoblični zmazek, nisem več mogla dihati in menda so reševalci prispeli zadnji hip, drugače bi me napad živcev lahko celo zadušil. Nemudoma so me odpeljali v bolnišnico, kjer sem ostala več ko.t teden dni> vsaj zdi se mi tako. Podrobnosti se ne spominjam več, o tem, kaj se je dogajalo, mi je pozneje pripovedovala mama, ki jo je moj napad tako prestrašil, da je - kmalu kompliciran, če ne bi imela vala z mirnim glasom, ki si okoli sebe strokovno usposo- ga je v nekem življenjskem zatem - popolnoma osivela. Ustavimo nasilje (4) Damjana Šmid svojem gnezdu. Človek z imela čudne navade? Tako moj pogled Za preprečevanje nasilja potrebujemo številne veščine. VeČino izmed njih pridobimo v družini, nekaj jih posrkamo iz okolja in ko vse to ovijemo 2 materialom, ki smo ga prinesli s seboj na svet, dobimo končni rezultat. Dolgoročno gledano bi bih tako prava naložba, če bi te veščine najprej obvladali starši in bi bile v družbi treba po moči, nepoznává- fant ve, kaj hoče, in sledi sprejete kot nekaj pozitivne- nje sebe in površno zadovo- svojim sanjam, čeprav je zdravim načinom razmišljanja, z občutkom za lastno vrednost, s spoštovanjem do sebe in do drugih je manj nevaren za okolico kot tisti, ki Predsodki, občutki. tega nima. manjvrednostni nerešeni konflikti, stereotipi, maščevalnost, zamere. lepa deklica pa karate ne so* dita skupaj? Dobro je izbrala, najbrž ji je to všeč? Kako pogumna odločitev? Če rečem "tale fant pa hodi na balet", kaj se zgodi spet v glavi? Oh, lepo prosim, bolje bi bilo, če bi izbral nogomet. Balet • da ni kaj narobe # SODNA KRONIKA TEDNA Piše: Simon Subic Kameníku osem let zapora Na reškem sodišču so zaradi preprodaje heroina na osem let zapora obsodili 37«letnega Kristjana Kamenika. Sodišče je ugotovilo, da je Slovenec iz Bosne tihotapil heroin na Hrvaško in na Reki ustvaril mrežo preprodajalcev, ki je delovala najmanj od novembra 2007 do marca 2008. Kameníku je grozilo do 40 let zapora, vendar je bila kazen milejša zaradi delnega priznanja in ugotovitve sodnih izvedencev, da je drogo preprodaja! v stanju zmanjšane prištevnosti, saj je bil tedaj odvisen od droge. Poleg zaporne kazni je reško sodišče Kameniku naložilo še plačilo sodnih stroškov in 365 tisoč kun, kolikor naj bi zaslužil z drogo, poleg tega pa mu je izreklo še ukrep dosmrtne prepovedi vstopa na Hrvaško. Sodišče je obenem obsodilo še enajst članov Kamenikove združbe> ki so skupaj prejeli 57 let in pol zapora. Med njimi je osem let zapora prejel Rečan Marijan Surjan, ki naj bi skupaj s Kamenikom vodO mrežo preprodajalcev. Umor v Kamniku še brez sodnega epiloga Navkljub drugačnim napovedim se na ljubljanskem okrožnem sodišču sojenje 5i-!etnemu Kamničanu Vehbiju Rrahmaniju zaradi umora 47-Ietnega Rasima Agoviča še ni končalo. Sodni izvedenec balistične stroke mora namreč pregledati še žrtvina oblačila in na podlagi raztrganin oceniti, kako blizu Agoviču je stal Rrahmani, ko je 6. oktobra lani streljal nanj pred pekarno v Kamniku. Balist je sicer za dva od treh strelov že ocenil, da sta bila sprožena iz neposredne bližine oziroma je Rrahmani pri strelih v glavo in ramo prislonil pištolo ob Agoviča, za strel v vrat pa tega z gotovostjo ne more trditi. Do taldh ugotovitev je sodni izvedenec prišel na podlagi pregleda fotografij, na katerih so Agovičeve rane dobro vidne. : \ / ^ Ceste terjale šest v • 1 • • življenj nefconyoHrana ^"sîva^ po- z njim? Ali rečete - super, , Na slovenskih cestah se je V mimUem tednu zgodilo 154 prometnih nesreč, v katerih je ga. S tem, ko se ukvarjamo z mladimi, ne moremo reči, da mečemo stran svoj čas, vendarle je to le gašenje požara. Mladi so odraz naše družbe in sami po sebi samo produkt vzgoje in vplivov okolja. Kje naj torej sploh začnemo z delom, pri kuri, pri jajcu ali kar v ko- košnjaku. Mogoče vsak v Ijevanje svojih potreb kar njegovega ata sram. In tako kličejo po nasilju. Začne se z verbalnimi, na videz nedolžnimi sodbami, kakšen naprej... V razred sta prišla dvojčka iz Albanije. Ne zna» ta niti besede slovensko. V je kdo, kako se oblači, kako osmi razred hodi fant iz hodi, se prehranjuje, kje Živi, kaj trenira. Če rečem, "tale deklica pa trenira karate", katere misli se vam porodijo v glavi? Karate ni za deklice? Že njena mama je družine, kjer se prodaja droga ... Deklica iz tretjega b ima mamo, ki se prodaja za denar ... Kar mirno dajmo svoje misli na pašo, brez skrbi, nihče jih ne vidi... umrlo kar šest oseb, 1S5 pa se jih je poškodovalo. Kot so sporočili z Generalne policijske uprave, se je zadnji konec tedna zgoj-|ta§iji pl^g Ijiv in izjemno uspešen po- ujela ritmične obrazce ljud- ' . ' . skus te vrste je knjiga Naia- skega plesa? Kako ji je uspe- ^uimrna zgodovina šili ples, monumentalni esej lo, da je s takšno lahkoto Rusije, o kulturni zgodovini Rusije; vstopila v vaško kulturo, ki je Modrijan založba avtor je britanski zgodovinar Orlando Figes, knjiga je pri nas doživela že četrti natis. zaradi svoje vzgoje in stanu nikakor ni mogla poznati? in Studia humanitatîs, Ljubljana, 2009, ril Stravinski. 'Oh. tudi jaz ne,' je rekel Šostakovič." In tako je bil led prebit, njuno snidenje je preraslo v tipično rusko družabno srečanje, ki mu dajejo takt neskončne napitnice z vodko. Stravinski, ki je bil od vseh "najmanj alkoholno vznesen", je nazdravil z besedami, ki sledijo ui so bile mogočen Smemo domnevati, da je že- ^^^ g^g ^ ^^ strani ® P" ^ rojstni kn|ige Ste brali Vojno in mir? No, le! Tolstoj s tem romantič- tudi če je niste: eden od zna- nim prizorom pokazati, da ^^ evrov menitih prizorov iz tega ro- morda narod, kakršen je ru- - mana je tisti, ki se zgodi po ski, povezujejo nevidne niti kraj, eno domovino, eno deželo - le eno deželo lahko ima • in kraj njegovega rojstva je najpomembnejše dejstvo v dolgem lovu v koči, v katero prvinskih občutij?" Tako se Takšno je bilo srečanje dveh njegovem življenju. Obžalu- na večer povabi "striček", sprašuje Figes in v nadalje- Iculturiilh svetov znotraj ene- jem, da so me okoliščine lo- upokojeni oficir ruske voj- vanju tudi odgovori- "Gre za ga naroda, najdemo ga vuvo- čile od domovine in da se ske. Anisja, uradno tlačanka srečanje mod dvema doccla du. V zadnjem poglavju pa moja dela niso rodila tu, in gospodinja, neuradno pa različnima svetovoma: ev- preberemo, kako sta se sre- predvsem pa, da nisem mo- žena, s katero ta mož živi, ropsko kulturo višjih slojev Čala Igor Stravinski in Dmi- gel pomagati novi Sovjetski prinese na mizo celo vrsto in kulturo ruskega kmetstva, trij Šostakovič, prvaka ruske zvezi ustvarjati nove glasbe, ruskih dobrot: "vložene Vojna leta 1812 je bila tisti glasbe 20. stoletja. Stravinski Rusije nisem zapustil po gobe, ponvičnike iz ržene veliki premik, ki ju je prvič v je že leta 1912 odšel na Za- lastni volji, čeprav mi v moji moke na zmetkih /le kaj bi zgodovini združil v narodno hod in užival njegovo čašče- Rusiji in Rusiji na splošno to bilo?/, med v satju, orehe gibanje. Zaradi domoljubja nje, leta 1962, ob svoji 8o-let- marsikaj ni ugajalo. Vendar z medom. Šumečo medico, tlačanov so se plemiči Nata- nid in po polstoletni ločitvi, mi pripada pravica, da kriti- zeliščno žganje in sadne likerje Ko vse to zaužijelo, se šine generacije otresli tujih pravil, ki so utesnjevala pa je končno le sprejel sovjet- ziram Rusijo, ker Rusija je sko povabilo, naj obišče do- moja in ker jo ljubim, in te Orlando Figes, še bolj sprostijo, iz poselske družbo, in izoblikovali na« movino. Šostakovič je ustvar- pravice ne dajem nobenemu rojen leta 1959, izbe pd 2>e balalajka s rodno zavest, utemeljeno na jal doma, pod Stalinom, ki ga tujcu." britanski zgodovinar Audrey Hepburn kot Nataia Rostova v filmu Vojna In mir (1956) Jože Košnjek Slovend v zamejstvu (159) Sejem na travniku V P liberku/Bleiburg že od za staro in mlado. Letošnji članov Edinosti in drugih slo- leta 1393 naprej organizirajo "jormak" je bil končan v po- venskih društev iz Podjune. yyí pn çriç^nî ^^ travniku ob glavni cesti nedeljek. Tudi tokrat je pli- Letos jih je vsak dan sejma I f sejem. Pravijo mu "jormak". berško Slovensko prosvetno od dopoldneva do zgodnjih Ena najstarejših prireditev društvo Edinost postavilo na jutranjih ur naslednjega dne na Koroškem je prestala vse sejmu velik šotor, imenovan delalo od 40 do 45. Slovenski dobro in hudo ter se obdrža- 'Svaveja uta". Zakaj "Svaveja šotor je bil med najbolje obišla do danes. V zadnjih letih uta"? Pojasnili so mi, da po- kanimi na sejmu. Hrana je za na župnijskem travniku v meni "svaveja" v podjun- bila izvrstna. Prav tako štirih dneh» od petka do po- skem narečju "slovenska", vzduš je, za katerega so skrbe- nedeljka, zvrsti okrog 150 ti- Predsednik Slovenskega pro- li tudi odlični glasbeniki iz soč ljudi iz vseh koncev Ko- svetnega društva Edinost Bo- Slovenije: Čuki, Gašperji in roške, od Ziljske do Libotske ris Šturm je povedal, da se doline/Lava nttal in tudi iz vsako leto, letos že petintride- bližnje Slovenije, predvsem setič, pod njihovim šotorom, Okrogli muzikanti. Tudi letošnji "jormak" v "Svaveji uti " ni minil brez tradidonal- Pliberški mestni svetnik jurij Mandl (v beli srajci) je skupaj z odborniki SRD Edinost zabil pipo v pivski sodček, katerega vsebino so brezplačno razdelili obískovalcem./^eto;]o2eKoini«k iz' Slovenj Gradca, Raven, ki je bil letos največji med nega zabijanja pipe v pivski Prevalj, Mežice, Ćme in dru- vsemi na sejmu, združijo šte- sodček. To delo je opravil pli- pa se je z evropsko razstavo ni svet korošk-ih Slovencev gih krajev na slovenski strani vilne slovenske organizacije, berški mestni svetnik in refe- in srečanjem manjšin v bliž- počastil 6o-ietnico ustano- meje. "jormak" je preprost, društva in ustanove, ki na ta rent za kulturo, Slovenec }u- njih Libuiah/Loi bach odprlo izviren sejem na travniku, način zaslužijo tudi precej rij Mandl. Po njegovi zaslugi tudi sveta vitve. Ob pol dvanajstih bo maša v Marijini cerkvi brez sodobnih razstavnih denarja za delovanje. Ne le je zapihal v pliberški kulturi V Celovcu bo v nedeljo, na Benediktinskem trgu, ob dvoran, le s šotori in običaj- §tiri sejemske dni, ampak svež veter, brez izločevanja i}. septembra, pomembna pol enih pa se bo začela nimi stojnicami, na katerih tudi pred začetkom "jorma- in loievanja kulturnih dejav- prireditev za Slovence na osrednja slovesnost v stev-skoraj vsak kaj najde zase. ka" in po njem, je v delo nosti obeh narodov, sloven- Koroškem. Z vsesloven- bi Mohorjeve družbe na Sejem je trgovina in zabava vključenih nad 80 članic in skega in nemškega, mesto skim praznikom bo Narod- Viktringer Ring 26. razgled Re sentiment Miha Naglič Mihovanja Ubitih častnikov je bilo 15 ti- grada, 6. aprila 1941. SLS in soč, vseh poljskih žrtev te naj- dnige "meščanske" stranke večje vojne vseh časov pa kar voinemu dogajanju niso bile šest milijonov, od tega trije kos, pobudo na okupirani milijoni poljskih Judov! To je politični sceni je prevzela Ko- pomenilo 20 odstotkov vsega munistična partija Jugoslavi- prebivalstva, kar je najvišji je (in Slovenije), ob koncu odstotek žrtev; sovjetskih je vojne tudi vso oblast v državi, bilo 20 milijonov (13 odstot- Ljubljanska škofija je svojo kov), jiAgoslovansldh 1,1 mili» čredo, da bi jo zavarovala jona (5,8 odstotka)... franco- pred enim totalitarizmom, skih 385 tisoč oziroma "k" zapeljala v zavetje drugega. A 0,85 odstotka. Slovenske žrt- stavila je na napačnega konja ve so zdaj že precej natančno in ko je bilo dirke konec» je preštete, bilo naj bi jih 90 ti« izgubila vse. soč ali približno šest odstot- Kakor vsaka je imela tudi ta kov vsega prebivalstva. Števi- vojna svoje zmagovalce in lo po vojni pobitih slovenskih poražence. Zmagala je anti- domobrancev (okrog 12 tisoč) hiderjevska "protinaravna" je skoraj tolik^o, kot je bilo koalidja, v njej so se poveza-žrtev v Katynu, njihov delež v le zahodne demokracije in celotnem prebivalstvu pa je sovjetski totalitarizem; prve seveda v slovenskem prime- ru bistveiw viSjL V obelj primerih so komunisti likvidira« so imele slednjega očitno za manjše zlo od nacizma. Glavni poraženec pri nas pa li elito ("cvet") svojih razred- je biJa ravno tista stran, Id sta nih in ideoloških nasprotju- jo pred vojno v idejnem in političnem oziru zastopali Cerkev in SLS. Če to stran Pred 70 leti se je začela 2. sv. kot da bi imeli pozneje z nji- pogledamo še razredno, vidi- kov. Najbrž so si mislili: bolje, da jih "pospravimo" zdaj. vojna • ko je Nemčija 1. septembra 1939 napadla Polj- mi še kdaj probleme. mo, da je predstavljala pred- Kose je vojna začela, je v Ba- vsem slovensko podeželje. sko. Letos je moderno doda- novini Dravski (današnja kjer je takrat živelo največ ti, da je že istega meseca (17. Slovenija brez Primorske) ljudi, zlasti srednjega In veli- septembra) na napadeno dr« vladal ljubi mir. Zlasti ljub je kega kmeta, v mestih pa del žavo planila tudi Sovjetska bil Cerkvi in njeni Slovenski meščanstva; njegov liberalni zveza. Postala je torej žrtev ljudski stranki (SLS), ki je del je po sokolsid liniji sim- obeh "največjih totalitariz- imela v teh krajih vso oblast patiziral in sodeloval z OF. mov 20. stoletja". V Cankar« Njen prvaJc, dr. Anton Koro- Poražena stran se s svojim jevem domu začno ta mesec Sec, po stanu duhovnik, je bil porazom ni mogla sprijazni- predvajati film Katyn, novo minister v kraljevi vladi v Be- ti, njen resentiment je prišel mojstrovino poljskega reži- ogradu, kjer je uveljavljal na dari in še posebej do izra- serja Andrzeja Wajde. Film- Sloveniji vse večjo stopnjo za v novi demokraciji po osa- sko upodobitev tragedije uje- neformalne avtonomije; v mosvojitvi Slovenije. Gre za idh poljskih častnikov, ki jih svoji deželi je bil dobesedno oživljanje te stare pred- in jev Katynskem gozdu pobila "bog i batina", slednje zlasti medvojne mržnje, ki je bila Stalinova NKVD, njihovo iz- za komuniste, Id jih seveda po vojni podačena v podza- ginotje pa naprtila nemški m maral in jih je kot notranji vest. Očitno bo rabila še pre- vojski. A ravno ta jih je že minister tudi zavzeto prega- cej časa, da se bo izživela; te- med vojno v njihovem mno- njal. Korošec je 20. decern- meljnega zgodovinskega dej- žičnem grobu odkrila in raz- bra 1940 umrl. njegov na- stva • da je bila na napačni krila, kdo je bil dejanski mo- slednik dr. Kulovec pa je bil strani in poražena • pa ne bo Vaš razgled 1 , I» v» rt •t- > -i >1 W ^ » y Kranjski poklicni gasilci so se sredi avgusta dva dni potepali po hribih, za cilj so si izbrali Triglav. Krenili so iz Vrat, del ekipe je šel po Tominškovi poti, del pa čez Prag. Prespali so na Kredarici» drugi dan osvojili vrh in se vmOi po poti proti Krmi. Trije so doživeli krst, ker so bili na Triglavu prvič, skupni vtis pa je: super, sončno, družabno. Pa še kdaj... S. K. trot9:Friif>vodnik rilec. ubit v bombardiranju Beo- mogla spremeniti. Na fotografiji je prečudovit cvet orlice, posnetek pa je nastal v vročem avgustovskem dnevu na poti na Triglav (čez Prag). Pohodniki so občudovali zvončkast modro vijoličast cvet, rožo pa so pustili tam, kjer je njeno mesto. V naravi. S. K. >Foto FUipvodmk živi kip Marjeta Smolnikar sedmica . » Pred kmtkim sem se sprehodila membno. In preuj samovšei- janje Wovnove osebnosti. Če se Sploh pa. sem bila še naprej jo čedalje bolj predrzne roparje, čez ljubljansko tržnico. Tam je no. Pofnenl, bila sta sama sebi jima je ta že zdel potreben po- zajedljiva, sta danes dopoldne kriminalce in "noru" na dveh vedno videti kaj zanimivega, všeč. Eden bolj kot drugi. V tfí lidjske pozornosti. Meni se ni bolj ali manj po nakljt4^u po- ali štirih kolesih. Tako se bomo Razen jur&iov, lisiâç, borovnic, maniri sta se spotaknila ob živi zdel niti malo sumljiv. leg klovna preverila ali celo are- na eni strani pošteni državlja- pozdja, cvetja^ fižola, pa radiž- zid in legi t i mirala klovna na A mpak. Policija menda ve, kaj tirala kalerega od neštetih "di- ni ču til i varrt ejše, na en i pa nika in tako naprtj so bolj ali delu. Ta jima je brez besed pod dela in koga nadzira? Nena- lerjev", ki pred ljubljanskimi bodo policisti upravičili svojo manj stalna "ponudba' ljub- nos pomolil delovno dovoljenje, zadnje so polidšti državni osnovnimi šolami prav zdaj z plačo in (straho)spoštovanje. Ijanske tržnice tudi berači in vsaj po mojem mnenju je Šlo za uslužbervi, kar pomeni, da so drogo zastrupljajo riole otroke? Za začetek pa morajo sloven- različni zabavljači. Zadnjič to, nakar m u je eden od polici' plačan i iz denarja davkoplače- Vama je morda uspelo na delu ski policisti ločiti med dobri mi sem, na primer, opazovala živi kip; nepremično Človeško jîgU' ro, preoblečeno v klovna. Koje vati naprej. sto v nonšalantno pomignU, da zbrane radovedneže zaba- valcev, zato nam ne more in ne zasačiti katerega od tako ime- in slabimi državljani in se do sme hiti vseeno, kaj nam za novanih graHtarjev, ki prav prvih vesti spoštljivo in sebi naš denar nudijo. zdaj "svinjajo " po novih Jasa- enakovredno. klovnu v "nabiralnik" kapnilo Zakaj to podrobnost z ljubljan- No, tako. Iz tegx riaslova sem dah mestnega jedra? Ni vama nekaj drobiža, se je na poseben ske tržnice 5pio/t omenjam? si potem drznila na ves 0as ko- uspelo, kajne, odgovorim nain izviren rxačin zahvalil. Po- Zato, ker sta se policista vedla mentirati, da sta onadva v fnesto njiju. Ne eno ne drt4go. tem pa spet okamnel. kot generala, denimo, nekda- službi državljanov in ne naro- In s tem sem zaključila svoj To jutro sta po tržn ici paradi- nje jugoslovanske armade in se be in naj se do pouličnegfi za- monolog s pol icistoma. rala policista na konjih. Prav- jima očitno ni zdelo vredno, da bav^'ača, ki z nobenega zorne- Povzetek aktualnega diskurza zaprav, na visoko raslih kob i- se z osebo v postopku "pomeri- ga kota ne daje videza niti na- je naslednji. Namesto da se po- lah. Se razume, vsak na svoji. ta" iz oči v oči. Da se torg s ko- silneža niti kriminalca, vedeta licisti postavljajo in šopiri/o Od spodaj navzgor sta policij' biljega hrbta spustita na tla, manj vzvišeno in manj aro- pred poštenimi državljani ozi- ska konjenika delovala zelo po- potem pa od tam vodita prever^ gantno. roma davkoplačevalci, naj lovi- EKONOMIJ stefa n .za m 17 Nova cona, nova delovna mesta 4 1. stran V Hrastju bo na voljo približno 27 hektarjev novih zerriljišč v poslovni rabi. Na vprašanje Gorenjskega giûsa, kaj bo z degradiranimi območji, kjer je bila industrija v preteklosti • Aquasava, Ibi, Inteks -župan Perne odgovarja: "Vse sive cone bi morale imeti prednost, vendar so zemljišča v zasebni lasti in težko najdemo skupni jezik. Namembnost zemljišč sicer ostaja za industrijo/' Na območju Aquasave lastniki si- razvijati Mestna občina Kranj načrtuje širitev Poslovne cone Hrastje (na območju Agro- mehanike) za potiebe ma« lega gospodarstva na 27,5 hektarja zemljišč. Cona se bo raztezala v gozdnem prostoru severno od naselja Hiastje in južno od av« toceste. Koliko bodo stala zemjjišča zaeiUoat ni zna- no, mestna občina pa bo vijo so zelo zadovoljni tudi danski lastniki, saj so dobro poznali prejšnje posbvne prostore, kjer so bile glavne transportne poti oddaljene, v sedanji coni pa imajo tudi dobre priložnosti za širitev. Robert Cortnar, direktor slovenskega dela DSV / l^oto: črt Slavec lastnikom zagotovo poma- DSV Transport Slovenija gala pri komunalnem . ustanovljeni leta 1977, del skupine DSV od 2005 opremi^ ju. turistično dejavnost, vendar - 21 milijonov evrov letnega prometa • investicija vredna 11 milijonov evrov -15.000 kvadratnih metrov skladiščnih prostorov je zaenkrat vse na stopnji ' kapadteta 14 tísoč paletnih mest, 16 ramp {vrat) idej, na območju Inteksa je • 170 ^soč ton letno prepeljan^ tovora tako veliko število lastnikov, • 60 tisoč carinskih postopkov letno da do ureditve zaenkrat ne . delujejo na sedmih lokadjah v Sloveniji more pnti na območju Go- . trenutno zaposlenih 115 sodelavcev renjskih oblačil so se pred kratkim lastniki odloČili za drugo dejavnost, Čeprav je DSV zaposluje čez 20 tisoč Kmalu nove zaposlitve Slovenski DSV Transport i^aj bi se zeio hitro širil, kmalu naj bi tudi zaposlovali. "Glede na situadjo, ki kaže, da gre na boljše, torej ob izboljšanju gospodarske klime in s tem večji proizvodnji, podjetja potrebujejo tudi več logističnih potreb. Realno pričakujemo, da se bo to hitro pokazalo tudi pri našem poslovanju in s tem večjim potrebam po novih sodelavcih/' pojasni direktor. Letos so sicer poslovali slabše kot lani, promet je padel za približno 15 odstotkov, vendar so za uspešno poslovanje uporabili vse notranje rezerve. "V prejšnjih letih smo rasli med desetimi in 15 odstotki na leto, še posebej pa zadnja §tiri leta, ko so naši lastniki postali Dand. Od takrat lahko uporabljamo vse prednosti razvejane velike mreže DSV, Id so prisotni po vsem svetu. Slogan Delujemo lokalno, prisotni smo globalno, vsekakor velja," pravi Gortnar. Slovenski del DSV je sicer zadolžen za območje nekdanje Jugoslavije, svoji družbi ima tudi na Hrvaškem in v Srbiji. Za investidjo in selitev so se odločili še pred krizo. Leta izbirali so zemljišče med 2007 so kupili zemljišča, no zdravstvo. bilo na tem mestu predvide- sodelavcev, letni promet se Kranjem in Ljubljano in ga graditi pa se je začelo sep- giblje Čez pet milijard evrov. našli v Struževem, na komaj tembra lani. "Pred letom go» "Dolgo smo iskali primemo 300 metrov od avtoceste od- spodarstvo še ni bilo v tako lokacijo za naše nemoteno daljeni lokadji. V naložbo, hudem krču, kot nekaj mese- delovanje. Odločitev za seli- vredno 11 milijonov evrov in cev kasneje. Če bi za investi- Sedaj konkurenčne/ž i Podjetje DSV Transport je tev je bila povsem logična, s trenutno 115 zaposlenimi cijo odločali danes, bi grad- na slovenskem trgu priso- Želeli smo biti blizu avtoce- (predvideno je dodatno zapo- njo in selitev zagotovo pre- tno že vrsto let, pred letom sti, saj tako lažje opravljamo slovanje), so šli zaradi pove- stavili," prizna Robert Gort- 2005 so bili prepoznavni svojo osnovno dejavnost - čanega obsega dela. "Naš na- nar in zadovoljno pristavi, da kot Eurosped, nato pa so transport in logistiko," raz- črt je, da postanemo oziroma pa imajo danes z modernim lastniki postali Danci, ki loge pojasnjuje direktor Ro- ostanemo med vodilnimi in uporabnim ob j eictom ter upravljajo eno največjih lo- bert Gortnar, Podjetje je transportnimi podjetji v Slo- bližino avtoceste prednost gističnih podjetij na svetu, prej delovalo v Škofii Loki. veniji," pravi Gortnar. S selit- pred konkurenco. Znani finalisti za gorenjsko gazelo Boštjan Bogataj rast, uravnotežen razvoj in ............................................................................intenzivno zaposlovanje ter Kranj - Letošnji finalisti za iz- so hkrati odgovorna do zapo- bor najboljših hitro rastočih slenih in okolja, v katerem slovenskih podjetij Gazela delujejo. V preteklih devetih 2009 je znan. Nominiranci letih gorenjska podjetja niso za gorenjsko gazelo so Exo- osvojila zlate gazele, največji term.IT, Janus Trade, Mi- uspeh je leta 2005 uspelo movrste in Rodex, najboljši podjetju Europlus, ko so pre- med njimi pa se bo 22. okto- jeli srebrno gazelo. Lani je bra potegoval za zlato, srebr- podjetje Mimovrste osvojilo no in bronasto gazelo. Na- bronasto gazelo, enako leto men projekta je izbrati m prej Seaway, leta 2004 pod- nadgraditi podjetja, ki v celoti jetje Don Don in leta 2001 izkazujejo dinamičnost, hitro podjetje Saxonia Franke. Prvi eko hotel s petimi zvezdicami Boštjan Bogataj junija letos in je med gosti ..............................................................................odlično sprejet, v avgustu je Bohinjska Bistrica - Po urad- bil ob koncih tedna popolno- ni kategorizaciji je Bohinj rra zaseden. Večinoma gosti Park Hotel od prejšnjega ted- prihajajo iz Slovenije, ki so na uvrščen v najvišjo hotel- izkoristili vrhunsko namesti- sko kategorijo - ponaša se s tev prvega eko hotela v dita- petimi zvezdicami. "2 veli- vi mlajše družine pa privab- kim številom dodatno zbra- Ija s hotelsko ponudbo dru- nih točk za odločnost, je to žinskih sob in v ceno vključe- edini hotel v alpskem okolju, nim obiskom vodnega parka ki se postavlja ob bok hotelu Bohinj. "V jesenskem času si Kempinskd v Portorožu," obetamo vrsto poslovnih sporoča direktor Anže Čoki. srečanj in dogodkov,'' je opti- Bohinj Park Hotel so odprli mističen Cokl. LUK LJUDSKA UNIVERZA KRANI SREDNJESOLSKI PROGRAMI - izredni študij • PREDŠOLSKA VZGOJA (SSI) - NOVO • PREDŠOLSKA VZGOJA • poklicni lečaj - NOVO • BOLNIČAR - NE60VALEC •TROOVEC •EKONOMSKI TEHNIK-PTI • v sodelovanju s CĐI UNIVERZUM UUBUANA STROJNI TEHNIK - PTI (zaključek šolanja) USPCSABUANJE 2A NPK SOCIALNI OSKf?BOVALEC OSNOVNA ŠOU ZA ODRASLE 8. in razred - šoldoj« brezpUčno UNIVERZITETNI PROGRAMI VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAMI VIŠJEŠOLSKI PROGRAMI • EKONOMSKA FAKULTETA UUBUANA VISOKA POSLOVNA ŠOU - kvalHels študija • EQUIS - diplomirani ekonomist Smeri: • računovodstvo • lunzem • trženje fAKULTBTA ZA STROJNIŠTVO MARIBOR • vpisv 1. letnik - d inzemr •po (h 2a prehode - vpis v 3. letnik • Izobraževalni zavod HERA Ljubljana VIŠJEŠOLSKI PROGRAM: - poslovni sekretar NOVO PEDAGOŠKA FAKULTETA KOPER usposabltanie za itev pedagoško-andragoške izobrazbe 11 Infermdcije inirtveseđllo - ZOnn-UPBô, Ur. list RS št. 16/07 in Ur. Dst RS št. 36/08), Kandidati/kandidatke morajo Imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske In druge sposobnosti za uspešno vodenje OE EKONOMSKO-TRGOVSKA ŠOI-A ESIC KRANJ. Izbrani/a kandidat/kandidatka bo imenovan/a za petletni mandat. E KO N OMS KO-TRG OVS KA Kranj bo 27. decembra 2009 oziroma skladno s Skleoom Sveta Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, potrdilom iz kazenske evidence o nekaznovanju, ki ga Izdaja Ministrstvo za pravosodje, kratkim živijenjepisom, opisom dosedanjega dela in pn^gramom vodenja OE EKONOMSKO-TRGOVSKA SOLA ĚSIC Kranj, naj kanrliriati/kandidatke pošljejo v zaprti ovojnici kot priporočeno pošiljko z oznako "za razpis ravnatelja/ravnateljice OE EKONOMSKOTTíGOVSKA ŠOLA ESJC Kranj * na naslov: SVET ZAVODA, EKONOMSKO^TORITVENI IZOBRAŽEVALNI CENTER KRANJ, Kidričeva cesta 65, 4000 Kranj, v roku 14 dni od dneva objave tega razpisa. Vloge toćo štete za pravoćasne, će bodo oddane zadnji dan roka do 24, ure s priporočeno pošiljko na pošto. Prijavljenl/e kandidati/kandidatke bodo obveščeni o imenovanju v zakonitem nDku. Gorenja vas Spet prihajata Dedek )aka in Babica Jerca Razvojna agencija Sora bo v soboto dopoldne pripravila rta parkirišču pri poslovnem centru v Gorenji vasi tržnico :metij$kib pridelkov in izdelkov. Na stojnicah bodo ponujali izdelke blagovnih znamk Dedek )aka in Babica erca ter druge kakovostne pekovske in mlečne izdelke, domače jušne rezance, Slovenski med ter izdelke domače in umetnostne obrti. C. Z. Ribno Državno tekmovanje gozdnih delavcev Danes in jutri bo na prireditvenem prostoru pod Ribensko goro v Ribnem sedmo driavno tekmovanje gozdnih delavcev. Nastopilo bo več kot sedemdeset profesionalnih gozdnih delavcev iz skoraj vseh gozdnih gospodarstev ter ekipi Srednje gozdarske šole Postojna in Biotehniške fakultete - oddelka za gozdarstvo, za tekmovanje zunaj konkurence pa so povabili tudi ekipe iz Avstrije, Italije in Hrvaške. Gozdni delavci se bodo pomerili v menjavi verige in obračanju letve, kombiniranem rezu, zaseku in podžagovanju, preciznem rezu na podlagi m kleŠČenju, podirali pa bodo tudi drevje na balon, vendar to ne bo vplivalo na skupni rezultat. Najboljši se bodo uvrstili na svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje letov bližini Zagreba. Tekmovanje v Ribnem organizira Gozdno gospodarstvo Bled v sodelovanju z Gozdarskim društvom Bled. C. Z Izpopolnile znanje o floristiki CvFro Zaplotnik mednarodnega projekta Leo- nja na največji nizozemski ....................................... nardo da Vinci ob koncu av- borzi cvetja v AaJsmerju, kjer Strahinj • Profesorice Bioteh- gusla dodatno izobraževale s so izdelovale velike aranžma-niškega centra Naklo • Metka področja floristike na Flo\ver je v ra7li^rih 7godo\inskih Cetar, Nina Kaličanin, Nata- Academy na Nizozemskem, stilih. Pridobljeno znanje Ša Kristane, Sabina in Nataša Sink so se v okviru Izobraževanje so zaključile s bodo lahko koristno uporabi- praktičnim preizkusom zna- Je pri pouku. 4 i é < i à i n/o® g-gios.si 19 Planinski izlet: Triglav (2864 m) Na vrhu moje domovine Po kateri poti na Triglav peljati nekoga, ki mu je obisk gora bolj izjema kot pravilo? Iz Vrat? Iz Krme? S Pokljuke? Hja, katerokoli pot bomo izbrali, nobena ne bo povsem lahka, a najlažja je še vedno tista s Pokljuke, čeprav je najdaljša. 1EI£NA JuFnN Pot po Pokljuki s€ kai vleče. izklesani so dodatni stopi, ga takrat s. ponosom odtis na naši levi strani je planina Če f>ot ne bi bila tako oprem- niia v svoj gomiški blokec. Triglav 2 Aljaževim stol- KonjŠáca. Prečimo hudour- Ijena, kot je, bi bil vzpon na Aljažev stolp na Triglavu pom je globoko zasidran v niški potoček, ko pot zavije Triglav precej težji in pre- je bil postavljen leta 1895, ko srca Slovencev in želja, vsai desno» se strmo vzpne in že pričana sem, da se nanj ne je župnik Jakob Aljaž kupil večine je, da bi stali na vrhu smo pod Studorskim preva- bi vile procesije ljudi. Z leve njegov vrh za 5 goldinar}e\. naše najvišje gore in se zazr- lom. Z njegovega vrha se pot strani se nam priključi pot s V tistem času so tujci oblegali v svet pod seboj. Misel, da rahlo spusti, nato pa preči Planike. Prečimo znani gre- li slovensko ozemlje, osvajali si pravi Slovenec šele, ko pobočja Velikega Draškega ben, ki se ga ie včasih, ko naše vrhove, zato je želel za- osvojiš Triglav, je rahlo di- vrha in Tosca. Po umetno pot še ni bila zavarovana, ščititi tisto, kar je naše, in skriminatomi, sai vsak, žal, narejeni široki polici preči- dobesedno jahalo, da se ga prehiteti tujce. Stolp je potega ne zmore. A kljub model Tosca, kjer je potreb- je prečilo, saj je globoka stal, po mojem mnenju, edi-temu, vsi s ponosom govori- na previdnost, saj se giblje- praznina na obeh straneh, ni simbo! slovenstva» naše mo o Triglavu in nekatere mo po teritoriju padajočega Zmerno se vzpenja, a tik identitete na sončni sirani poti nanj so prave romarske kamenja. To je del, ki je bii pod vrhom nas Čaka še zad- Alp. Za tistega, ki je na Tri- poti; na njegovo teme se leta 2008 poškodovan v ska]- nji strm vzpon. Tudi tukaj glavu prvič, sledi obvezen dnevno vijejo procesije do- nem podoru. Sledi rahel je pot odlično zavarovana, krst: $ štrikom po zadnji plať.. mačih in tujih planincev, vzpon, kjer se nam z leve Nekaj metrov pod vrhom se Ker nas jekleni konjiček Aljažev stolp» simbol slovenstva, 2. avgusta 2009 gornikov, med njimi pa so strani pridruži pot iz doline levo navzdol odcepi pot do čaka na Pokljuki, bomo se- tudi številni turisti. Voje, in nato lagoden spre- StaniČevega zavetišča, pre Najlažja pot na slovenske- hod do Vodnikovega doma. proste, v skalo vklesane iuk ga očaka je tista s Pokljuke, Od Vodnika nadaljujemo v nje, ki ga je dal napravit podrugistrani jepan«^ res, smeri proti Triglavu, kjer se leta 1895 Jakob Aljaž. Da da je to dolžinsko najdaljša kmalu srečamo s prvo jekle- nes je zavetišče bolj zane pot. Če gremo na Triglav z nico, zavarovanimi izklesa- marjeno in tudi brez opre nekom, ki so mu vzponi po nimi stopnicami in že smo me, nekdaj pa je bila notr gorah bolj izjema kot pravilo, potem bomo izbrali pot s Pokljuke. na Konjskem prevalu. Do Kredarice nas čaka še ena celo miza s klopmi. Mi na daljujemo do vrha moje do stopili po poti vzpona. Če se vam zdi tura prenaporna za en dan, bomo prenočili na Kredarici ali v Planiki. Samo pravočasno si zagotovimo posteljo. ura in pol. Pot se prečno movine, kot je še pred neka Skozi Bled se zapeljemo vzpenja, s pomočjo varoval leti pisalo na žigu, ki sem si do Pokljuke. Mimo Mrzlega pa zmoremo tudi tehnično Studenca nadaljujemo proti zahtevnejša mesta. Strmina vojašnici na Rudnem polju, se poveča, šodr pod nogami kjer zavijemo desno in po nas utrudi; ravno pravi čas, nekaj sto metrih parkiramo saj smo že dosegli Kredari- ob vznožju smučišča, S po- co. Če jt potrebno, si malo tjo na Triglav začnemo po oddahnemo. Do Kredarice cesti, kjer na prvem ovinku smo potrebovali približno zavije v gozdni breg stezica, pet ur. Zdaj nas čaka le še ki nas pripelje na zgornjo ce- vrh; najprej Mali, nato še Vesto, Jcjer se tudi še da parkirati. Sledimo makadamu in liki Triglav. Pri domu se usmerimo markadje nas spet usmerijo proti nekdanjemu ledeniku, v gozd. Pot se vije v okljukih Pot se rahlo spusti, zato da dokaj strmo, a le nekai mi- nas bo v vzponu pripeljala nut, nato se pot skorajda po- do začetka zavarovane ple- loži, vmes tudi rahlo spusti, žalne poti. Najstrmejši je Nadmorska višina: 2S64 m Višinska razlika: 1514 m Trajanje: 10 ur Zahtevnost: Brez skrbi, na pravi poti smo, del do vrha Malega Triglava. Romarska pot na Triglav In razgled z vrha; čcpruv izgubljumu nu uišini. Pot je odlično zavarovana, spodaj Kredarica, v ozadju Rž în Rjavina Športno društvo Gorenjski glas vabi na 3. tek Gorenjskega glasa Finalna tekma Gorenjskega pokala v rekreativnih tekih in pokala mladih Dobimo se v Preddvoru v nedeljo, 27. septembra, ob 10. url pred OŠ Matija Valjavca. Dolžina proge za Ženske in moSke je 11.040 metrov, za otroke in mladince od S50 do 1650 metrov. Prijave sprejemamo na dan tekmovanja od 8. do 945 v bližini starta. leni vsi navijači in ljubitelji Gorenjskega glasa! I i 1 Info: Janez Ferlic, 031/561 663 ali janez.ferlic^gmail.com WWW. go re n js k igl as .s i Jedi za poletne dni 92 KUHARSKI RECEPTI Janez šmukeli Dušena jabolka v srajčki osuáimo. V vanilijevo kremo s češnjami za koktají, še vro- Priprava: Zelenjavo očisti- ževo konico pecilnega pra- ume§amo sesekljane lešni- če ponudimo. Sestavim: 4 jabolka, vanili- ke, dmet in rum in s tem na- jeva krema, 8 dag lešnikov, devamo izdolbena jabolka. ščep cimeta, mah ruma, zavi- Listnato testo razvaljamo, nářek listnatega testa, t jajce, 8 režemo na enake pravokotni- ' mo. Vodo pristavimo, doda- ška, vse skupaj premešamo mo oprano govedino, jušni in damo v pomaščen pekač. Krema: Rumenjake in koncentrat. Jušno zelenjavo Pečemo v srednje vroči peči- sladkor penasto umešamo, dodamo vanilin sladkor, grobo naribamo ali naseklja- mo. V ponvi segrejemo zelo d. Pečenega zvrnemo na po-mokano in malo navlaženo dag marelične marmelade, 2 ke, jabolka postavimo na sre- mm, škrobno moko, nato za- malo olja, dodamo jušno zele- kuhinjsko krpo ter tako] zvi- dag mandljev. dino testa, robove pa nama- lijemo z vrelim mlekom in Krema: 2 rumenjaka, pol I žemo s stepenim jajcem in kuhamo nad ognjem, da se mUka, 2 dag Škrobne moke, 8 jih spnemo 2 nageljnovo žbi- krema zgosti, dag sladkorja, vanilin sladkor, 2 žlici ruma. CO ali klinčkom. Povrhu jabolka še premažemo s stepe- Coveja juha z možganovo rul ado Priprava: Jabolka olupimo, nim jajcem. Pekač namaže izdolbemo peščišče in jih po- mo, vanj damo jabolka, jih stavimo v nekaj vode, Id smo pustimo stati 15 minut, nato ji dodali sladkor, cime to vo jih spečcmo v dobri segreti jušne zelenjave, I vode, jo skorjo, nageljnove žbi ce in jih na hitro podušili, vendar pečici. Pečena jabolka premažemo z razredčeno mar- dag govejih reber, 1 paradiž nik, peUršilj s koreniko, sol. po ne do mehkega. Duáena ja- melado. S segreto kremo' per, nekoliko žafrana, 7 tlica bolka poberemo iz vode in prelijemo jabolka. Okrasimo jw§nega koncentrata. njavo, dobro prepražimo m dodamo k vsebini v loncu. Juho začinimo in kuhamo pravljenim nadevom. jemo. Ko je rulada hladna, jo odvijemo, premažemo s pri- uro ali dve. Nato jo odcedimo, Nadev: 1 čebulo očistimo in ji dodamo muškatni orešček sesekljamo, jo dobro prepraži-in sesekljan peteršilj. Vloži- mo. Segrejemo maščobo, do-mo narezano rulado in jopo- damo 15 dag očiščenih mo^- Sestavine za juho: 10 dag strežemo. Možganova rulada: 2 beljaka stepemo v sneg, vanj damo narahlo imiešana ru- nov, žlico začimb (peteršilj, pehtran, bazilika in malo rožmarina). solimo, popopramo in dodamo muškatni orešček. Nadev dobro premešamo in menjaka, 5 dag moke in no- po potrebi še začinimo. t y > i « 20 HALO-HALO, KAŽIPOT ~ HALO - HALO gorenjski glas teefon: 04 201 42 00 Nffo^lo n ob^vo soreiemamo po liirtonu 04/20l'42-X, f^tut 04/201 •4M3 ih ovbno n» Seiwdsofl cnli 4. v Kiiob ot p« • dopoA^MU inímbíK 1T CD un* Cm c^gUso* iri oonuA v nAtjb* injnriiu )ANEZ ROZMAN S.P. • ROZMAN BUS, LANCOVC 91» 424O RADOVLJICA. TiU 1$ 249. Izleti: MADŽARSKETOPUŒ y ia • 6.10.. 1S> 10. • >0; JVST; 17. R1JE£AC21. 9. -2S. 9.; KOfV\LNI IZLET • BERNARDIN: 5.io.;MEC;^ORlE:9.io.-n.i0.; COU OTOK: 7.9.: BERNARDIN: 4.10.-7. 10, K. IV lê. n. ; RIM lan. -22. TOPOLSČICA: 28.9. Obvestila o oocooKm ofijavljamo v rubriki glasov Kažipot brézrlačwo samo enkrat. prireditve Dan odprtih vrat Krice krace Kranj • Krice krace vabi na dneve odprtih vrat danes, v petek, 11. septembra, in jutri, v soboto, m. septembra. Lahko se boste seznanili z njihovimi celoletnimi dejavnostmi, se pogovorili z mentorji in vpisali otroke v dejavnosti. Lahko pa si le kulturno popestrite dan in se do sitega nagledate lutk in zapojete s Kaličopkom. Teniški turnir dvojic Tržič • Teniški turnir dvojic bo jutri, v soboto, 12. septembra, ob 9. uri na IgrlŠíih TKT v Križah pri Tržiču. Prijavite se lahko na info(g)bono-sport.si li 040/57 22 99 Borut izleti Na trgatev Kranj • Društvo upokojencev Kranj vabi svoje Člane na trgatev na Bizeljsko In sicer y soboto, 19. septembra, z odhodom posebnega avtobusa ob 7. uri Izpred Creine. Vsak udeleženec dobi 10 litrov vina, zato vzemite posode s seboj. ?fijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do vključno 16. septembra. Po mamutov! deželi Kokrica • PohodnIŠka sekcija Društva upokojencev Kokrica vabi članice in člane na pot po mamutovi deželi, ki bo v soboto, 12. septembra. Zbrali se boste ob 9 uri pred Do- mam kriijs^nov na Knkriri in odisli pred Mercator, kjer bo start tradicionalnega pohoda. Na Svinjak nad Bovcf m Šenčur • Turistične dru$tvo Šenčur organizira v soboto, 19. septembra, planinski izlet na Svinjak nad Bovcem. Skupne zmerne hoje je 5 do 6 ur. Odhod avtobusa bo ob 7.00 url izpred pošte Šenčur. Informacije in prijave zbira do četrtka, 171 septembra, Franci Erzin, tel.: 041/875-812. Nd čipkarski festival Žel^niki • Turistično društvo Železniki v nedeljo, 20. septembra, vabi na izlet na mednarodni Čipkarski festival v Le-poglavo na Hrvaškem. Prijave zbirajo do torka, 15. septembra, na telefon TD Železniki 051/365-619. V Karnijske Alpe rn na Zajamnike Tržič - Vodniški odsek Planinskega društva Tržič vabi v sredo, y6. septembra, na Poludnfk (1999 m) v Karnijske Alpe. Odhod ob 7. uri izpred Oš Tržič. Mladinski odsek pa .v soboto, 19. septembra, vabi na planino Zajamnikl. Odhod bo ob 8. uri izpred OŠ Tržič, Prijave in informacije po tel.: 597' 536 do zasedbe mest. predavanja Proučevanje Svetega pisma Kranj • Društvo prijateljev Svetega vabi jutri, v soboto, 12. septembra, ob 9. uri v Dom krajanov Primskovo na proučevanje Sv. pisma z okvirno temo: Elijeva reinkarnacija. Razgovor bo povezovala Pavel Repnik. Vstopnine ni. obvestila Krvodajalska akcija Kranj * Rdeči Križ Kranj obvešča, da bo razpored odhodov avtobusov v Ljubljano na Zavod za transfuzijsko medicino nastednji: v četrtek, 17. stpiembn: 6.00 KO RK Duplje • AP Duplje, 7.00 KO RK Stražišče - AP Stražišče (pred pošto), 7.50 Merkur • Upravna stavba Merkur, Naklo, 8.10 KO RK Čirče - APČirče» 9.00 KO RK Huje, Planina - pred KS Planina (1. maja 5), B. Smuk - pred KS B. Smuk (Likozarjeva 21); v petek, 18. septembra: 6.50 Merkur - pred upravno stavbo Merkurja v Naklem, 7.00 KO RK Vodovodni stolp • AP Vodovodni stolp (Oldhamska), 8.00 KO RK Kokrica - AP Kokrica, 8.30 KO RK Predoslje • AP Predoslje, 9.00 KO RK Naklo - AP Naklo, 9.50 Iskratel - parkirišče Iskratel, 10.00 KORK Orehek • vse AP Ore-hek. 10.05 KO RK Mavčiče • vse AP Maviiče. Plezanje v Martuljku Gozd Martuljek • Iz Planinskega društva Gozd Martuljk ves september vabijo mlade in najmlajše Člane na umetno plezalno steno v Gozdu Martuljku in sicer vsak petek, od 17. do 19. ure. Zapiranje planinskih postojank Kranj • Planinsko društvo Kranj obvešča obiskovalce gora, da se v njihovih planinskih postojankah končuje poletna planinska sezona. Dom na Kn/avcu bo redno oskrbovan še do nedelje, 13. septembra, vrata obiskovalcem pa bo zopet odprl v času smučarske sezone. Dom na Ledinali bo redno oskrbovan še do nedelje, 13. septembra, po tem terminu pa bo odprt še za víkende, 19. in 20., ter In 27, septembra, seveda Če bo primerno vreme. Dom na KališČu pa bo redno oskrbovan do 13. septembra, po tem datumu pa bo tradicionalno oskrbovan do naslednje poletne sezone ob vikendih in praznikih. Vox Carniolus vabi na avdicijo jesenice - Komorni zbor Vox Carniolus vabi na avdicijo, in sicer za ženske glasove bodo avdicije 14. in 28. septembra, za moške glasove pa 15. in 29. septembra ob 20. uri. Vaje imajo v prostorih Osnovne šole Toneta Čuferja na Jesenicah, Tavčarjeva 21. informacije na vox.carniolus@gmail.com alt 031/330461 (Boštjan Zidar), 040/283 723 (Maja Saš). Dan odprtih vrat Župnijske Karitas Kranj - Župnijska Karitas Kranj organizira v soboto, 19. septembra, dan odprtih vrat med 9. in 13. uro. Vabijo, da se seznanite z njihovim delom in načrti za prihodnost Novi prostori v vojašnici Kranj - Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kranj in Društvo upokojencev MORS sta pridobila svoje društvene prostore in sicer s pomočjo Poveljstva za podporo SV Kranj. Prostori se nahajajo v vojašnic! Kranj, Bleiweisova cesta 32, ob vhodu v vojašnico. Uradne ure bodo vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 10. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Dosegljivi so tudi na telefon številka: 20-22-361. koncerti Koncert pred odhodom na Japonsko Radovljica - Zaključni koncert Moškega pevskega društva Triglav Lesce pred odhodom na japonsko bo jutri, v soboto, 12. septembra, po večerni maši {ob 19.45) v radovljiški cerkvi. Koncert skupine Jazz Station Predoslje - Koncert glasbene skupine jazz Station - zmagovalci MMS 2009-obenem tudi zaključek Zoisovih dni 2009, bo v nedeljo, 13. septembra, ob 20. uri na prostem v Pre- dosljah, V primeru slabega vremena bo prireditev v Kul* turnem domu Predoslje. razstave Naš kraj skozi objektiv Adergas - Kulturno umetniško društvo Pod lipo Adergas prireja ob praznovanju občinskega praznika Občine Cerklje fotografsko razstavo z naslovom Naš kraj skozi objektiv. Odprtje razst&ve s kulturnim programom bo danes, v petek, 11. septembra, ob 20. uri v dvorani v Adergasu. Ogled razstave bo možen tudi jutri in v nedeljo od 9. do 12. in 14, do 18. ure. lesenice • mesto jekla in cvetja > Jesenice - V okviru Poletnih prireditev na Stari Savi bo odprtje fotografske razstave jesenice - mesto jekla in cvetja jutri, v soboto, 12. septembra, ob 14. uri v Kasarni na Stari. predstave Razvalina življenja Predoslje - Na župnijskern posestvu si lahko danes, v petek, n., in jutri, v soboto, iz. septembra, obakrat ob 20. url lahko ogledate predstavo Razvalina življenja. Tržič Trinajsti Hrastov memorial Avto-moto Tržič pripravlja 13. Hrastov memorial, mednarod» ni gorski preizkus starodobnikov, ki bo 12. in 13. septembra na Ljubelju. Na dirki v spomin na dirkača Mirka Hrasta* Grčo bo letos s odeto vab okrog sto tekmovalcev iz šestih držav. Kot je povedal direktor dirke Aleš Bešter, so imeli veliko dela s popravilom poškodovane makadamske ceste na stari mejni prelaz Ljubelj. Prireditev bo ob vsakem vremenu; v soboto dopoldan šola varne vožnje in tehnični pregledi, popoldan pa treningi. v nedeljo ob 10. uri bo svečano odprtje dirke, pn/a vožnja od 10.30 do 72.30, druga vožnja od 13.30 do 15.30. razglasitev rezultatov in podelitev priznanj pa ob 17. uri. S. S. PoDgusEg Prireditve v Podijubelju Turistično društvo Podljubelj pripravlja med 11. in 13. septembrom "Šentanski vikend " v kampu Tominčev slap. Tam se bo danes ob 18. uri začel rock koncert z naslovom "Kon'c poletja*', na katerem bo nastopilo šest glasbenih skupin. V soboto ob 14. uri bo na vrsti pastirski dan. Tekmovalci se bodo pomerili v pastirskih igrah, za obiskovalce pa priprav* Ijajo prikaz kmečkih opravil, otroške delavnice, aktivnosti za vso družino in kegljanje. Druženje ob domači glasbi bode popestrili s prodajo srečk in ponudbo kmečke hrane. V nedeljo popoldne bo nogometna tekma med ekipama starih in mladih ter odprto prvenstvo v streljanju z zračno puško. S. S kftan) Nova pridobitev v Športnem parku Zarica Danes ob 17. uri bodo v Športnem parku Zarica odprli igrišče za mali nogomet z umetno tr^vo in otroško igrišče z igrali. Pridobitev sodi v del celostne ureditve Športnega parka Zarica, ki naj bi občanom nudilo možnosti za raznovrstno preživljanje prostega časa. Po odprtju bo v ok/iru praznika Krajevne skupnosti Orehek Drulovka druženje krajanov, za prijetno vzdušje bo poskrbel Ansambel Triglav kvintet Katerman. S. K, Svet centra za socialno delo Ško^a Loka razpisuje na podlag/ sklepa Sveta CSD Ško^a Loka, z dne 3. 9. 2009, delovno mesto DIREKTOR)A/-ICE CENTRA ZA SOCIALNO DELO SKOFjA LOKA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, Izpolnjevati še pogoje v skladu s 56. In 57. členom Zakona o socialnem varstvu (Ur. list RS, št. 3/07 -UPB2, 23/07 in 4V07) •visoka strokovna ali univerzitetna izobrazba socialne, psihološke, pedagoške smeri in njenih specialnih disciplin, upravne, pravne alj sociološke smeri, zdravstvene smeri - smer delovna terapija in teološke smeri z ustrezr^o specializacijo in 5 let delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit za področje socialnega varstva ali • višja izobrazba socialne, psihološke, pedagoške smeri in njenih specialnih disciplin, upravne, pravne ali sociološke smeri zdravstvene smeri - smer delovna terapija in teološke smeri z ustrezno specializacijo In 20 let delovnih Izkušenj, od tega 5 let na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih na področju socialnega varstva in opravljen strokovni izpit za področje socialnega varstva. ♦opravljen program za vodenje socialno varstvenega zavoda, ki ga določi socialna zbornica v soglasju s Strokovnim svetom RS za splošno Izobraževanje. Ne glede na pogoj Iz prejšnje alinee je lahko za direktorja imenovan tudi kandidat, ki nima opravljenega programa za vodenje, mora pa ga opraviti najkasneje v enem letu od za« četka opravljanja nalog direktorja, Od kandidatov se pričakuje, da svetu CSD predstavijo prc^m dela, oziroma vizijo dela Centra za socialno dek) Skolja Loka. Direktor bo imenovan za dobo 5 let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, kratkim življenjepisom, opisom dosedanjega dela in referencami ter vizijo naj kandidati pošljejo v 8 dneh od objave razpisa na naslov: Center za socialno delo ŠkoQa Loka, Par« tizanska c. 1 D, 4220 SkoQa Loka - za razpis. O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonitem reku. Svet CSD SkofiaLoka € r f > t i à MALI OGLASI, OGLASI info@g'g^s.si 21 jesen in zima bosta hladni, zato: Ne berite sosedovega^ Zagotovite si svoj izvod Posebna Glasova akcija: naročniki; priporočite Gorenjski glas svojim prijateljem, sorodnikom, znancem, sosedom... če boste pridobili novega naročnika za najmanj eno leto, bosta oba prejela kakovostno jakno iz flisal* Ko boste pridobili novega naročnika, nas pokličite in povejte, katero velikost jakne želite. I Potólčite na: 04/ 201 42 41 (do 8. do 19. ure, v petek do 16. ure) ali pilite na: narocnine@g-glas.si. Novi naročnik bo Gorenjski glas prve tri mesece prejemal brezplačno. Gorenjski Glas Več na www.gorenjskiglas.si/ K ažipot ♦ Tíy Gorenjska 96 MHz RAD O Z A RADOVE 0 M PRESFRNOVO GLETMLISCE KRANJ « i'4' m J, , ii ''iS i N rr IW ^ 1f s\ .f 4 . jf> I » .1 é y ^ r k » M w RAD GREMO V PREŠERNOVO GLEDALIŠČE. KAJ PAVI? VPIŠITE ABONMA- 7. . septembra 2009! www.pgk.si e efor ÛA 20 10 7ÛO ..-f^MddffmdorfCTlfiPÇA . ^ t WtUiauKi ^miENA Mfib I Cankar HUKr ONMAJSKI ponudbi ^ '.Tť i P. (Mp(ey VINCENT RIVBR (GledtS B. Zavrtan SOUSTIKA {DnJrvQ'^kËé^ ft MGU ^P Mud -1. tvaoiM BpŽlČNl VBO^^SkóMír ICop»), LOTO Rezultati 72. kroga - 9. septembra 2009 2', 4J0,12, 2i,30r 37 in 28 lotko: 127875 Loto PLUS: 6.14,18,19,26,33,39 In 20 Predvideni sklad 73. kroga za Sedmico: 580.000 Predvideni sklad 73. kroga za Lotka: 210.OCO E TaranKrani liiřhH -n IcMffa 73 PLUS! 20.000 ř K ENERGETIX VCC KOT OKiU»Ml HAKrt Predstavitev magnetnega nakita Energetix v torek, 15. septembra 2009. ob 18. uri v hotelu Grelna v centru Kranja v kleti (bivia restavracija). Posebne ugodnosti udeležencem s potrditvijo udeležbe po i ! tel. 041/658 705. Parkkno mesto pred hotelom brezplačno, j Vljudno vabljeni. «lÛDii MCPSI^MtCnAlur Zoisova ^4000 Kran) telefon: 04 2363 388, (ele^ 04 2363 389, gsm 04) S60 93S, 040 S3911S www.trída nepremični ne- ij.sl e^mail; tTlda789@volja.net COÊSXVLA OÊÎTZÈfk Slriur|rv3 UUlm /, Kjirij ««naslov: mfb^gnd^i tet: 45S6 4 281 39 04, fax: «K386 4 2S1 39 07 g$m: +3S6 31 578 TRŽIC BREG OB BISTRICI, parcela 641 neoviran pogled na okoli* Sk< hribe. Na parceli je zgrajeno stsrejSe gospodarsko poslopje^ po* rrebno rušenja. Asfaltiran dovoz^ komunalno urejena, vpisana v ZK* Cena: uo^oo EUR/ni2» KRANji prodamo garažo v pritličju v tripier garažni hišr za nebotični* kom v Kranju^ Bližina avtobusne posta)«, pol i ci je e zdravstvenega doma itd. vsa dekomeniaclja In ZK urejena* Prevzem možen takoj. Cena 11.000 EUR* TRŽIČ, MLAKA, 3 ss, 84 ms. letnik 2000* Svetla stanovanje 2 dvema balkonoma^ 1./3 nad«, kopalnica In wc posebej, tlaki parket in vinas ploi^ce, 2agotovl|eno parkirišče 2a dve voziIl Dokumentacija urejensi cena 138.500 EUR^ KRAN|, PLANINA 68,$ mz, dvosobno stanovanje, letnik nad. 577, dvigalo, obnovljena kopalnica kpl| zastekljen balkon, mirna loka* cija, prodamo Cena: 100.000,00 EUR. KOKRAi v zgorn;eni detu doline ob reki Kokri prodamo manjšo hiio z gospodarskimi objekti m gozdom ter travniki oz. njivami, skupaj 5 ha. Vpisano v ZK. Cena 125.000 EUR* domplan Oo-uporat» WC, kuhinje in dnevne sobe, v Kranju - center. « 04/2&-71-428 SOBO s souporabo saniranj mirni. posten, zaposleni osebi ali studentu, V 04/51 -34-22 8 eco&378 ENOSOBNO stanovanje, 47 m2. novogradnja, oddam resnemu najemniku, tr 041/725-225 eoosasi STANOVANJE, okolica Skotje Loke, « 031/20&5U V POOREČI Dfodam stanovanjsko no vogradnio. C 051/388-822 90Mlia V STARI LOKI ie v pripravi gradnja sta- dvojčka, « 051/388- MO&>22 V STftAŽiŠČU - Kranl. orooamo eno-nads. slan. hišo 10.5 x 9.5 m2 (klet. pnt!.. nadstr.) stanov, povr. 16O m2. V bližini trç., ècie. ZD In banke. Parcela 800 m2. Cena 300.000 eur. Vselitev konec leta., 9 041/201-089 no&ssr VIRMAŠE - 3k Loka prodamo slano vanjsko hiše ter dvojčka v gradnil. ugodno, 9 051/388-822 ODDAM STAREJŠO hiso z vrtom brez CK ško^ ja Loka, Kopališka, lakoj, tr 0V36- 12*354 «0^7 VIKENDI, APARTMAJI PRODAM VIKEND z virogradom v bližini Trebnjega. 9 041/7S0-293 'i i V 22 MALI OGLASI itt/o@g-gia5.si ' POSESTI PRODAM PARCELO z gradbenim dovoi|6njei*ri 2à dvojčka v PredchOTj. ® 051 /380- 822 B006>2e PRI NAKLEM prodam benim dovoljenjem za 051/38^22 2 grad-« PRI &KOFJI LOKI prod&mo i>&rcelo z gradbenim dovoljenjem zâ dvojčka in hiio. 9 05l/38&^22 eoo&t» VIRMANE - prodam zelo lepo parček) na robu zavidljivih zemljišč s CLidovitim razQiedom, 9 051/38&-822 ZAZIDUrvO parcelo v izmeri 323 m?, na Z9. Oobravi p<î Kropi, na lepi sončni, mimi legi. « 051/386-403 PRODAMO dva gozda rta Dobrči, velikost 6.S00 m2, « 04/59-61-088 POSLOVNI PROSTORI ODDAM PISARNIŠKE prostore na Koroéki cesti (center), tr 041/381-100 Q006Mđ LOKAL. 20 m2, TC Deteljica, e«trica on Trlič u, 9 031 /552-d74 «oouoe GARAŽE KUPIH NADSTREŠEK pri telefonski centrali, v Frankovém naseljj, Sko^a Loka. o 04/61-35-013 OSTALO PÍWDAM BRUNARICO 4 X 4 m. z 2 m nadstreška. 9 041/515-139 ' M06d62 MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODiUi ODKUP. PRODAJA, PR€PIS vo2jI. gotovinsko plačilo, Avto Kranj, d. o. o., Krani, Savska 34, Kranj, 9 04/20-11-413, 041/707-145, 031/ 23 T-358 9e Uteve in Opel 1.7 Ozel, srebrne barve. »031/387-397 MC«?M SEAT L€on 1.4 16 V, I, 01, 99,000 km klima, A6S, vsa Oprema, kot nóv, tř 041/787-050 __eeosaea DRUGA VOZILA____ ODDAM PRIKOLICO la avto, 760 kg, 9 04/23-2d-358_90053&4 MOfORMA KOLESA PRODAM MOTORBT 50, let. 67 In avtoAodiA6. e. » let. 94-95 za rezervne 041/705-147 KUPIM PONY EXPRESS ali Star moped Tomes, lahko v nevoznem stanju, 9 041/681-058 STROJI IN ORODJA PRODAM EL£K. MOTORJI ol. črpafka Škoda, navOfka Bagat, strxizntca Mavser, vse v dobrem stanm, tt 04/23-24-538 ooo&3ia MIZARSKI ponk • veštart, e 041/ 903-412 RABLJENO poravnalHo Sikar400 9 04 O/244-551 9C-M230 STROJ za šr^anje žage za gater, tr 041/637-100 GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM KR4T1N0 Eterin, 50 kos in stresne letve dlmenrije 4 x 5 cm in 5 x 8 cm, tt 040/364-721 RDEČI sirtéruk bobrovec, 1000 kom, cena po dogovonj, V 040/666-606 900^79 STREŠNA kritina, pločevina^^ta • 5 EUR / m2 in Br^mac 0.58 EUR na kos. 9 040/484-118 KUPIM ODKUPUJEMO hlodovino in c^hkizfíi les iglavcev tudi lubadarke, 9 041/758-932 RABUENE betonske pksèce 50 x 50 cmaJi 40x40 cm, 1*031/211-166 eoos?;? STAVBNO POHIŠTVO PRODAM OKNA in balkonska vrata z zaluzijami, esena, lepo ohranjena, 9 kosov, O 0OQ&37Û VRATA, obojesfTčnsko oblečene z n^ rjaveco pfočevfno, primemo 2d hladilnico ali protipožamd, tr 04/20^2^397 VRTNA vhodna vrata, železno kovana, pocinkana, kombinirana z lesom, širine 320 cm, dvodal, 9 041/711-541 KOPALNIŠKA OPREMA PRODAM_ BOJLER 30 t in 10 I ter pipo, « 040/735-487 %oos?72 PODARIM._ BOJLER, nov, IS I, r.k . 9 041/826- 863 KURIVO PRODAM ORVA • metrska ali razlagana, možna dostava, 9 04i/7t3-0t9 mos??» BtJKOVA dnira po ceni 45eLjr/m3, tr 04/51-8&056, kitčfte od 17. ure dalje fiOOMU BUKOVA alf brezova drva, Cr 031 631-531 eoó&sďi BUKOVA In meèana drva. razžaganafn z dostavo, tr 041/239-328 sooím BUKOVA drva in jesenove plotie, 9 031/5Ô&-588 MO»'? ORVA • mešana: bukev, gaber, javor, jesen, tirast, možnost razreza in dostave, cena 40 EUR, tr 070/323033 DRVA, možnost plačila na obroke, metrska ali razzagana, možnost dostave, tr 040/33^719 MÛ6K? DRVA bukova, suha, možen razrez in dostava, cena: od 25 eur/m3, tr 03t/6l&47e M06?7e KVALITETKA, soňa bukova drva. možen |e razrez in dostava na dom. tr 051/412-165 eco»3io SUHA bukova drva in hrastove plohe in deske, 9 03t/496-333 mo&sm SUHA, bukova, razzagana drva ter nfrv* sko prst, 9 03t/S6l-707 soowjs SUHA hrastova drv^, cena 40 eur, tr 031/245-415 miu SUHA bukova in hrastova drva, lahko tudi razzagana, 9 031 /253-521 •OMdâO SUHA bukovs drva. metrska ali razža- gana, lahko dostavim, tr 040/358- 676 SUHA bukova drva, 22 m3. tr 031/ 883-066 MOMM SUHA bukova drva, tr 031/271-151 SUHA mešana drva. metrska ali raiž* gana, možna dostava, cena po dogo-vor^, o 04/51-88-056, g/eêerwoMw VEĆ KUBIKOV bukovih drv, tr 031/201-393 STANOVANJSKA OPREMA GOSPOOlNilSKI APARATI PRODAM ZAMRZOVALNO omaro I, tr 04/23-11-354 , 180 d00S2e6 ZAMRZOVALNO $Knnjo LTH, 328 I. lepo ohranjeno, 9 040/81 131 OGREVANJE, HLAJENJE OGREVANJE, solarni sistemi, plinske In vodovodne instalacije, r^íotne črpalke. Termoinslal Tomaž ćesnik, s. p.. Krnica 11, Zg. Gor/a, tr 041/893-662 SPORT, REKREACIJA PRODAM ŽENSKO gofSko kolo In ncéko sport- no kolo, obnovfieni, cena po 15. eur, Podliftiik, «070/213-735 HOBI IŠČEM ZBIRAM kovance in bankovce. Će ne veste, kam z njimi, &em interesent, 9 041 /692-847 KNJIGE, PUBLIKACIJE PRODAM ATLAS človeškega telesa m medicinsko encikJoDedijo. po polovični ceni, tr 031/25S-23t «oso« KUPIM KNJIOO Radovana Hrasta ^ Viharnik' na razpotjih časa. 9 04/25-11-149 STARINE PRODAM PISALNI stroj Star, cca. 90 1et in reprodukcijo Mone Lize platno okvir 80 x 80. «051/427-576 KUPIM STARE razglednice PEZ in Kinder figurice, lahko so tudi poskodcvane ali ne^ kompletne, tr 041/429>376 ecc^e^s OBLAČILA IN OBlfTEV PRODAM ŽENSKO poročno obleko, bele ban^, 1 X nošeno, vredno ogleda, ét. 40 • 42, tr 031/337-118 «OOMAÔ PODARIM ŽENSKA oblačila, teina in timska, za starejšo osebo, nekaj še čisto nove, v 031/451-167 taoi.33i MEDICINSKI PRIPOMOČKI OKULISTIĆNI pregledi za očala in kontaktne leče, velika izbira sončnih očal, popusti za upokojence in študef»-te. Optika Aleksandra, Olandia Kranj, tr 04/23-50-123 «005250 PRODAM "OMRON" meniec krvnega tfaka, z dvoročnim napihovanjem, nov še zapakiran z garancijo, ugodno prodam, tr 90051 a£ ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM JORKŠIRSKI terier, pasemsko kvalitetni mladič, s SCI rodovnikom, za poznavalce in prijatelje jorkijav, tr 04/ 51-31-452, 031/669-039 MLADIČE z rodovnikom, pasme velikj ivicarski planáar, tr 04/57-44-617 CIPRESE smaragd, 50 cm . 4 EUfí, 80 cm - 8 EUR, možnost dostave, tr 040/578-587 eo(»o?3 PODARIM_ DVE MUCKI, stari 4 meseca, 9 051 / 369-869 MLADE mucke, sIot 2 mesaca In klubsko rnèo. tr 031 /665-859 KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM ELEKTRONSKO tehtnico, 2.000 kg, platforma, 2000 * 150C mm, 1ï 04/25-55-310, 041/839-994 9oosa9e KULTIVÁTOR z plug dvobrazdni, in traktorsko 534 ježem, cepilec drv, silokombajn Vihar 40 , tr 041 /892- dŮÚS^BS MLIN za sadje na elektromotor ali na traktorski pooon, tr 051/387-940 SAMONAKLADALKO Men Ge(e super 330. dobn:^ ohranjeno in krorrpir za krmo ter kupím teleta za rejo, 9 031/387-397 w»»7 SEKULAR za žaganje drv s kontom in mizo, tr 04/20-46-578, 031/812- 210 6t3053t7 ŠROTAR za koruzo, vaga nagibna 200 kg, molzni stroj VesKaiija in samonakia-dalko 17 m3. tr 041/892-534 ooce^a? TRAKTOR žtajer, 1,62 in podarim oi> račafntk, «04/57-21-557, po 19. uri KUPIM KIPER prikolico in trosilec hlevskega gnota, tr 031/604-918 MLIN in preio za sadje, tr 041/271-294 TRAKTOR Univerzál Štore li^ ali Zetor, lahko tudi v slabem stanju, 9 051 /203-387 KWH« PRIDELKI PRODAM BELI kromptr, zelo dober po okusu (Mazbart}, Srednje Brtnje 54, tr 04/23-12-309 M05312 DOLENJSKO vino, belo m rdeče, po uoodni ceni. tr 041/317-157 «CíS40t DROBNI krompir za krmo, tr 616-625 W053I1 HRUŠKE za žganjekuho, tr 04/25-21-662 JABOLKA movKe in i ta, ćadovi/e 048 m gala, hruške vilja- za predelavo, Marki>-3, Golnik, tr 04/25-60- JEDILNI krompir, rdeč, 30 kg - 7 eur, okolka Preddvora, tr 041 /293-627 eooiMS JEOILNI k/ompir, « 031/45CM57 KORUZO za silažo, 3 ha, zelo kvalitetna in bazen za hiajenje mleka, 500 I, ugodno, Kranj, Ćirče 36 a, tr 04/23- 3005?» KORUZO, 2 ha, tr 031/209-277 900ia0? KORUZO, 1.1 ha, Pnmskovo pri K-a- nju, tr 04/20-41-856 KROMPIR jedilni beli in rdeči, tr 03l/225<ř62 warn KROMPIR beli In rdeči jedilni, 9 KROMPIR za krmo, 9 041/347-243 9005213 KROMPIR, jedilni m krmni, lahko co-stavlmo, tr031/585-345 dooisi) KROMPIR, jedilni in kmini, tr 041/584^48 SILAZNO kOAJZo, 1 ha, tr 031/688-556 00Û&296 SILAŽNO koaizo, 40 arov, tr 041/ 612-096 KUPIM SADJE za namakanje, 9 04/20-42-703 MOM?« SADJE za namakame, 9 031/266- VZREJNE ŽIVALI PRODAH piscance in purane za nadalinjo rejo, tr 041/203-564 «os»* BIKCA sirr>entalca, starega 10 tedr>av za rejo. tr 04/57-20-084 mo6:i' 6IKCA simentaJca. starega lOtedncv, za rejo, tr 04/57-2CM)84 moW6 BIKCA sHnentalca in 4 čb bikce, sta-e 14 dni, tr 040/887-335 aoosa» BIKCA simentalca. starega 10 dni, tr 040/607-451 8IKCA in teličko simentalca, stara 2 tedna, 9 04/57-40-047 eoo&ar? B^KCA ĆB in 041/376-771 teNce po izbiri, tP »0063M ĆB TELIĆKO, Staro 15 dni, 9 041/643-949_KOS401 JARKICE, vzačefiujnesnosti, tt04l/ KOBILO črno meáanko, slaro 10 let, za zakol ali nadaljnjo rejo. 9 04/51- 41-266___ MO&W KRAVO, paáno s prvo teličko, tr 04/57-21^87 KRAVOsimertato, bnapS meeecev, ki bo teUa, 9 031 /432^ KRAVO srmentalko. Stan? 4 leta, 9 04/51-01-920 eoo&3u PROGRAMSKI TEZNIK - komercialisti ka), najmanj V. stopnja rz^razbe, izkušnje v trženju, poznavanje dela na računalniku, vozniški Izpit kategorije B. kon^untkatlven. vesten In odgovoren, pošlji svoj življenjepis z vsemi informacijami na radlokran]@radio-kranj.sÍ. KRAVO simenlato, rok tetve 15. 10., tr 04/57^3^34,041/79&«e8 wows KRAVO slmentalko. brejo 7 mesecev, ir 041/254-419, popoldan OVCE, breje, uri zvečer -227, po 8, OVHA za zakol ali nadaljnjo reio In dva tr TELICO simentajko, brejo 9 mesecev, 041/855-107 TELIČKO smenlalKo za r^ ai zM, Staro 10 tsaxn. tr 040/41&<399 TELIČKO simentaiko, stan:» 10 dni, tr 031/250-114 9006337 TEUČKO simentalko, staro 3,5 meseca, 9 041/820003 9co^o? TEUČKO simentaJko, stan5 10 dni, tr 040/888-551 ao»d03 TELIČKO simentalko, težko 150 kg. 9 040/674-202 MOft^ii VEČ čb btkcev, stanh 20 dni, tr 031/846-442 900S?70 ZAJCE, mešane, 7 mes. in zajčje meso, tr 040/735-487 ecû5?n ZAJCE za zakol sil zaklane, O 04/53-31-593 ZAJCE, pasme ho4andec, stare 3 mesece, črno-bele barve« ugodno, 9 040/979-822 ŽREBICO, Staro 17 mesecev, mati čistokrvna lipicanka, oče križanec, cena 500 eur, 9 040/264-411 eoowoe KUPIH BIKCA simenlaJca, starega od 10 do 14 dni. 9 041/714-353 BIKCA mesne pasma, od 250- 300 04/53-30011 OSTALO PRODAM SODE za n^nakanje sadja. 2201. poceni, 9 041/620-951 VMin ZAPOSLITVE (m/ž) NUDIM GOSTILNA v Kranju zaposli kuharja. moins priučrtffi/. Gostilna Pť Ma^ku, Jezerska c. 41, Kranj, 9 04/23-43-360.041/618-922 BOOM«« NUDJMO zaposirtev študentki, za nekaj dni v tednu od 14. do 22 . ure v Dnevnem baru Kem,Trg Davorina Jeiv kav Cerkljah, tr 04/25-21-321 RESARVRACIJA Villa Sella zaposli na-takana/ico, latiko tudi študenta, Marjan Ovsenik s.p., Stnjžnikova pot 8, Šenčur, tr 04/25-59-100, 031/219-673 aooui« V GOSTILNI Pť sedmič, v Gorenji vasi, Pc^janska c.6B, zapodimo kuharskega pomočn^ m/ž Iz okolice Gorenje vasi, Žirov ali Ôko^e Loke, zaželene so izkušnje In veselje za delo v kuhinji, tr 041/790-247 eoo6î&s ZAPOSLIMO gospo za pomoč v gostinskem tokalu, 2A, d.o.o., Zg. Bitnje 32, Žabnca, tr 040/237-818. po 18, irn ZAPOSLIMO vestnega delavca za pomoć v strežbi, odprto od 11, ure dalje, pon. zaprto, Gostilna Siavkov dom, Qo4o Brdo 8, Medvode, tr 01/36-11-242 VOZNIKA kamiona za mednarodni transport zaposlim, kalegorije C in E -prevozi v EU. Zajc transport, d. o. o., Vaibuiga 15. Smlednik, tr 041/622-529 ZA NEDOLOČEN čas zaposlimo zastopnike za terensko protiajo artiklov za varovanje zdravja Oglejte si www. sin kopa. st. Sinkopa, d. o. o., Žirovnica 87, Žirovnica, tr 041/793-387 aoo4ft4i REDNO zaposlimo knjlgovodkinjo v računovodskem servisu. Izkušnje 2â2eie-ne. Prošnja naslovite na; AJK, d. O. o,, Cesta Koroékega odreda 42, Kranj dOO&322 liĆEM IŠČEM DELO, pospravljanje, likanje varshfo otrok. Kranj in okolica, tr 051/224-068 , var- imam iz* IŠČEM DELO čiščenje, sfvo otrok, pomoč starejšim, kjjsnje, tr 051/428-551 IŠČEM DELO - pospravlianje, gospodinjska dela, pomoć starejšim osebam, Kranj 2 okolloo, tr 051/605- 303 9005341 láČEM DELO pomoć pri hiènih delih (ètrhanje, koèenje, pospravljanje), tr 041/419-888 IŠČEM DELO na stružnih avtomatih, tr 04/23-10667 M6307 POSLOVNE PRILOŽNOSTI liĆEM SONAJEMNIKA v opremljeni mizarski delavnici v bližini Kranja, sprejmem za Cdno 500.000 eur mesečno, 9 040/244-551 eoos247 GOTOVINSKI KREDITI DO 10 LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA D(XOČ£N ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obr., obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila In leasing!. Možnost odplačila na položni* ce, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO. Kukow Robert s.p., Mlltttb 22,2000 Maribor, 02/252-48<26, 041/^0-560 STORITVE NUDIM ADAPTACIJE, novogradnje od temelja dd střetle. Notranje omete, fasade, kamnite škarpe, urejanje in tlakovanje dvorišč, z naàim aH vaáim materialom. SGP Bytyqi SKALA. d. n. o., Struzevo 3 a, Kranr, 9 041/222-741 ADAPTACIJE, vsa gradbena dela. notranje omete, fasade, adaptacije, tia-kovanje dvorišča, ograje, kamnite skarpe in dimnike, kvalitetno, hitn:^ in poceni. SGP Benl, d. o. o., Struzevo 7 Kranl, tr 041/561-838 8004770 ASFALTIRANJE, tlakovanje dvorišć, dovoz, potj, parkirišč, potag. robr^kov, pralnih ploéč, izd. betonskih in kamnitih skârp, Adrovic & Co. d. n. o„ Jelov-škova 10, Kamnik, 9 01/8^94-614, 041 /680-751 6006104 ASTERIKS SENČILA Rozman Pater, s, p., Senično 7, Krize, tel.: 59-55-170, 041/73^709; žaluzije, rofop, rolete. lanitHne zavese, plise zavese, k> marnfkj. markize, wv«w,astenks,net BELJENJE in glajenje sten, antigllvični premazi, ban/anje napusčev in fasad, dekorativni omeK in ople^, Pavec Ivo. s. p,, Podbrezie 179, Naklo. 9 031/392-909 DELAMO vsa zidarska dela, notranje Oinete In fasade z našim ali vaéim ma-tenalwn, Arianiti, d. o. o., Žabnica 47, Žfibnica, 9 041/238-473, 041/878- 386 e006?03 « FLORIJANI, d. o. O., C. na Brdo 41. Kranj izva)a vsa gradbena deLa od temeljev dO strehe, adaptačně, ometi, ometi taaad, kamnite ákarpe, tlakovanje dvorišč, tr 041/557-871 aoMfioa IKEA - prevoz • montaža, Andrej To-mlnc s p., Poljane 45, Poljane, 041/515-139 IZDELAVA podstreinih stanovanj, po-la^anie laminatov In razna mizarsf^ popravila, M SVVrtačnikin partner, d. n. o. Sinkov turn 23, 1217 Vodice, tr MÛ4&&3 IZDELAVA podstresnin stanovanj po sistemu Kr^aul, montaža strešnih oken Velux m pcriaganje laminatov, izd, bn>. naric In nadstreškov, Damjan Mesec, s. p., JazWne, Poljane, 9 041/765-ňdp IZDELUJEM kamnite škarpe in tiaku-jen dvorišča, AzemTafHajs,p.,2g. Bitnje 101 a, Žabnica. tr 040/995^38 tZVAJAM vsa gradbena dela, adaptacij, notranje omete vseh vrst, fasade, hrtfo In poceni, AdilSopajs.p., Sr, Bitnje 31, Žabnica, 9 041/583009 SOOflOU f i i i i MALI OGLASI, ZAHVALE i nfo@g-slas. si 23 »ZVAJAMO VSA GRADBENA DELA od temeljev do strehe, kvalitetno, Loa- nina 2007, Gradbenih, ti. o. o., Glavni trg 14, Kranj. loanl- na.gutâ^gmail.com, 9 041/257-328 »c«^ KVALrTETNE mizarske st^ntve, po naročilu, z izrisom artiitektâ luđi p" vas doma in tudi na obroke. Magnavel, d.o.o.. Visoko 119, Visoko, « 041/676-600 KVALITETNO In poceni i^iarno ker?-mlčarska, elaktričarska, suhomontaž-na in silkopleskarska deU, Malavi« d. o. o., Hrastje 1, Kranj, tt 030/341-758 NOVOGRADNJE, adaptacije in Itako-vanje dvonać, izdelava betonskih in kamnitih skarp. estrihl. Gradbeništvo Kaaer , Korać Taso, s. p., Podgorje 70 a, Kamnik, « 01,'83-11-831, 031/775-896, 051/240e70 OD TEMELJEV dO $trehe, notranje omete, vse sff^ fasad, škarpe lef OaKo- vanja kvaMetno. hitro in poceni. Artraj, d.o.o,, Zg. 6^24, Preddvor, tř 041/241-149.041/890-382 OPRAVIMO razna izkopa, izdelan^o dvonšce. kanalizacijo, Detor^ko 09ra' jo ipd. Leneks, d. o. o., Stošiževa ul. 4. Krani, «041/767-201 ske. kH£S, Mđei Urti. s p.. Sed, «031/561-613 ^8, acsdíHT IZOBRAŽEVANJE NUDIM INšTRUIRAM matematiko, fiziko in poslovno rnalematiko, Maiiuo Kos^. prof., s p., êercenava ulica 4, Radovljtca, 9 Û4/&3.15-&36,041/910049 vxňvo PLES. KrTARA - Vabimo vas v PLES-NE TEČAJE za vae gener^ije in v po- bdiMiíZfiQ teCa^t; uli teMelou KITARE! Studio Tango. Bntof316, Kranj, ©041/820-485 900fie3 SVETOVANJE iz angelskih kari po telefonu ali na domu. Patricija Kc^aiič, s. p.. Za žago 2, Bled, « 051/385-903 liĆEM Si IŠĆEM PREVOZ za v službo, samo zjutraj, relacija èkofja Loka • Poljane • Gorenja vas, prevoz plačam, « 031/758-958 aoOMZs ZASEBNI STIKI d8-LETNI moški iščem preprosto dekle za resrw zvezo, 9 041/281-343 M0&3X) 40*LETNI podjetnik išča punco za skupno življenje in delo. Poklici, v dvoje bo lepša, tt 041/229-649 900s3«1 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi bolezni, v S3, letu starosti zapustil naš dragi mož, o^e. brat in dedek Anton Gerbec Uslužbenec MNZ Pogreb pokojnika bo na Bleskem pokopališču. Žara bo na dan pogreba v tamkajšni poslovilni vežici Žalujoči vsi njegovi Bled, 10. septembra 2009 V SPOMIN ŽENfTNA posredovajnlca Zaupanje za vse generacije, zastonj za miajš« ženske, « 031/836-378 RAZNO KOVINSKE stopnice, zelo močne in balkonsko ograjo tar nadstrešek za avto, «040/845-860 dOOMJd KVALrTETNE metle Z3 pometanje lta-kovcev, asfalta, makadama. 9 01 /83-23-107, Žntíar VLEČNO KUUKO Zd GolI M; novo letno gumo 165/70/14: žensko 27-col-sKo kolo Rog, i O prestav, vsa oprema, nove gume. « 041/858-149 PRODAM AVT0PRTUA2NIK za karavana s eanmi * 2 noeifca za kolo, sončne ko-le^orfe (3) z bojierjem <3001), Moapa-rat Nikon 350, « 051/603-588 <3SM Samsung, SGH - ugodno, fotoaparat Nikons SO, zakonsko spalnico (bjkev), raOljeno, sanrtamo keramiko, 051/603-568 OVČJE koze, strojene in preder>o vo no, 9 04/51-88-726, 041/689-894 gg Boosoa PLASTIČNE sode za namakanje sadja. balone in steklenk^e za žganje, tr 04/23-43-501 VOZIĆEK 2 loilrcaml. 9 031/850- mali oglasi 04/201 4247, e-pošta: mdlio9ldsi#g-glds.si www.Q0renjski0ldS.5i iT V SPOMIN Minilo je žalostno leto, odkar st nas zapustila Slavka Bavec Mama, vsak mora po svoje živeti, vsak mora sam preiioditi svojo pot, Kar mu je dano, to mora sprejeti, ne da bi vprašal, zakaj in od kod. Mama, zelo te pogrešamo. Tvoja hčerka Marjela z družino zahvala Ob boleči izgubi moža, očeta, starega ata, brala, strica in tasta Petra Zupana st. se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, in vsem, ki so počastili njegov spomin. Vsi njegovi Cerklje, 7. septembra 2009 J, Danes, n. septembra 2009, mineva že sedem let, odkar smo se za vedno poslovili od naše drage Ivanke Drakslar p. d. GraČanove Ivanke I2 Drulovke Iskrena hvala vsakomur za postanek in obisk ob njenem grobu, za prineseno cvetje ter prižgane sveče. Vsem, ki se je spominjate in jo ohranjate v lepem spominu, se najlepše zahvaljujemo. It čas za radost in je čas za bolečino, je čas za ljubezen injc Čas za priknto sovraštvo, je čas za stolpe upanja in čas za brezna obupa, je Čas divje budnosti in bo čas nevzdramnega sna. (Mila Kačič) Vsi njeni domači zahvala V 75. letu nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi raož, oče, brat, dedek, stric in tast Anton Trogrlic ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Zahvala tudi BolniSnid Golnik, g. župniku cerkve sv. Modesta za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem, prijateljem ribičem, Članom RD Kranj in RD Marinar za lep govor, ter vsem sorodnikom in znancem. VqI njegovi Kranj. SL Brod, Varaždin, Ambrus, 4. septembra 2009 SPOROČILO O SMRTI Sporočamo Žalostno vest, da je v 31. letu starosti umrl naŠ sodelavec Gregor Celarec pismonoša Pošte Slovenije, d. o. o., PE Kranj » Na njegovo zadnjo pot smo ga pospremili v ietrtek, 10. septembra 2009, ob 15- uri na pokopališče na Blejski Dobravi. Ohranili ga bomo v lepem spominu, Delavci Pošle Slovenije, d. o o., PE Kranj V tragediji na Filipinih je življenje nesrečno izgubila Nika Bohinc rojena 27. 9.1979 * V nevzdramni sen jo bomo pospremili danes, v petek, 11. septembra 2009, ob 17. uri na pokopališču na Bledu. V spomin tudi Alexisu A. Tiosecu, katerega p<^eb je bil v soboto, 5. septembra 2009. v Manili. Žalujoči: ati, mami, mama, brat in ostalo sorodstvo Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več gias se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo uihar, p rtoíiřt srciíi je i>o nikdar. ZAHVALA 4 Izteklo se je življenje našega dragega moža. atija, ata in brata Franca Sebanca z Bleda 3.1931 - 31. s. 2009 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, ' znancem, nekdanjim sodelavcem in vsem ostalim, là ste se ga spomnili, ga obiskali v času bolezni, se prišli poslovit od njega in ga pospremili k večnemu počitku. Hv^ tudi prav vsem, ki ste nam izrekli sožalje in bili v teh težkih trenutkih ter v času nj^ove bolezni z nami. Hvala za vsako dobro besedo. Hvala za darovano tako veliko cvetja Ln sveč ter za denarne darove. Posebna zahvala gre Bolniinjd Jesenice in Domu dr. Janka Benedika Radovljica za vso n^o. Hvaia tudi kolektivom Grand hotela Toplice Bled, Hote« ia Jelovica Bled in Osnovne šole Bled Zahvaljujemo se tudi gospodoma župnikoma in za vse molitve in lepe besede ter pevcem in trobentaču. Ohrarûte ga v lepem spominu. Žalujoči: žena Minka, sin Franci, hči Meta, bral Jože, sestre Mid, Ančka, Milka in Martina z družinami Bled, Ljubliana, Šentjanž 24 i nfoí^g-tílub. i í Anketa Letina dobra, cene slabe cvfto Zaplotnik Ko $0 si kmetje v torek na ŽdbniŠkem polju ogledovali poskusni nasad z različnimi koruznimi hlbrldi, smo jih povprašali tudi o tem, kakšna je bila letošnja kmetijska letina in kako so zadovoljni z odkupnimi cenami kmetijskih pridelkov. / FwotCo-a^td Kaviie Tomaž Srfrer iz Žabnice: 'Z letino sem kar zadovoljen, le su§a je predvsem na peščenih tleh prizadeia koruzo in zamaknila setev. Moti me» da se je cena mleka za kmeta znižala, v trgovini se ni pa nič." Tomaž Oblak z Jame: "Letina je bila povprečna, pri nas so precej peščena tla» tam je suša v zadnjem mesecu prizadela koruzo. Odkupne cene so porazne» za mleko je od novega leta padla za deset centov." Peter Nastran iz Srakovelj: "Letina je bila dobra, krme bo dovolj, tudi koruza je lepa. Probiem so nizke odkupne cene, za mleko se je znižala s 34 na 24 centov za liter. Če se ne bo zvišala, bo spomladi kriza." Pavel Cof Iz Praš: \rè Gašper Zabret Iz Bobovka: "NaSa kmetija je majhna, : "Letina je bila letos v redu, ukvarjamo se z živinorejo. • le koruzo na peščenih tleh Krme bo dovolj, problem so i je avgusta nekoliko prizade-nizke odkupne cene pridel- : kov. Če se bodo še zniževa- : la suSa. Krme bo dovolj. Odkupne cene so se zniža* le, bo še kdo izgubil voljo in : le, cena 24 centov za mleko opustil kmetovanje." ne zagotavlja preživetja." Oman 4 preveč je slave Ivan Oman, kmet iz Zminca, eden od ustanoviteljev Slovenske kmečke zveze, graditelj slovenske demokracije, član prvega predsedstva samostojne Slovenije, praznuje 80 let. Danica Zavri ŽL£BII Skoija Loka - Občina Škoiia Loka je ob visokem jubileju svojemu častnemu občanu priredila slavnostno akademijo v Sokolském domu. Poleg Številnih Škofjeloča* nov so se je udeležili tudi drugi Člani pivega slovenskega predsedstva» Milan Kučan, Ciril Zlobec, Dušan Plut in Mat^ Kmecl, predsednik prve skupščine v samostojni Sloveniji France RuČar. in veČ dnigih političnih sopotnikov Ivana Omana. Življenjsko izkuSnjo trdnega kmečkega gospodarja, ljudskega voditelja, prvega predsednika Slovenske kmečke zveze in pc^mne-ga prvoborca za demokracijo, samostojnost ter neodvisnost Slovenije je osvetlila Ivanu Omanu je ob življenjskem jubileju voščila tudi Tončka Križaj. 1 roto: Tina dou Rosvita Pesek. Ob jubileju je izšla knjiga Ivai) Oman, venski oktet, ki je posebej za mi volitvami izrekel nepoza- čije. Ko je pnžla zamisel za glas ljudstva v prelomnem to priložnost naštudiral ben stavek: na volitve gremo knjigo, sem dejal: počakajte, času, ob So-letnici» avtorja Omanovo najljubšo pesem zato, da zmagamo. Zahvali da Oman umre, potem pa in urednika Aleša Primca, Pojoč se oglasim. Ves večer za njegov politični prispe- pilite. Pa so me le pregovo- kot posebno tematsko števil- so se vrstile česti&e jubilan- vek in osebni zgled sta mu rili. Hrav pa |e, da ostane za- ko priloge Loških razgledov tu, ki se vse življenfe bori za izrekla župan občine Škofja pisan proces kmečkega gi- Doneskov pa sta jo skupaj spremembe, ki v ospredje Loka Igor DraksIer in seda- banja na Slovenskem od izdala Muzejsko društvo postavlja svojo družino, svoj nji predsednik stranke Šestdesetih let do slovenske Škofla Loka in Inštitut za stan in narod, slovenska jav- SLS Radovan Žerjav. Ivan osamosvojitve, ki se je spre- gospodarske in družbene nost pa ga pozna od konca Oman, skrcmien kot vedno» menil v politično gibanje." Študije iz Ljubljane. Pred» osemdesetih let. ko je s so- je ob zahvali za lepe želje Ivanu Omanu so ob rojst- stavila sta jo avtor Aleš mišljenild ustanovil Sloven- dejal: "Tc slave jo preveč. nem dnevu voščili in mu Prime in predsednik muzej- sko kmečko zvezo in ko je Naj slava mine, da ostanem javno izrazili spoštovanje še skega društva Aleksander kot član koalicije Demos navaden star kmet, kipoma- številni drugi .udeleženci l^čar. Slavijencu je pel Slo- pred prvimi demokratični- ga nosilcem kmečke doma- slavnostne akademije. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes in jutri bo pretežno oblačno, pojavljale se bodo krajevne padavine, predvsem plohe. V nedeljo bo oblačno, občasno bo deževalo. Dež se bo proti večeru še nekoliko okrepil. Malo hladneje bo. Agencija RS 2«oli;otje, Ufid za me<«otoloeiio PfTEK SOBOTA • « * t » P • « i « 12/22®C i 13/iyC NEDELJA 11/17°C y*^- o cotow e> 2A/\4'C o Reu) ^ «/Ig-C KRATKE NOVICE Kran) Priporočene cene sadja in Izdelkov iz sadja člani Sadjarskega društva Gorenjske so v torek določili priporočene cene sadja in izdelkov iz sadja. Za jabolka pn/e kvartete priporočajo ceno 89 centov za kilogram, za jabolka drage kvalitete 59 centov, za jabolka, namenjena predelavi, 29 centov, za hru§ke 90 centov in za slive 1,19 evra. Cena mošta naj bi bila odvisna od količine: do petdeset litrov - 63 centov za liter, od petdeset do sto litrov 60 centov in nad sto litrov 55 centov. Za "prešanje" sadja priporočajo ceno centov za liter moSta, za "preianje" in pasteriziranje pa centov. Mošt v io-litrskem pakiranju (škatli) naj bi bil po 11 evrov, v 5-lîtrskem pa šest evrov. Cena sadnega kisa naj bi bila 1,2 evra za liter, v enolitrski steklenici 1,4 evra in v 1,5-lltrskidvaevrâ. Za jabolčne krhlje priporočajo ceno osem evrov za kilogram in za h/uškove enajst evrov, za žganje tepkovec 8,4 evra za liter in za viljamovko-15 evrov. C. Z. Kamnik Kamnik vabi na narodne noše Danes se v Kamniku začenjajo tradicionalni 39. Dnevi narodnih noŠ in oblačilne dediščine, ki se bodo zaključili v nedeljo zvečer. Organizatorji so k sodelovanju povabili folklorne skupine iz Gane, Bosne, Škotske in Bolgarije ter številne odrasle in otroške folklorne skupine iz Slovenije. Med spremijajočimi prireditvami je treba omeniti tekmovanje harmonikarjev in nastope številnih narodnozabavnih ansamblov. Po mestu bo na ogled petdeset stojnic z domačo obrtjo. Vrhunec tega največjega festivala oblačilne dediščine v Sloveniji bo nedeljska povorka narodnih noš, ki se bo začela ob 15. uri. I. P. Mladoporočenci v Sko^l Loki so se 5. septembra poročili Aleš Troha in Ana Bogataj, janež Remškar in Erika Štibelj, Matej Kociper in Nadja jelinkar, Uroš Frelih in Klavdija Kropivnik, Marjan Ulbl In Marjetka Trojar, Jure Dolenec in Petra Alič ter Marko Košir in Cezime Svarča, v Kranju Zoran Škrblč in Polonca Krmek, Gregor Jaglč in Lea Pivk, v Preddvoru Jože Šimenc in Irma Rezar ter Aleksander Polajnar in Teja Oblak, na Zgornji Beli pa Anton Povšnar in Sabina Tušar. Mladoporočencem Čestitamo in jim podarjamo polletno naročnino na Gorenjski glas. rî U NA »V^AU'A RADIO KRANJ d.o.Q. S(r(arieva ul. 6. KRANJ TRÇBON C04) (04) 2ei C04) 2022 (051) FAX' (04) (CM) 281 »KttHft çûmmf ínmHčí e p^u: www.radio-kranj.si > i A. •d. 4