—    162
Jesenske slike
/. Pod hruško.
'riromala je zopet jesen.   Hladni   vetrovi  so  zaveli  sem od gora in g-ibali veje Hladnikove hruške.
Cela kopa se jih je  zbrala   okrog  babice.   Sedeli so po otavi in jedli zreli sad. Drugdrugemu so nagajali, vpili in se premetavali. Na hruški je bil Stanko. V vrhu se je gugal in stresal močno drevo. Zganile so se veje in zašusteli so listi kot v sanjah vzhodnih pravljic, in tiho so se dotikali drugdrugega. Padale so na tla hruške, zrele in rumene, mali paglavčki so se_pa pulili zanje. ,,Ta bo moja, ta bo moja!" ,,Moja je, moja je!"
Kričali so in se suvali. Babica je vpila nanje, naj bodo pridni in mirni. A niso je dosti poslušali. Malemu Lojzku, ki je oblekel letos prve hlače, je padla debela hruška na kodravo glavico. Zastokal je in prihitel k babici. ,,As, as, babica! Bi, bi, babica!" ,,Zakaj si poreden ?" »Oni redni, i piden!"
Jokal je,   a ne dolgo,   otroku se taka rana  hitro  pozdravi.  Čez pet rninut je Lojzek zopet skakal.
»Stanko, splezaj doll Dosti hrušk imate."
Stanko je slušal starko.   Ni se mu  Ijubilo,  da bi se gugal na hruški. Sam je že skrbel, da je imel polne žepe, za druge mu ni bilo kaj mari. BŠe, Tanko, še, tesi še!" je vpil Lojzek. Ali Stanko je že lezel dol.
BSaj si že sit, Lojzek! Pri~©čeh ti vun gleda. Glej ga no. Vedno bi zalagal mali želodček", ga je pokarala babica in podprla svoj koščeni obraz z roko. Posedli so okrog babice. Kakor piščeta okoli koklje, so se zbrali^ Čakali so, da jim babica kaj pove. Ko pa ni hotela začeti, so jo sami vlekli za krilo, in Lojzek je smejč zinil: BBabica, vej kaj epega!"
Babica se je vzdramila kaltor iz sanj.  Morda je strmela tje nad gore,
kjer je plul v svežem  vzduhu  grabljivi  kragulj,  morda je zrla topole ob
potoku, ki so šepetali in šelesteli, obsevani od solnčnih žarkov, tako skriv-
nostno in ljubo, kakor gozdovi, čc se prika,že jutranje scdnce na jasnem nebu.
,,Povem vatn pravljico, otročiči, ngžtib pravljiojp. Le dabr;o?poslušaite!
O kralju Matjažu ste že slišali,  tudi o kfa^N^u-^^MalrKii^^sern vam že
nekaj pripovedovala, o gozdnih vilah in o škrateljčkih ste me verno poslušali.
Danes vam pa povem pravljico o žalostni materi.
Živela je mati, ki je imela edinea^Ksina. Za vasjo je imela ob s(rmem rebru kočo, od kjer se je videlo   daleč naokrog.   Sin je  bil junak kakor
/_                                            —    163    —
' j nihče/okoli. Vsi so se bali njegove moči. Mati ga je ljubila kakor punčico    "
svojega očesa; bala se je, da je ne bi zapustil. Ali sin je bil dober in ni zapustil svoje matere.
Prihrumeli so Turki in požigali in morili, kamor je stopila njih noga. Iti sin je moral iti v boj za domovino. Starka je plakala ob slovesu, ker je živo čutila v srcu, da ne bo njenega sina iz boja.
,,Sin moj, Bog te varuj, in angel tvoj naj bo s teboj!"                    ***N '
Kapljale so solze na zemljo. Sin je pa poljubil starko na staro, koščeno Hce, podal ji je roko, zaplakal je i sam in je odšel.
,,Z Bogom, mati! Ne jokajte, draga tnati!"
Odšel je v boj. Kot lev se je hrabro boril za domovino in sveto vero. Padali so kot snopi Turki okrog njega. Priletel je pa udarec, in sin se je zgrudil. Na poljani je zaspal. Temna noč mu je zavezala rano in zatisnila oči. Njegova duša je splavala nad oblake.
Priletela je drobna ptica lastovica, sedla na njegovo rano in omočila kljunček v rdečo kri. Odletela je zopet proti severu. Potrkala je na okence pri starki. Mati je plakala za sinom, ker ga ni bilo iz boja. Vsi drugi so se vrnili, ko so pomandrali Turka, le njenega sina ni bilo. In jokala je, da ji je že nedostajalo solz. Odprla je starka ptički okence in jo vprašala:
„Ali je padel moj sin ?"
BPadel je. Glej, kljunček je rdeč. Z njegovo krvjo sem ga namočila."
Odletela je lastovica v jasen dan, starka je .pa zaplakala tako žalostno in bridko, kot da hoče izjokati še vso kri, ki jdhrani $e ljubeče materino srce. In plakala je slednji dan, dokler ni izplakala vseh solz. Angelček božji je pristopil in lovil njene solze in jih nosil pred božji stol. Umrla je starka, in zamrle so solze."
Babica je položila glavo med koščeni roki in zaplakala. Kot biser so tekle solze na zemljo.
BBabica, zakaj jokate?"
,,Otročiči, tega ne razumete! Glejte, to je moja povest. Moj sin je padel v boju. Ta pravljica mi je najljubša iztned vseh."
Plakala je zopet . . .
nNe jokajte, nikar ne jokajte!"
Mali vnučki in vnukinje so se ji prijeli za krilo in so zaplakali z njo.
Hruškini listi so šelesteli tako žalostrjo in otožno, kakor bi plakali s starko. Jesen je, zato je tako bridka njih pesem .. .
2. Ob trgatvi.
Popoldne je bilo. Gorki solnčni žarki so se upirali v vinograd Gre-gorčkovega očeta. Prijetno je bilo tam. Pridno so se vrteli (rgači in trgalke. Glasno so govorili in se veselo smejali, kakor je navada ob trgatvi. Vmes je zadonela tudi včasih pesmica, 'Sl^bna in nedolžna, kot da jo poje tna-mica ob postelji dobrega deteta, ki je hoče. zazibati v sladak sen.
—    164    —
Gregorček je bil nemiren deček. Vedno je kobacal med visokimi trtami in zobal. Imel je že poln žeiodček. Toda zmfrotn je še tlaLil vanj.
»Gregorček, ne zoblji toliko!  Škodilo ti bo", ?6 ga/opominjajf oče, a ni se brigal za to.
Lahen vetrič je vel in poljubljal Gregorčkove lase, ki so štrleli izpod klobučka.
Tam na koncu vinograda ob potu je stal voz s petimi brentami. Vola sta bila privezana v grmovju. Branila sta se muham.
Gregorčkov brat Tone je prinesel zdajinzdaj brentač, natlačen z grozdjem in ga stresel v brento.
,,Gregorček,  ne zoblji  več!"   ga je opominjal  brat.  Gregorček se je namuznil in se skril pod trto. Zopet je zobal.                   ^^v^^v /)'-
*•*> v .^ Mpgp^iji  qreL.«je plul v višavah tja nad gore,  ki so bUe-dwgočasne. 7^<5apajdak) ^\4 listje z drevja, ki je stalo samotno in otožno.
Mati s<5 prišli^, da pomagafo pri trgatvi.
»Gregorček, ali si se že nazobal?"
BNe še, mamica."
»Ni res! Laže. Za ušesa ga stresi!"   se oglasij« od trgačev sem oče.
,,Gregorček, glej, da ti ne škodi! Preveč ne smeŠ zobati!"
Tudi za materin opomin se ni brigal. Kmalu je začel iznova zobati. Toda bilo je dovolj.
Začelo ga je ščipati, da je vzdihsJ. Vedno hujše je bilo. Pod trto je legel, vzdihoval in jokal.
BNe bo te še konec, ne!" je dejal brat. »Slušal bi bil!"
nAh, jej, jej! Boli, boli, boli, ahjej!"
MZakaj me nisi ubogal?" je rekel brat.
,,Prav, prav!  To boš imel za nauk,   kako je treba ubogati!"-«o irnii dejalfcmati.
Javkal je, da se je čulo tje do potoka, ki je šumel ofožen kot jesenska pesem.
,,Zdaj pa domov!" s& rekl^oče.
,,Ata, ne morem, ne morem!  Boli,   boli,  ah jej!" je tožil Gregorček.
Oče se ga/potipalk za ušesa.
,,To ti bodi v svarilo, da drugič ubogaš. Kdor ne uboga, ga tepe nadloga."                 •
Položifj »o ga*na voz. Treslo je po poti; to je Gregorčku pomoglo. Ali ščipalo ga je še vedno ; še ponoči ni bilo dobro; kasno je šele zaspal...
[/    ,     3. Na paši.
Mrzla sapa je bri)a s&fi od severne strani. Topli dihi so izginili z gora in iz dolin, naselila se je tam žalost in zapuščenost. Drobno čebljajočih ptic ni bilo več, odletele so na topii jug, da si ustanove noy dom, vesel in prijelen.
—    165    —
Trije so pasli gori za vasjo na pašniku: Jože, Janko in France. Živina je počasi mulila že pusto travo, ovce so pozvanjale po ravnini z žvenklja-jočim glasom, da se je slišalo dol v dolinico do vasi, kjer so stale hiše druga pri drugi, kot da jih je kdo nalašč znesel tako skopaisHR //-u/' •
Ogenj je prasketal, nizek zubelj se je vzdigoval v zrak, pastirji so skoro molče sedeli, "okrog in tiščali kožuščke na svoje telo, kamor je silil mraz. Jože je kadil staro pipo in obračal krompir v žrjavici. France, ki je bil najmlajši — štel je komaj deset Iet — je izvlekel iz žepa zdajinzdaj par češpelj in jih zanašal v usta. Tudi Jožetu in Janku jih je dal. Janko se je pa tiščal v dve gubi, kakor bi imel zmrzniti, in je srepo gledal v dvigajoči se ogenj.
,,Sivka, les, obrni se!" je vpil Jože, pustil krompir in tekel zavrnit kravo, ki je hotela čez nizko gričelice dol v goščo.
Vran je sedel na starem štoru in krokal venomer svojo staro pesem tako enolično in dolgočasno, kot bi pel mrtvaško pesem.
Nckaj se je slišalo v višavah. Glasen je bil krik. Pastirji so se ozrli v zrak. Tropa žrjavov je jadrala na jug. Otožni so bili glasovi žrjavov, kot bi jemali  slovo od zemlje in se selili na drugi svet, bolj vesel in živahen.
Po stezi je stopal počasi in previdno lovec s puško. Spremljal ga je pes, in umerjenih korakov je stopal zraven star mož z lajno. Zdajinzdaj je zalajal prepeličar nad živino in ovcami. Pri pastirjih so se ustavili.
»Sedli bomo malo^^pfaj/Tiovec. »Nekam mrzlo je."
,,MaIo krompirčka mi boste dali; Iačen sem",/re$&^nož z lajno, Uf je prisedel.
Stisnili so se drug k drugemu. Jožc je vzel krompir iz žrjavice in ga malce opihal. Razdelil ga je. Vsak je dobil dva. Mož je jedel z veseljem in si grel mrzle roke.
Prepeličar se je oddaljil. Tekal je okrog ovac. Zdaj je sedel in gledal nizdol, zdaj je stopil na skalo in zrl tje po dclini, kjer se je valila široka reka v lahnih ovinkih, kjer sostale vasice in se ozirale po gorah.
,,Zagodite nam enoIVpfavi lovec, ko so se ogreli. Tudi pastirji so ponovili isto prošnjo.
Mož je prijel v roko staro lajno. Žalostno in bolestno so pluli glasovi po planinici nad vas, kakor bi jokali. Včasih se je čul stok, kakor da ječi stara ženica v težki bolezni z globokimi vzdihi. Zdelo se je, kakor bi starček pripovedoval svojo povest, žalostno in bridko, in bi jokat za izgubljeno mladostjo in bi tožil nad jesenjo v svoji duši.
Morda je bil nekdaj vesel, da bi skakal liki dete po trati, morda srečen, a prišla je bolezen, nesreča, — morda je bil sam kriv — in mu je vzela mater in očeta. Ostal je sam na svetu. Prehodil je mtjrebiti hribe in doline nezadovoljen, brez doma, ker ga je zapravil. In na stara leta hodi po svetu z lajno in poje pesem o jeseni. Morda, morda...
Nehal je mož, in solza mu je kanila raz lice.
Gori pri ovcah je zalajal pes.
-    166   -           l                            .
,,Kaj   je vendar, da  tako   Iaja?"/pravi  lovec.    Jože  in lovec /odhititef^ na vrh.                                                                             .                r
Vedno je še lajal pes in netnirno mahal z repom. Na skali je stal in gledal zdaj proti prihajalcema, zdaj v prepad pod seboj.
Jože je skočil na skalo in pogledal v prepad.
»Jagnje je padlo. Milo blekeče. Treba ga bo izvleči."
Šel je na nasprotno stran prepada, ki je bila položnejša, in lezel pre-vidno in počasi nizdol.
,,Nogo  si je zlomilo", je  klical, da se  je  čulo, kot bi kdo kričal iz širokega brezdna.
Zadel ga je na ramo in nesel na vrh, počasi plezaje po skalah.
»Večeri se že. Domov poženemo", je vpil v dolino.
Pastirji so prihiteli in gledali jagnje z zlomljeno nogo. Jože ga je držal na rami.
nDomov!"
Pognali  so.   Ovce  so  bleketale,  pes  je lajal, zvonci so peli otožno, kakor da pojo pesem o ločitvi.'
Šli   so;  mož  z lajno   je  stopal zadnji, solza se mu je včasih utrnila. Plakal je starec v jeseni...                                             (Konec prihodnjie.)