Redacci6n .V Administraeion:
Mercedes 1702
U. T. 69-1567 Bs. Aires ★
NAROČNINA:
Za eno leto $ 8,—
Za pol Ista $ E.—
Za inozemstvo Dol. 3,—
LETO (ASIO) I.
1 Franqueo Pagado Concešion 3159	
z 'C C3 O .E C — ZJ — *- .. -c aJ ■i i ^	Tarifa RedUcida
	Concešion No.
REGISTRO NACIONAL DE LA PROPIEDAD LNTELECTUAL No. 223027
BUENOS AIRES, 19 DE OCTUBRE (OKTOBER) 19*
štev. (Num.) 3
(LA V G Z E S L O V E N A)
PERIODICO QUINCENAL I)E LA COLECTIVIDAD ES LOVEN A (YUGOSLAVA) PAR.', TODA SUD AMERICA ORG ANO OFICIAL DEL CONSEJO ESLOVENO QUE REPRESENTA TOD AS LAS SOCIUDADES ESLOVENAS
ruflftjt* ,W'irn
}uJkiiwwm&i
La decislon Yu g o slava en la Conferencia de Pariš
A continuacion dctmcs cl texto dc la ccria quc ol vicoprimer ministro d2 Vugoslcvicc, Edvard Kardelj, dirigio al presidcnlo de la conforoncia do la Paz, explicando su ausencia do la scsičn final. Les yugoslavos, especial-Oiente de Vonecia Julia, que hemes seguido, como es natural, con especial interšs al decarrello de la ccnferencia de Parls, no hemos esporado otra de-cision de la dclegacičn yugcslava y la apoyamos j^lenamente. La carta <iice asi:
“Dcnor prosidonie: Tengo el honor do pedir a usted en nombre ds la do-logacion yugos’ava, que en la ultima reunidn dc la Conferencia do Pariš tenga la bondad do comunicar a la mišma la doclaracion siguiente:
“La delegacion do la Republica do Pueblos Fedorados do Yugoslavia, consciente do su responsabilidad hacia los pueblos cuyos intereses ha re-Presentado y tembičn de su responsabilidad hacia todas las naciones que desean una paz justa y duradora, trato dosde el comienzo de la Conieren-cia de Pariš do quo so aceplase un metodo do trabajo que hubiera hecho Posible una maxima compronsion y armonia mutua entre los paises que durante la guerra lucharon hembro con hombro. Nosotros procedimos asi P°rque considercmos quo esta era la unica manera de aleanzar la paz que todos los pueblos, entre ellos los nuestros tambien, pudieran considerar lusta. Desgraciadamente nuestras esporanzas no se convirtieron en reali-dad. Por el contrario otro melodo, el do tomar las deciciones por modio do votaciones, fue aceptado, melodo que es incorrecto aun mas cuando estdn 0r- disputa problemas vitales de una nacion y la suerte de la paz entre las naciones, a causa de que condule a la imposirion do la voluntad do un 9nipo do estados sobre otros paisos soberanos e iguales y, al mismo tiem-P°- es injusto on su esencia a causa de que pormite resolver los proble-°ias no de aeuerdo con los criierios objetivos, sino segun los puntos do vis-ta de intereses especiales do.los grupos de estados que representan la ma-Voria de esta conierencia.
A pesar de todo osto, la delegacion yugoslava no ceso en el curso de a conferencia, de cooperar activamente y de hacer todos los esfuerzos do fiu parte por llogar a un arreglo en las cuestiones de imporlancia extra-°rdinariamente vital para los pueblos de Yugoslavia.. Asi, la dologacion Yugoslava no vacilo en hacer impertantes concesioneS quo representaron Ur* gran sacrificio en porjuicio de innegables dereclios de nuestros pueblos, pero lo hizo en la esperanza do que su posiliva cooporacion en la Promocion do la paz, seria dobidamente apreciada y hallaria el correspon-diente eco entre todas las demds dolegaciones.
Pero los esfuerzos do nuestra delegacion — apoyados por diversas do-ogaciones mas — no fueron comprendidos y apreciados como debieron ha-®erlo sido por cierto numero de dolegaciones, tanto en las comisiones y ®ubcomisiones como en la ultima sesion plenaria do la Conferencia, don-1,3 el metodo de imposicion por el voto asumio un cardcter de crueldad fina’mente demostro cer un proccdimienio por el que no puede tomarso *“nguna solucion justa.
Las decisiones do la conferencia concornientes a la serie de cuestio-®es del anteproyecto dol tratado de paz con Italia, que es de vilal impor-Qncia para Yugoslavia, son de tal naturaleza quo hacon imposiblo para el 9obicrno yugooslavo firmar ose tratado do paz, si las principales provisio-Gs que alecian los intereses vitales de Yugoslavia no son cambiadas.
Por es as rasones, cenor presidonte. la delegacion do la republica do Pueblos fedorados do Yugodavia, considorando que la Conferencia do la ha aclucdo incorreclamente desde el punto de visia formal y en forma ®2encialmento injusla en la solucion de los problemas en que los pueblos °e Yugoslavia estdn mas inmediaiamonte interesados, no puede tomar par-e on la reunion final do la confcrencia y no puede parlicipar dol envio do a fccomendacionps de la conferencia al consejo de ministros do relacionos cxtoriores. Al mkmo tiempo, la delegacion yugoeslava expresa, sin er.ibnr-la plena disposicidn do Yugoslavia a continuar cooperando con sus ®liados a fin do buscar una solucion por aeuerdo mutuo que pormiia a to-5f°s los aliadon quo ostuvieron unidos en la guerra contrcf la Ilalia fascista ^ciar conjutamcnte el tratado de paz iialiano.
. Al agrcdecor a usted la deferencia tenida al comunicar a la conferen-cia de Pariš la dcclaracion arriba traseripta, ruegole on nombre de la dele-Sacion yugos!ava y en el mio propio que exprese al gobierno do la Repa-jica Francosa nuostro mas profundo aprecio por la cdlida hospitalidad , Cc-da a nuestra delegacion on la capital de Francia duranto las tareas Q la conierencia, y ruego a ustod, senor presidonte, quo acepio la expro-El°n do ini mas alia estimacion."
No menos importante que la carta do Eduardo Eardolj es do consido-,0r las declaraciones del mariscal Tilo quo segun el corresponsal del “New
York Times'', en Bolgrado Gr. C. L. Sulzeber, que ha onviado un dospacho a su d:ario diciendo eniro ečras cosas que ol mariscal Tito, dtirante una entrevista, dec^cro que r;u gob:orm solicitard a las Naciones Unidas exami-nar la situacion en Placedonia. El mariscal Tito acuso a las autoridados realisias griogas y a bandes ilogalos do intentar rombrar cl torror ontro la poblacicn.
Ti‘c agrego calogaricamenJo aue "si bion no podomos pormanecor in-diforentes" cn!o lo ruo ocurre, "afirmo qr.o Yugos!avia no ha temado otra med-da sobre el particulcr quo cu presentacion a las Naciones Unidas".
Dijo quo las versionos on otro soniido oran falsas y dosliiadas sola* meni© “a causar porjuicics a nucstro pats". Senalo guo su pals no solo so negara a firmar ol tratado do pas- con J'alia on su forma aelual, sino quo estaba seguro eno el p neto sera rovisndo por los “cuairo gr and os", plca-toado nuevamento ol punto do vista do Yugoes!avia.
Tito refirmo que Vugoclavia planteara tambičn la firmo roivindicac:6n sobre. Cariiitia, Auskia.
Na sliki vidimo člane hrvatske vlade, med katerimi so visoki cerkveni dostojanstveniki rimsko katotiške in pravoslavne cerkve ter nc!a ruski general.
' 1	            t
SVOBODA VERE V JUGOSLAVIJI
Jugoslovanske oblasti so dale aretirati zagrebškega škofa Stepinaca, kar je vzbudilo v katoliških krogih in po vsem svetu veliko pozornost. Papež je brž poslal posebnega odposlanca, svojega zastopnika, nuncija v Belgradu, k jugoslovanski vladi, naj škafa oprosti, ker ničesar zakrivil ni. K besedi so se oglasili tudi drugi visoki cerkveni dostojanstveniki ter zahtevali svobodo za svojega stanovskega tovariša.
V	zvezi s tem je izjavil maršal Tito inozemskim študentom, ki so se nahajali v Belgradu na potu v Prago na vseslovanski kongres, sledeče:
Svoboda vere je zagotovljena po vsem teritoriju Jugoslavijo, ampak nekateri duhovni voditelji, predvsem katoliški, so zavzeli nasprotno stališče proti splošnemu ljudskemu mišljenju ter so tclcom vojne
odprto sodelovali z vpadnikom proti narodni osvoboditvi.
Protestanskih in musulmanskih duhovnikov se ne more tega dolžiti kot se lahko veliko število katoliških duhovnikov, ki so podžigali narodno sovraštvo. Hrvaški katoliški duhovniki so se direktno udeleževali pobijanja srbskega ljudstva uprizorjeno po ustaših. V svojih sermonih so skušali opravičiti to pobijanje. Jih je več ki so praktično pomagali ubijati. A niso oni največji kriminalci. Če bi vse obdolžene hoteli klicati na račun, bi morali aretirati 50 % duhovščine.
Po končani vojni smo apelirali nanje naj bi priznali nov državni sistem in nam pomagajo. Niso hoteli. Organizirali so majhne teroristične tolpe, ki so podpirane in skrite od drugih duhovnikov.
NEUSPEH PARISKB KONFERENCE Jugoslovanska KelegacSJa uau prisostvovala zakljufiiceiEm zborovanju
Domače Vesti
BDe*. Vfiktr Mfiailcr Gisiurl
Škof Stepinac, vodja Cerkve, je osebno udeležen pri tem podvzetju ter ga je bilo treba aretirati. Vesta	vi da so ustaški ubijalci imeli zaslužen j e	pri Bogu? Veste vi
o skritem cerkvenem	bogastvu? Mi sam j	“	•>	'	**	,	V	nedeljo	popoldne	je	nenadoma premi*
želimo da duhovniki	vršijo svoje verske y torek 15 oktobra je bila	zaključena začeti spet vse z nova, je dejal Molotov. !	r.ul	v	svoji	vili	v	Floridi	dr.	Viktor Kjuder,
dolžnosti in nič več.	Pariška konferenca, lahko rečemo, s popol- Bodeča konferenca se bo- pričela v no- odpravnik poslov na Jugoslovanskem po-
Zagreški škof ni bil aretiran kot tak,	njm neuspehom, kajti rešili niso nobene na-	vembru v Ne\v Jorku in upamo da bo ime-	daništvu. Vest o njegovi	smrti se je na~
marveč kot katerikoli državljan, ki je v	čolnih točk. Kno najbolj bodečih vprašanj	la več uspeha kot Pariška, seveda le te-	glo širila od ust do ust	med našimi izse-
svoji politični zagrizenosti raje sodeloval z	j3 bilo meja med Jugoslavijo in Italijo, ki	daj, če se bo vpoštevalo pravično zahtevo	l.enci, ki so se v velikem	številu prišli pt>-
okupatorjem in še danes rovari proti no- £0 j0 hoteli anglosaksonei s svojimi prija- vseh narodov. Kar se tiče Jugoslavije, ve- slovit od njegovih zemskih ostankov v Slovenju državnemu sistemu, namesto da bi telji nasilno vpostaviti proti volji prebival- mo, da ne bo nikoli odnehala od svojih pra- venske Domu, kjer je bil položen na mrtva-pomagal graditi novo zgradbo kot želi ve- s[Va Julijska Krajine in proti volji jugoslo- vic glede Primorske, Istre in Trsta in tudi tiki oder in čigar član je pokojni bil. čina naroda.	vanskih narodov ter ostalega slovanstva, vemo, da nas bodo pri teh naših pravičnih Prugi dan je bil pogreb na Chacarito,
Cerkev ima v Jugoslaviji popolno svo-	posebno Rusije, ki je slej ko prej odločno	zahtevah slej ko prej podpirali ostali slo-	kamor ga je pospremila	na njega zadnji
bodo, samo je ločena od države, to se pra-	branila naše pravica. Zborovanje se j3 vrši-	vanski narodi z Rusijo na čelu. Zato mir-	pod in ze na pokopališču	pričakovala veli-
vi da so cerkvene briga zgolj verske, kal er.ajst tednov brez vsakega uspeha, no pričakujemo četrte mirovne konference ka množica našega ljudstva s zastopniki je popolnoma pravilno. Cerkev in vera se Enajst tednov je deset jugoslovanskih d;l2- v novembru in bomo kot doslej tudi v na- posebne jugoslovanske misije, slovenskih i* ne sme mešati v politične zadeve, če hoče g-atov energično branilo in zahtevalo pravi- šem izseljenstvu storili vse, da dosežemo srbohrvatskih organizaciji in tiska. V znak
ostati čista in neomadeževana.
vic3 primorskega ljudstva ter zahtevo pod- našo pravice na Primorskem, Istri, Trstu spoštovanja do pokojnega je bilo položen« prlo z jasnimi dokazi, a vse nič ni poma- in Koroškem.	j	na grob lepo število vencev. V imenu Slo-
galo, anglosaksonski blok je volil spora- j	--------- [	venskega doma se je poslovil od njegove
ZAGREP” "T	RTFPINAC	OBSO-
JEN NA 16 LET JEČE
Zagrebški škof Stepinac je bil obsojen na 16 let težke ječe, medtem ko sta bila dva druga ustaška sodelavca obsojena na smri, ostali na manj in več letno ječo, nekateri pa so bili oproščeni.
Škof Stepinac je bil obtožen sodelovanja ocisotnost. Med časnikarji je vzbudilo to .ve-% Paveličevimi ustaši in z okupatoriji, če- jil{0 poz0rnost, medtem ko so se zborova-sar ni mogel zanikati, čeprav se je sklice- teljj delali kot da se ni ničesar posebnega val, da je vršil vse kot so okoliščine in bo- Z{»-0(jilo.
žja previdnost zahtevale in da ima radi te- prv; je gOVOril ameriški zunanji minister ga vest popolnoma čisto. Vse to bi se mu pyrneS) je zagovarjal stališče Združenih morda oprostilo, a je še nadalje ruvaril držav ;n da se. ni ničesar zgubilo, če zbo-proti sedanjemu socialnemu sistemu v Ju- rovanje nj doseglo zaželjenega uspeha, kaj-
IvONČALI SO NA VE5ALIII
zumno proti slovanskemu bloku in zadnji dan zborovanja je deset klopi, kjer je sede- j lo jugoslovanska delegacija, zevala prazna proti zborovateljem.
Edvard Kardelj je namesto udeležbe	.	v. .
,	,	,	,	..	,	.	,	,	„	.	posrečilo	nekoliko	ur	preje vzeti življenje,
jugoslovanske delegacije poslal zborovate-
,, h .	, .	,	, , ................... Smrt	so	sejali,	smrt	so zeli. Se je pravica
ljem pismo, ki ga v kasteljanscim prinaša- j
Nuremberški obsojenci, bivši nacistični voditelji, so bili 15 oktobra potegnjeni na vislice, izven Goeringa, ki se mu je bilo
mo na prvi strani, v katerem je obrazložil
na svetu.
goslaviji, češ, da je komunističen in zato nevaren katoličanstvu. Vendar je vsem znano, da v Jugoslaviji duhovščine radi vere ne preganjajo, baš nasprotno, iim nudijo vse ugodnosti, da lahko nemoteno vrši svoje verske dolžnosti, pač pa ne mislijo trpeti one duhovščine, ki politično izpodkopava temelje današnji novi Jugoslaviji, med katerimi je bil tudi škof Stepinac in je kot višji cerkveni mož vplival tudi na podloženo mu duhovščino. Temu je hotela jugoslovanska vlada napraviti konec ter je dva izmed najbolj politično zagrizenih škofov, Rožmana in Stepinaca, obsodila na 18 in 16 letno ječo, medtem ko so ostali škofje na svojih mestih in vršijo nemoteno svojo versko dolžnost.	i
Če bi bila jugoslovanska vlada protiverska, kot nekateri zlobno trdijo, bi ne bil med pariško delegacijo duhovnik, bi ne bil v sedanji vladi duhovnik, bi ne bili na raznih odgovornih mestih duhovniki. Ti duhovniki seveda ne predstavljajo politike, sicer bi slekli svoja duhovniška oblačila, marveč vero svojega naroda, kateri se radi socialnega preobrata, ki ga vsak pošten Jugoslovan smatra za potrebnega, narod ni odpovedal. To nam pričajo številna pisma od doma. Duhovniki, ki so vsekakor izobraženi ljudje, pa bi morali prvi med prvimi vedeti, da se ljudstvo radi obljublenega nebeškega kraljestva ne misli za vse čase zasužnjiti ter pustiti izkoriščati od svojega "bližnjega”.
Sodnike in tožence proti škofu Stepina-cu je dal Vatikan vse izobčiti iz katoliške cerkve. Čudno pa se nam zdi, zakaj ni obsodil v pekel nuremberške zločilce?
GRKI DOBIVAJO OROŽJE IZ JUGOSLAVIJE
krste Stanislav Baretto, v imeni ženskega odseka omo.ijenega društva, Silvia Nanut in v imenu Jugoslovanskega doma pa Popovič, medtem ko mu je slovenski zbor zapel dve žalostinki v slovo. Pogrebne obro-de pa je opravil g. Janez Hladnik.
*
Dr. Kjuder se je* rodil v Trstu leta 1903, kot sin preprostih kraških staršev. Ljudsko šolo in višje študije je dovršil v Trstn. Bil je je od svoje mladosti navdušen Slo*
MNENJE BRITANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA Kot Stalin je tudi angleški zunanji mi-
ti imeli so vsaj priliko slišati razne pritožbe vseh prizadetih narodov, na podlagi J tičnemu gobanju svojo redno vojsko katerih se bo lažie skPpalo o miru, ki da ga je na vsak način treba doseči, kajti svet da je truden vojne.
Potem je govoril ruski zunanji minister,
Molotov, ki je odobraval načeloma Byrne-sovo izjavo ter dejal:
Sovjetska zveza bo napravila vse kar je v njeni moči za doseči demokratični mir.
Sedaj ko smo na delu za ustvariti mir.
Sovjetska zveza čuti dolžnost bojevati se do popolne mirovne zmage kot se je borila za vojno zmago, a ta zmaga more biti sporazumna z vsemi malimi in velikimi narodi, ljubitelji miru.
Povzel je besedo angleški zunanji minis-
Grško demokratično gibanje, angleži pra- j venec in Jugoslovan ter se je že v Trst« vijo komunistično, dobiva orožje iz Jugo- udejstvoval kot časnikar pri Edinosti. Leta slavije in Albanija. Tako zatrjuje član 1930 je prišel v Argentino, kjer je dobil grške monarhistične vlade, ki je s pomoč- zaposlitev pri električni družbi Italo-argen-jo Angležev prišla na oblast.	|	tina. Čez par let je v družbi svojih s»-
Grčija je poslala proti temu demokra- mišljenikov ustanovil Novi list, katerega
urednik je bil do združitve' s Slovenskim tednikom ter se je pričel pridno udejstvo-
vati v naših društvih in je marsikatero lepo dramsko predstavo spravil na naše izseljenske odre, dokler ga ni takratni jugo-
nister Bevin izrazil mnenje, da se bo tre- slovanski poslanik Cankar poklical v slui-tjo svetovno vojno dalo preprečiti, če bo bo na poslaništvo, katero je zvesto in z vso dovolj dobre volje na konferenci v Parizu požrtvovalnostjo vršil do danes, ko mu j* in pri Zvezi narodov. Nikogar ne poznani, nemila smrt v najlepši možki dobi pretr-ki bi želel vojne, je dejal Bevin. Nekateri gala nit življenja. V političnem udejstva-časnikarji in radiopropaganda tolmačijo vanju je imel pokojni mnogo nasprotnikov slabo nekatera nesporazumljenja ter po- nu-J katerimi je tudi pisec te kronike, vzročajo vojno nervoznost pri nekaterih Obširneje poročilo o življenju in delov* ljudeh. Ko se vrnem na zborovanje, je nju pokojnega bo v prih. štev. Slov. C lasa. nadaljeval, bom nekatere stvari vzel z dru-
gačnega kritičnega stališča ter upam da j ter, Bevin, ki je dejal, da je mir neobhod- bo v nekaj tednih vse lepo zravnano. Na-| no potreben za ustvaritev boljše bodočnos- pravil bom vse, je zaključil, da ne pride ti, in če se tega ne bo doseglo, ne bo sa- do vojne na sedaj in ne v bližni bodočno-mo sedanja, marveč tudi bodoča gencraci- sti.
ja čutila posledice. Hkoncu vendar smenu j	----------
SMRTNA KOSA
Po daljši bolezni je dne 7 oktobra nenadoma umrl Alojz Hvala, 50 let star, doma iz Lokovca pri Canalu. Argentini je bivaj 24 let. Tu zapušča ženo Ivanko, hčer Lili-
--------------------------------- ,	^	T	jano in sina Alojza ter tri sestre: Amalijo
vzklikniti: Poglejte, ustvarili smo mir, ta- BITKA MED DELOM IN	*	*	por. Drandič, Štefanijo por. Bratina in Jul-
ko da ne bo nikoli več krvnega plačila, ki V Združenih državah se nadal uje odlo- Doma ^
ga je bilo treba sedaj plačati za pogreške čilna bitka med delom in kapitalom,^ | Pogreb se je vršil na Chacarito, kamor
so ga na njega zadnji poti pospremili njegovi prijatelji in sovaščani. Vsem preostalim naše iskreno sožalje!
Dr. CONSTANTINO VELI ANO VICU
Sala especial para tratamientos del reumatismo y sala de Cirugia Atiened: Lunes - Miercoles y Vieraes Pedir hora por telefono Defensa 1155	U.	T.	34-5319
v preteklosti.	I	med delavstom in kapitalizmom. Organizi-
Zadnji se je oglasil k besedi francoski rano delavstvo se pripravlja, kot rečeno, zunanji minister, Bidault, ki je izrazil mn?- na odločilno bitko, po drugi strani pa se nje, da je bilo že vnaprej predvidevati, da istotako priprabljajo kapitalistični trusti, se ne bo moglo preje priti do zaključnega da delavske zahteve odbijajo, miru, dokler se ni določilo: Vprašanje Nem-j Izdid tega boja bo prinesel brez dvoma čije. Treba da je najpreje določiti kako b:> velikih sprememb v notranji in zunanji po-z Nemčijo in Japonsko in šele potem z litiki Združenih držav, ostalimi vojnimi udeleženci na strani os;š-ča. Na pariški konferenci pa se je pričelo baš nasprotno. Vendar, je zaključil: Zborovanje, če ne več, je dokazalo svetu potrebo naše skupnosti.
Kot rečeno, Pariška konferenca ni prinesla zaželjenega sklepa miru, kot smo ža od začetka predvidevali, kajti izven Slovanov so bili vsi na tem, da se sklene krivični mir, da se ne odpravi imperjalizma in da se ne vpošteva narodnih krivic, marveč se napravi nekak “mir” po anglosaksonskem trgovskoimperialističnem sistemu. Treba bo
§davbiicska	Kovača
G. ŠTAVAR & K. KALUŽA	
O	
Laprida 2443	Florida, FCCA
HERRERIA DE OBRAS BRATA RTIAVEC
Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Scgurola 1608-14	U.	T.	67*	6250
Buenos Aires
JF 17* C2 K C &> t C Gl ir
Stavbinski podjetnik
Rcm6n L. Falcon G 371 U. T. G4-30C4
V E& 8 1 € Et A S C
STAVBENO PODIETIE Hormigon Armdo MERCEDES 1764 U. T. 69-15G7
CVETKO GOMIŠČEK
V zadnji štev. Slovenskega glasa sm» priobčili žalostno a obenem vzgledno smrt talca Florjana Gomiščeka, katerega strie* Benedikt Gomišček, živi v Argentini in je znani vzgojitelj in oskrbnik otrok v zavoda Lipa, kjer so dobili dobro vzgojo in oskrbo tudi mnogi slovenski otroci, ki so nekateri že dorasli mladeniči. Benedikt Gomišček nam o svojem nečaku dostavlja naslednjo podatke:
Ker je bil pokojni Cvetko Gomišček sia mojega starejšega brata in torej moj ljubljeni nečak, katerega žalostni članek prinašate v zadnji štev. S. G., naj omenim še to, da je bil on kot črkostavec v Narodni tiskarni pri Lukežiču v Gorici, kjer se je izučil svojega poklica in ves čas do leta 1930 vestno vršil svojo službo.
I Pritisk fašizma je tudi njega primoral zapustiti sončno Gorico ter se je podal v Ljubljano kjer je tudi bil nameščen kot kot črkostavec in kjer se je tudi poročil.
IZ IJI»IKITŽEJV.SA ”SV«BOHXA JUGOSLAVIJA” | Slovenski Ženski Pododbor
Dne 15 septembra je imel ženski podod- ra v katerega so bile izvoljene sledeče to-&or U. S. J. svoj občni zbor, na katerem varišicc:’
8e je po poročilih predsednice, tajr.ice i.i Predsednici: Fani Jamšek; podpredsed-»lagajnide, prešlo na volitve novega odbo-	Karla	A:	t'v	ič;	tajnica:	Pepca	Ko-
Videti je kip maršala Tita, ki so ga izdelali naši nabrežinski rojaki.
Obe sliki predstavljata razstavo blaga v pomoč domovini.
EGLED VZAJEMNOSTI MED DELAVCI IN DELODAJALCEM
Preteklo nedeljo so organizirali delavci to* delavke ter uradniki in uradnica pri •lektroradijski industriji FAB., ki je last »ašega rojaka Rudolfa Klarič, okusen asa-in kar zraven spada v obširnih prostorih Podjetja. Vršila se je neprisiljena vzajem-zabava med delavci in gospodarjem. Predsednik Vzajemne pomoči med zaposlje-61 Podjetja je v imenu članstva izrazil le-Po besede naklonjenosti podjetniku in zad- ; •Ul je pozival k slogi in medssbojnemu i spoštovanju med delavci in gospodarjem, ki edino more prinesti zaželjene uspehe j lavstvu in podjetju.
delja; podtajnica: Štefka Križman; blagaj-nica:	Antonija	Mohorčič;	podblagajnice:
Karmela Kamavli in Nelida Lukežič; odbornice: Nadica Brankovič, Ivanka Mohorčič, Ivanka Klamič, Amalija Kocančič, in Pepca Filipčič. Centralne delegatinje: Antonija Mohorčič in Štefka Križman.
Ženski pododbor je od 1. januarja leta 1945 pa do 30 julija 1946 nabral v gotovini ?! 3,560.40 ter starega blaga v vrednosti $ 7.175.—.
Dne 22 septembra je U. S. J. Slovenski odsek skupno z vsemi pododbori organiziral razstavo blaga v prostorih D. K. D. Ljudski Oder. Nakupilo se je blaga za 10.000.— (Deset tisoč pesov). In s tar j ga blaga v vrednosti $ 100.—.
Razstavo je obiskalo obilno število članov in članic, ki so s zadovoljstvom pregledovali svoje prispevke za pomoč našim v domovini. Pa tudi nečlani in oni ki “neve-do” kam gre denar, so se lahko prepriča-
li,	da U. S. J. dela in zbira prisprvke izključno samo za pomoč potrebnim v domovini.
Zato pa tisti ki niste še v naših vrstah, pridružite se nam, da skupno delamo in zbiramo našim trpinom in se s tem vsaj deloma oddolžimo njim, ki so vse žrtvovali za našo tako dragoceno svobodo.
čitamo pismo iz domovine in v njih vi-
OBISKI IZ ROSARIA
Te dni je obiskal naše uredništvo paš zastopnik iz Rosaria, Štefan Žigon, ki je izročil upravi lepo število naročnin ter je Mnenja, da bi lahko še več naročnikov pridobil, Če bi imel malo več časa za obiske **aših ljudi. Mnenja smo, da bi mu naši rojaki lahko delo precej olajšali, če bi se sa-
1,11 potrudili do njega in poravnali naročni-150 ter obenem še kakega novega naročnika Priporočili. Le če se bomo vsi zavzeli za list, bo po novem letu tedensko izhajal.
ž*gon se je pondeljek hotel spet vrniti k družini v Rosario, a je po “krivdi” Uršiša ^mudil vlak ter se je vrnil šele drugi dan.
dom
VABI
VELIKO PRIREDITEV
KI SE BO VRŠILA v	27.	evhtcbfora
v ARMENSKI EftVORAKI. sni. ACEVEDO 1353
Začetek točno ob 16 uri pop.
★
SPORED:
1. PEVSKE TOČKE1 IZVAJATA ZBORA i	2.	GANGELNOVA	DRAMA	v	štirih	dejanjih
Obiskala sta naše uredništvo tudi Maks ; Bratina in njegova žena Štefanija, ko sta ! Prišla v Buenos Aires na pogreb brata ozi- : roma svaka, ki pa je bil že pokopan ko sta | Prišla. Maks se je kmalu vrnil v Rosarija,! Medtem ko je žena Štefanija ostala za na- \ kaj
časa pri svojih sestrah.
ASADO
Naši rihemberčani bodo priredili v nede-Uo 3 novembra ob 12 uri v G. P. D. S. v Devotu skupen asado ter bo šel čisti dobi-v pomoč obnovi Rihemberka.
ZA TISKOVNI SKLAD
Susman Josip $ 5.—, Bratina Maks $ 3.50, Pahor Marija § 15.—, Stanič Anton ^ 1—, Antonič Josip $ 5.—, Grebenc An- j ton § i.—> Počkaj Josip § 10.—, Baštjan- 1 *-ič Ivanka $ 1.—, Košir Nace $ 4.—, Plevel *rane $ 2.—, Brezovar Avgust $ 2.—.
Vsem se uprava najlepše zahvaljuje.
OSEBE"
ANTON SLEMENC .............................  Joško	živec
(Posestnik in nižji davčni uradnik v pokoju)
MARIJA (Njegova žena) ....................... Ivanka	Lojk
TILKA.....................................Marica	Koradin
CIRIL (Njijui otroci) .................... Gustel	Dečman
METOD ....................................... Emil	Lozej
MATEJ SLAK (Trgovec in	Slemencev prijatelj .. Rado Ličan
MARIJA (Njegova hči) .......................  Zofka	Sulič
Dr. IVAN TRDINA (Okrožni zdravnik) ....... Mirko	Peljhan
HELENA (Njegova sestra) .................. Jožica	Komel
OROŽNIŠKI VODJA .......................... Silvan	Pečenko
META (Slemenčeva služkinja) ................. Gizela	Vouk
POGREBCI
Režija JOŠKO ŽIVEC ★
P® spored« PROSTA ZABAVA in PLES
★
S vina Miarahluristieni Orkester "KAR LETO”
'Vjudno vabi: ODBOR
dimo kaj je vse naš narod pretrpel. Moj brat mi piše: Znano vam je, da je naša domovina mečno prizadeta v tej vojni in koliko je naš narod pretrpel. Tu vidiš cele vasi požgane in izropane, vidiš na stotine otrok ki So brez staršev, umrli so v borbi ali pa v internaciji, tovarne vse uničene itd. Vse to je sedaj treba obnoviti, kajti za vse je treba skrbeti, da bo vsak imel svoj košček kruha. Zato vas pozivamo, da tudi 'vi tam v daljni Argentini, ki v tej vojni niste bili toliko prizadeti, nam priskočite na pomoč vsak po svojih močeh in zmožnostih. Stara obleka in obutev, katero vam ne služi več, bi tu vse prav prišlo in bi vam bilo ljudstvo večno hvaležno.
Tovariši! Ali je mogoče da bi pravi Jugoslovan ostal gluh takim prošnjam? Tisti ki danes noče pomagati bratom v potre*-bi, ni vreden da še stopi kdaj na sveto jugoslovansko zemljo namočeno s krvjo svojih najboljših sinov in hčera. Zato pa rojaki, ko potrka kateri izmed naših nabiralcev na vaša vrata, ne odpravite ga praznih rok z izgovorom: da ne veste kam gredo ti prispevki. Iz raznih poročil vemo, da blago pride popolnoma vredu v Jugoslavijo, i Poleg naših poverjenikov se sprejema blago in denar tudi v Prostorih D. K. D. Ljudskem Odru.
Torej vsi na delo za pomoč in obnovitev naš* nove Titove Jugoslavije.
Tajnica: Pepca Kodelja.
V	POMOČ DOMOVINI PRISPEVALI
(Nabrala Dragica Bandelj)
Po $ 10: Birsa Ivan, Bandelj Albin, Trbi-žan Lojze, Žiberna Franc, Kojanec Josip, Terbižan Franc, A. Jež, Sardoč Franc, Kr-ševan Karlo, Makple Rudolf, Terbižan Filip in Bernctič Karlo. Po S 7: Mrček Alojz, Trobec Alojz, Olga Petelin. Po $ 5: Lavrenčič Franc, Malalav Vincenc in Širca Josip. Skupaj: $ 156.—.
Med rojaki v Castelarju je bilo nabrano v pomoč domovini $ 94. Darovali so po •
10	pesov: Oskar Batagelj; po 7 pesov: Piš-čanc Jožef, Turk Rudolf, Tui-k Franc, Zlobec Alojz, Čeh Emil, Zlobec Aleksander in Bcžck Ignac; po 5 pesov: Henrik Piščanc, Mislej Albina, Zlobec Friderik, Tavčar Edvard, Bezek Franc, Benčina Luka in Fatur Franc.
SLOVENSKI SVET
je prejel od upravništva bivšega Slovenskega Lista, darove čitateljev istega v pomoč domovini $ 128.—. Polovični dobiček cd prireditve Slovenskega Glasa $ 347.75. Prireditev Slovenskega Sveta 29. 9. 46, $ 485.45. Pisalne Potrebščine S 25.10. V blagajni dne 7. 10. 46. S 836.10.
Predsednik: Emil Semolič Blagajnik: Vinko Batagelj.
SiomsKi Glas
■ ... ,;r '1. 1 ...
Propietario: CONSEJO ESLOVENO
Director: JOSE NOVINC — Administrador: METOD KRALJ PODUPRAVE SLOVENSKEGA GLASA
Gospodarsko Podporno Društvo Slovencev v V. Devoto: Simbron 5148. U. T. 04-1501). “Ivan Cankar’ : Ramallo 4902 —- Saavedra.
Ljudski Oder: Coronel Kam on Lista 5158. U. T. 50-5502.
Jugoslovansko Društvo Samopomoč Slovencev: Gentenera 2240. U. T. 61-1701. Slovenski Dom: San Blas 19ol. U. T. 50-3607.
Udružcuje Svob. Jugoslavija, Slovenski odsek: Cnel. R. Lista 5158. U. T. 50-5602.
ZASTOPNIKI:
Za Cordobo in okolico: Franc	Kurinčič — Pinzon 1639.
Za Rosano in okolico: Štefan	Žigon — Avenida Lagos	y	Horqueta.
Za Lomo Negro in okolico: Golobič Marko.
Za Florido in okolico: Gregorc	Ivan — Lavalle 3297, Florida, F. C.	del	E.
Za Villa Calzada in Temperi; y	ter okolico: Luis Furlan	—	Cnel. Flores,	V. Calzada.
Za Villa Lugano: Jose Brišček — Beron de Astrada 6483.
Za Caballito: Marija Klarič — Jose Bonifacio 663, Buenos Aires.
Za Caseros in Tropezon: Ivan Hrovat — Lisandro Medina 1386.
Za Montevideo: Juan Ogrizek — Rectificacion I.aranaga 2235.
Na Paternalu: Matevž Simčič — Warnes 2101, Buenos Aires.
I
nsr> •
Buenos Aires, 19 de Octubre de 1946
No. 3
KAJ NAS JUei NtUlEMBERSKi PM&CES
O nurembeškem procesu se je mnogo pi- jarmljenju drugih narodov simbol napred-salo in govorilo, brez da bi se iskalo glooji ka, moči in slava, če so pri tem neusmilje-vzrok tega mednarodnega procesa, ki je no trpinčili ljudi, ropali, požiga.i ift mori-prvi tovrsten v zgodovini. Veliki svetovni li, se ni smatralo za slabo, baš nasprotno, možje, filozofi, pisatelji, pesniki vseh ča- Saj celo v Svetem pismu nekje čitamo: Ne eov in vseh narodov smatrajo vojno za zlo- prizanesi življenje nikomur ki ga v pod-činstvo ter naravno one ki jo povzročijo ob- jarmljenem mestu dosežeš; z nožem posojajo kot zločince; kar ne sme človek pro- končaj vse kot ukazuje Gospod, ti človeku napraviti ne sme narod proti
Starinska palača t Nurembergu, kjer *e je vršil procc» proti nacističn i n vojnim zločincem, ki jih je mednarodno sodišče ol»-sodilo na smrt i» kjer so bili 15 ok-tebra obešeni. Hiša in dan obsodbe bo zapisano za vedno v zgodovini.
dni da se jih potegne na prvo vejo bližnje- isnir.ak tvo, baš nasprotno: Treba bi bil« ga drevesa. To	nam potrjuje	Nemci sami,	ustanoviti mednarodno sodišče, kot	zaht*-
ki čakajo onih,	ki jih je mednarodno sodi-	vajo T-usi in ostali Slovani, tudi za	pravi-
šče oprostilo, da jih sodi jo po	nemških za-	en > <!< 1 eiicv teh pravic. Le tedaj	bi bi®
 ." »j i vzroki in mednarodna sovraštva re»-
: iono odpravljeni in bi bila trdna podlaga ::a jrraditev resničnega miru in napredki sv »tu. Do takrat pa narodi, na katerik e v: dno teži imperialistična oblast, med !:nt< ruVu je tudi naš narod v Julijski Kra-
Zverinski rimljani so bili vzor v vseh časih raznim ki'onanim in nekronanim samodržcem, ki so jih mnogi v svojih nečloveških dejanjih celo prekašali. Kar so počenjali Nemci tekom te vojne, zgodovina ne ba-leži. Vendar se ja Hitler skliccval ob vsaki priliki na božjo previdnost, ki ga je poslala tvetu v odrešitev. Je mogoče, da civilizirano človeštvo, kot se smatra danes, Š3 ; nadalje prenaša take žalitve? Ni mogoče! j Na svetu mora zavladati mednarodna pra- ! vičnost, kot predlagajo in zahtevajo Rusi, J da bo vsak narod velik ali majhen deležen j popolne svobode ter se ravnal po skupnem mednarodnem dogovoru.
To smo imeli v mislih ob zaključku nu-
narodu. Ampak med teoretičnim in resničnim položajem je velika razdalja, tako velika, da je bilo doslej tekom zgodovine vsako veliko idejno uresničitev brez krvopre-litja nemogoče. Do vojne so privedli vadno eamopašni interesi posameznikov in narodov ki 'so jih k temu slepo navdušili; podjarmiti druge narode sebi in svojemu iz-voljenenemu ljudstvu — slepo orodje svojih namenov — v korist, je bil najvišji smi-*el vojne: zavladati močnejši nad šibkejšim. Naravno, da se ja napadeni vedno branil, zavedajoč se svoje pravica do življenja, čeprav od tega ni imel in ni mogal pričakovati drugega kot še večje trpljenj v, je vendar us trajno verjel iz roda v rod v Naravno pravinost človečanstva. In prav to ja rembertkega prccesa. Ali ja mednarodna tisti ideal ki opravičuje borbo napadane- pravičnost, spričo zgodovinskih dokazov, ga. Če bi se napadeni ne branil, kot je bil	r"S”i'5n°rra	vnoštevanja,	ali	so	samo
mnenja veliki ruski pisatelj in filozof Tol- prazne besede kot doslej. V zadoščenje člo- i stoj, bi vojne nikoli ne bilo, čemur je bil v-w..w<u pravičnosti je mednarodno sodišče; popolnoma nasprotnega mnenja češkoslo- v Nurembergu dokazalo spoštovanja in vaški veliki narodni filozof in državnik strah obenem vsem ki mislijo, da bo usoda Masaryk. Prvi je bil prepričan teoretik, ki človeštva še nadalje njih igrača in da jih je verjel v moč razuma in pravičnosti člo- za njih grozodejstva roka Pravice ne bo do-veka in narodov, medtem ko ja drugi v segla. Prvikrat v zgodovini se je pravično I praktično izvšitev ideje smatral za potreb- postopalo. S tem je človeštvo, napravilo no borbo, četudi krvavo borbo, vojno, če je ogromen korak iz starega samopašnega narod v pravični zahtevi do obstoja, živ- sLtcma v boljšega in pravičnejšega ter Ijenja in svobode napaden. Tolstojeva teori- potegnilo debelo črto med starim in novim ja je pravilna, če bi vsi narodi razumeli svetom. Z obsodbo na vislica nacističnih njegovo globoko filozofijo, a ker ne razu- mogotcev so obsodili na visl!ca vse bodoča mejo ali jim ne dopustijo razumeti je Ma- voj».e kriminalce. Morda je tudi to kaj vplivalo -a predstavnike anglosaksoncav, ki so naenkrat pričeli govoriti v drugačnem tonu kot doslej.
konih, katere niso nemški krvoloki nikoli vpoštevali.
Vojno nasilje po starem samopašnem receptu, kot smo v začetku omenili, ni opra-\ ičljivo ter se povzročitelje kaznuje s smrt'o, kot ;e dokazal proces v Nurembergu. J’' pa opravičljiva borba za obstoj in ;ini, ne morejo drugega kot braniti svoj ob-svobodo vsakega naroda in ga ni sodišča p.t.o in svobodo, dokler ne dosežejo popolna svetu ki bi moglo to borbo obsoditi za ne zmage.
IBicnvcnida sil GaiLeral LJidiomir DBač
Tratiš un morije d;> )a patria querida, de la tierra lcjana, d l suelo adorado, qve remeza iv e ••Ir-’« a;rr?i" con nueva vida porq-'3 vibra generoso en vuestras manos.
En vueftro sem! Vnt>? e fin sfe idnntifican la severa majtsta! que dej6 el combate, l.i pasifin cr’e o-alta, la ncble rebddra, i 1 cnnr 1- libe: ta d quc j a mas	abatt*!
Y si afin c • n-”'	hay	luz	bastante
en nuestro horizonte para disiparlas;
y si bit r 1.::;. ilni v . ha\ mas cuisudo que antes, y avnqiie haya Ir.lo, h;:y nuevas esperanzas.
'rra v.Mjcsiava
Mednarodno sodišče v Nurembergu je 21 nacističnih vePakov obtožilo štirih zločinov: Vojni napad brez vpoštevanja medna-
saryk praktično v pravem.
Zgodovina nam prikazuje različne vojne, povzročene vse iz nasilja in nadvlade močnejših nad šibkejšimi, zato ni nobena opravičljiva niti takozvana sveta križarska vojna ne, čeprav se je smatrala za idejno voj eko. Kadar nekdo z orožjem v im-s.iu Boa«, rodnih pogodb; zločinstvo proti neoboroža-narodnosti, nadčloveka skuša podjarmili nemu ljudstvu; vojno zločinstvo in zločin-druge narode, tedaj drvi v lastno propast, stvo proti miru. Naravnost za zločinstvo Nemčija in Italija sta temu jasen dokaz, bi mi smatrali pokončevanje nedolžnega Nekateri ljudje so bili navajeni delati pra- prebivalstva ter so samo za ta grozodej-▼ico na svojo lastno pest ter so slepo sledi- stva zaslužili obsojenci več kot smrt na vadili svojim osebnim instiktom. Pri tem ni- šalih; potem ravnanje z vojnimi vjetniki, so vpoštevali ničesar drugega kot svojo političnimi jetniki, itd. Ne, za take izvrška lastno voljo, videli ničesar drugega kot človeštva ne sme biti usmiljenja. Vendar se svojo lastno slavo, četudi v krvi in solzah dobijo, ki objokujejo smrt zločincev. Ti namočeno. Stari rimljani so videli v pod niso po našem mnenju nič boljši in so vre-
Tiaeis nema d: In cn v n h?mr<! d? prem-ssa* nuu r»ns rcvive. i .Quiei a Rics c;iic h H6is para »dla una hermana en esta tierra cxtrarjera q ie cs redbe!
Silvia Nanut
EDELAVHKO KOJILTGJBgNO B3BIHJSTV®
©edeht5
VABI
Na prireditev, ki se bo vršila dne 26 oktobra t. 1. ob 23 uri, v društvenih prostorij ulica Ramon Lista 5158.
H p O 27* c d z
1) Naraščaj “Ljudskega odra” por vodstvom tov. Josipa Samca.
2) “Dansa del Fuego” od Manuel de Falla, izvajata Marjan Kodelja na klarinet in Leopold Krasan na klavir.
3) Mešani zbor “Ljudskega Odra” pod vodstvom Josipa Samca in Viktorji Saksida.
4) Burka v enem dejanju:
"Numvm® Gor.o e:® ujm gigdzcp”
OSEBE:
COSTULO...................................... Eduardo	Mozetič
MONICA............................................Nina	Nanut
RITA .............................................  Milka	Grgič
LAURA............................................    Lidia	Lozej
MICAELA...........................................Elda	Blazina
JULIA.......................................... Elisa	Blazina
Sr. LOPEZ.......................................Rico	Mohorčič
Režira: Eduardo Mozetič ★
Po končanem spredu bo ples do jutra. Igral bo Samčev orkester.
/
Temeljne Točke Osvobodilne Fronte
(Razširitev, Spre jota na Prvem Kongresu
i
Jugoslovanska armada, ustvarjena v narodno osvobodilni borbi, je kot oborožena >est svobodoljubnih jugoslovanskih narodov pod vodstvom maršala Tita maja in julija 1945 osvobodila vse slovensko ozemlje ter tako izpolnila osnovno med “Temeljnimi točkami Osvobodilne fronte”, postavljeno na njenem Ustanovnem sestanku 27. »flrila 1941.
Osvobodilna fronta, ki je navzlic razkosanosti slovenskega ozemlja združila Slovence v krvavem, štiriletnem, z neizmernimi žrtvami izpolnjenem osvobodilnem boju zmago svobodoljubnih narodov proti okupatorju in fašizmu, proti njunim domačni hlapcem, naglasa zato znova in z neuničljivo moralno pravico življenjsko zahtevo slovenskega naroda:
t. Združitev vseh Slovcncev v federalni Sloveniji demokratične in federativno Jugoslavije.
II
Zgodovin-ska zmaga nove, demokratične in federativne Jugoslavije, ki temelji •* ljudski demokraciji, zrasli iz narodno osvobodilne borbe ljudskih množic naših ®arodov, je uresničila program OF, postavljen in sprejet leta 1941 in 1942, odnosno I« utrla učinkovito pot njegovi dosledni izvedbi.
Novo Jugoslavijo je izvojevalo pod Titovim vodstvom jugoslovansko narodno •svobodilno in ljudsko demokratično gibanje, katerega neločljiv, bistven sestavni dižl & bila in je Osvobodilna fronta Slovenije.
Nova Jugoslavija ne izpolnjuje torej samo življenjskih narodnih in demokratiči nih teženj našega naroda in naših ljudskih množic — teženj, ki so narekovale Osvobodilni fronti Temeljne tečke iz leta 1941 in 1942 — temveč predvsem je in ostaja ■jihova živa, utelešna ostvaritev.
Potemtakem:
2. Državna korist nove Jugoslavije, vsestransko utrjevanje njene notranje in zunanje moči, krepitev njenih obrambnih sposobnosti je najvišja zapoved za slehernega zvestega pripadnika Osvobodilne fronte, za slehernega Slovenca in Jugoslovana.
III
Ljudska demokracija nove Jugoslavije je živo nasprotje protidemokratičnega, ^egemonističnega, protiljudskega ustroja stare Jugoslavije. Ustroj stare Jugoslavije i® neogibno dovedel do zloma in propada države, ljudska demokracija nove Jugoslavije je v epskem, junaškem, zgodovinsko tvornem poletu povedla jugoslovanske na-^do in njihovo skupno državo v zmago in vstajenje.
Zato izpoveduje Osvobodilna fronta:
3- Ljudska demokracija je bistveni pogoj za blaginjo jugoslovanske države in obratno: prospeh nove, Titove Jugoslavijo je bistveni pogoj za sjobodno in srečno bodočnost ljudskih množic, za svobodo, enakopravnost, bratsko enotnost jugoslovanskih narodov.
Varovanje, utrjevanje in nadaljnji razvoj vseh demokratičnih pridobitev narodno osvobodilne borbe sodijo med osnove naloge Osvobodilne fronte.
Zato nikoli več in v nobeni obliki — starega stanja izpred aprila 1941!
IV
V bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov, ki ju je v boju za življenje in •*iwt s krvja in z življenji naših naboljših sinov in hčera posvetila jugoslovanska ®arodno osvobodilna borba, zre Osvobodilna fronta:
z moralnega vidika najplemenitejšo in zato najvišjo pridobitev narodno osvobo-^ilnego boja:
izraz usodne in naravne povezanosti jugoslovanskih narodov; osnovno jamstvo za svobodo in neodvisnost Jugoslavije kot celote, kakor za svobodo in enakopravnost slehernega naroda posebej;
pogoj za obstanek in nadaljnji razvoj naše ljudske demokracije, ki po svoji vse-po svojem bistvu mora narode zbliževati in družiti.
Zato naglasa Osvobodilna fronta:
4- Varovanje, utrjevanje, poglabljanje bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov — ene najplemenitejših, najvišjih pridobitev naše narodno osvobodilne borbe — je obvezena zapoved za slehernega državljana.
V
Sovjetska zveza z ruskim narodom na čelu je rešitelj in osvoboditelj Slovanstva, je zaščitnik svobode, neodvisnosti in enakopravnosti slovanskih narodov.
Izkušnja domovinskega boja slovanskih narodov proti hitlerjevemu imperializmu •azorno izpričuje:
življenjsko nujnost za slovanske narode, naj se naslonijo na veliki ruski narod na vso Sovjetsko zvezo; potrebo vseslovanske enotnosti z ruskim narodom na čelu.
Osvobodilna fronta, ki je že na svojem Ustanovnem sestanku poudarila, da je '•soda naših narodov nejtesneje združena z usodo ruskega naroda in Sovjetske zve-*e, ugotavlja, da se je ideja vseslovanske enotnosti pod vodstvom velikega ruskega ®aroda v domovinski vojni razvila v eno najprogresivnejših, za svetovno, za človečansko demokracijo najpomembnejših idej.
5.	Osvobodilna fronta torej zastopa med našimi ljudskimi množicami z vso do-I	slednostjo: nerazdružljivo bratstvo in zavezništvo naših narodov z velikim
ruskim narodom in z vsemi sovjetskimi narodi, našo naslonitev na Sovjetsko zvezo, vseslovansko enotnost z ruskim narodom na čelu.
Osvobodilne Fronte dne IS. «13 ul i ja 1945)
VI
Izkušnja narodno osvobodilne borbe proti nemškemu in italijanskemu fašističnemu imperializmu neizpodbitno dokazuje, da korist narodne svobode, narodne in državne suverenosti in resnične demokracije kategorično terja, naj izkoreninimo iz lastnih narodnih vrst vse tiste vplive in postojanke tujega imperializma, ki povzročajo narodno	izdajstvo in ogražajo demokracijo.
6.	Osvobodilna fronta se nepopustl'ivo	bori proti slehernemu	notranjemu	vplivu in pojavu med našim narodom, iz	katerega	lahko	v	korist	in	v	službi	tu-
jega imperializma izvira narodno izdajstvo.
VII
Domovinska ljubezen, ki jo goji Osvobodilna fronta, temelji na globoko demokratičnih osnovah. Zato nima naš patriotizem, ki je razvil v ljudskih množicah neskončno mržnjo do imperialističnih osvajalcev in nesluteno požrtvovalnost za domovino, prav ničesar skupnega z nacionalnim šovinizmom, h kateremu podpihujeta pro-tiljudska, protidemokratična reakcija in imperializem.
7. Osvobodilna fronta, pokornik demokratične domovinske ljubezni, se hkrati a vso doslednostjo bori proti šovinizmu in sleherni njegovi obliki, kajti kakor izvira šovinizem tudi iz zaostalosti, tako je sredstvo najtemnejše reakcij« in imperializma.
Šovinizem prinaša konec konca najhujšo škodo lastnemu narodu.
Patriotizem novega kova ne razdružuje demokratičnih l:udskih množi® svobodoljubnih narodov, njegove demokratične osnove jih družijo in zbližu-je-jo v skupnih stremljenjih in naporih za skupne demokratične in človečanske ideale.
VIII
Smisel in vsebina ljudske demokracije sta v tem, da oblast je in ostane v rokah ljudstva. Ljudska demokracija mora nuditi ljudstvu sredstva in jamstvo, da lahko ubrani sebe, demokracijo, narod in- državo pred notranjimi in zunanjimi sovražniki, pred domačo in inozemsko reakcijo. Demokratične pravice morajo krepiti ljudstvo, ne pa ljudskih in narodnih sovražnikov. Resnična svoboda ni svoboda protiljudsko klike, da more zatirati velikansko večino naroda. Resnična svoboda je svoboda ljudske večine v narodu.
Dejanska demokracija mora hkrati množicam delovnega ljudstva odpirati pot za učinkovito borbo proti socialnemu izkoriščanju. Izvirna izkušnja Narodno osvobodilnih odborov, ki so zrasli iz narodno osvobodilne borbe kot pristni ljudsko demokratični organi, dokazuje, da Narodni odbori kot osnova demokratične ljudske oblasti, njene državne zgradbe in njene zakonitosti, najbolje ustrezajo gornjim načelom. Zato:
8. Utrjevanje in razvoj narodnih odborov — od najnižjih do najvišjih — skladna zgradba in skladen ustroj naše države, njenega poslovanja in vse njene zakonitosti na njihovi osnovi, aktivizacija najširših ljudskih množic z ženami in mladino — v njihovem okviru n okrog njih — tak je program Osvobodilne fronte glede demokratične ljudske oblasti.
IX
Več kot tisoč let je naš kmet ječal pod jarmom tuje gospode. Stoletja se je boril proti graščakom za “staro pravdo’’. Toda niti v veličanstvem puntu Matije Gubca niti v poznejših bojih proti grofu in proti soelobnim veleposestnikom se mu ni posrečilo v celoti izvojevati pravico do zemlje, ki jo poji s svojim znojem. Vse do današnjega dne so se ponekod ohranili celo ostanki tlačanstva.
Osvobodilne fronta je kot demokratična zveza ljudskih množic poklicana uresničiti stoletne težnje našega kmeta po zemlji.
Zato je geslo Osvobodilne fronte:
9. Proč z ostanki tlačanstva! Zemljo tistemu, ki jo obdeluje! Zemljo tistemu, ki je nima dovolj! Veleposestnikom nobene odškodine!
X
Z zavestjo, da je po eni plati treba pobuditi vse gospodarske sile naših narodoT in jih usmeriti v obnovo in da se po drugi strani borba med domovinsko in ljudsko koristjo ter protiljudsko reakcijo danes nujno odigrava zlasti na gospodarskem po-prišču, proglaša Osvobodilna fronta v gospodarskem pogledu naslednja načela:
10.	Prosvetimo vse gospodarske sile rtaših narodov obnovi! Privatne gospodarske iniciative ne zavračamo, temveč jo pospešujemo, kolikor koristi ljudski skupnosti.
Zadružništvo naj postane v pogojih ljudske demokracije pomemban či--nitelj za dvig ljudskega blagostajna, za zaščito malega proizvajalca in odjemalca pred izkoriščanjem, za smotrno gospodarsko delavnost.
Utrjevanje in razvijanje državnega gospodarskega sektorja bosta krepila moč naše države, množila gospodarske in politične sile naše demokracije, vodila množice delovnega ljudstva iz socialnega izkoriščanja v ustvarjanje za svojo državo, torej za sebe.
Špekulaciji na račun države in ljudske skupnosti brezobrizen boj!
XI
V	stari Jugoslaviji je bilo delo predmet brezobzirnega izkoriščanja. V pogojih ljudske demokracije je postalo temelj naše ljudsko demokratične državne oblasti ii* postaja izvor našega ljudskega blagostanja.
Zato:
Odbor za Jogoslovansko
Primorje v Argeniini
Dne 7 oktobra so spodaj navedena društva poslala na konferenco v Pariz nasled-ajo brzojave.
EDUARDO KARDELJ Palacio Luxemburgo PARIŠ.
E! perodico Slovenski Glas, alma de todos los Yugoslavos de Venecia Julia en Sud America exige igual que todos sus lectores la reincorporacion de Trieste, Goricia f toda Venecia Julia a madre patria Yugoslavia.
Josip Novinc, director.
Sociedad Ljudski Oder, Argentina que agrupa residentes de Trieste, Goricia exi-fe reincorporacion de toda Venecia Julia y Trieste a madre patria Yugoslavia. Mirko ščurk, secretario.	Hector	Jokše,	presidente.
Gospodarsko Podporno društvo Slovencev en Buenos Aires agrupando nativos de Goricia y alrededores expulsados de sus hogares por el brutal fascismo, exhortan la conciencia de la Conferencia, devuelvan toda Venecia Julia a la madre patria Yugoslavia.
Franc Čoha, secretario.	Alojz	Ušaj,	presidente.
Los residentes del valle de Vipaco exigen la incorporacion de su centro cultural jr ecoriomico Goricia con toda Venecia Julia a la madre patria Yugoslavia.
“Slovenski dom’’ — Štefan Lipičar, presidente.
Sociedad Eslovena Ivan Cankar en Buenos Aires exige reincorporacion de todos ios Yugoeslavos de Venecia Julia y Trieste a la Republica Federal Popular Yu-eoslava.
Štefan Stavar, secretario.	Mirko	Turel,	presidente.
La Agrupacion Yugoslavia Libre, Ccmisičn Eslovena, que representa 1500 re-uidentes de Trieste y Goricia exige la incorporacion de toda Venecia Julia como par-to integral de la Republica Federal Yugoslava.
Josip Bergoč, secretario.	Franc	Vovk, presidente.
En nombre de dos mil Istrianos pedimos la conciencia del mundo exija que sus pueblos sean incorporados a Yugoslavia Federal por que su pueblo lucho para libe-rarse del yugo fascista y fio sea dejado en la esclavitud. Es un crimen dejar olvida-do aquel pueblo que lucho al lado de los aliados para libertad propia y de todo el mundo.
Agrupacion Yugoslavia Libre, subcomite Istriano.
Josip Gubičič, secretario.	Ivan	Erman,	presidente.
Pueblo Yugoslavo de Trieste, Istria, Goricia que lucho 25 anos contra el fascis-mo espera que no va ser entregado contra su voluntad al enemigo.
Nunca aceptaremos que nos separen, lucharemos hasta conseguir la libertad y la onion con Yugoslavia.
Jugoslovansko društvo Samopomoč Slovencev.
Tomelj, secretario.	Sopčič,	presidente.
Agrupacion de residentes del alto valle de Isonzo y Caporetto.
J. Uršič, secretario.	Adolf Cenčič, presidente.
Industrialcs y Comerciantes de Venecia Julia en Argentina exigimos que Tri« te y Goricia sean incorporados a nuestra madre patria Yugoslavia.
Rodolfo Ukmar, secretario.	Rodolfo	Klarič,	presidente.
Agrupacion Yugoslavia Libre de Olavarria plaza Huincul, oriondo de Triest*, Goricia e Istria exigen devolucion su terruno natal a Reptiblica Yugoslavia.
Golobič, secretario.	Srebrnič,	presidente.
Buenos vecinos y la paz entre Yugoslavia e Italia no pueden existir hasta qt» Yugoslavos de Istria, Trieste, Goricia no son liberados del yugo extranjero y unidM a Republica Federal Popular Yugoslavia.
Agrupacion Yugoslavia Libre, Pineyro.
Liberat Tavčar, secretario.	Rudi	Jurišsvic,	presidente.
Sociedad Triglav de Rosano que agrupa miles de inmigrantes oriundos de 1* margen derccha del Izonzo, Brda y Krmili exigen reincorporacion de toda Veneči* Julia con Trieste a Yugoslavia.
Franc Kastelic, presidente.
Sociedad Edinost de Cordoba exige que Goricia y toda Venecia Julia YugosIa't» sea reincorporada a la Republica Federal Popular Yugoslavia.
A. Stepan, presidente.
Agrupacion Yugoslavia Libre de Cinco Saltos agrupando eslovenos y creatas Venecia Julia queremos la devolucion de Trieste, Goricia e Istria a la madre patrx» Yugoslavia.
Anton Šinigoj, presidente.
En nombre de 30.000 emigrantes de Trieste y Venecia Julia, expulsados poi fascismo italiano, ahora radicados en Sud America, exigimos toda Venecia Julia para Yugoslavia; Goricia para goricinos, Trieste para triestinos, Istria para istrianos y no para los imperialistas oceidentales. Unicamente si se hace la paz justa.
Comite pro Venecia Julia Yugoslava
Andrej Škrbec, secretario.	Franc	Kurinčič,	presidente.
Razen Trgovskega doma se je vse stroške za zgoraj navadene brzojave izplačalo iz blagajne Odbora za Jugoslovansko Primorje.
FARMACIA “ S O L E R " , PIVARNA — Kroglišče in Keglišč*
Servicio noeturno de urgencia	|	D J U R O KOVAČ
Avda. Fco. Beiro 4984	U. T. 50-2079 i Warnes 2113	La	Patemal
En nombre de 4000 emigrantes del alto valle de Izonzo en Argentina exigimo3 nuestro centro cultural y comercial Goricia que sea incorporada a nuestra madre patria Republica Yugoslavia.
11. Belo, dviganje njegove produktivnosti, je osnovna dolžnost in pravica, osnovni moralni zakon, čast in ponos slehernega državljanja. Zato je država dolžna nuditi delu vso socialno zaščito.
XII
V	preteklosti so reakcionarne sile zapirale ljudskim množicam vrata k prosveti in kulturi. Ravnale so tako, ker so se zavedale, da je nad nevednim in neprosvetljenim ljudstvom laže vladati kot nad izobraženim in prosvetljenim.
Zato si Osvobodilna fronta postavlja za svojo nalogo:
12. Ljudska demokratična oblast mora širokim ljudskim množicam omogočiti čim popolnejšo brezplačno izobrazbo in zagotoviti neoviran kulturni razvoj slehernemu državljanu.
XIII
Danes, po zaključku štiriletne osvobodilne vojne, slovesno ugotavlja Osvobodilna fronta, da ne bi bilo vojaške zmage jugoslovanskih narodov in da ne bi bila ustvarjena demokratična in federativna država jugoslovanskih narodov, če ne bi bile ljudske množice teh narodov vodile svojega boja proti fašizmu in domačim izdajalcem združene v trdno enoto. Osvobodilna fronta slovesno ugotavlja, da ne bi bilo njenih veličastnih zmag, uresničenja njenega nacionalnega in ljudsko demokratičnega programa, da ne bi bilo preporoda slovenskega naroda, če se ne bi bila razvila Osvobodilna fronta v popolnoma enotno demokratično zvezo slovenskega ljudstva. Zato:
13. Osvobodilna fronta varuje pridobljeno enotnost povsod in proti vsakomur kot največjo pridobitev velike domovinske vojne slovenskega naroda in jugoslovanskih narodov, kot največjo pridobitev demokratičnega slovenskega ljudstva.
Osvobodilna fronta kot tvorec svobode in enotnosti ima edina moralno pravico, predstavljati slovenski narod in njegovo ljudstvo.
Kadar pošiljati«1« zavoje v doiumvifia«
in bi želeli poslati obuvalo za moške, ženske in otroke, obrnite se do naše domače tvrdke čevljev, ki ima nala'č v ta namen urezane čevlje in jih je treba doma v Evropi samo sešiti po meri. Obrnite se pismeno ali telefonično do:
iiratov KMZIt&BZEt
CENTENERA 1140	U.	T.	60-0176	BUENOS	AIRES
cBUSlIOIČNA 1'ISAKNA
DEDŠČINE
SILO VENSKA
ODŠKODNINE — ODSLOVITVE — NEZGODE -IN VSE SODNIJSKE TRAMITACIJE Uradne ure: od 18 do 20 P.TAGONflT. NOHTE 1119 - Piso 8’ - Escritorio 8?3	Rnenos	Airos
Nasproti Obelisku	U.	T.	35-6243	y	35-2916
IS 17 E* O I. F Bi I. A R I t
INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV ★
JOSE BONTFACIO 6G3
BUENOS AIRES
FAKKICA »E MBTEBI.ES AIITISTM OS
LA MAYOR EN SUD AMERICA EN SU GENERO
PROVENZAL — COLONIAL — RUSTICO
f A D SE M A R
★
Soc. Rrap. Ltda. - Capital $ 100.000.—
VALENTIN VIRASORO 1865 — U. T. 54-6656 — BUENOS AIRES
VESTI IZ DOMOVIN
P I H M 0 0 Tj T El S TT A
*J°jzija Pangos piše sestri Amaliji Pangcs por, Tonezer v Argentino:
Draga sestra!
Znano ti je kaj vsega je moralo naše Uudstvo prestati. Nikjer človek ni oil va-*«n živlenja, kajti povsod je prežala smrt 68 nas. In sedaj po tolikem trpljenju nam zvezniki nočejo priznati naših pravic; ce-
lo	dajejo prednost onim, ki so bili včeraj Njihovi sovražniki; in naše ljudstvo, ki se J® borilo za svobodo in si jo s krvjo pribo-"lo, naj bi spet prišlo v italjansko suženjstvo!
V	teh težkih in preizkušenj polnih časov razumevam mnoge reči, ki jih kot mla-
1,0	dekle nisem razumela, ker se nisem rigala za politiko ne za narodnost. Sedaj Tldim no kakšen način so hoteli Italijani-ašisti nas Slovence popolnoma zasužnjiti.
jez; in užaljenega ponosa, ko sem morala gledati, kako fašistični psi psujejo in
sramotijo naše junake in napadajo celo otroke.
A naši ljudje so bili disciplinirani in niso hoteli povzročiti spopada, marveč prenesli vse sramotenje, korakajoč končni zmagi naproti.
■"a sestra, le povej bratoma in vsem, da bomo prej ali slej popolnoma svobodni ;.•* jmtoin a e boste lahko vrnili v svobodno domovino, kjer bo za vsakega kos kruha
o	oma in ga ne bo treba iskati na tujem. Lepo je po svetu a najlepše je doma. Jas nisem naše žemlja niloki tako ljubila kot jo ljubim sedaj, ker razumem, kako velika je bila žrtev za njeno osvoboditev. Vsa Primorska je posejena z grobovi naše mladine in napojena z dragoceno krvjo; imela je pogum se vpreti stokrat in tisoč-
in da se bo nekega dne vrnil; sedaj pa je sama čitala njegovo ime in videla sliko med padlimi. Revica je obupavala in jokala pod spomenikom, da je vsem trgalo srce. Ni tolažbe, solze, samo solze. Med mrtvimi je tudi Jožek Petronc od naše Justine, potem od Marije Vekovc hči Danila, ki so jo bili Nemci dobili skrito v nekem seniku, kjer so jo vso z bajoneti zdrcali in ko je bolečin zakričala so jo potegnili iz sena, materi so rekli, da jo peljejo v Trst v bolnico, a so jo odpeljali na boljunsko cesto v dračje kjer so jo ne-1 človeško mučili in potem ubili; med mrtvimi je tudi hči od Podgorske z Brc; od Francke Pečarske mlajši ima tri sine med mrtvimi, potem od Ančke Gaberščeve naj-mlajši sin France. Pomisli si, draga sestra, krvaveča srca ubogih mater. Ko je prišel duhovnik blagoslovit spomenik, so se uboge matere vrgle žalosti na tla in klicale imena svojih dragih otrok.
Tisto nedeljo je bilo prišlo veliko ljudi iz Trsta in drugod k počastivti partizan-
j **v|
-t >	•
ss
9000 telovadcev in pcvcev, ko je 1. maja nastopilo v Trstu
Veck: Vako
rat se spominjam brata Pepeta, je sovražil fašizem in kako ss je ePal komunizma. Sedaj bi se pač znala njim razgovarjati o teh rečeh, saj da-*es še otroci to razumejo, ker vidijo, ka-nam delajo krivico vsi, tudi tisti, ki so eraj imeli potrebo našega ljudstva, ^tenda se bojijo, da bi se Slovanstvo Preveč razširilo, prišlo do prevelike moči, ,a bi delavstvo zmagalo. Slovenski kmet I 01 delavec sta združena z italjanskim
I	^aškim delavcem ter skupno pojeta iste j ^lavske pesmi:	"Internacionale” in pa
u£e slovenske in italijanske partizanske es«ii, in neustrašeno korakajo in manife-J^jo Po tržaških ulicah za priključitev rsta k Jugoslaviji.
*^udi jaz in ostali iz naše družine gremo *a Manifestacije. Ko smo prišli z našo Povorko na “Piaza della Borsa” nam ie 'lanska fašistična gospoda tako brizga, da je šlo skozi ušesa, a mi smo šli 1<> ra^no naPrei prepevajoč. Bili so ze-j).n‘ 0(1 jeze ter so nas celo kamenjali, da Se razpršili, a nas je bilo preveč.
ko
ske
Nikoli
ne pozabim letošnjega 1. maja
smo praznovali zrpago naše partizan-Vojske, ki je osvobodila Trst. Pripave ^ to praznovanje so bile velike. Sloven-ln italjansko ljudstvo je skupno na- ■ ^ar Je neznasko jezilo včerajšnje
I 'So
krat močnejšemu sovražniku in ga streti v prah.
Med vojno srno hodili s Trsta po živež na deželo, a je bilo zelo nevarno, ker se ni nikoli vedelo, kdaj in kje se bodo spopadli Partizani in Nemci. Enkrat sem šla na Gorjansko. Partizani so se ravno pripravljali na spopad z Nemci, ker so slišali, da se pripravljajo obkoliti vas. Strašne ura strahu sem prestala z otrokom, ki ga od takrat, ne mor m več spraviti na Gorjansko. K sreči Nemci niso izvedli svojega načrta, ker najbrže niso upali na uspeh.
Pr'.šaš me, če smo kaj dobili iz Amerike. Nekaj smo dobili. Amerikanski Rdcži križ mi je daroval za otroka nekaj obleke. Bila sta v skrajni potrebi, kajti za obleči otroke sem se morala sama sleči. Tu je vse neznansko drago. Da bi se vsaj za-d( 'a s Trstom kmalu končala, pa bi bilo vse. nrav in dobro. Kako hitro in lahko bi bilo vse urediti: Kdor se je bojeval in zmagal, temu naj se priznajo pravice. Ali se je splačalo toliko žrtev in krvi, da bi ostalo kot preje?	|
Sedaj bodo dali otroci na oder ‘‘Kraljestvo palčkov’’ in bodo tudi moji otroci nastopali.
skega spomenika; pevski zbor od sv. Jakoba in naš domači so pretresljivo zapeli žalostinko v slovenščini in italijanščini, potem je zaigrala godba iz Trsta, Boršta, BoPunca, Ricmanj. V slovo je spregovoril nekaj besed naš bivši duhovnik, Bidovec, ki je sedaj za župnika v Bazovici, potem je spregovoril učitelj Venturini in še dva druga v slovenskem in italijanskem jeziku. Vsi smo jokali ganutja in žalosti.
■iste in sovražnike zaveznikov. Pljuvali
•Čtni
na partizane in garibaldince in to pred
civilne policije. Srce mi je pokalo
T R G O V I N A JESTVIN Oton Turel
AIJDSES LAMAS 12G5 U. T. 59-1332
^fc-OJACNICA Vrane Melinc
PISMO IZ DOLINE PRI TRSTU Draga sestra!
Danes je nedelja, dan žalosti za marsikatero slovensko mater, ki so ji sina ubi-ji; danes je odkritje spomenika vsem padlim partizanom iz naše vasi, 24 jih je. Na eni strani spomenika so imena in datum rojstva vseh padlih, na drugi strani so pa njih slike. Med padlimi je tudi Da-nilko od Cilke, drugi sin. Ubožica ni ve-cicia, cia je tudi nje sin med padlimi, ker so jo vsi tolažili, da je med pogrešanimi
Pctz Soldan 4844
U. T. 59-1355
MEHANIČNA DELAVNICA
t
Anton Kline
★
Tinogasta 4383-08 U. T. 50-5750
To slake vse povedo
Na Coroneo! Iz zaporov so prihajala drobna pisma: “Mučijo nas, pretepajo do krvi, ker smo za Jugoslavijo, ker smo za Tita”. Ta pisma in te besede so šle po Trstu kot požar, prodrle v zadnje predme-tje, v poslednjo delavsko kočo, v poslednjo tovarno.
Deset in deset tisoči delavcev so preplavili ulice. Šli so počasi v strnjenih vrstah, na čelu z jugoslovanskimi in rdečimi zastavami. Prišli so na ulico in trg pred velikim, mrkim sivim poslopjem, pred pro-slule tržaške ječe, kjer se na zidovih še poznajo sledovi krogel, ki so jih izstrelili partizani v borbah proti Nemcem.
Pred Coreneom mrgoli Čerinov z brzostrelkami. Tu delavci obstanejo. Deset metrov pred vhodom. Niti koraka dalje. Desettisočglava množica utihne, zastave se sklonijo, niti glasu ni čuti. Iz daljave, skozi rešetke Coronea so začuli pesem zryr-tih. Te niso mogli zapreti in zadušiti črni policaji z belimi čeladami. Tega niso zmogli niti SS-ovci, gestapovci. Pesem je prodrla skozi rešetke in zidove in desettisoči v modrih delavskih oblekah, z rdečimi zvezdami poslušajo.
Ko pesem pojenja, zadoni iz množice ista pesem, preplavlja ulice in trg. Samo nekaj besed sta spregovorila govornika.
“Mi, zaprti tovariši, smo z vami!”
Odhajajo. Mirno in ponosno. Pesem gre z njimi po vseh ulicah, povsod: Po ulicah Trsta pa dvijajo “jeepi” in policija nervozno javlja po radiu, kje se pomika reka ljudi.
V	dneh stavke po prihajali v Trst kmetje. Prihajali so slovenski kmetje s Krasa, z Goriške ali furlanski kmetje s plodn« Furlanije. Pred velika železna vrata ladjedelnice San Marco je privozil postarni oč* iz Tolmina svoj voziček z osmimi hlebci sira. Osem ur je vozil s konjem, da je prišel do delavcev, ki so stavkali.
Odprla so se velika železna vrata in kmet, oče iz Tolmina, je zavodil z vozom med delavce.
"Tu sem pripeljal nekaj malega za vas."
Dal jim je vseh osem hlebcev sira, jih pozdravil: ‘ Držite se!” Potem se je obrnil in odšel. Čez osem ur bo zopet doma v Tolminu.
★
Furlanski kmetje onstran Soče niso lastniki svoje zemlje, oni delajo kot koloni. Pol pridelka gospodarju v mestu, pol ostane njemu in nikoli siti družini. Furlanski kmetje so med vojno vozili v Trnovski gozd cele vozove žita in živil ter jih dajali partizanom. Danes pošiljajo hrano stavkujočim ddavcem.
Angleški vojaki so zabili v tla pred furlansko vasjo Romans tablo z napisom, da je tu meja med zono A in Italijo. Ponoči pa so kmetje odkopali tablo in jo postavi-
li	za svojo vas.
‘‘Mi smo za Titovo Jugoslavijo, tam dalijo gospodsko zemljo.’’
Drugo noč pa so tablo prestavili prebivalci sosednje vasi Ville Vincentine. Tretjo noč so furlanski kmetje prestavili tablo za vasjo Sv. Ivan Manzanski. Tako j» tabla prepotovala kakih 15 km in bi potovala še dalje, da niso prišli Angleži in jo vrnili na staro mesto pred vas Romans ln jo zabetonirali v zemljo.
Na obali pred hotelom, v Trstu, kjer j* stanovala medzavezniška razmejitvena komisija, so noč in dan stali delavci. Tisoči, ueseuisoči. Šli so na ših.t, ga odoili, se vrnili nazaj, prepevali in vzklikali.
“Mi smo za Jugoslavijo!’’
Na obrežju so ves čas vihrale zastave. Modro-oelo-rdeče z rdečo peterokrako zvezdo. Ni je bilo sile v Trstu, da bi pregnala delavce s tega mesta.
V	delavsko tržaško predmestje Sv. Jakob je s Krasa prišla peš kmečka ženica. Dva sinova sta padla v borbi proti fašistom. S kozo na povodcu je hodila po mestnih ulicah. Sem pa tja se je kdo ozrl za njo, ona pa je vodila svojo kozo naprej in se ni dosti ozirala naokrog. Prišla je na okrajni odbor Slovansko-italijanske antifašistične unije in tovarišem izročila svojo kozo.
/ja vas, tovariši. Da, kozo sem pripeljala za delavce, da ne bodo lačni. Kozj? mleko in tako dobro kot kravje, toda, veste, krave nimam!’’
*
Na največjem trgu v Trtsu “Unita” je civilna policija razganjala množico, se zaletavala vanjo z “jeepi” in konji, Čerini so udrihali s pendreki po glavah vse navprek. Spredaj je stal delavec v modri obleki. Ra-zoran obraz, nekoliko osiveli lasje. Z žu-ljavimi rokami je trdno držal zastavo, veliko delavsko zastavo, ki je plapolala v vetru.
Proti njemu se je zagnal Čerin, zamahnil je s pendrekom. Delavcu pa se je ša trdneje oklenil zastave. Z roko je pokazal nazaj, na desettisoče delavcev:
“To sem jaz!”
Čerinu je omahnila roka v zamahu, delavca pa so obstopili ljudje. Ropot policijskih motorjev je preglušila pesem desetti-sočev in prodrla v zadnje sobane zavezniške vojaške uprave.
VPRAŠALI STE, K A Bi M MISLI M <S> O n U KI V N I K I BI
Dobivamo dopise, v katerih nas nekate- 1 življenju je napisano takole v “Dejanjih re naše bravke sprašujejo, kako mislimo mi apostolov”:
o duhovnikih. Mogoče nas povprašujejo po j ‘‘Množica teh, ki so verovali, je bila ene-ttem prav zato, ker smo doslej le redko pi- ' ga srca in duha; tudi nihče ni govoril, da »ali o tem. Ko se je_začela izvajati agrar- je kaj tega, kar je imel, njegovega, ampak na reforma, smo objavili dva ali tri dopi- jim je bilo vse skupno. In z veliko močjo »e naših bravcev, ki so pravili, da nekate- so pričevali apostoli o vstajenju Gospoda rim župnikom delitev farovških gruton ni Jezusa Kristusa in vsi so bili zelo priljub-prav nič pogodu in da na različne načone ljeni. Zakaj ni ga bilo ubogega med nji-godrnjajo nad tem. Ko pa je kdo od teh mi; kolikor je namreč bilo posestnikov Župnikov želel, da objavimo k tem dopisom zemljišč ali hiš, so jih prodali in ceno za njegova pojasnila, smo tudi to storili. Ve- prodane stvari prinašali ter polagali k no-liko takih dopisov, v katerih so se ljudje gam apostolov. Delilo se je svakemu, ka-jezili nad duhovniki, nismo objavili, ker je kor je kdo česa potreboval’’, šlo takrat le za zemljo, ne pa za vprašanje, kdo je za in kdo je proti duhovnikom. Smo pa vedno poudarjali, da je v tem sporu naj-
Nisem mogel na vsak dopis, ki me je povpraševal o teh rečeh, takoj odgovoriti.
bolj pravična taka rešitev, da dobi zemljo Kratko je včasih tako >vprašanje, terja pa tisti, ki jo obdeluje, tisti, ki ji daje svoje do,g odffoVQr Jn jaz ge pray dobrQ zave_ življenje. Brez dela pridnih človeških rok bi dam> da tako obširnega odgovora> kakor bi
' r "s
W'
Slovenske žene in dekleta gredo v narodnih nošah s zastavo na čelu na grob bazoviških žrtev.
h
i
1
»
1 . o r n k i k \ J * n ti
K
\
zemlja rodila le plevelj in osat in ne bi ime-la za človeka prave vrednosti. Storili smo pa tako tudi zaradi tega, kor se danes prav gotovo naše življenje in naša misel ne su-četa več okoli vprašanja duhovnikov, kakor se je v tistih časih borb med liberalci in klerikalci, ki so drug drugim očitali vse mogoče človeške napake in pregrehe, v resnici pa jim je bilo le do tega, da bi sami sebe povzdignili v očeh ljudstva. Vse to je spremljalo tisto njihovo tekmo za gospodarsko moč in politično oblast nad ljudstvom v naših vaseh in naših mestih. Teh žalostnih borb se dobro spominjamo iz komaj pretekle dobe. In vse njihovo govorjenje, da gre za vero, in pri drugih, da gre za svobodomiselnost in za narodno svobodo, ni imelo prav nobenega drugega pomena,, kakor premotiti preprostega človeka in mu prikriti resnično, umazano in golo dejstvo, da jim je šlo le za materialne koristi, za to, kdo bo koga nadvladal, kdo si bo prisvojil večjih možnosti izžemanja 1’udstva. In tudi marsikateri duhovnik je bil v tah časih zapleten v tekmo za gospodarsko in politično oblast.
Poznal sem kaplana, ki je bil dober človek, tako da je vse razdal med revne in po-1 trebne ljudi, in samo nagib srca ga je pri tem vodil. Ko pa je dobil ta kaplan svojo
bil komu potreben, tudi danes ne bom m> gel dati in da se bom moral še večkrat povrniti na ta pogovor. Pa tudi tako preprosto ni mogoče odgovarjati na vsa pisma, kakor je mogoče mislila tovarišica Elizabeta Kopriva. Popisuje mi vzgledne-ga duhovnika iz njenega kraja, ki se je držal trdno, in čeprav je bil stalno v zvezi s partizani, ga Nemci niso mogli uničiti. Vrnil se je zopet iz internacije in z vso požrtvovalnostjo pomaga 1'udam. In ona želi vedeti, če njenemu dobremu mnenju o duhovnikih nismo nasprotni. Mi pr v* gotovo nismo poklicani, da bi izrekali o takih vprašanjih splošne sodbe, vsak človek ima svojo lastno pamet, oči, da gleda, in vest, po kteri živi. In ker imamo prav gotovo na Slovenskem precej takih duhovnikov, kakršen je župnik, ki ga opisuje tovarišica Kopriva, zato nimamo prav nobenega razl.oga, da bi bili duhovnikom nasprotni. Pri tem pa prav tako ne moremo nič drugega kakor samo obsojati tisto duhovščino, ki se je pod vodstvom domobran-sko-hitlerjanskega škofa Rožmana z vsemi sredstvi borila proti našemu narodu, proti našemu ljudstvu. Za take duhovnike, ki so služili najhujšemu poganstvu — fašizmu — naše ljudstvo nima drugega imena ka-
■e	i-	•	t	i	- -i	kor	Judeži,	Iškarjoti,	katerim	pa	manjka
faro s petimi grunti in postal župnik, se	’	J	J
je v nekaj letih že tako spremenil, da so še tista sled vesti’.ki Jud\ža PriPelJala
ljudje govorili o njem samo še, kako dober drevo, da se je sam sodil.
gospodar je, nihče pa ni več dejal, kakor dober človek je župnik. In morebiti je tu
Tovarišica Elizabeta Kopriva je mogoče
di kasneje govoril z lece prav tiste besede mislila, da bomo mi presojali dobx-e in sla-© bogatem mladeniču, kakor jih je govoril	be duhovnike po tem,	če	imajo	človeško
kot mlad kaplan, toda njegovo življenje in	napake. Ona pravi, da	je	duhovnik prav
njegova dejanja so postala drug-ačna. Apos-tako iz krvi in mesa, kakor vsak drug člo-tol se je v njegovem srcu umaknil v kot m ' vek in da je prav tako lahko podvržen V njem se je naselila sebičnost, postal je J	slabostim. Gotovo je tako	in mi	bi rekli
trd do ljudi, najeti ga niso nikoli pohvalili	tistemu, ki jih sodi po	člaveških	napakah
sedo in rekel: ‘ Neki človek je šel od Jeruzalema v J:riho in je padel med razbojnike; ti so ga oplenili in mu zadali ran ter so odšli in ga pustili na pol mrtveg >. Primerilo se je pa, da je šel po tisti pati duhovnik; in ga je videl in š:l mimo. Prav tako je tudi levit, ki je prišel na to mo-sto in ga je vid 1 šel mimo. Ko Je pa neki popoten Samarijan prišel do n j "ga r.i ga je vidci, se mu je v srce zasmilil. 11 pristopil je in vijl v nj"gove rane olja in vina ter jih obvezal; i'1 posadil gl je na svoje živinče, peljal do gostilnic; in zanj poskrbel.” Nato pa je Jezus vprašal učitelja postave: ‘‘ICateri izmed teh treh, se ti zdi, je bližnji tistemu, ki 'e padci med razbojnike?” On je dejal: “Tis 1 i, ki mu je izkazal usmiljenje.” Jezus mu je rekel: “Pojdi in tudi ti tako delaj!”
Ta prilika je ram v teh naših dneh še posebno blizu. Nihče ne gre več po poti, da ne bi naletel na človeka, ki je padel m d razbojnike, ki so ga oplenili in mu zadali ran. Zgodi se pa, da gre kdo mimo, dru^i se pa ustavi ob njem in mu pomaga. Kdo je, ki je padel v teh naših časih razbojnikom v roke, ni težko reči. Ni bilo še v.čje-ga razbojniškega napada, kakor je bil napad fašizma v tej vojni, in žrtev je toliko, da stopaš mimo njih prav z vsakim korakom. In ko smo pobirali semenski krompir, smo se ustavili ob njih. Ko smo govorili: “Poglej požgar.i dom in požgano vas, kjer nimajo vprežne živine, da bi preorali polje, ne semen, da bi jih vsejali, so nismo obračali vstran od .žrtev. In kadar
smo se ustavili ob njih. Kdo so tisti, ki hodili mimo, in kdo so, ki so se 'ustavili pomagali bližnjemu. Prav gotovo nismo h<H teli s tem reči, da so bili morda duhovni®} tisti, l;i so hodili mimo napol mrtvih, po>| gar.ih kmetij in se ni zganilo v njihove1] srcu. Ne, prav gotovo ne. če pa ja bil k»l duhovnik med tistimi, ki so govorili: ‘‘Z*! kaj bi dajali?” — potem lahko sodimo | n'c m, da je podoben svetopisemskemu dU'; hovniku, ki je bolj ljubil samega sebe, k»'; ker svojega bližnjega. In tudi tisti, ki r' imel kaj dati, je lahko dal dobro besed^ Hotel sem pa s tem samo povedati tistiof ki nas sprašujejo, kakšna je naša sodba ! duhovnikih, da imajo sami oči, pamet ^ vest in naj sami sodijo o njih.
(“Kmečki glas”)
RUSI PODPIRAJO ZADEVO JULIJSB* KRAJINE
Ruski dnevnik “Izvestja” piše, da je e& ni r.ačln rešitve vprašanja Primorske, Istfl in Trsta, izročiti to ozemlje, kjer prebivf jo Slovenci, Jugoslaviji. Svojo izjavo ut* meljuje na izjavi jugoslovanska delegacij, v Parizu, da na podlagi ‘‘francoske mej«; ne podpiše miru z Italijo in ne odmaWj svo.ih čet z Morganove črte. člankar ostf žigosa Anglijo in Združene države.
in tudi skoposti ni mogel več prikriti. Grunti so ga spremenili in pozabil je, da je tudi zanj pisano: ‘‘Ne nabirajte si zakladov na zemlji...” — “kjer je namreč tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce”.
Spomin na tega moža me je, ob tistem času,'' ko so si delili mali ljudje, nekdanji tabrharji in težaki, farovške grunte, potrdil v spoznanju, da noben duhovnik zaradi tega ne bo ničesar izgubil, ampak da bo prav zato šele sedaj dobil svoje pravo polje in tisti vinograd, katerega si je sam izbral in se ga namenil obdelovati.
Nič drugega nisem hotel s tem povedati kakor to, da je pet farovških gruntov zapovedovalo temu mojemu župniku drugače živeti in drugače mislili, pa drugače čutiti do ljudi, kak«r so živeli nekoč pred dvemi tisočletji kristjani v prvi Cerkvi. O njih
— kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen.
So pa večja in težja vprašanja, po katerih bo sodilo ljudstvo, če je duhovnik pravi človek ali je farizej, ki samo hinavsko opravlja dolge molitve. Pomagal si bom pojasniti to vprašanje s pomočjo prilike O usmiljenem Samarijanu. Ko je Jezusa vprašal neki učitelj postave: “In kdo je moj bližnji,” je nato povzel Jezus be-
jvadar imate opravka v Bs. Airesu ne pozabite, da boste najbolje postreženi po zmernih cenah v HOTELU
CHARCAS 7G9 — BUENOS AIRES Anton IBojanovie
TRŽAŠKA ZASTAVA
Jugoslovanski delegat na mh-ovni ko* ferenci v Parizu je predlagal pododboru P tržaško zadevo, naj bila zastava Trsta rd( ča z belim znakom v sredi, kakršna V>i imajo v Trstu.	t	to
 A ši
b! It
TRGOVINA	JESTVIN
SrOČICO	?£J J* el
★	
TRELLES 1402	U. 7. 59-4104
F.
H R A D I L A K *
FIAMBRERIA — Puesto N9 8 Mercndo “LAS MAGDALENAS” Fco. Beiro 5276 - U. T. 50 - 6990
k
TRGOVINA JESTVIN “JUGOSLOVANSKA ZVEZDA”
Močnih tvaJt SARACHAGA 4800 U. T. G7-6988
ZF.ATK« HAiniM.
Avda. MAIPU 3302, Olivos, FCCA. SLIVOVICA — PELINKOVAC VERMOUTH LICORERIA	DESTILERIA
Elaboracion de Vinapre
IBS?
. .. nat
m .....................
RECREO E U R O P A
i,”1 '■>!?.,
I.''.'..-'-- .
L*”,	"
Kl,.- . _
Pripraven za nedeljske i*' lete v Tigre. - Prevoz * postaje Tigre F.C.C.A.
Recrea in nazaj:
S 1.— za otroke S 0-50 ★
Lastnika: BRATA ROVTAR Rio Carapachay Tigre FCCA. U. T. 749-5^
INSKEMU ODSEKU “SLOVENSKEGA pOMA” SO DAROVALI ZA POMOČ DOMOVINI SLEDEČI:
j P<> $ 50: Ivan Lestan. Po $ 10: Angela 1 Jf CZ^(C’ Družina Ukmar, Frančiška Mi šlo j. *11 $ 5: Kristina Makovec, Marija Ma\ tc J »d Uobrojeviča, Anton Drnavščak, Ivan Ja-j končič, Janez Kralj. V Slovenskem domu |nabrano $ 5.40. Po ? 2: Slavko Mcrmolja, ? Kurjo lachttjian, Ivan Škabar, Anton Rj* I unc> Rohard Rožanc, Irma Dobrojevič, Lu-r 'ccija Dobroj vič, Anton Kocjan, Po $ 3: [Valentin Luščak. Po $ 1: Francka Kaluža, J |kob Zavrtanik in Andrej Škrbec. Skupaj * 132.40.
^ imenu potrebnih v domovini se vsem ; ar°valcem srčno zahvaljujemo in se toplo |Jinporočamo, da še nadalje pomagajo.
Predsednica: Rozina Nanut.
Iz Cordobe
NOV ODBOR
Odsek Udruženja Svobodne Jugoslavije je imel 11 nov. redni občni zbor na katerem je bil izvoljen sledeči odbor:
Predsednik: Andrej Gregorič; podpredsednik: Josip Jeličič; tajnik: Leonard B:i-jan; podtajnik: Josip Mesec; blagajnik: Franc Gec; podblagajnik: Edvard Kukanja; tajnik organizacije: Rudolf Vratnik. Odborniki: Karl Ge«, Rudolf Mozetič, Jo-
tve tega društva Slovenci v večjem številu. Delavsko društvo “Edinost” ima mnogo stroškov z izpopolnjevanjem svojih društvenih prostorov in gredo skoro vsi dohodki v te svrhe. Pomoč potrebim y domovini pa je še vedno zelo potrebna, zato upamo, da se bo tudi v ta namen v bodoče kaj ukrenilo.
TONOVSKI ED0M
Kot je znano se je predkratkim ustanovil Trgovski dom, ustanova, ki je za gospodarski razvoj našega izseljenstva prepo-
sip Kesič, Josip Mozetič in Gregorič. Pred- trebna. Imamo več organizaciji kulturnega gledoyalci računov: Stanko Mozetič in Ma-
te Brkljačič. Delegat za AUo Gracio: Lojze Gregorič.
K>BISKI GENERALA ILIČA IN NJEGO-111 TOVARIŠEV V NAŠIH DRUŠTVIH s' y
j, v Petek 11 oktobra, na predvečer narodno- Praznika “Dia de la raza” je general ,ilp Jc 8 tovariši obiskal Slovenski dom, kjer 0J<So mu Pripravili zelo lep sprejem, za kar j 1,0 bili gostje vidno hvaležni.
{Si ^H^&i dan so naši odlični gostje obiskali Judski oder, čigar mladina je priredila
m samopomocnega značaja, a organizacijo gospodarskega značaja, Slovenci v izseljenstvu še nismo imeli.
Trgovski dom je seveda šele v osnutku svojih pravil po katerih bo vsmeril svoje delovanje. Zato tudi do ustanovnega občnega zbora nima polnomočnega in odgovorne-
, i ^,lrn v čast lepo prireditev in se je bilo (ju- "''ral° ogromnega ljudstva, ki je potrpežljivi- Vu Cakalo prihod generala Iliča, ki se je bil uradnih zadržkov zakasnel in je u-P° polnoči, a kot rečeno, ga je ini °<l^ ljudstvo vkljub mrzlemu vremenu in a i ' °dprtem prostoru zvesto čakalo, kot se D *f°dobi članom in prijateljem delavskega 11 u^va Ljudski oder. General Ilič je imel in primerne besede na zbrane, katere ijf, Pomerjal z našim narodom doma, ki si ,g) J'' z borbo in vstrajnostjo znal priboriti j *rnago in svobodo.
e*ir C'an’ *”° v ne^p^0> Pa ie f?anera' . lc Posetil Jugoslovansko društvo samopo-
stP nu-f- di
. iSlovencev, kjer je bil istotako gosto-''l Jukno sprejet od veliko število zbranih čla-u I^ov in prijateljev društva.
Pnh. štev. lista bomo o teh obiskih ob-
ČAJANKA ŽENSKEGA ODSEKA SVOBODNE JUGOSLAVIJE
V prijaznem in obširnem domu našega tovariša Mozetiča so tovarišice Ženskega Ra odbora> marveč samo pripravljanega. odseka Svobodne Jugoslavije priredile na Vendar j® *-a pripravljani odbor že koj nedeljo 20 septembra za mošnjiček naj-! v začttku Pokazal> (ia "e misli ostati sa-1 bolj žalostnem dnevu prav veselo zabavo, mo pri besedah> kot se je že večkrat v to-1 ki je posebno za ženski del v vsakem ozi- zadevnih poizkusih zgodilo, marveč res-ru imenitno uspela.	j	ni5no ustvariti Trgovski dom, ki bo v službi
že mesec pr: je so govorile, sklenila in naših skupnih gospodarskih koristi, nas povabile naše slovenske žene na čajan- , ko pri "Regini".
In res kot bi bili brezposelni in že dolgo ne jedli so povabljenci točno ob določeni uri posedli okrog bogato obloženih miz z okusnimi fancelni, umetno rezljani-
samopašnega mišljenja, kajti naši trgovci in industrijalci so se razvili v to kar so iz delavskih vrst, kakor se lahko razvije vsak in Trgovski dom mu je pripravljen pomagati, če ima za to potrebno, podjetnost in poklic, medtem ko so kapitalistični tru-sti dedne ustanove, njih člani nalašč vzgojeni za izkoriščanje v danih liberalnih okoliščinah. Proti tem družbam more Trgovski dom postaviti gospodarsko moč svoje lastne organizacije, če hočemo poleg kulturno tudi gospodarsko Slovenci napredovati in biti neodvisni.
Trgovski dom ima v načrtu pomagati gospodarsko podpreti naše izseljenstvo s tem, da z vsemi svojimi močmi podpre zidanje skupnega izseljenskega doma, če bi se za to naša društva zedinila, kot je bila že večkrat izražena želja naših društveni-kov, bodisi osebno, na sestankih in tudi v Slovenskem Glasu. Ta dom bi bil središče vsega našega kulturnega, vzgojnega, socialnega, tiskovnega in gospodarskea delovanja.
mi štravbami in še drugimi sladko namazanimi kruhi in pogačami, smo kot mleč-nozobi hitro pričeli pospravljati okusne jedi, pili čaj s citronovim sokom kot delikatne gospodične s fino silveto, se pama-tno povogarjali, par lepih domačih zapeli in za na meček kar na boben še malo za-
Trgovski dom je najel od našega tovari-j ša Franca Určiča lep departamento v prvem nastropju novo zidane hiše. Ker pa teh prostorov za svoje začetne aktivnosti zaenkrat ne rabi, jih je velikodušno ponudil brezplačno Slovenskemu Glasu v svoje uredniška in upravniške .potrebe. Ša več; Trgovski dom je pripravljen finančno podpreti Slovenski Glas, da se kupi potrebno pohištvo, stroj za naslove in drugo, kar S. G. nujno rabi za svoj razvoj.
Kot za vsako novo reč, ki se pojavi med nami, tako je bil tudi Trgovski dom v prin-
T, ...	.	...	.i	cipu od vseh z velikim veseljem m odobra-
plesali. Ker nase zenske niso naročilo vac .	.	, ...	.
, ,	„	.	v	.,...!	vanjem	sprejet.	Niso	pa	bili	vsi	enotnega
piva kot za potrebo — zenska vidijo to! .	,	,	„	.	_	,	,
,	,	.,	,	mnenja	glade	značaja	Trgovškega	doma.
potrebo vedno zelo majhno — smo hitro i „T , ,	.	,	.	7	.	.	,
,	.	, ,	...	Nekateri	so	bili	mnenja,	da	bi	mogel Tr-
po dva„sati uri odšli pohlevno za njimi
ici;1
A
<n
ejjsiineje pisali, ko bodo pripravljena slike
tekst, za kar more vsako društvo sanio
stf Poskrbeti.
P‘KlI{EniTEV V JUG. DRUŠTVU SAMOPOMOČ SLOVENCEV
k0|	I)rie 5 oktobra sa ja vršila ».'.povedana
v	društvu samopomoč Slo-
r j ^nCtv’ ki je bila sredaje obiskana, dasi ja 1	Program lep	in igra Tri sestre z^-lo do-
l^i° P°dana. Vsi	prisotni so odnesli najbolj-
ter je pričakovati, da se bo dram-K 1 °dsek, pod vodstvom A. Berginca, kma-| sPet pokazal in nam pokazal kaj lepega L 0c*ru in da se bo občinstvo za trud v va-številu odzvalo.
domu.
Izkupiček te čajanke je znašal približno .? 73.—, ki bo šel v pomoč potrebnih v Jugoslaviji.
V bodoče bi si še želeli takih in podobnih prijetnih družinskih zabav, samo da bi Lila bolj dolga in da bi bilo malo v,:č mo-krega, kda bo gotovo poleg utešenja našo velike žeje prineslo tudi več v pomoč na-tim potrebnim doma.
II. V.
Delavko društvo ‘ Edinost" je tudi priredilo svojo običajno mesečno “milongo” v krasni pomladanski noči v soboto dne 5 oktobra, katera je tudi bila lepo obiskana, 1 • da je bilo opaziti mnogo argentinc v,
govski dom služiti predvsem v pomaganje potrebnim v domovini in drugi da bi mo-j ral biti bolj socialnega, splošnega značaja in manj trgovskega.
Ustanovitelji Trgovskega doma pa so mnenja, da za pomoč domovini že imamo organizacijo Koordinadora, ki bo samo toliko časa imela ponjen obstoja, dokler bo potrebna pomoč domovini tar so v ta namen tudi člani in simpatizantje Trgovskega doma spravili skupaj lepo svoto, ki jo bodo izročili potom Slovenskega sveta Koordina-dori, medtem ko ima Trgovski dom obstojati dokler bodo živeli slovenski oziroma jugoslovanski izseljenci v Argentini. Tudi so mnenja uitar.ovitelji Trgovskega doma, da morajo biti člani te organizacije izklju-
to moramo skrbeti, da poe čamo priredi-
1
■58» f
čno trgovci in industrijalci, kajti v druga kar vzame značaj slovenske prireditve. Za- kulturne> socialne in samopomočne svrhe Ž2
imamo tozadevne organizacije v katerih se lahko vsak po svojem nagnjenju učlani. Ni pa s tem rečeno, da Trgovski dom nima socialno - gospodarske podlaga, baš nasprotno, ima jo. Med nami sploh ne bi mogla uspevati neka -kapitalistična organizacija ali družba, kot so poznana v vaeh ta-kozvanih demokratičnih državah, k r mad nami, niti med trgovci in industrijalci, ni
SESTANEK TRGOVSKEGA DOMA
Preteklo nedeljo se je vršil širši sestanek Trovskega doma, kateremu je predsedoval tov. Kurinčič. Tovariš Ukmar, ki je tajnik v pripravljanem- odboru, je v kratkih a jedrnatih besedah povedal pomen in namen Trgovskega doma. “Tukaj smo in tu se moremo boriti za naš obstoj in napredek, kakor najboljše vemo in znamo’’, je dajal ter podal besedo predsedniku pripravljenega odbora, tov. Klariču, ki je na dramatičen način orisal nerazumevanje nekaterih, kaj je v bistvu smisel Trgovskega doma. Domovina nas kliče in odzvali smo se ji ia pomagali kolikor smo mogli. Naši skupni izseljenski interesi nas kličejo, da pomagamo in pomagali smo Slovanskemu glasu s tem, da smo mu ponudili brezplačno na razpolago prostore Trgovskega doma in ša več smo mu pripravljeni pomagati, da bi se mogel list povoljno razviti, a so našo pomoč zavrnili, češ da še nismo ustanovljen* organizacija, j Nadalje je tov. Klarič pozival, naj bi se vsak zavedal kaj pravzaprav pomeni Trgovski dom in kakšen mora biti značaj katerekoli gospodarske ustanove. Več dejanj in manj besed, je rekel.
Vkljub vsemu se je vnela ostra debat* glede značaja pravil, ki pa je končala v splošno zadovoljstvo vseh, kp je tov. Ukmar obrazložil kratko a zelo zanimivo in pomenljivo zgodovino nastanka Trgovskega doma. Sklenilo se je ojačiti pripravljalni odbor, ki bo še enkrat preštudiral pravila ter jih potem porazdalil med zainteresi-^ ranče, nakar se bo sklical širši sestanek naših trgovcev in industrijalcev na katerem se bo končnoveljavno potrdilo pravila ter izvolilo odbor.
ROJAKI V ROSARIO IN PROV. SANTA FE
če potrebujete uradne prevode vaših krstnih, poročnih in drugih listin, obrnita se na našega prevajalca (Traduc-tor Puhlico Judicial)
CAN LORENZO 937	Rosano
a n s t o t bi t o B9 e<: iv t a s, m o n m s. o
c3p E^ijiccinlidailrs Itircctor: OPr. M. 3SiJ €H\i Si
SANTA FE 3511	U.	T.	71-5832
GOVORI SE SLOVENSKO CENE ZMERNE
	y ' j
ar* i	
f	
	
	
a čajanke	Jug.
PLANOS — CAT.CULOS HORMIGON ARMADO CONSTRUCCIONES
V. I O J K
Tectiico Constructor ffažIlPgfl pcdro Moran 513o	.	u.	T.	50-7186
NERAZUMEVANJE
Mnogi naši naročniki se pritožujejo, da je sedaj list predrag in da ga ne mislijo radi tega naročiti. Ne vemo kako opravičujejo to stališče. List na osmih straneh, bodisi Pravica ali Slovenski list, je stal $ 5.—, sedaj ko smo Slovenskemu Glasu dodali še štiri strani in zvišali naročnino na $ 8.—, pa je predrag. Torej bi želeli, da bi znižali list na osem strani in naročnino na pet? Če bo večina tako želela in radi “previsoke” naročnine odklanjala list, bomo prisiljeni želji ugoditi; še več: Edino slovensko glasilo, ki ga imamo, lahko tudi preneha izhajati, če izseljenstvo tako želi. Saj list ni kako trgovsko podjetje, ki bi prinašalo osebnih koristi izdajateljev, marveč veliko breme, ki ga v prid skupnosti pri listu doprinašamo in žrtvujemo, brez da bi od tega niti plačo navadnega težaka dol»ili. Radi tega bi priporočali vsem, ki godrnjajo ali pod katerokoli pretvezo odklanjajo In se ne naročijo na list, dobro premislili gospodarsko stališče lista, ki je popolnoma odvisno od naročnikov in oglaše.Tateljev lista ter se tedaj zavedali svoje dolžnosti. Če bi bili naši v domovini samo toliko pripravljeni žrtvovati za zmago in socialni preobrat Jugoslavije, kot so nekateri in skoro bi rekli večina tukaj — če računamo, da nas je 30.000 v izseljenstvu in jih od tega niti desea del ni naročenih na naše edino glasilo — potem lahko računamo na našo “veliko zavednost”.
Pozivamo Tiskovni odsek Slovenskega Glasa, da sporazumno s Slovenskim svetom, ki je vrhovna oblast našega javnega delovanja v izseljenstvu, nekaj v tem mis-lu ukrene. Komur sc zdi da nima potrebs biti naročnik S. G. — kajti tisto o “previsoki” naročnini so samo izgovori — in nima potrebe podpirati naše izseljenske organizacije, ne čuti potrebe pomagati našemu izmučenemu narodu v domovini, ni potrebno da se smatra Slovenca in morda če “boljšega “Slovenca kot ostali, 1« so se vse življenje žrtvovali za čast in povzdig našega naroda tu in v domovini.
Za obstoj in napredek Slovenskega Glasa je potrebno, da so mu vsi dosedanji naročniki obeh prejšnjih listov zvesti in da ss pridobi listu najmanj še 1000 novih naročnikov, da bo mogel po novem letu tedensko izhajati in če mogoče s to naročnino. Kdor tega ne razumen ali noče razumeti, zavestno ali podzavestno škoduje sebi in naši skupnosti.
Gospodarsko I*odj9©riro l&ruštvo Slovencev
MIBadirushi GPdseh
SIMIHtON 5148 — VILLA DEVOTO vabi
...NA DRUGO VELIKO ČAJANKO, KINOPREDSTAVO, RAZNE ARTISTIČNE TOČKE IN PLES, KI SE BO VRŠILO, V NEDELJO 20. OKTOBRA ob IG uri v društvenih prostorih, Simbron 5148.
S p o E' c d s
Čaj: Naša dekleta bodo same pripravile pevivo ter narodnih nošah stregle čaj. Kino: Prizori Chaplina, komični za otroke in razni posnetki iz življenja. Petje: Solospevi, dueti, kvarteti in zbor, pod vodstvom Wenceslava Lazarič.1 Mešan zbor pod vodstvom tov. Jacopa Krebelja.
Prosta zabava s pleson na plošče.
ir
2.
3.
4.
PROTESTNO PISMO
Union Eslava je poslala na generalnega konzula Združenih držav Ameriških ostro protestno noto, ker ni hotel izdati potnega vizuma posebnemu odposlancu slovanskih izseljencev v Argentini, tov. Gonevskemu, \ ki je bil določen kot delegat na tretji vse- j slovanski kongres v Združenih državah. Na ta način, pravi poslanica, je prikrajšanih
800.000	Slovanov v Argentini za pridruži-] tev svojega glasu na omenjenem kongresu, katerega geslo je: Doseči mir.
Carta a S. E. el Embajador de Estados Unidos.
De nuestra mayor consideracion:
El Comite Eslavo en la Argentina se siente en el deber de expresar a S. E. su mas energica protesta por haber negado el Consulado General estadounidensa la viza-
Čisti dobiček je namerjen v pomoč sirotam v domovini in kot druga zbirka o<l 1.500 pesov, katere se je Mladinski odsek G.P.D.S. odločil zbrati skupaj in se tako oddolžiti žrtvam v domovini.
AL MARISCAL TET®
A mis hermanos los guerrilleros y guerrilleras yugoslavos.
Juliiin Mayo.
iSalud titanes de granito y acero!
Hermanos mics, y de los hombres libres del mundo entero. j Dejad que os salude con un puno en alto,
Oh! Servios, Montenegrinos, Croatas y Eslovenos!
Estais muy lejos, pero os siento cerca...
.. .El mismo f nego mi pecho inf lama;
La mišma estrella llevo en el alma y el mismo Himno mi sangre canta.
Oh! Si pudiera volar a vuestra vera a empuhar el fusil del moribundo y aprender con vosotros el secreto de crear en el caos un nuevo mundo.
Yo veo crecer la rosa, sobre la sangre del hermano muerto; Pero tambien oigo crecer el canto de vietoria sobre las nubes y los picos yermos.
Mas, pronto llega el dia; La Gran Aurora.
Ya nace el trigo que alumbr6 la estrella;
Pregonan vuestro nombre tan rotundo mil pueblos en las cinco tierras.
Oid!!! Al soplo ardiente de la lid se expande El legendario nombre del caudillo recio
Y lo cantan los ecos en las coras
Y lo arrullan las olas en los puertos.
Buenos Aires, 1941.
Corporucion Medica
?'M;hi*aoha”
ZDRAV. POMOČ ZA VSE BOLEZNI Directores:
Dr. A. Izaguirre, Dr. H. J. Duran y Dr. L. V. De La Puente Sprejem: od 9 — 12; pop. od 15 — 20. Ob nedeljah-praznikih: od 9 — 12. Govori se Slovenski
SUIPACHA 28
sion de pasaporte al hermano Gonevsky, I delegado del Comite al 3er. Congreso Eslavo Norteamericano.
En esta forma los 800.000 eslavos resi-dentes en la Argentina fueron privados de la posibilidad de juntar su voz a la de mi- . llones de descendientes de eslavos, ciudada-nos norteamericanos, que se reunieron en dicho Congreso bajo el lema GANAR LA PAZ!
Lamentamos lo sucedido tanto mas cuan-to que nadie aspira mayormente a la paz, que los pueblos eslavos, martirizados por el incalificable atropello nazi-fascista, y que la medida tornada por las autoridades estadounidenses no puede interpretarse en otra forma que como un esfuerzo para ha-cer callar la voz de los democratas eslavos, que se alzan contra el clima de pre-paracion de una tercera contienda mundial por los sectores reaccionarios y filofascis-tas.
Nos venios obligados de tomarlo asi, pues no hubo razon legal alguna para negar la vizacion pedida, maxime despues de las explicaciones dadas al Sr. Consul General por nuestra nota del 21 de agosto ppdo., cuya copia adjuntamos.
Reciba S. E. nuestros mas atentos salu-dos.
Presidente:
(P. SCHOSTAKOVSKY) Secretario General:
(A. DRAMAZONEK)
PISMO Z MORJA
Mornarji jugoslovanskega parnika “Alefc sander I.”, ki so se pred mesecem mudil med nami, so poslali Slovenskemu odstOH Svobodne Jugoslavije z visokega morja slf deči pozdrav:
Tovariši in Tovarišice!
Težko nam je opisati radost in veseli6 ki ga sosimo v srcu ko smO se bratsko sr* čali z vami tam daleč od naše drage dom* vine. Vaš sprejem nas je globoko ganil,J* je še vedno glavni predmet razgovarjanj* med nami.
Mi smo vedno gojili simpatije za kultitf ne in organizatorske sposobnosti Vas Sl# vencev, vendar enodušno priznamo, da st1 nas iznenadili.
Odhajajoči od Vas nosimo v sebi gotof1 nade, da boste vaše velike kulturne, org* nizatorične in politične sposobnosti pos^ vili v službo našega naroda v Argentin* katerega boste povedli še do večjega usp* ha.
Apeliramo na Vas, da vzbudite iskro Z* vednosti med vsemi izseljenci, kajti s te# se boste najlepše oddolžili vašim padli* bratom, ki so dali življenje na oltar svoM de in napredka ne samo za Slovence, ma1 več za vse Slovane.
Nam pa bo v posebno čast, da povefl1 vsem našim narodom o Vašem ogromne* kulturnem napredku ter o vseh vaših vrl nah s katerimi povzdigujete našo domo«1 no. Ponosni smo na Vas, ker Vas morem s ponosom celemu svetu prikazati kot nai svetlejši primer našega izseljenstva.
Bratski Vam častitamo k vašim doseli* njim zavidljivim uspehom ter se Vam te* potom najlepše zahvaljujemo za vso sr$ katero smo bili v toliki meri deležni v V> ši sredini.
Sprejmite naše tovariške pozdrave z Smrt fašizmu! — Svoboda narodom!
Posadka parobroda Aleksander'
INFUNDIOS SOBRE EL MARISCAL TITO DESMIENTE LA AGRUPACION “YUGOSLAVIA LIBR*
El comite central de la Agrupacion goslavia Libre’’ ha dado a publicidad 4 comunicado, referente a ciertos coment* rios sobre el mariscal Tito aparecidos * el diario “La Epoca”, en el cual manifi^ ta lo siguiente:
“El Comite Central de la Agrupaci^ “Yugoslavia Libre” repudia y condena ( oprobio y calumnias vertidas en esta >r solita publicacion, porque ella carece tot* mente de fundamento y solicita a las * tas autoridades argentinas castigo los que han osado manchar la limpia tt* yectoria del hombre que supo dirigir a * pueblo por la senda del triunfo y expuls* a los odiados invasores del suelo patrio-;
Es evidente que el proposito de est*-infundios periodisticos obcdece a los pla*1 de los restos de los partidarios de la apai-ecida monarquia y no es por času*1' dad que coincide con las publicaciones ^ los mijailovichistas y pavelichistas, que * las revistas de corte fascista “Zivi<H’
%
I O Y E R I A " I G U A Z U " do
JUAN KOSLOVIč CREDITOS A SOLA FIRMA Cangallo 1705, piso I	U.	T.	38-2134
R esta vračila
A. BENULIČ & FRANČEŠKIN
★
Izborna hrana	Zmerne cene
CHORROARIN 596
KROJACNICA Stanislav Maurič
VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK
T R E L L E S 2642
♦
U. T. 59-1232
“Protest” -despotrican contra el querido
der mariscal Tito y contra los heroicr pueblos, que bajo el lema de UNION FRATERNIDAD, serbios, croatas, eslo'1 nos, macedonicos, montenegrinos y bosn>(, y hercegovinos marchan hacia la realih; cion de los ideales por los cuales lucW ron y derramaron torrentes de sangre’1'
'aCarpinteria Mecani
RNTONIO m
M UR G U10 N DO	1365
U. T. (58-OOI.1
ES 1» K C LA Mn AD
PISMO SLOVENCA IZ BELGRADA
Neslednje pismo je prejel Fran Husu, ka-
ei'tga nu pise bratranec:
Kakor razvidim iz tvojega pisma vam ji moja mama pisala o t j nečloveški voj-ni- Nakratko ti bom sedaj tudi jaz napha! *z mojega vojaškega življenja in zmagi nad ®acifašizmom. če bi ti hotel vse popisati, |£ar sem doživel in prestal pod italijanskim utiperijalizmom bi vzelo prccej časa. Nas Slovence iz Julijske Krajine so smatrali zi Manjvredne ter nas uporabljali za nižja ela. Pa je prišel zaželjeni dan italijanska apitulacije; italijanske divizije, ki so s e Nahajale v Jugoslaviji, so kmalu okusile de pesti naših partizanov. Deležni so bili plašnih udarcev in porazov; naši partiza-01 so popolnoma razorožili šest italijan-* divizij, okrog 120 tisoč mož, dasi jih Je bilo partizanov samo okrog 8 tisoč in še slabo oboroženi. Tedaj so spoznali kaj *m° Slovenci in se bodo do smrti nas sposojali. Možki in ženske, otroci in sploh 1,81 so zgrabili za orožjs ter se brez ozira "a Oljenje borili za svobodo. A še danes dobijo, ki bi nas radi prodati in drugi, * k* radi nas kupili. Ne bo se zgodilo! Naš lt0 Je dejal: Tujega nočemo, svojega n’ ^anio. In tako
čan in nepodkupljiv itd. Kolikokrat smo bili lačni, umazani, raztrgani, spali pod milini nebom v dežju in snegu, a smo vse prenesli in priborili za kar smo se borili.
Mftl :	J
Ko
je.
di
Je propadla italijanska vojska sem tu-Jaz brž šel med partizane. Nahajal' sem na sicilijskem otoku, kjer sem vse poi.ckj-s*'> samo umreti ne. Od tam sem šel, kot rečcno, med partizane, kjer sem mnogo \ Potrpel in nisem nikoli mislil, da je člo- \ Tek toliko vdržen. Vzdržali smo ker smo j *edeli za kaj se borimo in kateri je naš j *’ J- Vedeli smo, da se borimo za pravice | avca, kmeta, napredne inteligence, za' uničenje nacifa šizma in za svobod d in za i kar je poštenega in pravičnega.
Naši guerilski boji so bili drugačni od r°dene vojske. Zato je moral imeti partija*1 jekleno srce, telesno vzdržljiv, psiholog, eiati na lastno odgovornost, moralno m>
"Tovarna Pohi.;tva “LA F A M A” £	& trti uti BApiear
Yj ^^enberg 3360	U.	T. 50-303(5
itj I 2 A R S K A DELAVNICA
e’	Izdelava	pohištva
iei ... . IGNAC K O Š E R
’ll>do Spano 655	Munro,	F. C. E.
mehanična delavnica
JOSIP HLAČA ‘"a Real MO. J. Ingenieros. U. T. 757-GIO ~ ——--------------------------
>af .1 Priporoča rojakom dobro znana ti* k v Lj ARNIČ 4	L
M L. BHANKOVIč 0rl°ta 128	La	Paternal
ls*
o.	------------------------------------------
s« A B R I C A DE M O S A I C O S
inf	ALBERTO	GREGORIČ
a ^en^a de materiales de construceion lil!	Fco.	Beiro	5671
Kot ti je znano sem postal častnik a tega čina nisem dosegel v vojaški akademiji, marveč na bojnem polju. Častniške študije dovršujem šele sedaj, katere bom v kratkem dovršil ter se postavil s znanjem in izkušnjami v službo domovine. Drugače se ima dobro in sem z vsem zadovoljen.
Pozdrav tebi, vsem vašim ter vsem Slovencem v Južni Ameriki.
Čehovin Jože.
★
Franja Može, ki živi v Thea, prov. Cordoba, je dobila od svoje svakinje sledeče pismo, ki med drugim piše:
Kako je sedaj lepo pri nas, ko dobimo slovenske časopise in se spet sliši prelepa dovenska pesem. Nimate pojma kako je bilo lepo, ko so na 1. maja naši fantje prišli iz gozdov na plan; kresi so zagoreli, zastave zaplapolale; 14 dni nismo delali t r skupno praznovali od vasi do vasi naše veselje in zmago ter pozdravljali naše osvoboditelje. Svobodo imamo, a brez Trsta bi bili kot brez glave. Pripadati hočemo vsi Slovenci k materi Jugoslaviji in če bi se tako ne zgodilo, raje umremo. A to se ne bo zgodilo, kajti pravica more biti na svetu.
Nikoli ne pozabim drugega junija 44 leta. Nemški in italijanski psi so se pripeljali na kamjonih v Dolenjo vn;; trčili so s partizani ter enega vjeli, ga grozno mučili in potem ubili. Sajevcovo hišo so zažgali in vse moške, katere so dobili, polovili: R. Zdrolovga, strica Lavrenčkovega, K. Strinovga, A. Slugovga, Celeja iz mlina, J. Vidmarja, ki so jih na sred yasi ustrelili ter jih pometali še žive v ogenj, kar so morali njih žene in otroci gledati. Ko so naši partizani za to zločinstvo zvedeli, so jih čakali v zasedi med Gaberkom in Bajto in ko so se divjaki ob 8. uri vračali pro-
ti Štorjam so naenkrat počili streli. To j j bilo grozno, vpitje, kamjoni so goreli, vso križem so ležali mrtvi; 12 živih so naši prijeli, od naših je le eden padel. Zapustili smo vas ter vsi bežali ven, kajti pričakovali smo nemški napad, da nam bodo vse požgali in nas pobili. Živino smo gnali na divaško gmajno ter z vrha hribov gledali, kaj bo. Jaz in najmlajši sva ostala v vasi; ubogi otrok se me je prestrašeno tiho ckl -pal. Drugo jutro na vse zgodaj so divjaki pridrveli v vas ter izpraševali kdo je streljal. Delali smo se da ničesar ne vemo in so nam grozili s smrtjo. Tega niso storili, kajti v svojih črnih dušah se jim je morda le zdelo, da so pošteno zaslužili, kar so dobili.
Tontkovo hišo so tudi zažgali in gospodarja v Nemčijo odpeljali; žena mu je od strahu umrla in ko se je vrnil je našel samo še malega sinčka. Tudi Rebec je padel tisti dan. Sajevcevga Jakoba so pa naši poslali v krtovo deželo, ki je bil kriv izdaje Tontka in še mnogo drugih. Koliko gor a je prišlo po domačih izdajalcih. Jožeta Hrib iz Sežane so na hrast privezali ter ga grozno mučili. Laha in Jožkotovga iz Štorij so nekje pri Občinah umorili.
Uleželila sem se tudi drugega kongresa žena v Ljubljani; iz vsake vasi se je udeležila ena ali dve, ki so bile najbolj agilne za OF.
Tu imamo prisvetno društvo "Viharni Gaberk ’. Imeli smo že štiri prireditve in tudi v druge vasi gremo igrat. Uči nas učitelj. Vprašaš če imamo duhobnika? Seveda ga imamo; naš župnik je zaveden Slovenec in je prebil 5 let v konfinaci. i v Italiji. Stanko je bil letos pri prvem sv. obhajilu; smo hlačke je imel nove, vae drugo sem si sposodila; pošlji kaj obutve če moreš. V Senožečah so že dobili pakete iz Argentine, mi še nismo dobili, a upamo da se ne bo izgubilo, kar ste poslali.
Pozdrave vsem od Mirije in Jožeta.
★
MARIJA CELJ NAD KANALOM
Po treh tednih so dobili v nekem dračju mrtvega domačega župnika, Izidorja Za-1 vadlal, starega 37 let. Pogrešali so ga od 15 septembra ko je imel mašo v znani bo-ž'epotski cerkvi v Mariji Colj ter so ga dobili 8 oktobra. Delal je propagando v ne-k m katoliškem dnevniku, zakar je bil večkrat. opozorjen naj preneha.
Za načrte, betonske preračune in Firmo obrnite se do tehničnega KONSTRUKTORJA
Fran <*cs Bi la n j.š v h
HAB ANA 4321 vogal ŠANABRIA
PISMO IZ LOZICE PRI ŠT. VIDU NA
VIPAVSKEM
Draga Rozalka in v^-i v družini!
Po strašnih letih gorja in trpljenja nam so zasijali žarki zlqte svobode, za katere pa se moramo še vedno boriti, da dosežemo naše pravice. Kmet in dalevec sta morala pustili svoje dnevno orodje ter zgrabiti za orožje in se podati v gozdove in gora od koder sta branila svoj dom in pravice. Vsem tem, ki so odšli med partizane, so odgnali njih družine v taborišča. Mislili so, da bo na ta način ostrašili druge, pa jih niso; partizanska vojska je bila vsak dan večja.
Žs leta 1942 v juniju so naredili naši fantje-partizani napad pod Nanosom na Italijane, kjer je padlo 8 Italijanov in Tone Pirčkov in že poprej je padel Jože Vrhovcov. Drugi dan so jim Italijani požgali rodne hiše. Namerovali so požgati vso vas, a so se potem premislili ter nam samo dali ukaz, da dva dni ne smemo is hiš in smo ta čas živeli v smrtnem strahu, nekateri so živčno zboleli, da nas nameravajo s hišami vred zažgati. Vsak dan se je valil črni dim iz te ali one hiše, kjer so sumili, da je kdo pri partizanih ali da simpatizira z njimi. Vkljub temu nismo zgubili poguma, marveč smo se vstrajno in kakor smo vedeli in znali borili proti sovražniku. Organizirali smo O. F. in potem Krajveni Narodni Osvobodilni Odbor in smo tako imeli našo lastno oblast. Shajali smo se tajno in prirejali skupne večerje našim borcem.
V nemškem taborišču v Belsenu nas je bilo 8 iz naši vasi. Bilo je obupno. Povsod smrt. Ze sem se med drugimi tud jaz pripravljala na smrt, ko so nas Angleži rešili. Vseh nesrečnežev nas je bilo 40.00# Samo naših deklet, ki smo bile skupaj ▼ lagarju, je polovico umrlo.
Delali smo noč in dan za našo svobodo in še delamo, dokler ne bomo popolnoma svobodni ter vsi priključeni k Titpvi Jugoslaviji. Jaz sem tajnica Krajevnega Narodnega Osvobodilnega odbore, ter še vedno neporočena in tudi bom, dokler ne is-vojujtmo popolne zmage. Plača je majhna, oziroma imam samo nagrado za moje delo, a mi bodo že doložili, ko bodo razmere boljše. Žrtvujemo se vsi radi, če tako zahteva domovina.
Tončka *
/
KROJAČNICA “LA TIIIESTINA” Izdeluje po najmodernejšem kroju
DANIJEL KOSIČ
Calderon 3098 - Devoto - Buenos Aires
U. T. 50-5383
electricidad y plomeria
JOSE RADAN
r»aldez 1550
"
)iCf ■?;
JJ t H.tfjh Fraste
\t$[
I.
Buenos Aires
<Tasa Uvasa Gopegoire
Prodaja alkoholnih pijač
LAVALLE 3291-97	FLORIDA
U. T. 741-3397 in 741-0104
B&r. MarjJfe® Halpern
Specijallst notranjih bolezni Ordirira vsak dan od 16 do 20 ure Car1. M(“rt'-> 9.ri5 - 1 nad. - dop. C U. T. 32-0:05 in 0320
II E R R E R 1	A	D E O	B R A
HUMAR	y	MAKUC	
Av. Central 3720			
Calle No. 2 3729		U. T.	741-4523
Uvozno Podjetje “GORICA
“Tod 1476
U. T. 54-5172
eV
T 0'1
varna pohištva VINKO IK4H,e:l.|
Y LLANCO EN C AL AL) A 249-261 ‘•-La ESCASO	U.	T.	652-0133
PRVO SLOVANSKO POGREBNO PODRTJE Pater Ssjncfomte
Av. San Mariin 54G8-. U. T. 50 3533
AVTOPP.EVOZNO PODJETJE Aestoa Mlažiszu ★
Triunviraio 2703 U. T. 54-0257
k ŽELEZO - BETONSKO PODJETJE Bratov Komel
, ZA NAČRTE IN PRERAČUNE r,,aldez 1655	U.	T.	67-1411
M E R C A D O f.A	Mas*daI(p!B!>as”
*WNTrERIA — R A u rt A R
CS«0S 21, 24, 25. A vda. Fco. Beiro 5276
EDINA SLOVENSKA ESTAVBENIKA V SAAVEDRI ANDREJ IJOžIč in SIN Tehnična konstruktorja Ruiz Iluidobro 5454-58	U. T. 70-6112
ES A E5 - 1*0 E EK I ,3 A
Vedno sveže pivo in druge vsakovrstne pi jače. — Režervirani prostori za družine.
Peter Filipeie
VVARNES 2101 vogal GARMENDIA na Paternalu	U.	T.	5*1-229.'*
TRGOVINA ČEVLJEV BELTRAM Vas po domače postrcve.
Če hočete biti elegantno in dobro obuti, posetite to trgovino, imeli boste' na razpolago veliko {•'bero vsakovrstnih čevljev, (•""at za delo. šport in izlete. — Pridite, pa se boste prepričali!
So priporoča
Albert IS e 91 g* a m
DONATO ALVAREZ 2280 Buenos Aires
INDUSTRIJA PAPIRJA W I D E R Ar.dres Fercyra 3965 U. T. 61-2260 Buenos Aires
RESTAURACIJA “PRI ŠKODNIKU”
Kroglišče in Eeglišče
lložet istih Anasco 2552	U.	T.	59-0395
KroJa&nSca f,^«rii*a‘’ Frane Leban
WARNES 2191	Bnpr,««,	Aires
Naproti postaje La Paternal
LA VOZ ESLOVENA
EDITADO POR EL CONSEJO ESLOVENO FORMADO POR TOdAs LAS SOCIEDADES ESLOVENAS
m
£0$ j
Sporočam cenjeni klijenteli, da S2 nahaja moja radioteh-nična dclavr.ica sedaj v ul. Cespedes 3783, vogal Aveni-da Forest (tri cuadre od prejšnjega bivališča). Začasni telefon 54 - 686-1.
Jakob Krebelj.
Z o b © z. d c* a v n ii k sa E*ra. tki.r:ioalorZf; rži'. fr'e>Ukr, Z<cziieov
Sprejemata od 10—12 in od 15—20 ure DON ATO ALVAREZ 2181
Nov odbor Udruženja Svob. Jugoslavije, Slovcuski odsek ŽE VSTAJA ZVEZDA
Ko Soča drvi v nižino, pesmi žalne nje valov, pišejo nam zgodovino v skalovje njenih bregov.
Tujec zdaj v moderni dobi, željan naše je zemlje; priča tisoči so grobi, kaj narod je prestal vse.
Zažigal ljubljena nam sela, divjal nad ljudstvom kakor zver; njegova tila so načela, narod vničiti nam cel.
Mati z dejončkom na roki v mlaki zagrudi se krvi in oče v starosti visoki pod udarci zapre oči.
Z gozda četa je junakov dom braniti prišla svoj, kot strela s črnih oblakov vrgla se v sovražni boj.
Rdeča je postala Soča naše1 in tuje krvi, a že vstaja zlata zvezda nam srečnejših, lepših dni!
F. Lc«.\r.
tVekše EZktor
MTZARSKA DELAVNICA Dr. Lu5". Belrrns'errui 4433 U. T. G7-3G21
P I Z Z E R I A
E m & 0	IL a v r <s n	e i č
-
' DRUŠTVEN E
PRIREDITVE
Po sklepu Slovenskega Sveta, bo SlO"! venski Glas objavljal prireditve, orgal ni::irane po društvih in organizacijah* 20. Oktobra Prireditev v G. P. D. jŠ| 2G. Oktobra Velika prirod. Lj. o;lra| 27. Oktobra Prireditev Slovenskega Doma v Centro Armenio.
9.	Novembra Prireditev U. S. J. v Ljudskem odru.
17. Novembra Prireditev v G.P.D.Sf 23. Novembra Prireditev v Ljudskefll 31. Decembra Silvestrov Večer v vsabl društvih.
PIK-NIK
15. Decembra Pik-Nik Udruženja Svo-J bodna Jugoslavija — Slovenski odbor vsemi slovenskimi pododbori.
Avda. Fco. Boiro 5315 U. T. 53-3525
Cr. A. EiirsrBitnssim Dret. Maria Eiirsehbaim
DENTISTAS LOPE DE VEGA 3382 U. T. 50-731
Ferdinand Cotič
Trgovina z železnino Lopo de Vegi 2033 U. T. 50-1383
MERCADITO "CHISPAZO' MILAN ŠIRCA Lope de Vega 2746	_________
JUGOSLOVANSKA REST A VRACIIA "EL ADPTATICO"
M. V U K M A N Av. Fco. Beiro 5201	U.	T. 50-5924
SLOVENSKA BABICA	,	BAZAR	"DANUBIO
E;ilomesza ESetneš clc> ESilelc1	D-	uglessicii
(.IMA 1217. U. T. 23-3S89. Buenos Aires Avda. San Mart.n 2902 U. T. 59- j
I Queseria y Fiambreria ‘‘LA AMERICA de Cuero y Fernandez Avda. Fco. Beiro 5399 — U. T. 50 - 85«
JUGOSLOVANSKA GOSTILNA V MUNRO JANKO POLIAIi Ituzaingo 4267	MUNB1
Eleinaldo Wasserman
MEDICO
\azca 2381	U.	T.	50-2845
Tioiida '*L a Vili a**
PARA COMPRAR MEJOR LOPE DE VEGA 3186
MECAN7CA v ELECTROTECNICA , E. LOZEJ y W. COX Avda. Riestra 1115	U.	T.	61-0656
Colocacion de Vidrios, Cristales y Espejos MO.ISES GERBIEZ Nazca 695 (planta baja) U. T. 63-7711
TRGOVINA JESTVIN
GERMEK JOSIP Alcaraz 5274	U.	T.	67-41?
STAVBENI KOVAČ FRANC ČOHA Calderon 2779	U-	T.	50-6655
3ESTAURANT
E*eter Roje
LORIA 472
RADIOTEHNIK
AVGUST COTIČ Excelsior 1500	U.	T.	757-301
Saenz Pena, F. C. P.
MERCER.TA Y BOTONERIA
C ASA LUISITO
Avda. Fco. Beiro 5599______Bs.
TRGOVINA JESTVIN "TRST"
S. C. MIHEL J
ZALOGA VINA
FRANC KURINČIČ
Charca3 3120
U. T. 72-495« ________________
PRODATA SADJA IN ZELENJAVE J. TRUDEN in B. TRAMPUŽ
Carav 3910
U. T. 61-5384 Triunvirato 2901
TISKARNA
ES,udolf "Živec
Tatria 300	Santos	Lugares,	FCP.
MATERIALES para CONSTRUCCION
MIGUEI, M. BRUNO Juan A. Garcia 3675 U. T. 67-9380 Buenos Aires
CORTINAS ENROLLABLES de MADERA COMPOSTURAS EN GENERAL
*****
o
SStkKlanrant
”La FLOR de Parque CHACABUCO"
Prostori za družine Avda. Cobo 1702	U.	T.	63-3590
Foto - Art© MARCOS
Najpopularnejša na Dock Sudu Facundo Quiroga 1325	U.	T.	22-8327
Gran Rocreo “LLAO-LLAO" eSimsi CD b er d m us Si
Rio Carapachay U. T. (749) T:gre 0589
Tienda — Merceria — Confecciones
A brahesrn Bliitder
Tte. General DONATO ALVAREZ 2180 U. T. 59-0314
Slovenska Cvetličarna “L OS A L P E S”
Mostar Anton
Triunvirato 4223	U.	T.	51-073-’
SLOVENSKA GOSTILNA RESTAVRANT “ČAVEN FRAN TREBŠE	I	IVAN	LEBAN
U. T. 50-5106 Lope de Vega 2931____Bs.	AU*
Avda. San Martin 6470	________
RAZPRODATA KRUHA
TROBEC GUŠTIN Dovažam na dom ITerodin 477	U. T. 51-7165
RESTAVRACIJA
IVANČIČ RUDOLF
Anasco 26»;
STAVBENI PLESKAR IN TAPETAR MARIJ MEDVEŠČEK Ouevara 525	U.	T.	54-0621
UMETNO STAVRENO M.T7ARSTVO
Kovinska Okna in Polkna FRANC BANDELJ \vd«. de los Tnras 5021 U. T. 51-5184
rnNFTTF.RTA - ANEXO PANTFTCACTON "CABANAS" — Servicios do I.TTNCH Lone do Vega 2855	U.	T.	50-7123
ELEKTRIČNE INSTALACIJE J GILDO KLINEC Morlote 159__________U.	T.	59-22jl
KROJAČNICA
CIRIL »PODGORNIK
Tinogasta 52^i
SLOVENSKI O R K E S T E\
CARACTEP.ISTICA “CARLITO” Bulgaria 4288	U.	T.	50-51J
KROJAČNICA
J. R. BOŽEGLAV Triunvirato 2891	U.	T.	54-2(i|
CALDERON 2851. Bs. As. U. T. 50-1344
TRGOVINA JESTVIN
’ EP r I r K R N I C V tfornie
CORONEL P AMON T.TSTA 5G50 U. T. 84-1509
Krojaeiri^a ff, K O S9 O ¥j M UJ 8 A J
Ko ste se odločili, dr. si naročite obleko obiščite nas. V zalogi imamo veliko izbiro angleškega in domačega blaga. Obiščite našo krojačnico in Vas bomo v vsakem sprejeli.
Avda. FRANCISCO BEIRO 5380-R‘> TJ. T. 50-4542	VTLLA	DEVOTO
I?
ZIDARSKO PODJETJE
JAKOB LISJAK	_
F. Banza 2694	U.	T.	64-1509	RESTAURANT	"LAS	RO	S	A SJ
Krogljišče in kegljišče Cnel. R. Lista 5042	Buenos	Aif'
| “ALMACEN”
PETER ČTIČTČ lEvcel^ior 1500 - TT. T. 757-301, Saenz Pena
C A S A " S O U I. E T "
Materiales de construccion Electricidad - Sanitarios - Maderas Av. F. Beiro 5682. U. T. 64-3288. Bs. As.
SPLOŠNO STAVHENO IVTTZARSTVO ANTON FORNAZARIČ Espaiia 558 — J. Ingmieros — F. fc. P. U. T. 757 - Santos Lugares - 271
F I D E O S FRF.SCOS de NATALIO DOMINI Rnzitrro 3125	U.	T.	50-89^
LEOPOLDO ŠKRBEC	I
Estropajos de acero, cap. e inter. Pje. Valencia 2025	U.	T.	69-1^
ZIDARSKO PODJETJE
FRANC LEVPUŠČEK Calderon 3062	U.	T.	50-80S