UredBOtrat Rnafitev« aSca %.
3123. »123. 3124. 3125 Maribort Atefcuadnvv* St 440.
Koceoo.. rf.1,
BofcopM M M vračata.
Upfavlh*vi UHMMMi Pii Teleta« tt. 3122. 1123. II.
OKca 4. TeMoa fc. 1492.
Maribori AMoundrmra w »t 13. Teleioa k. «5& PodraMca Celjei Koceconr« atica it 1
Teleta k 190 Raftmrf pri polt iet t*vo<5ih; LJublJa«« •L 11.842; Praha fisio 78.180; Wiea Nr. 106.241.
klanja manom Gregorja Žerjava
Dfi ogromni udeležbi naroda, spremljan od zastopnikov naprednega življa iz vse Slovenije in žalnih gostov iz vse države ter od reprezentanta našega narodnega vladarja je dr.
žerjav naredil včeraj svojo pot k večnemu počitku
Zastopnik Ni. VeL kralja arm. general g. Matič bi zastopnik min. predsednika pet župan dr. Vodopivec y žalnem sprevoda.
so, S3 ga fe neumorna klical k deta In btfra za to, kar je smatral za najboljše, je b3 spremljan na zadnji poti kakor le redko kdo v našem narodu. Čeprav je umrl mnogo prezgodaj, v hipu, ko je zrl v življenje z novimi nadejami, ie vendar mogočno premagal smrt in ostal vsem, ki verujejo v njegove ideale, svetel, živ primer., idealna osebnost ki bo živela z nami in med nami in nas bodrila k nadaljnjemu delu, k novim bojem za pokojnikove in naše ideale.
Udeležba številnih prominentnfh oseb na pogrebu, navzočnost zastopnikov kralja, vlade, bivših političnih strank, kulturnih, gospodarskih, socijabiih m humauuamiu organizacij, udeležba neštetih poedincev iz mest in s kmetov, ljudi, ki zavzemajo v našem narodnem življenju vplivna mesta: govori, ki so po svoji toploti presegali običajni nivo takih besed ob grobovih, £rne zastave cek> na mestni periferiji, hkrati pa skoraj vsa Ljubljana v gostem špalirjn ob ulicah, to je bila zunanja slika te turobne, a mogočne manifestacije. Človek gre, človeštvo ostane — tudi Prešeren je ponovil to Staro resnico in vsak pogreb velikega moža jo potrjuje znova. V žalosti težka izgube nam je to največja uteha. Silne množice, ki jih je razgibala zadfcja pot velikega Vodje naprednih Slcfvencev in gorečega organizatorja ftgoslovenskega edinstva, so vsrkale vase blago uteho te smrti:
Dr. Kfamer torori zadnji pozdrav ob odprtem grobu
Prijatelji nesejo krsto iz pokopališke kapelice ob spremstva Sokolov k odprtemu groba.
Sprevod na Tega kralja Petea jx«4 jodafo
Po? tuhta plačana f
Leto X9 št. 151
tjubljana, 1. julija.
Zaprl se Je grob, ki bo še poznim rodovom zgodovinska svetinja: ozka, tiha grobnica je za večno sprejela minljive ostanke Gregorja Žerjava, moža dela, nemira in bojaj Končala se je drama osebnega življenja, spustila se je zavesa večnosti nji tem, kar je bilo namenjeno smrti. Zsčeio se je duhovno življenje v srcu n^oda, v njegovi nepisani in nenapisari zgodovini. Kadarkoli se bo naš nar d spominjal prvega desetletja svoje sv/oode in svoje na-cijonalne države, vselej bo morala hvaležna misel šinili preko tihega groba na ljubljanske^ polju.
Gregor Žerjav je odšel k svojim prednikom.
Turobno triumfilna je bila ta pot, mogočna in pomenljivi ' " ' svoji tra-gičnosti. Ni bila ttmfit	marveč
kljubujoč izraz vse o- ,očega življenja. Življensko delo, ga je izvršil Gregor Žerjav, je dobi tem pogrebom krasno, zasluieno iznanje našega naroda. Bistra inic' itivnost, silna inteligenca, vzornf delavnost, odločna, pravična bojevitost — vse te in druge življenske lastnosti pokojnega voditelja so triumfirale na ej zadnji poti nad črnimi silami smr:i. Tisoče m tisoče 1,'ud'' — niPTnvM i -istasev fn njegovih nasprotnikov — je v hipu prožel? zavest, da to življcue nt bilo zaman, da so njegovi rezultati ohranjeni; v veli-častju smrti so se razblinili kakor meg- { la nekritični predsodki ozkosrčnih na- j sprotnikov.
V življenja skremen, brez SastlMep-Ja, ves udan svojima notranjemn gla-
rosti, iz Ljubljane in okolice, pa tudi iz oddaljenejših krajev Slovenije in ostale Jugoslavije. Stopali so med žalujočim zelenjem po stopnicah v prvo nadstropja. da še enkrat pozdravijo in pokrope svojega znanca, svojega voditelja, svojega dobrotnika, da se poklonijo spominu velikega delavca za narod in državo. Od časa do časa je bil naval tali, da so se strnili ljudje v gosto vrsto po koridorju in stopnicah skozi doli do ulice.
Zastopniki uradov in organizacij in mnogi drugi, ki so hoteli tudi pismeno izraziti svoje sožalje, so se v stranski sobi vpisovali v pripravljene pele. Okrog deset tisoč podpisov nosijo ti dokumenti spoštovanja, priznanja in ljubezni, ki jih je užival pokojnik. A kadar je bi) večji naval, je bilo podpisovanje nemogoče, zato se število onih, ki so se poklonili manom dr. Žerjava pri njegovem zadnjem odmoru v Kazini, ne da točneje oceniti
Odhod na zadnjo pot
Začeetk pogreba je bil določen za nedeljo ob 11. dopoldne. Že mnogo poprej sta bila Šelenburgova ulica in trg pred Zvezdo polna občinstva. Dopoldanski vlaki so pripeljali množice žalnih gostov z vseh strani Slovenije, iz južnih krajev pa še one pokojnikove prijatelje in znance, ki niso prispeli v Ljubljano že v soboto. Iz okoliških krajev so se pripeljali ljudje tudi z avtobusi in vozovi.
Kazinski balkon s stebrovjem je bi! ovit v črne zavese, vence so bili med tem naložili na vozove. Na Kazini, na
Ljubljana, torek 2. julija 1929
Zadnji odmor v domu dela
Kazina je bila poleg našega uredništva v zadnjih letih Žerjavov delovni dom. Tam je sejal svoje načrte, tam se je posvetoval s svojimi prijatelji in sodelavci, v Kazini so imele svoj sedež organizacije, ki jim je bil veliki pokojnik ustanovitelj in vodja.
Zato je bilo naravno, da so položili truiplo dr. Žerjava v ta dom njegovega dela, ko so ga odnesli iz rodbinskega kroga in privatnega stanovanja. V črno dfapirani balkonski dvorani so postavili visok mrtvaški oder in nanj položili v noči od petka na soboto dvojno krsto z njeno, za ves jugoslovenski narod tako dragoceno vsebino. Zelenje in cvetje, venci in trakovi, goreče sveče in baklje — vse to je spremenilo dvorano v veličasten dom smrti.
Na, krsti je počival venec otrok, Na-dežde, Tanje in Boruta, pred krsto so bila na dveh blazinah pokojnikova odlikovanja, na levi poleg njih mrtvaška maska, posneta po našem znanem me-daljerju prof. Tonetu Severju. Na obeh straneh križa so bili še venci sorodnikov in najintimnejših prijateljev.
Drugi venči so bfli obešeni na stojalih v stranskih sobah in na koridorjih. Vedno več wh je bilo-in prihajali so vse do nedelje zjutraj od znancev, prijateljev in spoštovalcev, <*d organizacij in korporacij, za katere je pokojnik delal in od katerih so mnoge v njem izgubile svojega ustanovitelja.
V soboto ves dan in v nedeljo do pogreba se je neprestano vrstila ogromna množica ljudi vseh stanov in vseh sta-
Izginjajo posamezniki, menjavajo se rodovi, a za narod storjeno delo ostane, živi.
Gregorja Žerjava je sprejela zemlja; nas, ki smo ga spremili na zadnji poti, pa čakata še življenje in delo. Ce nam ima njegov svetli lik kaj povedati iz kraljestva senc, tedaj je to samo eno:
Delajte! Umrl sem jaz, a ideje niso umrle, naš narod živi, naša država čaka ljudi, ki so voljni zastaviti za njo najboljše sile!
Mi razumemo Tvoj glas, Gregor Žerjav. S Tvoje triumfalne poti do groba se vračamo s Tvojim duhom v življenje!
Pokojni dr. Gregor Žerjav na mrtvaškem odra ▼ dvorani Kazine..
t
privatnih ulopjfil jbešeniin v znak ve-jjstva vidovdanskega uružile črne zastave v Žerjavu na njegovi zadnji
iinim taktom in veliko spretnostjo je obvladala ljubljanska policija težavno nalogo, da je naredila pred Kazino prostor za zastopnike uradov in korporacij in druge žalne goste. Okrog pol 11. ure so prispeli v spremstvu najožjih sorodnikov pokojnikovi otroci, da še zadnjič pokrope svojega dobrega očeta. Kmalu za njimi se je pripeljal zastopnik kralja Aleksandra, armijskl general g. Matič iz Zagreba. Sporočil je rodbini sožalje Nj. Vel kralia. V tem je prispel tudi zastopnik ministrskega predsednika in vlade vel. župan g. dr. Vodopivec, ki je ravno tako kondoli-ral rodbini. Posebna zastopnika sta poslali še ministrstvi socijalne politike ter šum in rud. katerima je bil nekdaj dr. Žerjav šef. Prvo ministrstvo je za^ stopal načelnik g. Veličkovic, drugo pa načelnik g. dr. Miletlč, dočim je mini ster za šume in rude pooblastil še za svojega osebnega zastopnika rudarskega glavarja g. inž. Stergarja.
Točno ob 11. so pokojnikovi najožji prijatelji prinesli krsto iz dvorane v I. nadstropju pod balkon iri jo položili na nizki oder, postavljen na trotoarju. Pevci »Glasbene Matice« so zapeli mogočno žalostinko »Umrl je mož«, oo. frančiškani pa so opravili prve pogrebne molitve. V kratkih nagovorih so se poslovili od dr. Žerjava ljubljanski župan dr. Dinko Puc, bivši minister in nar. poslanec dr. Grisogono iz Splita ter zastopnik ministrstva socijalne politike g. Veličkovic. Ganljiva narodna žalostinka »Pomladi vse se veseli« je zaključila žalno svečanost pred Kazino
Turobna manifestacija po ljubljanskih ulicah
Zadnja pot Gregorja Žerjava po najlepših ljubljanskih ulicah ostane v trajnem spominu vsem, ki so jo videli, in vsem, ki so spremljali pokojnika na tem njegovem prosmrtnem triumfu. Bila je to manifestacija Zerjavovega dela za domovino in narod, manifestacija njegovih idej in idealov. Bila pa je tudi zasluženo priznanje velikemu borcu in delavcu, pa tudi velikemu trpinu. Šele ta pogrebni sprevod je prav pokazal, kdo je bil Gregor Žerjav in kaj je bil za ves naš narod.
Na vsej, poldrugi kilometer dolgi poti so tvorili desettisoči goste špalirje. v mračni deževni dan pa so žarele, ob-Jočnice in plinske svetilke ulične razsvetljave. Z obrazov množic se je poznalo, da se zavedajo nenadomestne izgube, ki je z Zerjavovo smrtjo zadela Slovenijo in Jugoslavijo.
Pogrebni sprevod
Tudi sprevod sam je pričal o veličini in o priljubljenosti Gregorja Žerjava, o spoštovanju in ljubezni, ki si ju je priboril s svojim neumornim delom, s svojem dobrim srcem. Menda ni narodne ali napredne organizacije v Ljubljani in malo jih je v ostali Sloveniji, ki ne bi bile poslale svojih zastopnikov; in nešteti so bili posamezniki, ki so z udeležbo pri pogrebu hoteli pokazati svoje spoštovanje in svojo vdanost do pokojnika.
Sprevod so otvorile štiri sokolske čete z zastavami in godbo, sledili so oddelki gasilcev iz Ljubljane in okolice, ljubljanska pevska društva z zastavami, deputacije drugih naprednih in prosvetnih društev iz Ljubljane in ostale Slovenije, dijaki in dijakinje univerze in srednjih šol, vmes prapori in venci. Lepo štev:lo narodnega žen-stva z dvorno damo go. Franjo Tavčarjevo je zaključilo prvi del ogromnega žaltnega sprevoda.
Sledila je zopet cela vrsta vencev, ft\k> dva voza. napolnjena z venci, po-Vo.nikova odlikovanja na -črnih blazinah in voz z duhovščino. Za njim je šest vraneev vozilo mrtvaški voz z dragocenm tovorom pokojnikovega trupla.
Za vozom so šili nesrečni otroci, ki so v kratiki dobi poldrugega leta izgubili najboljšo mamico in predobrega očeta. Spremljali so jih najbližji sorodniki, za njimi pa so se za zastopnikoma kralja in ministrskega predsednika razvrstili pokojnikovi prijatelji iz vse Jugoslavije. Dol.ea, dolga je bila vrsta zastopnikov uradov, stanovskih organizacij. raznih društev, vseh večjih slo-venslkih občin, ki so se uvrstili v sprevod skupno s sto in sto znanci in drugimi iz Ljubljane in od drugod. Začetek siprevoda se je bližal že Taboru, ko so zadnji šele odhajali s Kongresnega trga.
Pred Taborom
Na sokolskem Taboru, s katerim ostane ime dr. Žerjava v nerazdružni zvezi, se je sprevod ustavi! pred južnim .portalom. odetim v črnino. Ko je prispel voz s krsto, so ga obdali prapori in pevci so zapeli žalujočo »Vi-gred se povrne«. S stopnjišča so se poslovili od dr. Žerjava obč. svetnik Ivan Tavčar, glavni urednik »Jutra« Stanko Virant, predsednik Zveze kulturnih društev direktor Anton Jug in stari borec za Tabor Josip Turk, ki se je v imenu Sokolstva zahvalil pokojniku za njegovo sokolsko delo in "še posebej za njegovo dejansko ljubezen do Tabora.
Na tisto tiho domovanje...
Izpred Tabora, kjer je bil izprva napovedan glavni razhod, je pogrebni sprevod le neznatno okrnjen, a obenem še dopolnjen z gručami občinstva, ki se je tam zbralo, nadaljeval poslednjo etapo, k počivališču mrtvih pri Sv. Križu. Ko je med špalirjem Sokolov, og-njegascev in drugih društev prispel mrtvaški voz pred kapelico, so prijatelji pokojnika zopet dvignili krsto z mrtvaškega voza in jo ponesli v cerkvico ter jo takoj nato, po kratkem obredu, ponesli k grobu, kjer so se že pred prihodom sprevoda zbrale večje množice ljudi. Policija je tudi tu na iz redno dostojen način vzdržala najpopolnejši red.
Slovo prijatelja in sodelavca
Visoko na gomilo zemlje in kamenja izgrebenega iz novo izkopane jame, se je povzpel pokojnikov najožji prijatelj in sodelavec dr. Albert Krainer. Izgovoril je v zadnje slovo ganljive besede. kakor da jih je odtrgal od srca.
Menda ni bilo očesa, ki bi se ne oro-silo ob tem slovesu.
Pod vodstvom g. Juvanca so zdru ženi pevski zbori zapeli na grobnico »Blagor mu, ki se spočije...« Z neba je tiho rosilo. A le počasi so se množice za pokojnikovimi otročički in v globoko žalost vdanimi sorodniki odpravljale s pokopališča. Iz roke v roko je šla lopatica, — in ko so se poslednji odpravili od sveže gomile, je bila jama že blizu vrha zagrnjena.
Sladak naj bo počitek dr. Gregorju Žerjavu po borbah in trpljenju! Vračali smo se v mesto z mislijo nanj in na našo bodočnost. Vseskozi in povsod nas
bo spremljala njegova podoba. *
Podrobna poročila o pogrebnih svečanostih sta priobčila >Ponedeljek< in »Slovenski Narod«.
Gregore, mili druže!
Pred desetak dana ispratio sam Te s drugovima do Staniče beogradske. Opra« staj uči se sa mnom upitao si me: »Duša« ne, hočeš ii doči u Poljče?« — Nikada i ni za što nišam rekao da ne mogu ili neču. Ko je mogao da Tebi ne obeča sve što mu je u snazi, kad si Ti sam radio preko svake ljudske moči i snagel*
Spreman sam bio da Te posetim u Polj čama, gde si imao da odmaraš svoje iz^ mučeno telo, ali mesto razgovora u Polj> čama, ja evo danas imam tužno dužnost da se u našoj Ljubljani oprostim s Tobom za uvek.
Opraštajuči se s Tobom u ime naj» mladjih Tvojih drugova i saradnika u javnom radu poslednjih dveju godina, ja u ime tih najmladjih Tvojih saradnika i u radu Tvojih učenika nad senom Tvoga biča izražavam tvrdu svoju vera. da če mladja generacija, koja je tu, koja dolazi i koja nastaje, do kraja izvršiti onu ve* liku i zavetnu misao, koja je Tebe proži* mala u kost za celog Tvoga mukotrpnog života i koja Ti je davala snage da izdr« žiš i u takoj borbi za život, kakvu ne mo» že da izdrži ni jedan organizam, kojemu velika i svetla ideja ne daje nadčovečan« sku snagu.
Nama mladjima Ti si veliki i mudri radniče ostavio u zavet pre svega veliku i svetlu Ijubav prema našoj patničkoj zem» lji i našem mukotrpnom narodu u njoj. Ostavio si u zavet svima Srbima, Hrvati« ma i Slovencima. da ljube svoju zajednič« ku državu onako kako si je Ti ljubio do smrti svoje Ostavio si u zavet naročito nama Srbima, da ljubimo Tvoju lepu Slo« veniju onako. kako si Ti do smrti ljubio herojskom slavom ovenčanu Srbiju i sve Srpstvo u njoj i izvan nje. I da osim svoje Ijubavi ničim drugim nisi zadužio Srbiju i Srbe, ta je sama ljubav dovoljoa, da Ti ostanemo zahvalni dužnici do veka. I da Ti se Srpstvo ne oduži ničim drugim več samo vršeči zavet Ijubavi za svaku stopu naše zemlje onako kako si je Ti ljubio, ono bi samim tim izvršilo veliko i slavno delo i ceo naš narod osetio bi se u svemu srečniji, jači i napredniji.
Posle Ijubavi ostavio si nam u zavet i u amanet silnu veru u snagu našeg naroda i njegovu svetlu budučnost, za koju si Ti ponekad strahovao, ali nikad nisi u nju posumnjao. Ta je vera u sebe, vera u svoj narod, glavni uvet u svakom radu, a najviše u javnom -adu, jer bez vere u uspeh nema ni rada.
No, sama vera i sama Ijubav ne zna če ništa bez neumornog j neprekidnog rada, a Ti češ nam u tome, veliki • naš druže. ostati za uvek nedostižan, jer je snaga Tvoje silne volje i za život i za rad — pojava svoje vrste i dostojna posebne stu» dije.
I po dolasku iz Beograda Ti si se sme» sta dao na svršavanje težkog I krupnog posla, uvek nošen verom i Ijubavi za svo» ju zemlju i narod. Onu silnu veru i one ideje, s ko jima si živeo do zadnjeg časa svog života, to su testamenat našoj gene* raciji, koja treba da u delo provede ono, što si Ti imao u idejama i u vizijama Ja imam tvrdu veru i nadu, da de mladja ge« neracija, zadahnuta Tvojom Ijubavi za našu zemlju, prožeta Tvojom verom u naš narod i očeličena za rad snagom tvoje nadoovečanske volje, da če ona izvršiti ono delo, koje Ti ne vidje očima tela, ali si ga jasno u viziji video očima svog bi« strog i svetlog uma.
Cela Slovenija, cela napredna Slovenija i sva napredna Jugoslavija tuguje danas i žali za gubitkom velikog svoga sina i krupne političke ličnosti. No dok cela Slo» venija več sad vrlo dobro zna 1 oseča Sta ie i koga je izgubila, ostali krajevt naše zemlje a naročito BeogTad i Srbija istom <	: osetiti, kakvu su krupnu političku
i i kakvog su nesravnjeno kog i t. ti odanog prijatelja izgi>	na,
Sem dragom i milom Gregoru Žerjavu.
Nikad Gregor Žerjav nije požalio, što je celu zemlju, i što je naročito Beograd i Srbiju ljubio snagom i oduševljenjem jed« nog fanatika. Na nama je, koji ostajemo i koji na se primarno zavetne njegove misli, na nama je, da Gregor Žerjav posle svoje telesne smrti ne požali za onom Jjubavi, za koju nije požalio nikad in ni u jednom času svoga zemaljskog života.
Obečajmo bračo i sestre, da čemo se na« som Ijubavi, verom, nadom i radom odu« žiti svetloj uspomeni Gregora Žerjava, kome neka je slava do veka!
Prof. Dušan Ivančevič.
Dr. Žerjav kot parlamentarni poročevalec
Ko se je maja meseca 1. 1917. Žerjav preselil na Dunaj, se je posvetil parlamentarnemu poročanju in prevzel dopisništvo mnogih jugoslovenskih listov Razume se. da je bi' tiste čase tudi plo-dovit poročevalec za tedanji glavni napredni dnevnik »Slovenski Narod« Zagrebški »Obzor« pa se ga v svojem nekrologu še posebej spominja kot svo jega dopisnika !z Dunaja. Takrat je dr. Žerjav poleg vsega drugega svoje ga ogromnega dela neumorno pisa! članke ter jih plasiral po najrazličnejših jugoslovenskih listih. Na ta način je v takratni dobi kakor malokdo vpliva na javno mnenje in ga z mojstrsko stili-ziranimi poročili skušal zrevolucijoni-rati za nastop proti bivši avstroogrski monarhiji In za jugoslovensko idejo Kadar je šlo za narodno stvar ni pozna nobenih strankarskih nasprotst^v. In tako je bil tudi dopisnik popreje in pozneje tako strupene mariborske »Straže«.
Morda ni odveč, ako pripomnimo, da dr. Žerjav za vse to ogromno novinsko delo ni zahteval niti prejemal nobenega honorarja. Živel je v glavnem oc skromne plače, ki mu jo je — in še to dolgo časa skrivno — nakazoval tedanji glavni urednik »Slov. Naroda« iz svojega dispozicijskega kredita...
Vse za druge
Kdor bi hotel napisati izčrpen životopis pokojnega dr. Žerjava, bi se moral pri nabiranju gradiva silno začuditi. Pri vsakem pomembnejšem narodnem ali političnem pokretu bi se mu pokazala dominantna ideja, iniciiativa, vodstvo in delo pokoj-lika, za veren opis njega kot človeka pa bi n-u skoro povsem nedostajalo materijala. To je v prvi vrsti pripisati veliki skromnosti, ki je dičila blagopokojnega dr. Žerjava, na drugi strani pa njegovi popolni nezaintere-siranosti za vse zunanjosti, ki niso organič-no zvejanet z delom samim. Sodelavci v njegovih tržaških in dunajskih zarotah vedo, da je bil on duša in glava vsega jugoslovanskega pokreta med svetovno vojno. Delal je neumorno noč in dan. tiho, mirno in anonimno, kakor je velela že gola pamet in previdnost; bil je deležen samo nevšeč-nfa posledic. Romal je iz ječe pred rabelj-sko sodišče, bil je v preddvoriu Suhega ba-jerja in dolge mesece okušal gretikosti internacije v tujini. Slava pa je pripadla dru-gim, druge je slavilo hvaležno ljudstvo, druge je nosilo na ramah in jih obsipalo s cvetjem, ko je dr. Žerjav skromno in *iho sedel v svojem dunajskem kabinetu, zadovoljen, da ima njegovo delo uspeh in da so ga drugi razbremenili vsai v panogi Proslavljanja, pozdravljanja in češčenja. Za to stran javnega dela pokoinik ni imel baš nikakega smisla. Morda ie ravno to vzrok, da širše plasti ljudstva ne poznajo
njegovih zaslug za naše osvoboienje. *
Ko smo čitali na Dunaju, kako Ljubljana proslavlja slovenske poslance in je ta ali oni izmed mafije malo resignirano pripomnil. da morajo daleko pomembnejše zasluge ostati v temi, ker so nanje razpisane c kr. vislice, je naš vodia jovijalno pripomnil:
»Pusti jih, isti stvari služilo, kakor mi. Bodi vesel, da vršiš važnejši posel in da imaš uspeh. Še bolj pa bodi zadovoljen, da nihče ne ve o naših zaslugah, da nas ne »povišajo« zavoljo nji.i.<
Zasmejal se je s tistim nežno iročnim. zani tako značilnim nasmehom, kakor vselej, kadar je videl, da se narod klanja sen-
ci. hrasta, ki senco meče, pa ne vidi. ★
Ko je prestal prvo ječo, se je nastanil v Trstu, kjer je bil zrak daleko svobodnajši nego kjerkoli na Slovenskem. Bil je veder in vesel, kakor da prihaja z letovišča Silili smo vanj, senzacij željni, da nam pov«, kako in kaj so ž njim počeli. Z obilnim humorjem nam je opisoval pestro druščino vseh ver, vseh na rod v in celo vseh barv lica, ki so jo avstrijske politične oblasti segnale skupaj iz vsega Primoria. O trpljenju teh nesrečnikov je govoril s toplim čustvom.
»Ampak, ti Gregor, od sebe kal povej!« »Saj vidite, živ sem, svoboden in nič hudega mi ni. Drugin pa ie mnogo pomrlo, mnogo so jih postrelili, mnogo jih je še v ječah. To so siromaki, kaj bi govoril o se-Ji,< je odvrnil zamišljeno. »Seveda je bilo neprijetno, ali imam pa tudi lepe spomine.« »No, vsaj te povej.«
»Ko so nas v Ljubljani peljali s kolodvora na Grad, dolgo procesijo, otovorjeno s culami, kovčegi, odejami, blazinami, nad vse pestro, toda žalostno druščino, me je v tej nesrečni tolpi uzrl s svojega okna stari prijatelj Podkrajšek-Harambaša. Mož je omahnil od okna, pipa mu je Dala iz zob n komaj si je toliko opomogel, da mi je v slovo zamahnil pozdrav. Srečaval sem druge znance, pa so se potuhnili, ali pa se adrno izgubili v sosedne ulice. Znanstvo s človekom, ki ga ženo z bajoneti, je nevarno* kaj hočemo. Na nekem vogala pa e stalo .par deklic. Ena izmed njih, Anica Kališeva. me je iskreno pozdravila, z ža-
lostnim obrazom in s solzami na Ucih. Ni koli ne bom pozabil te dobre djklice.<
Več nismo izvedeli. Pokojnik ie imel srce samo za ljudsko bol in tro ienje. za svoje trpljenje se mu ni zdelo v.cdnD izgubljati besed. Njemu, ki je dolga desetletja bojeval obupen boj z svojo k.uto boleznijo.
★
Dr. Žerjav je bil kot človek tudi v svoji'.! potrebah nenavadno skromen, št kot odvetnik v Trstu je često nosil svo? površnik iz dijaških let. Bil je morda zelenkast, ko je bil nov, kasneje pa se ni dalo več točno ugotoviti, kaka je bila n'es;ova barva. Dražili smo ga !n mu pri-joročali, naj si vendar omisli novega. On pa ie vse tako prigovarjanje odbil z naslednjim utemeljevanjem:
»Ni mogoče. Skupaj sva maturirala. sku paj delala vse državne izpite in rigo^oze, marsikak boi sva prestala. Zdaj pa ga na zavržem? Bilo bi, kakor da bi zapust 1 starega prijatelja.«
Še do mrtvih stvari Je čutil prijate'i$tvo in navezanost, tembolj se ie vedno izkazal napram ljudem. Pokojnik je bil v resnici pravi prijatelj v sreči in nesreči.
Na Dunaju je v svojem delu nenavadno oživel in podvojil svojo delavnost, da smo se čudili, kdaj spi in ali sploh kal spi. Cesto je poiskal zarotnike v kavarni Central ali Atlashof v poznih nočnih urah, da jim da navodila ali izroči materijal za londonski odbor. Ob takih prilikah ie bil skoro vedno razigran.
»To je spet doza, ki je Avstrija ne bo prebavila,« je dejal navdušeno. »Ali bo an-tanta odpirala oči nad takim važnim mate rijalom!«
»Kako vendar prideš do te'T važnih stvari?«
»Po deklaraciji je vse naše. Stari uradniki, ki jim je bila Avstrija doslej ideal, mi sami ponujajo usluge. Vsa ministrstva ob ležem ...«
»Sam?«
»Seveda sam. Ni vsak za tako stvar. Mi smo že izkušeni zarotniki. Cim manj nas je, bolj je zajamčena tajnost.«
»Spiš pa nič, pravijo?«
»Kdo bo zdaj spal? Ali naj prespim propad Avstrije? Za spanje bo še dovolj časa kasneje, zdaj je dragocen vsak trenutek. Kmalu bomo v Jugoslaviji.«
Njegova trdna vera je preliniala vse In niegovo prerokovanje se je točno izpolnilo. Tej veri pa je dr Žerjav žrtvoval nesebično svoj počitek in prekomerno delo mu je znatno spodkopalo rahlo zdravie.
Božo Borštnik.
časopisni glasovi
Patrijot širokih vidikov...
»Trgovinski glasnik« piše o pokojnem dr. Žerjavu:
Ene najaktivnejših političnih oseb Slovenije ni več med živimi. Pokojni Žerjav je bil temeljito izobražen, izredno marljiv in pronicav mož. Imel je kvalitete človeka, ki mu je usojeno, da stoji na čelu, v vodstvu In to povsod z eno izjemo. Ta izjema je bila njegovo slabo zdravje. Rano je obolel na tuberkulozi. Toda navzlic težki bolezni je ohranil vedrino pojmovanja in čudovito delavnost. Vsi, ki co ga videli pri delu, so se divili njegovi vztrajnosti in upoštevali njegovo široko inteligenco.
Nacijonaliet od mladih dni, patrijot širokih vidikov, je bil Žerjav oVenem duša slo venskega liberalizma. Njegova delavnost na kulturnem in izobraževalnem polju in za emancipacijo od klerikalizma v Sloveniji je spoštovanja vredna. On je dejansko organiziral in dal smernice liberalizmu v Sloveniji. Mnogo je storil za gospodarsko organizacijo Slovenije in za njen dvig. Bil je praktičen duh. teoretična razglabljania niso ubila praktično misel in zato je sigurno njegova dobršna zasluga, da ie imel liberalni po-kret v Sloveniji dokai praktično obeležje.
Ni mogoče zanikati, da je z Žerjavom preminul eden prvih mož Slovenije.
Dr. Žerjav kot vesten čuvar slovenskih interesov
Zagrebški »Obzor«, ki Je bil politično oster nasprotnik pokojnesa dr. Žerjava piše v posebnem članku:
»Nad svežim grobom je vedno najtežje podati vsestransko in popolno sliko preminulega iavneea delavca Bilo bi zato menda najbolje počakati, da časovni razmah omogoči objektiven opis. Pogosto pa ie vendar potrebno da se o javnem delavcu ugotove vsaj nekateri momenti, dokler je še njegov spomin svež, zlasti ako se na raznih straneh mnogo o njem piše in govori. Mislimo da je tak slučaj z dr. Gregorjem Žerjavom prerano preminulim slovenskim politikom in brez dvoma globokim slovenskim patriotom.
Politično delovanje dr. Žerjava se more razdeliti v dve ostro ločeni dobi, pred volno in po vojni. V predvojni dobi ie bil eden izmed maloštevilnih slovenskih iavnih de-avcev in politikov, ki je vodil sistematično preračunano in prepričano pot dejanske politike. On je bil leader napredne mladine, slovenske generacije, ki ie težila k ujedi-njenju vseh Jugoslovenskih narodov, pred vsem Slovencev, Hrvatov in Srbov v skupno neodvisno državo. Dr. Gregor Žerjav je asno poznal, da je bodočnost Slovenije stalno ogrožena v zvezi bivše monarhije b' da se Slovenci morejo kot taki popolnoma osigurati šele v svoji neodvisni narodni državi. Slovenija je mala in slaba, da bi mogla biti država sama zase. Njo so koristi očitno silile delati za ustvaritev velike ju-goslovenske države. Geografski položaj in Posebne razmere jamčijo Sloyeniji, da bo e v taki državi mogla doseči o čemer v Jivši monarhiji ni mogla niti saniati in da )o v splošnem dobro odrezala. V taki državi ji je zajamčena izgraditev slovenske individualnosti, ki je bila v Avstriji stal; ogrožena in oporekana. Potek svetovne vojne je oživotvoril mnoso več. nego so upali iftismelejši javni delavci. Izginila je dvojna monarhija in na njenih razvalinah
se je osnovala država SHS. Tu pričen?a druga doba'političnega delovanja dr. Gregorja Žerja-a. V slovenskem narodu bo gotovo ostal trajen spomin nanj, kot velikega patrioti in vestnega čuvaria slovenskih interesa.«
izrazi sožalja
Rodlbina Ipkojmega dr. Žerjava, redakcija »Jut«« in direktor dr. Kramer prejemajo š$vedno sožalne brzojavke iz vseli stran, države. Med druigimi sc prispeli nasle'nji izrazi sožalja:
Minister proste Božidar Maksimovi*, Beograd:
Molim, da prhite moje saucešfe u žalosti. _ Božidar Maksimovic, ministar pro-svete.
Dr. Korola minister prometa:
Beograd. Globilo ganjen vsled smrti bivšega svojega foitavca za osvoboditev in zedinjenje naše rbnl0vjne g. dr. Gregorja Žerjava izrekam \n svoje iskreno sožalje.
dr. Korošec.
ibičevir:
da primite sa moje ■ "je najdublje sauče-divog gubitka, koje-veo smrču Gregora
•	nbičevič.
bosanskih musli-ied gpaho: se težkoj žalosti za 'i drugom pokojnim Molim, da u moje moje iskreno sauče-
•	iho-Pm-elj:
d izgubi naipridn' vca izrekam glob
Sarajevo. PrkVk
— Minister za Sv
Brus. Mc.lftf bolesnifke pi šče povodon i ga je ceo lar I Žerjava. — S^ B
Bivši niini-(< * i mam.v h
milim nam i nr 1 dr. Gregorom Ž^r ime izrazite i t šče. — Dr. Meh | Bivši nini t Vel. Lašfe. Ob ; ga našega javne sožalje. — Ivan u
Bivši nnrodni po k glarni tajnik r Sarajevu dr. jjiilav Besarovič: Sarajevo. Dubokl cronut nenadnom nom
Ija Gregora. svog
slav Besarovič.
Bivši narodni poslaer dr. Jiiraj Šute Sarajevo. Molim iručite moje sauč porodici pokojnog di Žerjava. — Dr. J Šutej.
Bivši nar. poslan * dr. Živko Kježič; Sarajevo. Iskreno resvujem u dut*. žalosti za pokojnim < i Žerjavom. Molim ručite iskreno sauče
v Sarajevu dr. jjHav Besarovič: rajevo. Dubokl cronut nenadnom vješču o pl a krta smrt dobrog pri Jregora. u koii cela naša nacija odličnog javni raduika. — Dr. \
Živko Nježič.
p porodici. —
Bivši oblastni po^llec. javni beležnik
dr. JacfiV) Prelog. DuboVo ož patriota i i^eum)rnog dr. Gregorja" Žerjava
(.aričevič: l.iščen smrču velikog naeionalnog radnika tulim saopčiti razcvi-
ljenoj rodbini moje /l osječanje saučešče.
—	Dr. Janko Baričera
Bivši narodni pnalmr Niknla Preka: Sarajevo. Molim prsate moje saučešč"? obitelji blagopokojno; i.ruga dr. Žerjava.
—	Nikola Preka.
Bi R.
lem
i n«. ^ ut ( / vmu«i\x van Kalember.
Dr. Dragutin Radirk i književnik Sima Pand»ijč:
Beograd. Duboko i* hijeni žalosnim glasom o smrti plemenlci dr. Gregora Žerjava verujemo, da « njegova uspomena ostati živa i budučiii generacijama -ikar.i-vati na častan put f i >rionainim idealima
■nber: u go-
ivnog
Žerjavom. — Ste-
i dobru čovječans! >x. I-iskrenog saučešča fre( ga pokojnika. — Dr. D Pandurovič.
dite tumač našeg irodicom zaslužno-utin Radišič, Sima
Dr. Ivo Gi ?on<>:
duboko saučelde Jugoelavena. —
Split. Molim, da prini u ranoj smrti uvjeren Dr. Ivo Grisogono.
*
Čsl. poslanikSpba:
Beograd. Sprejmite izb, najglobljega sočutja ob 6mrti velikega fcovenra in Slovana dr. Žerjava. — Ceškoslofeki poslanik šeba.
Pooblaš?eni minister
dr. Milojevirfj
Primite moje iskreno dubokom bolu za Žerjava Njegovu smrt upikuju svi njegovi prijatelji jer u njemu gu e jodnog od naj-plemenifijih pobornika n^odnog in držav-nog jedinstva. _ Milrf-vit
Bivši minister in L--dir	»rodne
skupščine Marko	-	'rad:
Molim vas, da pr	're r.- ->je	i - eno saučešče u vašoj tuzi.	:v,V' o"'«	■ ič.
poslanik SHS >u naj:
»aučešce u va.šom sruitkom poSivšega
Baijie. p-', ^nitog ■X)r:i n od-
vei
stvu-
kog
it«
"11-:
Bivši poslanec 5M0- •
Mosfar. Dubskn ž: ni Vaj oca. Bog da vas t ješ I i «v';ev : lično? rodoljuba. — , ;,jv
RadoslMr Viii v; i? Potresen preranim ai ' on. roja jugoslavensk« n i-	■
jem. — Radoslav Vil k. ič
Dr. Neme;, PeJnc^a: Duboko potreseni pri-.-Vririi
ugoslavenskog patri<:.'e. " -dim, č moje iskreno saučešče.— Doktor N«
Obitelj pok. mij.rstra dr. Lukidča, Kariovai r
Duboko potreseni iužnr •	o mrti
uvaženog našega prijatelj*, ch-fin >2» rodoljuba, molimo da prii-i.*: -v-, -kreno sa* učešce. — Obitelj dr L ...
Bivši minister p os;!«n • »r^l.
Bett^rad; „	,
Izjavljujero najti u: ' --■	- — T«".lan Grol.
Janko Sajo»>•■". starosta	Kranj.
V svojem V-akor v 5mer.<	.-»okol-
ske žu,--' v ? ran i-J	-'5obok"j--: žali',-. — Jan - u Saiovie, starosta.
Jncoslovensko Š imarsV i Jdrulenje^ Z»rr ch:
Moko	■<' : r mit.- r. r? naftuhlfeg
saar i ; t-jbitkf m -.i;>r-'pokojnik' \ -'ti l " »tu ■ pomet • »čuvati: — Ju-gotdovent-; 11 šun:arsko udmženje.
Bivšt $»• ;:<nec dr. Djordje Brankovih, Ok-čac:
Dubokl" fiORt i bo! izvodom smrti dra-Ecra ra.*vn Gregora dijtlim s Vama ua Uš3cr«:-t; ea»"eVe. — Dr. Djordje Brankovih
B,t minister Jank< šibenik:
Beograd- Pridružujem se žalosti cele Slo-n vi odrom »elikege Jugoslovena. —
Janko šibenik.
\a 'U^evsi te na 1 itrani!
I
F
rtUTRO* št. 151
Vsa država se raduje nad rojstvom slovenskega kraljeviča
Krst bo sredi julija na Bledu - Ime še ni določeno - Verjetno bo mladi kraljevič krščen za Ivana - Stanje kraljice in deteta je izvrstno - Kralj ostane najbrž 20
dni na Bledu
Ljubljana, 1. julija.
Topovski streli so v soboto zjutraj Ljubljani, Sloveniji in vsirrm narodu oznanili, da je kraljica Marija na zatonu našega največjega nar>dnega praznika Vidovega dne rodila tretjega kraljeviča. Deloma že v drug izdaji sobotnega »Jutra* in še izčrpn:je v »Ponedeljku« smo slovenskim čtateljem sporočili vesele vesti z Bieca. ki so med vsem našim narodom vzl^udile splošno radost. Ljubljanski mestri župan doktor Puc je v svojem zeo lepem proglasu na someščane umestno pozdravil zgodovinski pomen dejstva, da se je na kraljevskem Bledu prvič rodil kraljevič.
Kralj Aleksander, ki se je na Vidov 'dan nahajal v Topoli, na radostno vest takoj pohitel k ;voji družinici. Pripeljal se je na Bled v soboto zvečer in že naslednji dan ;ta prispela tjakaj tudi predsednik vlade general Živ-kovič in minister pravdi dr. Sržfeč, ki rta sestavila po dvorske n statutu predpisani uradni protokol c rojstvu kraljeviča. V nedeljo popoldie sta se vrnila ropet v Beograd.
Tekom nedelje in včerajšnjega dne 80 se širom vse držav j vršile cerkvene svečanosti. Kralj j izdal poseben proglas na hrabro voj ko, a vojni minister general Hadžič ie v imenu vse armade poslal kralju ranosno čestitko.
Dnevni bulletini piročajo, da je »dravstveno stanje knljice in novorojenega kraljeviča iz.rstno. Tako Ie učvrščajo našo željo ir radost.
Pri zibelki mladca kraljeviča
Bled. 1. Julija r. Zdra stveno stanje kra-fjlce Marije je zelo ugodno. Kraljica doji novorojenega kraljeviča sama. Mali kraljevič kaže vse znake zduve dečie živahno-«ti. Cez dan ga mnogok-at posetita presto-
lonaslednik Peter in kraljevič Tomislav, ki
ga radovedno opazujeta.
Najmlajši kraljevič ima črne laske In temne oči. Rumunska kraljica Marija posveča vso svojo pozornost novorojenčku ter se mudi neprestano pri njem in njegovi materi. Dočim se nahaja rumunska kraljica Marija neprestano v dvorcu Suvoboru, hodi princezinja Ileana vsak dan na izprenod sama peš ter si ogleduje parke in občinstvo okoli jezera.
Tretji kraljevič se bo imenoval J Ivan?
Beograd, 1. julija r. »Pravda« poroča z
Bleda: V vsakem kotičku Slovenije so vedeli že v soboto za rojstvo tretiega sina, ki je pri zaznamenovanju dobil ime Pavle. Vsa Slovenija se veseli radostnega dogodka v kraljevski družini. Radost kraljevske družine je obenem tudi radost vsega našega naroda. Vsa Slovenija je posebno vzradoščena, ker se je tretji sin Nj. Vel. kralja rodil v Suvoboru na Bledu.
Slovenci žele, da bi tretji sin NJ. Vel. kralja dobi! slovensko ime, in sicer ono, ki je najpogostejše in ki so ga nosili tudi največji slovenski pesniki, namreč ime Ivan. »Pravda* domneva, da se bo ta želja izpolnila.
Ministrski predsednik' in minister pravde v avdijenci na Bledu
Bled, 1. julija r. Včeraj ob pol 10. dopoldne sta bila predsednik vlade general Peter Zivkovič in minister pravde dr. Srskič sprejeta v vili Suvobor v avdijenci od kralja. Avdijenca je trajala do pol 12. dopoldne, ter je pri odhodu predsednik vlade izjavil novinarjem, da je zdravstveno stanje kraljice Marije in malega kraljeviča zelo dobro.
Na vprašanje, ali more povedati, kako bo krščen novorojeni kraljevič je odvrnil:
— Tega vam ne morem zanesljivo reči, ker niti sam ne vem točno.
Za tem sta se predsednik vlade ln minister pravde odpeljala z avtomobilom na sprehod, po povratku pa sta obedovala v Parkhotelu. Popoldne sta odpotovala nazaj v Beograd. Pred svojim odhodom sta bila ponovno sprejeta od kralja v avdijenci.
Zdravje kraljice in kraljeviča
vrlo dobro
Beograd, 1. julija, p. Danes je bil izdan naslednji uradni bulletin: »Zdravstveno stanje Nj. Vel. kraljice in novo. rojenega kraljeviča vrlo dobro. Bitje fn temperatura Nj. Vel. normalna.	i
Ob 10. dne 1. junija 1929. na Bledu, j Dr. Ljubomir Zdravkovič«.
Krst bo sredi julija na Bledu
Bled, 1. julija r. Krst novorojenega kraljeviča se bo vršil v dvorcu »Suvoboru« na najsvečanejši način. Kralj ostane približno 20 dni na Bledu. Sodi se. da bo krst sredi julija. Kum vojvoda Yorški bržkone ne bo mogel priti h krstu osebno. Zastopal ga bo angleški poslanik Kenard, ki se že nahaja na Bledu.
Finančni minister Bledu
Bled, 1. Mite p. NI. Vel. fcrai) je sprejel danes v a vtfijemci mfirnis.tra financ dr. SvrljuBO, ki se )e vrnil s Senwn«trin®a, kjer Je obiskal svojo rodbino. Minister financ )e prišel n* Bled, da osebno čestita kralju k rojstvu tretjega kralj*, viča.
Kraljev obisk Zagrebu
Zagreb, 1. julija, n. Glede na vesti o skorajšnjem prihodu kralja v Zagreb se doznava danes na merodajnem mestu, da bo kralj zares prišel v Zagreb, ne ve pa se še, kdaj. Morcfa se bo to zgodilo v malo dneh ali pa šele po gotovem času, kakor bodo pač kralju dovoljevali državni posli.
Država plačala posojilo mesta Beograda
Da prepreči grozečo moralno in materijelno škodo, je država vrnila Blairovi skupini za beograjsko občino tri milijone dolarjev — Beograd bo državi ta znesek vrnil
Beograd, 1. julija, r. Dne 23. junija je potekel rok povračila Blairovega poeojila 3 trilijonov dolarjev beograjski občini. Ker Blsirova skupina ni htfela več podaljšati tega poeojila, ki je bito :,;.ler,jeno pred ove-ina letoma ter porabi.eno za ureditev cest,
ie^prišla beograjska ol oi a v zelo težak po-ožaj. Obstojala je boj zen, da bi v slučaju, ako bi se posojilo ne ^rntt0j Blairova skupina dala v promet obveznice beograjske občine, ki eo bile iz ane v svrf^o jamstva Ba vsoto 4 in pol te Ti jo na dolarjev. Poleg ogromne Škode, ki bi nastala, bi bil na ta način ubit v inozemstvu tudi kredit beograjske občine in kredit države, ki je jamčila za posojilo. Da ce bi do tega doslo, je država 25. junija potem Narodne banke iz-
81
plačala Blairovi skupini 3 milijone dolarjev na račun beograjske občine, s čimer je posojilo likvidirano. Ker je sedaj beograjska občina dolžna omenjeno vsoto državi, bo skušala na podlagi pooblastila občinskega odbora najeti posojilo, s katerim bi pred vsem povrnila državi izdano vsoto, ostanek pa porabila za investicije. Najetje tega posojila pa se ne more zaključiti pred potekom dveh mesecev, ker ima Blairova skupina pravico .opcije za 60 dni. Kar se tiče zgraditve nove električne centrale, je beograjska občina že podpisala pogodbo s švicarsko skupino, ki je dobila pravico zgraditi v Beogradu električno centralo ter jo eksploati-rati.
Delo vrhovnega zakonodajnega sveta
solncu in ob morju.
varujejo nežno kožo Olida kreme.
Pred solnčanjem, kopanjem In spanjem Hlida Creme de chaque heure!
Po kopeljl In vsak čas podnevi Elida Crem« de chaque heure.
Prasa, 1. julija s. Tudi danes se Je vr-
e ba plačeval prispevek za prekopano uporabo "državnih cest
Obširna okrožnica ministra za favna dela vsem gradbenim
direkcijam
6) Prispevek plačaijo:
Beograd, 1. Julija p. Minister lavnih dei ©tevan Savkovič je danes podpisal okrožnico vsem tehničnim upravam (gradbenim direkcijam), ki pravi
Kot posebni dohodek za vzdrževanje državnih cest je v čl. 22. zakona o državnih cestah predviden še poseben prispevek v gotovini ali materija iu, ki ga mora plačati Vsakdo, ki izredno uporablja državne ceste in s tem povzroča zriatno večje stroške za njihovo vzdrževanje, kakor bi bili v primeru normalne uporabe. Ako bo ta prispevek pravilno in razumno odmerjen in izterjan, ne bo težko pogodil osebe in ustanove, ki bodo z njim obremenjene, pač pa bo znatno pomogel in olajšal redno vzdrževanje državnih cest. i Da bi bilo izterjevanje tega prispevka v frsej držav" enako, nareiam nastopno:
1)	Prispevek mora plačati vsaka oseba fell ustanova, ki prevozi na 1 km več ton blaga ali potnikov kakor pa v primeru normalnega prometa na tem delu ceste.
2)	Prispevek mera plačati tudi oni, či-fcar transport po ioni in km ni izjemoma Večji od normalnega, ako pri tem transoor-tu uporablja prevo:na sredstva, ki se razlikujejo od normalnih v prometu in ki s svojo težino, konšt ; kcijo ali brzino posebno kvarijo ceste.
3)	Gornji povečaj cj-ispevek morajo plačati i oni, ki prepel i.je.lo svoje blago po državnih cestah le \ jesenskem in zimskem Času, ker ni vseen>, ali se gotovo koiičino blaga prevaža v teku vsega leta ali pa samo v vlažnem času.
4)	Pri odmeri prispevka za kako podjetje je treba točno ugotoviti: ime in vrsta podjetja, s kakšnim vozilom se pravaža blago, teža vozila, vrste blaga, koliko bla
Vnašala letna vzdtfevalnina te ceste na 1 jkm pri rednem prometu, koliko znaša presežek za vzdrževar.je 1 km ceste in koliko ea vso cesto, ki se izjemoma izkorišča in za koliko odstotkov se približno poveča prevoz 1 tone blagu oziroma 1 potnika na 1 .km zaradi tega irispevka. ?5) V primeru spora o količini blaga, predenega na cesti, lahko stranke uporabijo kot dokaz potrdila šiimskih uorav o baturi gradbenegi lesa kakor tudi potr-la«rparobrodarskih in železniških postaj o coličnii prevoženega blaga in tem podobna \a\Lxzi\r ~~ ■ ~ ---------------
a)	industrijske naprave, ki uporabljajo ceste za prevoz svojih sirovin in izdelkov, pa najsi vrše ta prevoz z lastnimi ali tujimi sredstvi.
b)	osebe, ki se bavijo z izkoriščanjem gozdov in rudnikov ali temu podobnim in ki se poslužujejo cest za prevoz svojih proizvodov.
c)	Osebe, ki se bavijo s prevozom potnikov ali blaga, v kolikor razpolagajo z or ganiziranim delom in s prometnimi sred' stvi, kakršna so avtobusi in tovorni avtomobili s prikolicami ali brez njih.
d)	Vsi oni, ne glede na količino prevoženega blaga in prevoženih potnikov, ki uporabljaio nedovoljena vozila, to se pravi vozila, ki zaradi svoje teže ali s svojo konstrukcijo ali brzino na posebno hud način kvarijo cesto.
Od tega prispevka so oproščeni:
a)	potniški avtomobili in druga potniška vozila, ki služijo za osebno uporabo.
b)	potniški avtomobili ter tovorna in navadna vozila, ki se uporabljajo za prevoz potnikov, ako lastnik z vozilom vzdržuje sebe in svojo rodbino in ako mu je to prevažanje glavni poklic (n. pr. fijakar ali šofer).
c)	Vsa tovorna, konjska ali volovska, kmečka ali špediterska vozila, ki se uporabljajo za lastno potrebo ali za potrebo drugih, ako živi lastnik od teh vozil in ohrania svojo rodbino. Ako ima nekdo več potniških avtomobilov za prevoz potnikov ali uvede organizirani potniški promet s potniškimi avtomobili med posameznimi kraii. plača prispevek kakor potniški avtomobili.
Prispevek se plača tudi od tovornega avtomobila, s katerim se prevaža lastno blago med posameznimi kraji.
Prispevki po tem zakonu se moraio odmerjati naidalje do 1. julija in izterjati do 1. oktobra vsakega leta.
Prispevki se odmerijo v prvi vrsti v na-turi, a šele nato v denarju.
Gradbene direkcije morajo najdalje do 15. decembra predložiti ministr£vu poročila o odmerjenih in izterjanih prispevkov po posameznih sekcijah za tekoče leto.
Hmeljski trg
h. Večje pcvprašeivanje p« ne- --cenah . 700 dto 900 '
Zakon o civilnotsodnem postopku — Za»	,
konska predloga o gozdovih in pogozdo*	j
vanju	;
Beograd, 1. juL p. Nocoj Je tajništvo	j ?ila razPrava Prot> kapitanu Jaroslavu Fa-
vrhovnega zakonodajnega sveta izdalo na.	' loutu■ ki je* kakor znano, obtožen vohun-
slednji komunike:	i stva- Pred Praškim divizijskim sodiščem s
»Vrhovni zakonodajni svet Je imel da«	Š P°Polno izključitvijo javnosti. Občinstvu je nes plenarno sejo, ki je trajala od 15 30 bil dovo'ien vs*op v dvorano šele pri raz-
do 18.30. Na dnevnem redHi je bila raz«	! Slasitvi razsodbe. Sodišče je spoznalo Fa-
prava o načrtu zakona o civilnosodnem	i louta krivim zločina vojaškega izdajstva
postopku. Seji je prisostvoval v imenu	i po zakonu 0 zaščiti države in goljufije ter
ministra pravde kot referent dr. Eisner	1 Ra obsodi'° na let težke ječe in izgubo
Na današnji seji je bila končana načelna	' volill>e Pravice po presedeni kazni. Zapor-razprava o tem zakonu. Prihodnja seja bo na kaz?n Poostrena s samotnim zapo-
ELIDA
Vohunski kapetan Falout obsojen na 19 let
Danes je bila zaključena razprava in razglašena obsodba proti vohunu Faloutu - Utemeljitev razsodbe
jutri ob pol 4. popoldne. Na današnji seji je bilo tudi sporočeno, dla je minister za šume in rudnike predložil zakonska na« črta o gozdovih in o pogozdovanju. Oba načrta sta predložena svetu v izjavo. Svet je sklenil, da se za proučitev obeh zakon« skih predlogov sestavi posebna sekcija, ki jo tvorijo dr. Ninko Perič. dr. Toma 2i« vanovič, dt. Stevan Sagadin in dr. Ivan »rBi^fBu a tm ouaooitm af tfpjps 'napig šem času prouči oba zakonska načrta in poroča svetu.
Uspeh šolskega leta na naših srednjih šalah
Beograd. 1. Julija č. Prosvetni minister Boža Maksimovič je imel danes dopoldne daljšo konferenco z vsemi odposlanci ministrstva pri zrelostnih izpitih na srednjih šolah. Ob tej priliki je sprejel niihova poročila o uspehih na posameznf.i srednjih šolah v državi. Poročila v celoti niso neugodna.
Ponoven dopust ministra Marinkoviča
Beograd, 1. julija č. Zunanji minister dr. Marinkovič bo odšel te dni v Zlatibor pri Užicah, kjer bo preživel svoje poletne počitnice. V njegovi odsotnosti ga bo nado-mestova! minister dr. Kumanudi. Zdravstve no stanje dr. Marinkoviča je prilično po-voljno.
»Narodna Politika« zopet prenehala
Zagreb, 1. julija č. »Narodna Politika«, glasilo hrvatskih klerikalcev je prenehala danes izhajati. Namesto nje prične iznajati kot hrvatski katoliški dnevnik »Hrvatska Straža«. Ustavitev »N. P.< je posledica kompromisa med hrvatskimi klerikalnimi politiki in pristaši katoliške akcije.
Novi dekan beograjske pravne fakultete
Beograd, 1. julija p. Za dekana pravne fakultete v Beogradu je izvoljen redni profesor dr. Mile Novakovič, ki prevzame svojo dolžnost jeseni. Dosedanji dekan dr. Toma Zivanovič je imenovan za prodekana.
Zveze postne hranilnice z Bplgarijo
Beograd, 1. julija p. Poštna hranilnica in njene podružnice so uvedle direktne bančne stike z Bolgarsko v svrho izplačil na Bolgarskem.
Imenovajne na ljub. teta. fakultete
Imenovanja na lfiib^ansU tehnični fakulteti
Beograd. 1. julija p. Za redpega profe-, sor-ja tehniške fakultete v Ljubljani
JiuiNIHII pOVDtOBI rflfUTi MM. 1
rom tekom januarja in junija meseca slehernega leta ter s temnico in postom na vsakega 28. septembra, to Je na dan, ko je Falout pričel s svojim zločinskim vohunskim delom. V obširni utemeljitvi razsodbe pravi sodišče med drugim, da bi bili morali ostati vsi spisi, ki jih je Falout po lastnem priznanju odnesel v inozemstvo, v interesu varnosti države, tajni in da je z izročitvijo teh listin povzročil državi veliko škodo. Dalje zatrjuje sodišče, da je Falout sam priznal svoje zveze z inozemskimi vohunskimi organizacijami. Opravičeval Je svoje dejanje z velikim dolgom. Falout se je spiva ponudil v vohunsko službo Madžarski, pozneje pa Nemčiji. S ponarejenim potnim listom se je vozli v
Berlin, kjer Je stopil v stik s poročevalskim oddelkom državnega obrambnega ministrstva. V utemeljitvi razsodbe se navaja tudi, da je stavil nemški častnik, ki se je pogajal s Faloutom, le temu vprašanje, da li se zaveda dalekosežnosti svojega postopanja. Falout je na to vprašanje pritrdil. Z nemškimi agenti je dopisoval pod šiframa »Loengriin« in »Leteči Holandec«. Falout je dvakrat letel z letalom v Nemčijo ter izročil med drugim dne 10. marca 18 osebnih poročil iz generalnega štaba ter razen tega prodal 8 zaupnih in 4 tajne listine, ki so izvirale iz tretjega oddelka češkoslovaškega generalnega štaba. Po mnenju strokovnjakov je povzročil Falout državi znatno škodo. Razen listin, o katerih je priznal, da jih je izdal, je dostavljal Nemčiji tudi številne fotografije, kar pa za-nikuje. Kot obtežilno okolnost se Je navajalo. da je ravnal iz dobičkaljubnosti in po temeljitem preudarku ter svoje dejanje ope-tovano ponovil, dasi Je bil častnik generalnega štaba. Kot olajševalno okolnost se Je upoštevala njegova neoporečnost in prl-znanie.
Obsojeni Falout je sprejel razsodbo mirno in .ie na vprašanje, da li jo sprejme, zaprosil za tri dni pomisleka.
Amerika ne popušča pri izterjevanju francoskega dolga
Odklonitev francoske želje za odgoditev prvega obroka trgovinskega dolga je neprijetno dirnila Francijo — Govorice o ostavki Poincareja in Brianda ter o široki koncentraciji
Pariz. 1. julija d. Francoski ministrski svet je sprejel med svojo sejo brzojavko francoskega poslanika v Washingtonu Clau-dela, v kateri le ta sporoča, da je odklonila ameriška vlada francosko prošnjo za odložitev plačila prvega roka francoskega trgovinskega dolga, ki ga mora plačati Francija 1. avgusta. Odklonitev je sporočil francoskemu poslaniku ameriški državni tajnik Stimson, ki je izjavil, da je sam francoskega rodu in se je dve leti prizadeval na vso moč za intervencijo Zedinje-nih držav v svetovni vojni. Tudi sedaj je storil vse, da bi ugodil francoski prošnji. Ni pa bilo mogoče uspeti niti njemu niti predsedniku Hooverju. ki je bil zelo naklonjen francoski prošnji. Odložitev roka plačila prvega obroka francoskega trgovinskega dolga bi mogel dovoliti po ameriški ustavi samo kongres, ki pa se bi moral nalašč v ta namen sestati, kar pa ie nemogoče iz tehničnih in ustavnopravnih razlogov.
Velik del članov kongresa se nahaja na. dopustu izven državnih meja. Poleg tega pa de spričo trenutnega razpoloženja med člani kongresa prav malo verjetno, da bi bilo mogoče sestaviti večino, ki bi odobrila zakon za odložitev francoskih plačil.
V francoskih političnih krogih so sprejeli to vest z zelo mešanimi občutki. Po hodnikih poslanske zbornice se celo širijo govorice, da je pričakovati ostavke predsednika vlade Poincareja in zunanjega ministra Brianda. čim dospe v Pariz pismeni odgovor Zedinjenih držav. »Matlnc celo zatrjuje, da je predložil Briand svojo ostavko že v petek, ko je prejel prvo, še ne popolno vest o ameriškem odklonilnem stališču. Zaradi tega je pričakovati, da se bodo v kratkem pričeli razgovori za stvori-tev vlade široke narodne združitve, ki bo sprejela nepriljubljeno nalogo plačila vojnih dolgov v Ameriki in Angliji ter pričela s plačevanjem francoskega trgovinskega dolga v Zedinjenih državah.
Levičarska diktatura v Nemčiji?
Frankfurt ob Meni, 1. jul. a. Nemški no« tranji minister Grzesinski je izjavil v go« voru ob priliki velikih republikanskih sve* čanosti v Frankfurtu, da ne bodo nemške strokovne zveze in organizirano levičarsko delavstvo nikdar dopustili vzpostavitev desničarske diktature, ki jo pripravljajo desničarji pod vodstvom nacijonalistov in nacionalističnih bojnih Organizacij. Ako bo prisiljena tudi Nemčija T*>seči po dik« taturi, potem bodo to diktaturo vodili možje iz vrst strokovnih zvez.
Zarota proti Ketnal paši
gg, 1. julija a. Policij? je odkcjHa TIHWVtDO zaroto proti k"emain"na-
ši in aretirala veliko število zarotnikov. > zaroto so zapleteni razni visoki častniki in pripadniki muslimanskega svečeništva, ki so nezadovoljni z radikalnimi naprednimi reformami Kemala paše.
Macdonald prisostvuje septem-berski seji Društva narodov
London, 1. julife. Ofici^ekio poročijo angfečk« vlade vela. do s« bo niinisitvski predsednik Mac-domaid udelečrt septemberske«« zasedanja Dru. 5t'va nairedov v Ženevi.
Tudi japonska vlada bo
T«M|o, 1-	i- Japonska vlada ie sfcieni«
podati omajiko. Sofcaano t njeno ostavko bost« 4wK japomk* gitverner v Koreji iioojk« * maiKttSofltefce Mesnice.
/
}
J
In memoriam
UpornaU smo se u Beogradu 1904. godi« ne. U septembru te godine bilo je kruni« sanje pok. Kralja Petra. Dolazak njegov na prijesto Srbije bio je od epohalnog zna« čenja za Jttžne Slov ene. Osječalo se je ne« kako instinktivno, da sa novim kraljem Srbije dolazi I novo, bolje doba na Sloven« skom Jugu. Vod j eni ovim osjedajem, po« hrlili su u Beograd na krunisanje Kralja Petra 1 jugoslovenski omladinci. Svoj do« lazak m proslavu krunisanja vezali su omladinci i za ozbiljne razgovore i dogo« vore. Za te dane bio je sazvan prvi jugo« slovenski studentski kongTes. Na tom kon« gresu je bila zastupana slovenska, hrvat« ska, srpska i bugarska omladina. Napred« nu omladinu slovensku vodio je pok. žer« jav. Njegovo mirno, logično i stvarno razlaganje na raspravama kongresa vidno je odskakivalo od temperamentnih, polet« nih i — praznih govora mnogih omladina« ca. U to doba bio je pok. Žerjav zdrav i krepak. Još danas mi je pred očima kako smo od Bajlonove restauracije blizu že« ljezničke stanice izšli u živorn razgovoru uz strmu Balkansku ulicu na Terazije. Ta« da se je energija duha Zerjavova ogledala 1 u energičnim kretnjama njegova tijela. Nažalost več nekoliko godina kasnije ove harmonije duha i tijela više nije bilo...
Za vrijeme našeg studentskoga kongre« sa došlo je i do velikih jugoslovenskih ma« ■ifestacija. Kada je studentska povodca prolazila kraj starog Dvora, pojavio se ie na prozoru Kralj Petar. Študenti so mu priredili burne ovacije. »Zivio jugosloven« ski Kralj Petar!«
Dan kasnije bio je u Narodnom Pozo« rištvu koncert hrvatskog akademskog pie« vtčkog društva »Mladost«. Na koncertu bio je i Kralj Petar. Za vrijeme pauze bili »u primi j eni od Kralja Petra u kraljevskoj lofi predstavnici jugoslovenske omladine: Žerjav u ime slovenske, Hinko Krizman u ime hrvatske, ja u ime srpske prečan« ske. Ljuba Jovanovid=čupa i Ljuba Nešič u ime Sirpske iz Srbije i Cankov u ime bugarske omladine. Kralj Petar primio nas je vrl« toplo i srdačno Ovaj prijem, kao 1 »ve manifestacije, vršene tih dana u Beo* gradu ostavile su dubok trag u dušama jugoslovenske omladine. To je bilo za na*
omladince krStenje u fugoslovenskoj ideji. •
U ljetu 1917. godine »aznall smo z Za« grebu iz jednih švicarskih novina sadržaj krfske deklaracije. Zaključili smo. da tre« ba za Jugoslovene, koji živu u tuooarhiji, pričeti voditi propagandu na bazi krfske deklaracije i da se u tu svrhu u Zagrebu pokrene list, koji če zastupati ideje krf« ske deklaracije. Dužnost oko sastava redakcije toga lista bila je povjerena meni. U oktobru bili smo dr. Mate Drinkovič i ja u Pragu radi sastanka i dogovora sa članovima češke mafije. Na povratku iz Praga svrnuo sam u Beč, gdje je radio Žerjav kao tajnik Jugoslovenskog Kluba. Znao sam i osječao sam, da naš novi list, koji pokredemo u Zagrebu, ne može da bu» de bez dragocjene saradnje Gregora Žer« java. Potražio sam ga i izložio sam mu naše namjere i zamolio sam ga za sarad* nju. Odmah je pristao. I več u prvom bro« jo našega lista, koji je ugledao svjetlo 1 januara 1918., a kome smo dali ime »Glas Slovenaca, Hrvata i Srba«, izašao je članak dr. Žerjava pod naslovom »Slo* venci v Jugoslovenstvu«. U tom članku kaže on medju ostalim:
»Hrvatom in Cehom smo svoj čas prigo* varjali Slovenci, da preveč povdarjajo dr» žavno pravo. Ni nam bilo prav umljivo, da so celo nacijonalistični Ilirci v Zagrebu zahvatili napram M adj arom prapor držav« ne ideje. Po vsi preteklosti so znali Srbi in Hrvati soditi, kaj pomeni državna svo= boda, mi pak, skoro preveč obrnjeni prak« tičnim bližnjim smotrom, smo se držali drobnih, a dobrih pridobitev. Državna ide* ja nam je bila vsled tužne povesti nekam tuja. Šele ko so se široki sloji zavedli, da smo del mogočnega jugoslovanskega naro* da, postali smo i Slovenci »državno*prav» ni«. Narod brez narodne države živi le malo svojega življenja, on živi, dela in umrje — za druge. Zdaj imamo program, ki ga več ne napustimo: program narodne države.
Slovencem se očita egoizem, češ da radi sebe uprizarjajo jugoslovansko vprašanje. Kakor da bi se taka ogromna gibanja dala uprizoriti, kjer ni etnične i že obstoječe podlage v mišljenju naroda! A to je ravno tako zdravo v naši ideji, da vsi udeleženci: Hrvati, Srbi in Slovenci drug drugega ab« solutno potrebujemo. Potrebujemo se, da si zgradimo skupni jugoslovenski dom, ki nam zagotovi življenje i napredek. Kdor tega po dogodkih v tej vojni ni sprevidel, temu se ne da več pomagati. Narod ga mora izključiti, kakor se izloči nevarna, od tujine zanešena bolezen.«
Žerjav je sve do konca ostao saradnik, a ujedno i bečki dopisnik »Glasa«. Nje« govi dopisi zadržavali su najdragocjenije informacije o položaju u monarhiji i o po« ložaju s onu stranu granice. O svemu je on bio najtačnije informisan. I o položaju na austrijskom dvoru i o dogadjajima u bečkom ministarstvu vojnom i ministar« stvu spoljnih poslova. A preko tajnih ka» nala znao je, što se dogadja i što se sve za našu stvar radi u inostranstvu O sve« mu tome umio je na neobično vješt način informisati čitaoce »Glasa«. Ovi su van« rednim interesovanjem čitali Zerjavove dopise, pisane pod šifrom »Z«. Osim inte« resantnih informacija izbijala je u sva« kom dopisu dr. Žerjava silna mrinja na A ugfriju i velika IJubav za jugoslovensku stvar...
m
Svršio je rat. Iz njega je nikla velika naša ujedinjena otadžbina. Beograd je po« stao naša prijestonica. I u tom Beogradu, n kome smo se prvi put našli zajedno kao omladinci g. 1904. Žerjav, Krizman i ja, sastali smo se sa ostalim drugovima opet nas trojica, kao slobodni predstavnici slo» bodnog naroda. Našli smo se u istoj stra« načkoj grupi i isto m stranačkom klubu; u grupi i klubu, koji je upisao na svojem barjaku na prvom mjestu misao jugoslo* vensko/j narodnog i državnost jedinstva. Ova misao zastupao je dr. Žerjav svojim
sjajnim umom, ivojom divnom energijom i svojom neslomljivom veljom sve do sv o« je smrti. Nikakovi dogadjaji nisu ga mo« gli u tome pokolebati. Jugoslovensku vje« ru, u kojoj se je Žerjav krstio u Beogradu 1904., nosio je on u duši svojoj sve do momenta, dok se nije sa dušom rastao. Jugoslovenska nacija izgubila je u dr. Žer« javu jednoga od najboljih i najvjemijih sinova svojih. I za to ona nad svježim grobom njegovim plače i tuguje, osječa« juči, da se gubitak, koji ju je snašao smr« ču njegovom, ne da i ne može nadokna« diti...	Dr. Srgjan Budisavljevič.
Sožalne brzojavke
(Nadaljevanje m 2. strani.)
Odvetnik dr. Orlid: Sušak. Preranu smrt velikog Jugoslavena žalim • Vama. — Dr. Orilč.
Novinar MAn&steriotti: Zagreb. SauSestvujem s Vama v velikoj boli i tuzi. Slava dr. Gregorju Žerjavu. — Manaeteriotti.
Uredništvo lista »Novo Doba«: Split Žaleči smrt našeg bečkog dopisnika ii historične godine 1918. uglednog rodoljuba dr. Gregora Žerjava kličemo: Vijsčna mu slava I — Redakcija »Novo Doba«.
Uredništvo lista »Pravda«: Beograd. Primite naše najiskrenije sauče-55® povodom smrti dr. Žerjava. — »Pravda«.
Trgovee Petar Dujnovid: Baska. Nenadomestivog narodnog radnika dubokom tugom oplakujemo njegovi pošti-vači Jurandvora otok Krk. — Petar Dujno-vid, trgovac.
Vinko Mag&sil: Baška. Nepodcjenjivi gubitak naieg mttog i obljubljenog borca uprepaščeni neizrečivo Žale njegovi verni poštovatelji sa Bašike. — Vinko Magasič.
Notar Anton Koder: Murska Sobota. Prisega zvestobe Ideji in nadaljevanje dela po načrtih našega pokojnega voditelja in učitelja nesmrtnega dr. Žerjava naj lajša Vašo in našo bol. — Notar Koder.
Josip Lenar£i£: Slatina - Radenci. Nepričakovana novica o smrti dr. Žerjava me je silno potrla. Usodne skupne neprilike najinega prijateljstva niso mogle razdreti. Blag mu spomin! — Josip Lenarčič.
Nacijonalisti mariborske oblasti: Maribor. Najglobolkejše sožalje nacionalistov mariborske oblasti ob 6mrti dr. Žerjava. _ Dr. Vauhnik.
Mr. ph. Spiro Vrankovid: Črnomelj. Pridružujem se splošni žalosti zaradi izgube velikega Jugoslovena in neustrašenega borca za državno in narodno edinstvo. — Mr. ph. Špiro Vrankovič, lekarnar.
Tiskarna »Sava«: Kranj. Ob nenadomestljivi izgubi neumornega dr. Žerjava, sprejmite naše najglobo-kejše sožalje. _ Za tiskarno »Sava«: Sire. Dr. Josip Bohinjec, ravnatelj OUZD: Rab. Bridko žalujemo ob krsti dr. Žerjava. Sodelavcem in prijateljem naj bo v tolažbo volja, da bodo vsi, ki eo spoštovali dr, Zerjavovo delo, v tem delu nadaljevali. — Dr. Bohinjec.
Prijateljii Žužemberka: Žužemberk. Globoko pretreseni zaradi smrti velikega Jugoslovena in borca ee klanjamo njegovemu svetlemu spominu in izražamo preostalim in vodstvu najiskrenejše sožalje. — Somišljeniki h Žužemberka.
Ciril Pire, župan Kranja. Kranj. Ob prerani smrti preljubega mi prijatelja in Vašega ustanovitelja moje najiekrenejše sožalje. — Ciril Pire, župan mesta Kranja.
Dr. Milan Popovid. Slunj. Duboko potresen smrču dr. Gregora Žerjava, velikog sina Slovenije i Jugoslavije, molim, da izporučite rodbini i svi-ma prijateljirna i poštovateljima dragog nam pokojnika moje najiskreneje saučešče. — Dr. Milan Popovič.
Dr. iTan Ribar, bivši predsednik Narodne skupščine:
Beograd. Zalim smrt velikog nacijonalnog i kulturnog radnika i prijatelja Žerjava. — Dr. Ribar.
Srbobranci: Srbobran. Duboko potreseni preranom smrču velikog Jugoslavena iskreno sodjelu-jemo u tuzi. Slava Žerjavu! — Srbobranci. Dobanovački.
Dr. Ferdo Miiller, odvetnik: Maribor. Vam in vsem, ki so bili blizu velikemu pokojniku Žerjavu najiskrenejše sožalje. Tudi zgodovina slovenske Koroške bo poveličevala njegovo ime. — Advokat Miiller.
Srpsko kolo: Beograd. U ime Srpskog kola sa duboldm žaljenjem i velikim pijetetom klanjamo se seni velikog pokojnika. — Dr. Gjermanovič, Banič.
Sokol Radefe: Radeče. Nepozabnemu Gregorjfu žerjavu se klanja Sokol Radeče.
Dr. Adolf Čuvaj, generalni tajnik zagrebške zbornice za TOI: Zagreb. Buduči mi je nemuguče doči na pogreb gospodina ministra dr. Žerjava, molim vas, izručite njegovoj obitelji i njegovim prijateljirna, da se i ja kao bivši načelnik ministarstva socijalne politike i duboki njegov poštovaoc srdačno priključujem izra-žajima sučuti, imajuči pred očima veliki i nenadoknadivi gubitak, koji je smrču dr. Žerjava pretrpila slovenska inteligencija a i slovenska privreda, za koju ee pokojnik uvi-jek veoma zauzeo. Uspomena na njegov konstruktivni rad, pri kojem sam mu kroz kratko vrijeme mogao biti pomagačem, biti če mi svetla i trajna. — Dr. Adolf Čuvaj, generalni tajnik zagrebačke komore.
RODBINI.
Zadružna sveža, Celje: Celje. Iskreno žalujemo z vami ob smrti velikega narodnega voditelja in gospodarskega delavoa. — Zadružna zveza, Celje.
Ciril Pire, župan mesta Kranja: Kranj. V imenu mestne občine Kranj ln v svojem imenu izražam povodom nenadne smrti nepozabnega nam dr. Žerjava najgloblje sožalje, — Ciril Pire, župan mesta Kranja.
Dr. LavS, direktor banke, Split: Split. Nad pretežkim gubitkom moje naj-dublje saučešče. — Dr. Lavš.
Mestna občina Celje (na naslov gosp. polkovnika Žerjava): Celje. Ob nenadomestljivi izgubi velikega pokojnika izrekam Vam in njegovi deci iskreno sožalje. — Mestna občina Celje.
Prevzem proge Bitolj-Kenali
Bitolj, 1. juL r. Včeraj so prevzeli naši železniški organi železniško progo Bitolj« Kenali, na podlagi sporazuma sklenjenega Beograd. Primite izraz mog dubokog uče- I mod našo državo in Grško pred 15 dnevi.
Prijatelji is Loškega poteka: Loški potok. Nenadna vest o smrti velikega pokojnika nas je globoko presunila. Prejmite naše najiskrenejSe sožalje. Blagopo-
kojnika ohranimo v najčastnejšem spominu. — Ivan Rus za vse prijatelje. Bivši srbski minister B. Geniid, Beograd.
šča u neizmernoj tuzi vašoj. Gubitak je ne-naknaden kako za vas, koji gubite plemeni-tog i nežnog roditelja, tako i za otadžbinu, koja u dr. Žerjavu gubi jednog od najuzo-ritijih i najprosvečenijih pobomika našeg narodnog jedinstava. Slava dr. Žerjavu! — Genčič.
Direktor gimnazije in bivši poslance Milan Čukovid, Sarajevo: 8arajevo. Užr-oščen vešču o smrti Vašeg oca i mog prijatelja izražavam vam moje najtoplije saučešče. — Milan Cukovit Bivši poslanee Božidar Vlajil, Beograd: Beograd. Izvolite primiti moje najdublje saučešče. — Božidar Vlajič. Rodbina pokojnega ministra dr. Milorada
Draškoviča: Beograd. Molimo, da u dubokoj tuzi primite saučešče porodice Milorada Draško-viča.
Bivši poslanec dr. Maša Radojevid, Sremska Mitrovira: Sremska Mitrovira. Za velikim borcem za jugoslovensku demokratiju sa vama tuguje dr. Maša Radojevič.
Obitelj dr. Arnerij. Koriula: Korčula. Najiskrenije eaučestvuje u vašoj boli radi gubitka i6kušanog patrijote, pobor-nika državnog, narodnog jedinstva obitelj advokata dr. Arnerija.
Inl. Milivoj Pavlovih, Beograd: Beograd. Iskreno saučešče u tuzi, koja vas zadesila smrču roditelja i velikog nacijonalnog borca, pravog JugofMoven* dobrog Gregora. — Inl Milivoj Pavlovič.
Bivgi minister dr. Kojič, Beograd: Beograd. Molim, primite moje najiskrenije
saučešče. _ Dr. Kojič.
Andrej Jug, inšpektor ministrastva socijalne politike, Beograd: Beograd. Prilikom nenadomestljive izgube za vas in ves slovenski narod izraža svoje najiskrenejše sožalje Andrej Jug, inšpektor.
Bivši poslanee KaranovM, Bos. Novi: Bos. Novi. Za izgubljeim doktorom Grego-rom tugujemo sa vama uz iskreno saučešče. — Karanovič.
Mestna občina Lol: Lol Ob bridki izgubi našega veleugled-nega rojaka dr. Gregorja Žerjava sprejmite naše najgloblje sožalje. — Mestna občina Lož.
Dijaška organizacija »Sloga«, Celje: Celje. Iskreno sožalje k prebridki izgubi našega idejnega temeljitelja pošilja dijaška organizacija »Sloga«, Celje. Bivši poslanec Svetozar K. Gjorgjevič, Beograd:
Beograd. Molim, primite moje Iskreno sa-učešde. Sv. K. Gjorgjevid.
Dr. Lazar Markovid, bivši minister, Beograd:
Beograd. Molim vas, da primite moje iskreno saučešče povodom smrti vašeg dra-gog Gregora, u kojem narod gubi jednoga od najboljih sinova. — Dr. Lazar Markovid, bivši ministar.
Glavne osnove novega obrtnega zakona
Na kongresu obrtniških udruženj Iz vse države se je veliko razpravljalo o obrtnem zakonu, ki bi ga bilo čimprej uzakoniti- Govorniki so se v svojih kritičnih izvajanjih obračali predvsem proti načrtu tega zakona, kakor ga je sestavil načelnik ministrstva za trgovino in industrijo dr. Stevan Krpan.
Po kongresu Je z ozirom na te napade načelnik Krpan dal beograjski »-Politiki: tale pojasnila:
Načrt obrtnega zakona se naslanja na načela, ki so bila izražena v resoluciji konference gospodarskih zbornic v Splitu 1927 Ti soglasni principi so: nosltell obrtne oblasti prve stopnje so gospodarske zbornice, splošni pogoj za vse obrti (trgovska, obrtna in industrijska podjetja) je pismenost obvezen dokaz strokovne Izobrazbe za vse poklice v gospodarskih podjetjih, sistem koncesije se uvede le tam, kjer to zahtevajo posebni razlogi, Izvrševanje obrti |e omejeno na določeno mesto, obrtnik mora razpolagati z določenim lokalom za izvrševanje svoje obrti, obrtni zakon bo opredelil in 'očil posamezne obrti med sabo, ponudba dela se vrši le v stalnih, lastnih poslovnih lokalih, sejm! se reorganizirajo, blagovni sejmi se ukinejo, poljedelski (živinski) sejmi se dovolijo le v narodno-gospo darsko pomembnih krajih, a v sporazumu z gospodarskimi zbronicami. torbarenje Je dovoljeno izjemoma invalidom, v kolikor so za drugo delo nesposobni in v krajih, kjer Je to stara navada In gospodarska potreba, obrtniki lahko zbirajo naročila izven svojega okoliša potom kvalificiranih potnikov, ki pa smejo nositi s sabo le vzorce, uvaja se obvezen pouk za vajence na strokovni podlagi, razmerje med vajenci in pomočniki tei obrtniki uredi obrtni zakon, reševanje sporov o delovnem času med enimi in drugimi se, ne glede na višino spor nega zneska, prepušča obrtnim sodiščem.
Gospodarskim zbornicam Je prepuščeno vse delo, k! Je v zvezi z ustanavljanjem obrti z malo izjemo pri odobritvi konce*'-Joniranih obrti, nadalje ves pose! o ustanavljanju obveznih udruženj In odobravanju razproda). Udruženjem in zbornicam se prepušča popolna samouprava r postavljanju izpraševalnih komisij za pomočnike in mojstrske izpite. Le predsednika komisij za mojstrske izpite imenuje minister za trgovino in industrijo na predlog zbornice. Iz-praševalne komisije za gradbene obrti so posebna izjema.
Za rokodelske obrti zahteva načrt najmanj dvoletno vajeniško dobo In dvoletno zaposlitev kot pomočnik, nadalle trgovski In mojstrski Izpit, osnovno šolo ln nadaljevalno šolo. Izjeme so možne le za male obrti po vaseii.
Vprašanje posebnih obrtnih sodišč bo urejeno s specijalnim zakonom kakor je predlagala ljubljanska zbornica.
Načrt se naslanja na stari srbski zakon, vendar pa s takšnimi izpremembami, da bo mogel veljati za vse kraje država
Včeraj so iz Bitolja odšli poslednji grški vlaki v Solun. Grško železniško osobje ▼ Bitolju in Kenali je danes zapustilo naše ozemlje. Promet so pričeli vzdržavati z današnjim dnem že naši vlaki.
Pred ratifikacijo pirotskih konvencij?
Sofija, 1. juL č. Ob zaključitvi zaseda« nja sobranja je predsednik vlade Ljapčev pri odgovorih na neke interpelacije izja* vil, da bodo v kratkem urejena vsa ob« mejna vprašanja z Jugoslavijo na podlagi pirotskih konvencij. Ljapčev je izrazil upanje, da bo jugoslovenska vlada ratifi« cirala te konvencije. Po njegovih informa« cijah se bo jugoslovenski poslanik Ljuba Nešid vrnil jutri v Sofijo ter se bo po njegovem povratku izvršila izmenjava ra« tifikacijskih listin. Na ta način bo polo« žaj na meji urejen H ne bo nobene nevar« nosti več, da bi se kršil mir na meji.
Beograd, 1. jul. p. Poslanik Nešid je nocoj odpotoval v Sofijo.
Reorganizacija oblastnih zadrug za kmetijski kredit
Beograd, 1. jul. p. Zakon o Privilegirani agrarni banki odreja, da »e ima izdati po« sebna uredba o preureditvi dosedanjih oblastnih zadrug za kmetijski kredit, ker je zakon o agrarni banki ukinil dosedanjo direkcijo za poljedelski kredit. Ministr« stvo za kmetijstvo je na podlagi gornje« ga pooblastila že sestavilo načrt take ured« be, ki bo že prihodnje dni podpisana. No« va uredba bo stopila že tekom meseca v veljavo Z njo bo znatno razširjen delo« krog dosedanjih oblastnih zadrug za po« ljedelski kredit ter jim priznana precej« šnja samostojnost.
Turatti na Reki
Sušak, I. jul. n. Glavni tajnik italijan« ske fašistične stranke Turatti je včeraj prispel s hidroplanom na Reko, kjer so ga sprejeli zastopniki oblasti in mnogo občin« stva. Po pozdravu je odšel v mestni magi« strat, kjer je imel z balkona govor, v ka« terem se je bavil s peripetijami, ki jih je preživela Reka in njenimi žrtvami, ki jih je morala doprinesti baje samo zaradi ne« razumnosti in nesposobnosti prejšnjih ita« lijanskih vlad. Nato se je Turatti s sprem« stvom odpeljal do obmejnega mosta, kjer je nekaj časa opazoval Sušak. S posebnim parnikom je nato odšel v Opatijo, kjer so v kopališkem salonu priredili njemu na čast svečanost s plesom.
Dr. Korošec prisostvuje orlovskemu zletu t Pragi
Praga, 1. julija h. V Setrtei zjutraj bo prispel v Prajjo minister za promet dr. Anton Koroiee, kt m bo udeležil orlovskih prireditev. Na kolodvoru ga bo pozdravil čeS-kosJo vaški rminjster železnic Najman, s katerim bo imel dr. Korošcc tudi razgovor o železniških razmerah v obeh dr-2awah.
Velik l|>let ruskega letalca iuhnovskega
Moskva, jul. Znani ruski letalec Čuh* novskij, ki e rešil Malmgreenovo skupino ponesrečen« i italijanskega zrakoplova Ita« Iija, priprav a velik polet v polarne kraje. Odletel bo j z Sebastopola z velikim za raziskovanja v polarnih pokrajinah, nalašč zgrajenim aomotornim letalom in prele« tel nato ceji Rusijo do Arhangelska. Od tu bo nadakval polet na Novo Zemljo* kjer bo razifeoval ozemlje in zbiral gradi« vo za risanj« nove karte Nove Zemlje.
Prosbva ameriškega narodnega praznika v Pragi
Praga, 1. j
slovesno proi nik. Ob 10.3( škoslovaškega vanje z zasto niki glede sodelovjn poldne bodo hoslovaki pol< • šega ameriške ^
g. Dne 4. julija bo Prag« javila ameriški narodni pra» "se bo vršilo v dvorani če« parlamenta veliko posveto« ameriških Čehoslovakov ja s staro domovino. Po» Pragi navzoči ameriški Če« ili venec na spomenik biv» predsednika Wilsona.
Vednt nove smrtne obspibe v Rusiji
Moskva, 1. J;l. s. Upori kmetov proti ukrepom sovjefckih oblasti so privedla do razprave v Miriku, kjer se mora zagovar« jati 26 kmetovjin prekupčevalcev, ker so agitirali proti plektivizaciji gospodarstva in razdelitvi pepa ter davkom. Osumljeni so tudi, da so zažgali poslopje kolektiv« nega gospodarska in umorili predsednika vaških sovjetov Sedem obtožencev je bilo obsojenih na s»rt, ostali pa na zaporne kazni do 10 let.
Neurjj ▼ Bolgariji
Sofija, 1. julija i Bolgarska agencija poroda, da so n«ut!» jwxroči'a v mnoeh severu'4 okrajih veliik« poiplve, ki so zlasti v vasi Dra-gotnirovu povzročil; veliko tkodo. Utooiio to devet oseb, med njimi dve ž«Tiski. Skoda, na poljih te ceni ca več matejo-nov lejev.
Naval ventkov na mehiške cerkre
Mežico, 1. hrMfe t. Prvi« vo rioorai treh letih
so se vrli!« včeraj * 30 mehiških wrfcvah maAo. Ceremonije to pc«Ae bre* večjih »cadentov, vendar pa se )e naWl« v cerkvi v Gvadalujm tako velika množica, da s« )e v njej zadušilo skoraj 50 oseb. M« temi snu biti dve len ski težiko, več oseb pa Ihko ranjenih.
Most sc je porušil
Ooebec, t. JtiJiJ* a. |7 okoSd mesta m »> M most, m katerem f bik) ravno pet oseb. Vse so padle v preko? ra utonile.
Najboljši iranski letalec
E*sea, 1. julija a. JI slov najboljšega aemSk*-sa letak« v unietr.eri 'etacju si )e priboril na včerajšnjih zaključn^l tcfcmah v Essenu letalet FiescheT, doči tu dosefiniji nosilec tega naslov* Udet, sploh ni sodtl^aJ pri teh tekmah.
Grozna noreča na paši
Koilc«, 1. julija (JVčeraj se Je pnšpetfla n« pašnifcu v bližini vasI Dufcovice težka nezgoda. 24-letnJ pastir se Je l|fil r ročno granato, M se j« razletela. Trii)« v.rioni sitoječi pastirji so bUi ubiti, trHe pa težf-.o ranjeni.
Bolgarska vlada zoper razvrat mladine
Sofija, 1. jul. p. Predsednik vlade Ljap« čev je podpisa! okrožnico na vsa mesta, v kateri opozarja na strahoten obseg mo» ralne dekadence ter na posledice za bol« garsko omladino, ako se še nadalje dopu« sti sedanje nemoralno življenje Zato po» živa vse oblasti, naj uporabijo vsa, tudi najostrejša sredstva, da pridejo nemorali v okom.
Na podlagi te okrožnice je policijski direktor v Sofiji izjavil novinarjem, da bo izdal stroge ukrepe za pobijanje nemorale in prostitucije v Sofiji.
Angleško-kitajski sporazum
Nanking, 1. jul. a. Med nankinSko na« rodno vlado in zastopniki Anglije je bila podpisana pogodba s katero se obvezuje Anglija izšolati vsako leto večje itevilo Kitajcev na »vojih vojnih ladjah in pre« vzeti reorganizacijo kitajske vojne morna» rice. Nankinška vlada je izdelala obširen program za izpopolnitev kitajske vojne mornarice in misli naročiti v Angliji večje število vojnih ladij različne nosilnosti.
Obnovitev rumunsko-madžarskih optantskih pogajanj
BudlmpeSta, 1. jul. g. Kakor poroča »Ma» gvar Orszag« iz Bukarešte je rumunska vlada predlagala Madžarski naj bi se ob» novila pogajanja za rešitev optantskega spora. Kot kraj posvetovanj je Rumunija predlagala Bukarešto. V merodajnih tu« munskih krogih baje prevladuje naziranje, da te zadeve ne gre več spravljati pred Društvo narodov, ker se bo sicer zelo za« pletlo razsodiščno postopanje.
Posledice versailleskih demonstracij ▼ Nemčiji
BerHti, 1. julija a. Nemški nacijonald »o vto-žiiili r prusikem deželnem zborn oster protest radi postopanja pruskega notranjega iramtetra naipram dejakom, ki so demonstrirali po berlinskih ulicah ob priliki desetletnic« Versaillcske poaodibe.
Ostavka estonske vlade
Rev al, 1. hiW')a a. Zaradi iz>id« vottter ▼ estonski državni zfcor Je položila e stoti sik a socialistična vlada, toi }i predseduj« Rei, ostavko.
Kralj Fuad obišče Švico
Praga, 1. Julija g. Egiiiptovslki kralj Puad >e obiskal danes kopališče Joachiimov in se »večer vrni! v Karlovi vari. Kralj miisH 4. )uiita odpo-tovatt v Švico, kjer s« bo zadržal nekaj dni.
Pruski konkordat z evangelijsko cerkvijo
BecMn, 1. Julija a. Pruski minister z« presveto Becker Je »Javil na seji pruskega deželnega zbora, da bo Prusija v kratkem sklenila tudi t evangelijsko cerkvijo sličen konkordat kakor ga Je ž« s katoliško cerkvijo. V ta namen J« te sestavila posebno komisijo, ki bo pripravila vse potrebno gradivo za bližnje razprav« o tem vprašanju.
Top je razneslo
Varšava, 1. julija g. Weraj je eksplodirala pri BfrtHJeirifrsflri vaji v btiiiOE Kalusza cev v*likejja topa. Dva vijaka srta bti ubdta, dva pa težko ranjena.
Priprave za novo carinsko tarfio
Beograd, 1. MilSJa č. V finančnem iiwwsftrst'vt M pripravka nova ea- ns'a tarifa, ki bo zaradi obširnosti giradiva brZloit dovršen s šel« v trefc mesecih. Da bi podprle Č10 finančne-ga ministrstva, pripravljajo isto4a«m gospodarske korpo-raoij« jvtoje predloge v na-nenu, d« bi s« z no-vo carinsko tarifo dosegi Su ugodnejši pog»>ii za naš« gospodarstvo.
Dr. Žanič bo prepeljan v Požaievac
Beograd, 1. julija t. Kak t s« doznava ne pr 1» vojnem mestu, bo pred *diščem za zaščito držav« obsojeni odvetnik dt Milovaa Zaauč prepeljan iz zaporov sodišča stopnje v Beograda v kaznilnico Požare vac. Dne« ga je poselil njegov zagovornik odvetnik IjMaivfao Dukanac.
Aretirani špijoni na Korčuli
Italijanska ladja z golobi pismonoši na krovu
Dubrovnik, 1. julija, n. Pred dvema dnevoma se je usidra a v pristanišču Ratište na otoku KorČtli italijanska jadrnica, ki prevaža les / Italijo. Finančni stražniki, ki so iariio pregledovali, so našli v njej skrite kletke z golobi pismonoši, ki so imel prstane na nogah, slične prstanom, j hakršne so našli pri golobih, ki so jih zrdnje dni ujeli v raznih krajih naše m€ ske obale. Taki golobi so v službi julijanskega vojnega poročevalnega ur«da. Jadrnica je nato odplula na široko morje, odposlana pa je bila za nio ia zasledovanje naša ladja »Kraljevič Marko«, ki jo je ustavila in prisilila k povratku v Kor-čulo. Kapetan ladje in losadka sta bila aretirana ter skupno z^aplenjenim ma-terljalom poslana državnemu sodišču za zaščito države v Beogradu.
Najboljše, na*tr*ne£e, zalo u najcenejše!
\
Naši
in ljudje
Nj, V» fcralpca Marija s kraljevičema Petrom in Tomislavom
Prof. Jakob čefiular f
Včeraj popoldne je v Ljubljani po kratki bolezni preminul nmirovljeni profesor Jakob Cebnlar. 2 njim lega v grob eden redkih preostalih veteranov iz dobe našega narodnega prebujenja. Vest bo zlasti dirnila generacije njegovih goriških dijakov, ki v velikem števila žive in na uglednih položajih delujejo v Sloveniji.
Jakob Cebular je bil rojen 31. julija 1844 na Tekačevem pri Rogaški Slatini, študije je pričel še pri celjskem Schellandrn, čigar ime je znano iz naše slovstvene zgodovine. Maturiral je 1866. v Celju, poslušal v Gradcu matematiko Frischaufa in eksperimentalnega fizika Toeplerja, na Dunaju fizika Stephana in Motta, ter Miklosicha. Vse to so tehtna imena, celebritete stare generacije. 1870.-71. je bil suplent v Gradcu, kjer je bil prijatelj s proslulim matematikom in filizofom Boltzman-nom. L. 1871. je bil imenovan za profesorja na realko v Gorici, kjer je neprenehoma deloval 32 let, do upokojitve 1904. Njegov kolega na realki in ožji ter rodbinski prijatelj je bil prirodo-slovec Fran Erjavec. Drugi njegovi tovariši, ki so tekom onih let tvorili starejši goriški krog, so bili gg. Ferdinand Seidl, Fran Šuklje, ki je bil 1 leto v Gorici, Ivan Berbuč in na girnn. Anton Šantel, izven strokovnih kolegov pa goriški prvoboritelji ognjeni dr. Lavrič, Josip in Nikolaj Tonkli, Viktor Dolenc (urednik »Soče«), Ernest Klavžar (organizator »Besed«), Anton Gregorčič in hišni prijatelj Simon Gregorčič, Pavlina DoTjak-Pajkova, Fran Leveč (eno leto v Gorici), pozneje Viktor Bežek, Andrej Gabršek, Henrik Turna, Mihae Vošnjak. Z vsemi temi in mnogo drugimi je pokojnik intenzivno sodeloval L 1871. in okrog 1885. v društvenem in prosvetnem delu tako zvane »buditelj-ske dobe« po Goriškem. 44 let je bL član goriške »Čitalnice«, osemkrat njen predsednik, vedno odbornik. To društvo je v mestu Gorici bilo važen organ in center narodnega dela vse do najnovejše dobe pred vojno. Nekaj časa je sodeloval tudi v odboru Goriške ljudske posojilnice. Politično in prosvetno delo buditeljske dobe je prene balo po diferenciaciji v stranke pričet-kom devetdesetih let V novejši dobi, od 1906. dalje, je bil pokojnik v osebnih stikih s skoraj vsemi pripadniki mlajšega goriškega kroga, do 1914., tako z Gregorjem Žerjavom, Bogumilom Vo-šniakom in dr. L. 1882. je spisal in izdal prvo slovensko fiziko ter ustanovil njeno terminologijo, — a celo 1923. v Ljubljani »knjigovodstvo za nižje trgovske šole«, obe knjigi sta postali nčni. Pri »Fiziki« je v jezikovnem pogledu prijateljski sodeloval F. Erjavec.
Iz dunajske akademske dobe je pokojnik našel v spominu imena Šuklje, Samec. Maitinger, Kleinmayer, Tušek (gl. Prijatelj »Vloga omladine v mlado-slovenskem pokretu«). Bil je vsikdar zvest med prvimi na volišču ne le v starejših dobah, marveč tudi od 1906. dalje: Solnčno Gorico je moral zapustiti 1915. Med vojno orijentiran v našem duha, je veteran pozdravil 1918 Jugoslavijo in je iz polnega prepričanja oddajal svoj glas našemu programu in kandidaturi v vseh volitvah, kar smo jih imeli od 1918. v Ljubljani, kjeT je živel pri svojcih. Nekaj dni pred smrtjo je sprejel vest o odhodu Gregoria Žerjava globoko pretresen in užaloščen. Čast njegovemu spominu.
srede 3. JnllJa ob S. popoldne. Pogoji so Isti, kakor so bili že objavljeni in kakor so gori določeni. Informacije daje in prijave sprejema uredništvo »Jutra« — tajništvo.
Proslava osvobojenja
Marenberg, 1. julija Kmalu poteče deset let, kar je bila osvobojena Dravska dolina izpod tujega jarma. Ta veseli dogodek in veliki jubilej ne sme iti neopaženo mimo nas. Treba je baš v Marenbergu kot središču Dravske doline dati temu izrednega poudarka.
Zato je pripravljalni odbor Narodne odbrane sklenil, da priredi 14. julija kolikor mogoče veličastno proslavo tega jubileja po naslednjem sporedu: 1. Zjutraj sprejem in pozdrav gostov na kolodvoru. 2. Odkritje spominske plošče iz brona v marenberški cerkvi v spomin v svetovni vojni padlim vojakom in onim, ki so padli v osvobodilnih bojih. 3. Sv. maša na cerkvenem trgu, katero bo daroval koroški rojak in begunec prošt g. Serajnik iz Dravograda. 4. Po sv. maši nastopijo na istem prostoru slavnostni govorniki iz Maribora. 5. Povorka po trgu Marenbergu. 6. Velika narodna veselica na šolskem vrtu.
Vsa sosednja društva prosimo, da ne priredijo ta dan nobenih svojih prireditev, ampak pridejo manifestirati v naš obmejni trg za svobodo. Pokažimo, da se zavedamo osvobojenja in da smo ga vredni.
Udeležbo sta obljubila tudi gg. veliki župan in general Maister.
Naši krotilci ognja
cem globoko segel ▼ srce, zlasti njegov Izrek: »(Gasite ogenj! in podžigajte, netite ogenj ljubezni do bližnjega!« Svečanost blagoslovitve same je bila prav lepa in div-na. Štirje semeniščniki so z mladeniškoči-stimi glasovi peli predpisane psalme in molitve. A sonornomogočni glas g. kanonika, ki je že 25 let zvest sodelavec pri ljubljanskem prostovoljnem gasilnem društvu, je odmeval po trgu, ko je zapel: »Kyrie eleison!« ter potem svečano blagoslavljal obe brizgalni v prisotnosti ge. kumice in g. kuma.
Dragi
oceni spomini na rimsko dobo
Stična, 1. julija V bližini Stične med Virom, Studencem, Grižami in Vrhpoljem se nahajajo stara rimska grobišča. Na tem terenu se dvigajo sredi polja in v gozdu do 5 metrov visoke s travo in drevjem poraščene gomile in mnoga grobišča. Gomile in grobovi so deloma že prekopani, mnogo pa je še nedotaknjenih. Sistematično je pred vojno dala prekopavati te gomile princesa Meklenbur-ška in je nabrala zelo lepo zbirko starin iz
rtmske dobe. Mnogo teh starta Je Slo v
NeNmčuo in tudi na Francoska Ostanke na gradu Wagenšperku pri Litiji je baje zaplenila narodna vlada ob prevratu, da Jih tako ohrani domovini Raziskavanje in prekopavanje teh nad 2000 let starih grobišč sedaj stoji in se nikdo ne zanima zanje. Le sem ter tja se ojunači kak domačin, da začne na svojo roko prekopavati tako gomilo v nadi, da naleti na »šac«. Tem ljudem seveda ni za lonce, zapestnice, staro orožje, fibile, orodje, temveč kopljeio le v nadi, da odkrijejo zaklad. Pri takem kopanju seveda pokvarijo zelo dragocene in arheološko zanimive predmete. Tudi, ako se jim slučajno posreči izkopati kak bolje ohranjen predmet, ga ob priliki prodajo za mal denar.
Pred vojno je bilo veliko zanimanje za ta grobišča in gomile, ki pričajo o stari zelo razviti naselbini v tem kraju. Hodili so sem arheologi z Dunaja, Gradca in iz Nemčije ter odnesli marsikak dragocen starinski predmet Po prevratu se je zanimanje za ta grobišča poleglo. Nedavno si je stanje teh grobišč ogledal knez Windiscb-gratz iz Wagenšperka. Pri tej priliki je obiskal tudi našega slikarja Vesela v gradiču Grumlofu pri Št Vidu, ki hrani tudi lepo zbirko starin tudi iz požnejše že slovenske dobe.
Ali bi ne bilo umestno, da se ta grobišča odkrijejo po domačih veščakih in tako starine ohranijo domovini. Ako imaio starine vrednost za tujce, tem večjo bi morale Imeti za nas in naš muzej.

1
vam prihrani denar,čas in delal
Raspeiava r kraq««M SHS Pran Ka. Uinlk. Maribor, Cankar]««* * 26.
S pogreba Ar. Gregorja žerjava
„Jntrovo" družabno potovanje v Pariz
Družabno potovanje v Pariz po načrtu, Itakor smo ga opetovano objavili, pod vodstvom g. prof. dr. Pretnarja, je sedaj de-finitivno zagotovljeno. Odhod udeležencev Iz Ljubljane je določen na 12. julija t I. s: gorenjskem brzovlakom ob 20.36. Vodstvo potovanja bo pravočasno preskrbelo za direkten voz Ljubljana-Pariz. Pot tja podde čez Schwarzach, Innsbruck in Švico.
Za vse udeležence iz Slovenije preskrbi Vodstvo skupno potrebne vizume. Takse za vizume niso uračunane v pavšalno vsoto, predpisano za potovanje. Te takse bo za tnkrat založilo vodstvo in se bodo potem obračunale s posameznimi udeleženci. Slednji naj vpošljejo svoje veljavne potne liste- na uredništvo »Jutra«"— tajništvo, Ljubljana, Knafljeva ulica priporočeno najkasneje do ponedelika 8. t m. Za francoski vizum Je potrebna še ena posebna fotografija vsakega udeleženca, četudi ni ta slika popolnoma enaka oni v potnem listu.
Ce bi se še kdo, razen priglašenih, želel tedeležiti tega prijetnega družabnega potovanja v Pariz, se lahko še prijavi do
Ljubljana, L julija
Na Petrovo so agilni in požrtvovalni ljubljanski gasilci skupno z barjanskimi ob krasnem vremenu proslavili na svečan način blagoslovitev nove moderne avtomo-torne brizgalne, ki so jo z veliki žrtvami in trudom nabavili v Linzu za 240.000 Din, odnosno blagoslovitev barjanske motorne brizgalne. Ljubljanski prostovoljni gasilci sistematično streme za tem, da izpopolnijo svoje gasilsko orodje v smeri napredka moderne gasilske tehnike. Velik napredek je to!
Če se ozremo vsaj površno v zgodovino
gasilstva mesta Ljubljane, vidimo, kako so se naši predniki morali z največjimi težavami boriti proti divjemu elementu — ognju, ki je večkrat upepelil cela predmestja in cele bloke lesenih hiš, ko niso imeli stari Ljubljančani takih gasilskih priprav kot v sedanji dobi. Največja nevarnost požara je obstojala v prejšnjih stoletjih na Rebri (na-zvani: Narrensteig), na Zabjaku in v Rožni ulici, kjer so bile vse hiše izključno lesene in krite z lesenimi deščicami. Mestna oblast je že okoli L 1544. svojim prebivalcem prepovedala iz požarnovarnostnih ozirov hraniti večje množine sena pod streho mestnih hiš. Meščan, ki je bil pripravljen pokriti svojo hišo z opeko, je to dobil od magistrata za eno tretjino ceneje.
Da so bili meščani varni pred ognjem, so postavili posebne straže in že kmalu so uvedli funkcijo nočnega čuvaja na ljubljanskem gradu v stolpu. Ta je sicer podnevi in ponoči na prav primitiven način obveščal meščane o izbruhu požara. Če je kje nastal požar podnevi, je razobesil rdečo zastavo na oni strani, v smeri katere se je pojavil ogenj, a ponoči je obesil veliko rdečo la-terno. Sledil je nato alarm meščanov, ki so hiteli gasit. Okoli L 1679. je bil sestavljen poseben požarni red, kako morajo meščani sodelovati pri gašenju. Izza 1. 1780. pa datira prvi gasilski red, ki je natančno določeval funkcije članov posameznih cehov pri mestnih petih, takrat pač še prav primitivnih brizgalnah. Ljubljana je imela torej že pred približno 250 leti organizirano prostovoljno gasilstvo, ki je delovalo do francoske revolucije. Takratni nemimi časi so napravili konec temu gasilstvu. Šele v novejšem času pred 60. leti so Ljubljančani zopet začeli resno misliti na ustanovitev dobro organiziranega in discipliniranega prostovoljnega gasilstva.
Ob svečanosti na Petrovo je nmestna ta kratka zgodovinska reminiscenca.
Svečanost blagoslovitve obeh brizgata }e prav sijajno uspela. Na trgu pred Mestnim domom so se zbrale goste vrste gasilcev, mladih, krepkih in ognjevitih, a tudi mnogih starejših, v borbi proti besnečemu ognju preizkušenih, a še vedno s požrtvovalno ljubeznijo do bližnjega prožetih gasilskih pijonirjev. Marsikdo se je divil elanu starih pijonirjev gasilstva- Stara garda: si-vobradi Lapajner, Perme, Breskvar in Ka-dunc še vedno skupno s svojim voditeljem g. Josipom Turkom posvečajo vse svode moči ljubljanskemu gasilstvu.
O poteku gasilske slavnosti Je »Ponedeljek priobčil že obširnejše poročila Svečani blagoslovitvi so prisostvovali odličnT predstavniki civilnih in vojaških oblasti, iskreno sta bila od gasilstva pozdravljena kumica županja ga. Olga dr. Pucova in kam g. Joško Hubad. Med Ljubljančani splošno priljubljeni div. general g. Sava Trip-kovič se je pohvalno izražal o ljubljanskem gasilstvu. Nagovor gasilskega kurata kanonika g. dr. Mihaela Opeke je vsem gasfl-
Prijatelil so prinesli krsto Iz dvorane v I. nadstropju pod balkon Kazine,
»a levi strani krste: d*. Lfcdevit Pivka, n njim na levi dr. Prvislar Grisogone, na desni Sara Kosanori<, dr. Milan Kosti* in dr. Srgj&n Bndisavljerič. — Ka desni strani krste: VeSeslar Viider, dr- Albert Kramer, dr. Svetislar Popovi*, direktor Anton Jng
in Adoli Ribnikar.
Pokojnikova rodbina za krsto. V prvi vrsfl hčerki Nada in Tanja z bratcem
Borutom,
Kočevsko pismo 4
Kočevje, L M8a '
Vidov dan Je bil zopet radosten praznik šolske mladine. Gimnazija ga je proslavila z večjo proslavo takoj po službi božji, katero Je v mestni dekanijski cerkvi opravil dekan g. Erker ob asistenci obeh gg. kaplanov. Dvorana hotela »Trst« se je napoW nila z gosti in dijaštvom. Med gosti smo opazili sreskega glavarja g. Logerja, mestnega župana g. Iv. Lončarja in kapetana orožniške čete v Kočevju. Spored akademije je bil pester. Sledile so deklamacije, govor, petje in telovadba. Skoraj istočasno je bila proslava Vidovega dne tudi na osa. šoli. Glasbeno društvo je priredilo popoldne istega dne ajvLO produkcijo svojih gojencev. Produkcija in nastopi razvijajočih se glasbenikov kaže izborno šolo g. Trosta (klavir) in g. \Viilitzerja (violina).
Državna realna gimnazija je razstavila svoje risarske izdelke in ročno delo dijakinj 27, 28. in 29. junija v gimnazijski ri-s;lnici. Moramo reči, da je letošnja razstava kljub temo, da je bila nekoliko v manjšem obsegu, veliko bolj ugajala. Proi g. J. Pungartnik Je tudi letos razstavil dvoje svojih del, portret male hčerkice g. prof. Voštarja in pokrajinsko sliko iz Podkorena, Obe sliki sta mojstrsko delo kočevskega umetnika.
Usgehi državne realne gimnazije v Kočevju v L 1928/29 izkazujejo, da je bilo na tem zavodu v preteklem letu 311 dijakov, od teh 26 dijakinj, ki so izdelali: 21 dijakov s prav dobrim uspehom (4 dijakinje), 75 dijakov z dobrim uspehom (17 dijakinj), 113 dijakov z zadostnim (11 dijakini), skupno je torej izdelalo 209 dijakov (32 dijakinj). Ponavljal ne izpite ima 46 učencev in 11 učenk. Enajst dijakov je popolnoma padlo, ravno tako tri dijakinje. Odličnjakov to pot na gimnaziji ni bilo.
Železniška nprava je preskrbela za ta, da so se napravile pri železniških prehodih zapore. To Je bilo že dolgo potrebno. Lahko bi se namreč zgodile zaradi tega težke nesreče, kakor se je to zgodilo nedavno na kamniški progi. Zapore bi morali postaviti ob vsej progi do Grosuplja.
Poletje je prineslo dokaj dohodkov revnejšim slojem, zlasti delavstvu. Košnja, delo na polju, vse to prinaša marsikatero, mu pridnemu delavcu lepih denarjev. 2er>-ske hodijo v tem času nabirat jagode in borovnice v naše gozdove in jih potem prodajajo. Letos se nam obeta zopet veliko malin.
Na dan sv. Petra ta Pavla se je osnovalo v Kočevju novo društvo, ki si je zastavilo visoke cilje v program svojega dela: dvigati ljudsko prosveto in gojiti smisel za pravo trmetnost Akademiki v Kočevju so si ta dan postavili svoje ognjišče. Društvo, ki so si ga osnovali, bo reprezentančno ta bo vodilo v veliki meri vse kulturno življenje v Kočevju. Ker bo društvo res inicija-fivno in plodonosno delovalo za dvig družabnosti ta kulture v našem mestu, je na-
»Jutrovčki" že uživajo počitnice ob morju
Prt razdraženih živcih, zlavobolu, nespairfn,
ratrutemosta, pobdtosti, tesnobnosti, imaino v ns-ravni »Franz-Josefovi grenčiei« domače sredstvo pri roki, da največja razburjenja, ki imajo svoj vzrok v slata prebavi, takoj preženemo. Sloviti zdiravmaik} priznavajo, da učkiikiuje »fVanz Jose-lova« voda sigurno tadi pri fiudeh višje starosti,
»Jutr<m3a« ob odhodu h LJubljane
Marflnščlca, 3tii
Ze v »Ponedeljku« smo objavili brzojavko, da so se na sv. Petra in Pavla zjutraj ob pol 7. »Jutrovčki« srečno pripeljali na
Sušak.
Zahvaliti se moramo še enkrat ljubljanski železniški direkciji, ki nam je za vožnjo dala na razpolago prekrasen pulman I. in II. razreda in še en manjši, a udoben vagon III razreda, da je imela deca za sebe in prtljago dosti prostora in je bilo potovanje prav prijetno.
»Jutrovčki« so lepo pospravili prtljago ta začeli pokušati dobrote, ki so jih imeli za na pot Pričelo se je pri deci običajno menjavanje in barantanje, da so bili v kratkem vsi dobri znanci in prijatelji do črnega groba. Ker je bila izbira slaščic prevelika, želodčki pa še niso bili vajeni dolge vožnje, sta dva morala že v vlaku spoznati morsko bolezen. Druge nesreče ni bilo in sedaj so že vsi korenjiški, čili in zdravi.
Med potjo so se nam, kakor je bilo dogovorjeno, pridružili Dolenjcu Torej, sedaj smo kompletni.
Najvažnejši dogodek med vožnjo je bil pač prvi pogled na morje. Otroci se niso mogli načuditi, da je tako veliko.
Ze na Sušaku nas je čakalo prijetno presenečenje. Higiienski zavod nam je daj na
razpolago motorko »Sekico«. Na Di venem gatu smo vkrcali vanjo vse deklice ta manjše dečke, pa smo se kakor blisk potegnili po morju v Martinščico. Ker je naše letovišče čisto blizu Sušaka, so bili večji fantje, ki so šli peš takoj za nami.
Javili smo se takoj v pisarni ta že smo sedeli pri imenitnem zajtrku. Izbomo nam je teknil, ker tako dolga vožnja tudi mladega človeka v I. in II. raz. strese in preroka, da smo jedli kakor mladi volkovi. Dosti je bilo, hvala Bogu!
Tudi kosilo ni bilo napak, saj smo imeli tudi močnato jed. Prilegla se nam je pa tudi obilna večerja in malica, ker je na morskem zraku človek vedno lačen. Hrana je res dobra in izdatna ter tako obilna, da ne moremo pri najboljši volji vsega pospraviti.
Prijazni gospod npravnik Radovinovid nas mora imeti posebno rad, ker nam je dodelil kar celo zgradbo, da smo popolnoma ločeni od drugih. Pomislite, tu je že 750 mladih, veselih glavic, pa še pridejo. Družbe torej ne bo manjkalo. V naši hiši imamo 7 lepih sob samo za nas, pa tudi umivalnice imamo svoje in ločene od drugih.
Dečki so se hitro udomačili, punčke pa so še malo otožne. Nobeni ni dolgčas po domu, kaj pa mislite, ampak tako čudno je, če ni mamice zvečer pri postsljisi. da se člove-
ku kar samenin od sebe mHo stori. Večtaal tudi še nikdar ni bila tako dolgo od doma« Ko postje solnce, ki se sedaj trmasto skriva in kuja, da ne moremo na plažo, bo pa takoj dobro, kakor bi odrezal. Ja, morski zrak in voda, pa solnce in še taka družba po vrhu so najboljši zdravniki zoper domo» tožje.	__
Sedaj urejamo s Jje sobe, da bo čista'domače. Kdor ne pomaga, piše pisma domov in razglednice svojim znancem. Če poneha dež, pa hite pred »našo« hišo in bijejo žogo ter sklepajo nova poznanstva. Zabave je seveda dosti v tako prijetni in številni družbi.
.Tudi obiske smo že imeR. Pa ne, da Jo nekaterim staršem bolj dolgčas po svojih; ljubčkih, kakor tem po njih. Res so Jih že prišli obiskat Slišali so pa tako hvalo, kako je luštno in fletno, da si malčki ne želo nikamor drugam, starši pa so morali sami nazaj domov.
Pred hišo imamo svoje lastno lepo igrišče in dobri gospod upravnik nam je obljubil. da nam naredi nad enim delom igrišča streho, kjer bomo lahko tudi ob slabem vremenu krokirali in se zabavali. Sicer pa dežja biti ne sme!
Ko bo prvo lepo vreme, se bomo fotografirali, da boste videli. Itako dobro imamo.
Popolnoma novo!	Danes premijera!
I^Jnbljenec kinopnbUbe, nepozabni princ ii relefilma „8t»rl Helielberi4*
Bamon Jovarro V"™ STaiES*
Pod vzhodnim nolncem
Mladini neprimerno t 1
Predstave ob 4, pol 6, pol 8 ln 9 nrt
ELITNI KINO MATICA
TELEFON 2124.
loga vseh, ki se zavedajo velike važnosti takega društva, da pristopijo k društvu kot podporni člani in s tem podprejo društvo V moralnem in gmotnem oziru.
Na ustanovnem občnem zboru je bil izvoljen odbor, ki mu predseduje g. Vilko Boje, stud. iur,
Požigalec kozolcev
Dva nočna požara v Ojstrfški vasL
Vsem Savinjčanom so še v strahotnem spominu požari v letu 1913., ki so se vrstili cele tedne domalega vsako noč po naših Vaseh. Šele stalne nočne straže so napravile konec zločinskemu početju požigalske tolpe. Podoba je, da se ti mrzlični časi vračajo.
Komaj je preteklo par tednov, kar je pogorel na polju pri Ojstriški vasi, občina Št. Jurij ob Taboru, dvojni kozolec, že je na Petrovo zvečer, kakor ie poročal že tudi »Ponedeljek«, tik pred polnočjo zopet nastal nedaleč od prejšnjega pogorišča požar V kozolcu posestnika g. Juharta, po domače Širša. Ogenj je naglo objel tudi sosednji manjši kozolec, last istega posestnika. Domači gasilci so pričeli kljub pozni uri v par minutah z gašenjem. Na pomoč je prihitela lepa vrsta okoliških društev, tako iz Kaple, Prekope, Gomilskega, Grajske vasi, Trnave, Groblja in Kamenč. Posebno se je odlikovala motorka gasilnega društva iz Kaple pri Vranskem.
Izmučeni gasilci so se deloma že podali 'domov; večina še niti legla ni, ko se dvignejo okrog pol dveh, torej komaj dobro uro po prvem požaru, spet ognjeni jeziki proti nebu na drugem koncu vasi. Goreti je začel kozolec g. Plavšaka, gostilničarja v Št Juriju ob Taboru. Gasilci, ki so se še mudili v vasi, so takoj stopili v akcijo, zlasti grobeljski gasilci s svojo preizkušeno Smekalovo motorko. Z izrednim elanom so krotili razsrjeni element, da se ni razpasel na sosednje stavbe v neposredni bližini vse dotlej, da so se vrnili upehani tovariši. Izkazala se je zopet tudi kapelska motorka. Združeni sili motork in številnih ročnih brizgaln se je posrečilo omejiti požar le na zažgani kozolec, ki je pogorel z deteljo in senom vred do tal.
Navzlic bridki nesreči so gasilci lahko ponosni na lep uspeh, ki jasno kaže, da je pač neumestno in nehvaležno zabavljanje gotovih krogov, češ, vse preveč je gasilnih društev. Nasprotno, še premalo jih je. Pokazala se je pa tudi silna premoč motorke nad ročno brizgalno, ker le njim se Imamo zahvaliti, da se pri taki gneči poslopij požar ni katastrofalno razširil. . Neumornemu izsledovanju našega vrlega orožništva se bo, upamo, posrečilo • izslediti krivca, ki je najbrže v vseh treh primerih isti. Da ne gre v teh primerih za slučajno nesrečo, temveč je tu kriva zločinska roka, je razvidno iz dejstva, da so dobili trije zastopniki zavarovalnic pismeno obvestilo, da bo v njihovem okolišu požar. ____ __	'frlttbii
-fne^se	_____
Senzacijonalna aretacija sleparke Poldke Erženove
Kranl, 1. julija.
Prav pred tednom je vzbudil v Ljubljani in po Gorenjskem veliko senzacijo sleparski trik prebrisane pustolovke Poldke Erže nove, ki si je skušala s pomočjo svojega ljubimca Petra Ropreta na podlagi falzifi-ciranih sodnih listin pridobiti neko ogromno ameriško dedščino v znesku 59.000 dolarjev. Peter Ropret je prezentiral listino pri ljubljanski podružnici Jadransko-podu-navske banke z zahtevo, da mu izplačajo omenjeni znesek. Ker so bili, kakor znano, v banki zelo previdni, so o tem obvestili policijo, ki je prijela Poldkinega ljubčka ter ga zaprla. Poldka Erženova sama, ki je pravočasno zapazila nevarnost, je pobegnila iz Ljubljane ter se skrivala po Gorenjskem.
Orožniki kranjske orožniške postaje so stalno prežali na Poldko. V nedeljo je prišel v Kranj tudi detektiv, ki pa je moral oditi brez uspeha. Orožnikom se je posrečilo iztakniti jo v nekem skrivališču. Sledila je nato prav tragikomična aretacija.
Narednik g. Mandelc in podnared. g Prešeren sta se danes odpravila na ponoven lov za zvito sleparko. Preiskala sta vse kotanje in jame kokrske struge v predmestju. Nato sta izvršila hišno preiskavo Pri njenih starših, ki je ostala brez pozitivnega uspeha. Nato sta narednik g. Mandelc in mestni stražnik g. Kette odšla na stanovanje Poldkinega priiatelia, 68 letnega Franceta Mi-■heliča, ki stanuje v starem »Pongraškem turnu<. Po ozkih stopnicah je narednik g. Mandelc zlezel v podstrešje stolpa, kjer je kmalu zapazil, da se za dimnikom nekaj premika. Prvotno je mislil, da so tam golobi, a bila je zvita golobičica. Opazil je namreč Poldkino glavo, ki se je skrivala za dimnikom.
Poldka Erženova • se le mtrno tidala v svojo usodo, a zagrozila je orožnikom: »Kronika se me bo še spominjala!«
Med. Univ.
dr. Albert Trtnik
ordlnlra a 1. Julijem •d pol lO do pol 18 ln od 4 do 5
Gledališka ulica 12/1.
„SchnIz Univerza!" tehtnica
Vam dviga promet Iti zaslužek potom h!towti, nv tanfnofiti in prihranka. Zahtevajte brezobvezno ponudbo ali poiet zastopnika. — JUGO SCHULZ d. z o. z., Ljubljana.
V zapore nj hotela iti peš, morali so jo prepeljati s kočijo, ker ima nogo poškodovano. Ko jo je namreč prejšnji dan zasledoval detektiv, je skušala prebresti Kokro ter preiti na drugo stran. V vodi pa si je med ostrim kamenjem izpahnila nogo, tako da sedaj nekoliko oota. Njenega starega prijatelja in zaščitnika Miheliča so orožniki istotako aretirali.
Domače vesti
Drzen svedrovec pod ključem
Liubljana, 1. julija
Varnostni stražnik Ivan Rutar se je davi okoli 1.30 vračal iz službe domov v Rožno dolino. Bil je komandiran na neko prireditev, ki je končala približno okoli 1. zjutraj. Ko je prišel čez železniško križišče na Cesto v Rožno dolino, se mu je čudno zdelo, da so odprta vrata mestne drevesnice v bližini trafike Apolonije Dolžanove. Ta trafika je bila že davno torišče raznim vlomom in vlomilskim poizkusom ter je bilo zadnja leta že večkrat vlomljeno, ddkoder so potem svedrovci odnesli večje množine tobačnih izdelkov. Zato je trafika opremljena z močnimi vratmi in povsod preskrbljena s trdnimi ključavnicami. Stražnik je stopil bližje zadaj za trafiko in strmeč zagledal, kako je v notranjosti trafike gospodaril neznan človek, mladenič kakih 25 let, majhne postave, suh, koščat in kostanjevih las. Neznanec je mrko pogledal stražnika in skušal pobegniti. Dvignil je proti stražniku celo kol. Ker je končno uvidel, da je vsak beg zaman, se je vdal in stražnik ga je odvedel na varnostno stražnico na Viču, kjer ga je izročil v varno varstvo.
Vlomilec je odklenil šiloma že več ključavnic trafike ter je bil ravno pri delu, da bi začel pleniti zalogo tobačnih izdelkov. Ko so ga na viški stražnici začeli izpra-ševati po nacijonalijah, je začel mladenič pripovedovati cel roman. Pravil je:
— Sem Jože Janci, doma tam iz lepih goriških krajev. Pred dnevi sem moral bežati čez mejo, ker so me preganjali »zaradi politike«. Prišel sem čez mejo brez potnega lista. Skušal sem dobiti primerno delo. Ker sem zadnje dni stradal, sem si skušal v trafiki preskrbeti za prvo silo.
Danes dopoldne paso na kriminalnem oddelku policijskega ravnateljstva mladeniču nekoliko natančneje pregledali obisti in kmalu ugotovili, da imajo pred seboj zelo rafiniranega. v vseh vlomilskih poslih izredno izvežbanega vlomilca. Bil je to bivši trgovski vajenec Jože Jane, rojen 1. 1903. v Trbovljah. Iz spisov so dalje dognali, da je zaradi tatvin in vlomov že 6krat kaznovani Jože Jane že 2. septembra 1927. pobegnil iz prisilne delavnice v Stari Gradiški v Slavoniji. Od takrat se je nemoteno klatil okrog po Hrvatskem in zlasti po Slavoniji. Preživljal se če večinoma s tatvinami in raznimi vlomi, ki so mu donašali prav bogat plen.
Kakor so na policiji ugotovili, Je Jane bil oni drzni vlomilec, ki je že oktobra 1. 1926. vlomil v trafiko Mihaela Kosija v Trbovljah ter od tam odnesel za 12.000 Din raznih tobačnih izdelkov.
Pri vlomih je Jane uporabljal raznovrstno vlomilsko orodje, tako dleta, vetrihe in sekire. Izurjen je bil zlasti za vlome v trafike in stanovanja, kamor se je spretno znal splaziti v nočnih urah.
Zadnji čas je bilo v Ljubljani izvršenih tudi več drznih vlomov. Storilca niso mogli izslediti, ker se je znal spretno izogibati pred zasledovalci. Dognano je, da je na Petrovo vlomil v skladišče tvrdke Fran-zl na Prulah, odkoder je odnesel mnogo pletenih finih jopic. Eno je celo imel na sebi. Kam je pokradeno blago skril, še ni priznal. Tvrdka sama še tudi ni dognala povzročene škode. Zadnji čas se je zadrževal v Ljubljani približno od 15. junija, ko datirajo večji vlomi.
Svedrovec Jože Jane je n. pr. vlomil ponoči 21. junija na Poljanski cesti št. 64 v pritlično stanovanje g. Josipa S. Splazil se je po vrtu skozi pritlično odprto okno ter nato začel stikati po raznih predmetih. Segel je kratkomalo po gospodovem suknjiču, kjer je našel zlato uro in verižico ter še listnico s 1470 Din gotovine. Neopaženo jo je popihal po isti poti kakor je prišel v stanovanje. Dobro in brezskrbno je živel.
Zelo je sumljiv, da je 16. junija ob opoldanskih urah izvršil večjo tatvino pri neki stranki, stanujoči Pred škofijo. Tudi tu Je bil njegov plen izredno velik. Pobral je precej zlatnine in zlat prstan z velikim bri-liiantom v vrednosti 20.000 Din.
Skoro tri leta se je Jože Jane preživljal z vlomi in tatvinami. Končno je prišel v roke postave ter so ga danes opoldne po zaslišanju na policiji odvedli v preiskovalni zapor. Proti njemu naravno se nadaljujejo poizvedbe. Gotovo bo kmalu razkrinkan eden najdrznejših mladih svedrovcev.
TP 1P "VV
često oboli na zaužiti nesM-imeTra i« pokvarjeni hiranj. Tndd mi odrasli smo izpastavSjeni isti nevarnosti. Tietm hnjše Dfačurtmo to v kraiib, k jer nj ne zrflraiviiaka, ne lekarne. Zato kupi ▼saka skrbna mati že pred odhodom na počitnice, ta desinfekerjo želodca neobhodno potrebni pravi »PLANINKA« ča] v najbližft lekarni. Po poŠti pošilja: lekarna Mr. BAHOVEC, Ljubljana.	6125
*	Odlični gosti na Bledo. Na Bled Je
prispel znameniti učenjak ginekolog prof. dr. Ostrč'1. Tujina ga ne pozna samo kot znanstvenika in odličnega zastopnika svoje stroke, ki združuje vse lastnosti odgovarjajoče najvišjim zahtevam etike in kulture. Spremlja ga njegova gospa Ema Ostr-čilova, žena izrednega duha in blagega srca, ki posveča vse svoje moči socijalno-kulturnemu delu. Oba sta velika priiatelia Slovanov in zlasti še Jugoslovanov.
*	Imenovanje v državni službi. Diplomirani pravnik Ciril Spindler iz Maribora je imenovan za pripravnika v politično-upravni službi pri velikem županu v Kru-ševcu.
*	Imenovanje v policijski službi. Za okoliške nadzornieke policijskih agentov v 2. skupini III. kategorije so imenovani: Lju-devit Macarol pri policijskem komisarija-tu v Mariboru, Zdravko Mokole pri okrajnem glavarstvu v Ptuju in Jurii Smodej pri policijskem komisarijatu v Mariboru.
*	Promocija. V nedeljo ie bil na zagrebški univerzi promoviran za doktorja filozofije g. Lojze Tur k iz Verduna. Na juri-dični fakulteti Pa je promoviral g. Danilo Štefanovič. Čestitamo!
*	Izpit za rezevnega podporočnika administrativno artilj. tehn. stroke je položil te dni g. dr. ing. Fran Podbrežnik iz Gornjega grada.
*	Kam pojde ta mož na počitnice? Za ta rebus, ki smo ga priobčili v mladem »Jutru« v soboto, dne 29. junija, smo prejeli od čitateljev in naročnikov rešitve v domnevi, da gre za nagradno nalogo. Obveščamo jih zato, da je bil rebus namenjen le zabavi, in sicer najmlajšim čitateljem »Jutra«, ki so imeli z njim čez praznike nekoliko domačega razvedrila.
*	Knjižnica podmladka Rdečega križa. Oblastni odbor podmladka Rdečega križa v Ljubljani je začel izdajati lastno knjižnico, ki bo obsegala poučna in zabavna dela, neobhodno potrebna mladini in pre-koristna tudi za odrasle. Doslej sta izšla dva zvezka: Dr. M. Rus: »Prva pomoč*; cena za člane PiRK 2.50 Din. za neflane 3 Din, ter dr. St. Bevk: »Zdravilne razst-line z številnimi ilustracijami. Cena za člane FRK 5.50 Din, za nečlane 6 Din. Pri-ptavlja se: dr. I. Pire »Naše zdravje<. Na-daljni zvezki bodo sledili redno.
* Rentniki-rudarji Iz Nemčije, se obveščajo, da je ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja predložilo dogovor o socialnem zavarovanju med našo državo in Nemčijo ministrstvu zunanjih zadev s prošnjo, da se isti čimpreje ratificira. Seznami rentnikov iz Nemčije, ki so bili predloženi ministrstvu, so se odstopili Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev, da jih obdrži v evidenci, dokler predmetni dogovor ne bo ratificiran. — Cim bo izvršena ratifikacija tega dogovora, bo ministrstvo takoj podvzelo korake, da vsi, ki bodo imeli na podlagi dogovora pravico do prejemanja rente od zavarovalnih zavodov iz Nemčije, predlože prijave s potrebnimi listinami Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu preko Okrožnik uradov za zavarovanje delavcev ali bratovskih skladnic v svrho ureditve izplačila teh rent. Do tega časa naj se opuste vse tozadevne vloge na urade, ker bi bile brezuspešne. Rudarsko glavarstvo v Ljubljani.
*	Slovanski obelisk na Baltiku. Kot zaključni akt rednega kongresa Zveze slovanske kmečke omladine, ki zaseda v Poznanju, je bil te dni na poljskem teritoriju ob Baltiškem morju posvečen obelisk, ki ga je postavila omenjena zveza. Jugoslo-venski delegat inž. Stevan Račič, ki je obelisk izročil v varstvo poljskim oblastem, je pri tej priliki izjavil, da se bo tak obelisk postavil tudi ob našem Jadranu.
*	Zemljevid kranjskega okraia je po Orožnovem zemljevidu Slovenije narisa! učitelj v pok. Fran Marolt. Zaloga Čema-žar in drug, Ljubljana. Zemljevid beleži vse komunikacije in prometna sredstva ter je v tem pogledu prvi. Mala izdaia po 6 Din je posebno prikladna za turiste, druga velikega obsega po 300 Dim pa za urade in šole.
*	Smrtna kosa. Umrla je soproga starešine sodišča v Litiji gospa Zinka Ž i g o n. Njen pogreb bo danes ob 16. na pokopališču pri Sv. Križu. — V Poljčanah je preminula gospa Gretka Leskova r. Pokopana bo danes ob 16. — Bolezen je naklonila smrt. tudi g. Jak. Ce b u 1 a r j u, profesorju v pokoju, ki je dosgel 85 let. Njegov pogreb bo jutri ob 16. na pokopališču pri Sv. Križu. — G. Ivan Hrast, višji sodni oficijal v pok. je preminul po težkem trpljenju in je bil v nedeljo položen k večnemu počitku pri Sv. Križu. — Rajnim blag spomin, rodbinam iskreno sožalje!
*	Higijenska razstava v Zagreba. Ob priliki kongresa Jugoslovenskega zdravniškega društva v Zagrebu bo Za-grebački zbor priredil higijensko razstavo od 7. do 16. septembra v okvirju velesej-:na. Razstava bo razdeljena v tri skupine: higijena, znanstvena strokovna literatura, kirurgični aparati, ureditev operacijskih dvoran, zobarstvo, ortopedija. rontgen in drugo; kemijsko - farmacevtična industrija; lekarne ter zgodovinsko - farmacevtska razstava. Higijenski zavod ▼ Zagreba bo dal na razpolago razstavo »Človek, žena ln dete«, ki je v Dresdenu našla mnogo priznanja. Svoie zbirke bodo razstavili tudi mestni Fizikat zagrebški, osrednji urad za zavarovanje delavcev in komisarijat oblastne uprave.
*	Ruska kapelica pod Vršičem. V nedeljo 7. t. m. priredi Ruska Matica izlet svojih članov k ruski kapelici pod Vršičem. Odhod iz Ljubljane s turistovskim vlakom ob 5.15, prihod v Kranjsko goro ob 8.14. Ob 12. nri se bo v kapelici vršil parastos za duše ruskih vojnfii ujetnikov, katerih številni grobovi so raztreseni po tem lepem
krajn Slovenije. Ruska Matica vabi k prijazni udeležbi na tem izletu slovenske turiste in vse svoje prijatelje. Letos je veliko napredovala restavracija kapelice, ki je dobila novo streho, betonirani temelj in dr. Ob tej priliki izraža odbor Ruske Matice svojo globoko zahvalo vsem dobrotnikom, ki so darovali v to svrho denar in gradbeni materijal. Posebno pa se zahvaljuje g. notarju v Kranjski gori dr. Ivanu Grašiču, ki je z veliko požrtvovalnostjo in pravo slovansko ljubeznijo neumorno nabiral darove ter osebno na licu mesta vodil to akcijo.
*	Zveza mestnih, tržkfli pi zdraviliških občin za Slovenijo ima svoi redni občni zbor v petek 5. t. m. ob 10. v hotelu »Črni orel« v Mariboru. Odbor poziva vse članice, naj opuste svojo dosedanjo pasivnost ter naj pošljejo na občni zbor zastopnike. G predsednik se je vrnil iz Beograda, kjer je interveniral v zadevi združitve občin, ter bo o tem obširno poročal občnemu zboru, ki naj bo manifestacija za našo stvar.
*	Zdravljenje vojnih Invalidov ▼ Toplicah pri Novem mestu se bo pričelo 4. tm. za vse upravičene invalide ljubljanske in mariborske oblasti. Obsega radioemanacij-ske kopel, po potrebi tudi mehanoterapiio; za ves čas zdravljenja brezplačno popolno oskrbo (hrano in stanovanje) v Invalidskem domu v Toplicah. Pravico do brezplačnega zdravljenja imajo na osnovi določil čl. 10. invalidskega zakona pretežki in popolni invalidi, izmed lahkih in težkih pa samo oni, ki plačujejo manj nego 20 Din ne posrednega davka, odnosno oni, ki so zaradi revmatičnih in sorodnih bolezni oglašeni za vojne invalide. Prošnje je naslavljati na velikega župana ljubljanske oblasti. Prošnji mora biti priloženo: 1.) uradno poverjen prepis sodnega sklepa o priznanju invalidnine s potrdilom sodišča, da je sklep pravomočen, 2) zdravniško izpričevalo uradnega zdravnika, da je zdravljenje potrebno; po potrebi je treba še priložiti 3) potrdilo davčnega urada o plačevanju neposrednega davka in 4) invalidsko uverenje o zadnjem pregledu. Dobo zdravljenja določi v vs*akem posameznem primeru kopališki zdravnik povodm prve zdravniške preiskave. Nastanitev vsen invalidov brez izjeme je skupna v poslopju Invalidskega doma.
mammmmmmmm^mmmmm^
KINO IDEAL
Na sr>Iošno željo še danes
FANTOM PARIŠKE OPERE.
Ljudske cene 2.—, 4.— in 6.— Din.
*	Borba za dobitek drž. razredne loterije. Pri drugem žrebanju prejšnjega kola drž. razredne loterije dne 5. februarja letos je srečka štev. 54.951 zadela dobitek 200.000 dinarjev. Kakor smo svojedobno poročali, je polovico te srečke neka novo-sadska banka prodala trgovcu Petru Drej-cu v Budišnici. Ker pa ta ni plačal srečko, a vendarle dvignil v Beogradu 100.000 Din, je banka vložila proti njemu tožbo. Sedaj je sodišče izdalo razsodbo, s katero je trgovec Drejc obsojen, da v roku 15 dni plača banki 100.000 dinarjev ter poravna tudi vse tožbene troške. Sodišče je ugotovilo, da Drejc ni bil v poslovni zvez* z banko. Zaradi tega je sodišče zevzelo drugo slati-šče kakor direkcija razr. loterije v Beogradu, ki je smatrala, da je lastnik srečke tisti, ki je imel srečko v rokah.
ITO — zobna pasta najboljša!
*	Na letošnji lepotni konkurenci IX. Internacionalnega avtomobilskega turnirja v VViesbadenu so bile zastopane vse svetovne avtomobilske znamke s ca 300 najlepšimi vozovi, ki so privabili tisoče gledalcev. Posebno pozornost je vzbujala znamka ADLER, katera se je udeležila s celo vrsto izredno lepin serijskih, kakor tudi specialnih karoserij. Z izbranim okusom sestavljena oblika, barva, kakor tudi oprema vseh ADLER vozov je našla splošno občudovanje, kar se je potrdilo tudi pri končni ocenitvi. Od 24 ADLER avtomobilov vseh tip in oblik je bilo odlikovanih 13 s prvo,, 6 z drugo in 5 s tretjo nagrado. Posebno ugoden vtis so naredili res lepi in udobni »STANDARD 8«, osem - cilinderski vozovi, ki so bili po skladnosti zunanjih oblik, barv, kakor tudi notranje opreme edinstveni. Ravno tako upravičeno si je pridobil novi ADLER-FAVORIT mnogo občudovalcev, kajti za tako nizko ceno ni mogoče dobiti v tej kategoriji udobnejšega in boljšega voza. Tudi FAVORIT je bil deležen številnih nagrad, ki so dokazale, da so bili ADLER vozovi izmed najlepših in najbolj upoštevanih avtomobilov te prireditve.
*	Prostovoljno gasilno društvo t Rudnem priredi v nedeljo 21. julija ob 16. slovesno otvoritev Gasilnega Doma in blagoslovitev motorne brizgalne. Vabljeni vsi okoličani. Društva opozarjamo na to prireditev.	886
*	Dr. Albert Trtnik bivši dolgoletnt vodja Zdravstv. doma v Lukovicl je začel ordinirati v Ljubljani, Gledališka ulica 12-1. od pol 10 do pol 12 in od 4 do 5. 882
*	Gorazdov učni zavod se Je na željo mnogin staršev lani zopet otvoril. Zavod je po svojih izbornih učnih uspehih slovel dolgo vrsto let Natančnejše v današnjem oglasu.	887
*	Obleke kemično čisti, barva, pllslra in lika tovarna Jos. Relch.
*	Vse nosi le kopalne obleke znamke »IKKOLI«, ker se odlikujejo po izvrstni kvaliteti in čudovitem sestavu barv.
*	Dan bonbončkov« na Jesenicah Je prinesel C. M. družbi lepo vsoto 1.021.40 Din. Iskrena hvala podružnici in vsem darovalcem!
Iz Ljubljane
o— Zahvalne molitve ob roistvu tre ga kraljeviča. V Ljubljani so se včera; 10. v stolnici in evangeljski cerkvi v za.rvalne molitve ob rojstvu tretjega ljeviča. V stolnici je ob 10. izvršil zal: ne molitve s slovesnim »Te deum* škof dr. Jeglič ob asistenci mnogošte* duhovščine. Slovesnemu cerkvenemu o du so prisostvovali veliki župan dr. Vodopivec, komandant dravske dh general Sava Tripkovič, oblastni kor dr. Natlačen, mestni župan dr. Dinko konzularni zbor ter v velikem števila predstavniki vseh političnih, sodnih, upravnih, finančnih in drugih uradov, kakor tudi zastopniki raznih javnih korporacij, društev in ustanov. — Po deželi se bodo zahvalne molitve vršile prihodnjo nedeljo, kakor je to odredil knezoškofijski ordina-riiat v Ljubljani.
u— Darovi. Mesto venca na krsto pokojnega g. dr. Gregorja Žerjava je daroval g. Rajko Turk za Sokolski dom na Taboru 200 Din in za Prostovoljno gasilno društvo v Ljubljani 200 Din. G. F. Palo-vec pa je daroval iz istega namena za dijaško kuninjo Domovino 200 Din.
u— Fotografe in amaterje, ki so v nedeljo slikali pogrebni sprevod blagopokojne-ga dr. Žerjava, naproša uredništvo »Jutra« da mu blagovolijo vposlati na ogled in v odkup uspele posnetke v svrho izpopolnitve naše fotografske zbirke. Posnetki naj se vpošljejo ali osebno izročijo. Uredništvo »Jutra« (tajništvo), Knafljeva ulica 5-1.
u— Odhod opernega kapelnika A. Balat-ke iz Ljubljane. Nova uprava brnskega Narodnega divadla, drugega največjega gledališča v ČSR. ki jo je prevzel znani češki skladatelj in dolgoletni prvi režiser Ota Zi-tek je uvedla za opero kolegijalni sistem umetniškega vodstva. Opera ne bo več imela direktorja, temveč vodstvo bo v ro* kah treh enakopravnih kapelnikov. Dv« mesti sta prevzela dosedanja kapelnika Chelabela in Bakala, tretje je bilo ponude-no ljubljanskemu opernemu kapelnika g. Antoninu Balatki. G. Balatka je prošfi teden imel vrlo uspešno poskusno dirigranje »Prodane neveste«, pri katerem se je i kritiki i publiki izredno dopadel ter je že podpisa! pogodbo o angažmanu. G. Balatka nastopi svoie novo mesto v avgustu. Poziv na tako odlično veliko opero kakor ie brn-ska je zanj in za našo ljubliansko opero časten in se ga tudi mi, ki že dolga leta cenimo umetniško delo in zasluge g. Balatke za naš slovenski oder seveda iskreno veselimo. Ne zanikamo pa„ da ie v tej kupi tudi grenka kaplja: brnska opera pridobi v g. Balatki odličnega umetnika in izredno marljivega delavca, a pridobitev Brna je za Ljubljano občutna izguba. O 10 letnem zaslužnem delu g. Balatke na ljubljanski operi bo treba še spregovoriti.
u— SK Ilirija razpisuje nagradno tekmovanje za fotografije kopališča SK Ilirije. Za najboljše fotografije so določene nagrade v znesku Din 300, 200 in 100. Ne nagrajene, toda ustrezajoče slike se bodo odkupile po običajnih cenah, ostale pa vrnile. Slike naj se oddajo zapečatene pri blagajniku kopališča do 10. julija 1929.
„_ Društvo državnih pisarniških uradnikov za Slovenijo vabi vse svoje člane, da se udeleže vrtne zabave v hotelu »Tivoli« 6. t. m. Dohodek gre za zgradbo Urac škega doma.
n— »Soča«, pevski zbor.. Danes ob važen sestanek vseh pevcev in pevl. areni Narodnega doma. Naj nihče ne ma ka. — Pevovodja.
u— Zveznna knjigarna v Ljubljani na? nja cenj. občinstvu, da se je preslila iz sedanjih prostorov na Marijinem trgn ? novo preurejeni lokal v Selenburgovi ci 7. Istotam se nahaja tudi ruski odde knjigarne.	_ '_J
u— Budilke, prvovrsten fabrikaL F. Čuden, Preešmova 1. ^^^^^^^^^^^^^
Že za I>In 385 bo Vaš užitek Vašega dopusta dvojen!
Že za ta dteaar dofale pri nas dober fotografski apatait, s katerim boste dejali tevrs-tme posne<tfioe. Vse, bar nrv-rate storiti — je • pritisnete na prožile vse drugo naredimo Zufrtevtašt« naš na vejsd cenik, ki Vam pojasni.
DROGERIJA GREGORIČ, LJUBLJk _Prešernova ulica št. 5
u— Velika ploha v Ljubljani in oke
2e v nedeljo je bilo dokaj nestalno vr Včeraj zjutraj pa se je prevrglo št slabše. Okoli 7. je že začelo močno d vati ter je brez presledka lilo ves dan. Plo.ia je bila mestoma tako silna, da so bile nekatere ulice mahoma poplavljene. Kongresni trg se je zdel, kakor bi drl niz-do! kak veletok. Stari vremenaril pravijo, da se vreme ne bo kmalu preobrnilo na bolje.
n— MikloSčeva cesta — dirkalna cesta.
Da je ta 500 m dolga in najmodernejše asfaltirana cesta ena najlepših cest v I Ijani, mora vsak priznati. Zato ie pa najbolj frekventirana in tvori zlasti avtomobiliste, motocikliste in kolesarje seboo privlačno silo, ki dan tn noč pretrgoma po njej drdrajo, kar povzr< pogostokrat tudi neprijetne karambole druge nesreče. To samo na sebi kone ne zbegava ne preobilnih pansantov, stanovalcev na tej cesti, pač pa se mor grajati raznovrstni dirkalni poskusi, ki „ vrše ves dan na tej tako obljudeni cesti. V bližnjih garažah popravljeni avti in mo-tocikli se poskušajo glede točne vožnje navadno na Miklošičevi cesti ter pokajo in ropotoia kakor v kakem arsenalu. Med kolesarji pa se je razpasla grda in obenem pasantom nevarna navada, da se po tej cesti producirajo s prosto vožnjo. Tako
\materi!
Foto - kino aparati ^potrebščine
Nori veliki katalog in cenik Tam je brezplačno na razpolago
Allntii) sinova, drogerija,
•	A<lnt Ljubljana, Židovska 1
MlTnnp drogerija, Maribor,
•	Gosposka nlica 83
prosto vozarenje, osobito pa še vozne po-skušnje z auti in motocikli po tako obljudenih cestah, bi se moralo iz varnostni.! ozirov policijsko strogo prepovedati.
n— Drobiž Iz Policijske kronike. Zadnja Junijska nedelja je bila precej nemirna. Zaradi izgredov, nedostojnega vedenja in pijanosti sta bili aretirani dve osebi, zaradi istih deliktov pa je bilo policiji prijavljenih kar 11 veseljakov in ponočnjakov. Prav Tekordno število, ki je v tem pogledu že dolgo ni beležilo policijsko poročilo. Dalje ste bili včeraj policiji prijavljeni dve tatvini gotovine in sicer zneska 400 in 300 Din. Prijavljena Je bila dalje večja goljufija. Policija je aretirala dva nevarna uzmoviča in vlomilca.
o— Smrt LoJzJke Pohorčere pojasnjena. Sodna obdukcija, ki Je bila izvršena na truplu žene finančnega preglednika, Loj-«ike Pohorčeve, o kateri zagonetni smrti imo že poročali, je pojasnila prave vzroke njene nenavadne smrti. Izključen je vsak umor ali uboj. Zato je bil finančni preglednik g. Pohorc, ki je bi! prvotno pridržan ▼ policijskih zaporih, v nedeljo popoldne Izpuščen iz zaporov.
^^Cin^JLjubljanski dvor! |
Danes prvič!
Izpoved vojnega kurata
Prekrasna, pretresljiva drama
| Ob 4., % na 7., 14S., 9. Tel. 2730. |
a— Beg od doma. Na Gosposvetski cesti stanujoča gospa Lidija Tauer Je naznanila policiji, da je njen 16-letni sin Slavko Tauer že od 25. jun. pogrešan in da jenezn. kam odšel. Pogrešani Je velike postave, starosti primerno dobro razvit, podolgaste-ga obraza, kostanjevih dolgih las in oblečen v temnoriavo obleko. Deček je drugače ze!o mirnega značaja. Ni izključena 'domneva, da Je mogoče deček pri kopanju utonil. — Iz Lichtenturnovega zavoda Je 30. Jun. okoli 15. izginila 20 1. goienka Ruša Drame, rodom Ljubljančanka. Deklica je dobro razvita, bledega obraza, kostanjevih pristriženih las ter oblečena v ponošeno »vetlomodro obleko.
a— Zlobno poškodovanje plinaste naprave. Nekateri nočni razgrajači ne morejo pustiti na miru javnih naprav. - Tako le neznan zlikovec poškodoval na Resljevi cesti pred hišo št. 15 plinsko svetiljko ter napravil okoli 200 Din škode mestni plinarni. Upati je, da bodo zlikovca v kratkem prijeli.

Iz Maribora
a— Smrtna kosa. V Gradcu je preminula ga. Ana Schober, hišna posestnica in lastnica kavarne v Mariboru. Njeno truplo so prepeljali v Maribor, kjer so jo položili vče raj popoldne k večnemu počitku. — V nedeljo se je vršil iz mrtvašnice oblastne bolnice v Mariboru pogreb profesorja Karla Cimermana. Pokojnika so spremili na njegovi zadnji poti številni njegovi stanovski tovariši in mnogi dijaki, ki so kljub počitnicam prihiteli v Maribor k pogrebu. Ob odprtem grobu se je poslovil od prof. Cimermana gimnazijski ravnatelj dr. Tomin-šek. — V nedeljo je preminula S. Kompa-re, soproga uradnika. Blag jim spomin!
a— Mestno kopališče bo z današnjim dnem zopet odprto.
a— Muzikaličen tat. Na Aleksandrov! cesti se je dosedaj še neznan uzmovič prikradel v stanovanje zasebnice Marije Po-lak in Ji odnesel gosli, vredne 1000 Din. Pred nakupom se svari.
a— Nepreviden vojak. V Melju Je neki vojak streljal z ostrim nabojem skozi okno Meljske vojašnice. Po naključju je zadel neko žensko.
a— Zopt vlom v Mariboru. Upokojeni učitelj Leopold Pavlin je prijavil policiji, da mu je Iz zaklenjenega stanovanja v Ko--oščevi ulici št. 2., v njegovi odsotnosti oznan vlomilec odnesel zlato uro v vrednosti 1500 Din, tri zlate uhane v vrednosti ;,;0 Din in zlato zapestnico v vrednosti 500 Din. Vlomilec se je poslužil ponarejenih ključev.
Radioemanacijsko termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICE
(pri Novem mestu). Zdravi trajno in sigur-no revmatizem, cevralyne, ženske bolezni itd. Edino kopališče, v katerem so vse kopališča« naprave nad izvirki 37—38® C topline. 2e'ezniška postala Straža - Toplice. Zahtevajte prospekte. Cene znižane, posebno v pred In po sezoni.
■m.
Iz Celja
—
e— Zahvalna služba božia v župni cerkvi. Tudi v Celju je radostna vest, da se je kraljevi družini rodil tretji kraljevič, vzbudila med prebivalstvom veliko veselje 2e v soboto zjutraj se je mesto odelo v narodne in državne zastave, enako kakor prejšnji Vidov dan. V nedeljo dopoldne pa se je vršila v župni cerkvi sv. Danijela zahvalna cerkvena svečanost, kateri so prisostvovali zastopniki civilnih in vojaškin oblastev.
e— Promocija. G. Ivan M. Joksič, brat znanega veletrgovca z železnino g. Z. M. Joksiča je promoviral na beograjski univerzi za inženjerja arhitekta. Čestitamo!
e— Smrtna kosa. V celjski Javni bolnici sta umrla 27. junija prevžitkar Valentin Goručan \z Imenega, 28. junija pa 2 letni posestnikov sin Milan Senica z Pečice ob Savinji. Na Lopati pri Celju je umrla 29. junija 42 letna posestnikova hči Helena Li-povškova. Istega dne je v vojaški bolnici umrl 23 letni redov 39. pp. Pero Papič. V Javni bolnici je umrl v nedeljo 30. junija v starosti 62 let vpokojeni železničar g. Ivan Mlač, stanujoč v Arji vasi pri Celju. Pokojnik Je bil vedno zaveden narodnjak in je bil naš primorski rojak iz Lokev pri Sežani. Pokojnikom blag spomin! e— Grenardirjev most dosegel drugi breg Pred dnevi so popravljalna dela na Gre-nardirjevi brvi toliko napredovala, da so delavci po zabiti zadnji kozi dosegli levi breg Savinje. V najkrajšem času bodo vsa ostala potrebna dela dokončana In bo brv izročena svojemu namenu. Brvi se pa že sedaj poslužujejo nešteti pasanti. dasi s tem kolikor toliko ovirajo delavce pri delu. Tako bo končno vendarle zvezan levi breg Savinje z desnim in bo ljudem, ki se broda niso mogli posluževati, znatno skrajšan dohod v mesto.
e— Zgodaj je začel. V soboto popoldne je bil v neki gostilni v mestu aretiran komaj 15 letni mesarski vajenec Adolf R., ki je domači kuharici izmaknil iz v shrambi viseče ročne torbice malo usniato denarnico, v kateri se je nahajalo 5 in pol Din gotovine. Kuharica Tončka, lastnica denarnice, pa je fanta pri tatvini zasačila in ga Izročila poklicanemu stražniku. Nepoštenega fantiča so pridržali v zaporu.
e— Iskrena ljubezen očeta In moža. V noči od sobote na nedeljo se je 55 letni mojster Pavel B. tako strašno nasrkal ruj-ne štajerske kapljice, da je vprizorii na domačem dvorišču veliko skušnjo za družinsko dramo, pri kateri sta morali prisilno sodelovati tudi njegova žena in hči. Ker Je bil napram obema ženskama le preveč nežen s svojimi utrjenimi pestmi, je morala posredovati policija, ki je razgrajaj očega mojstra vtaknila čez noč v policijsko 'Hladilnico na magistratnem dvorišču.
Iz Ljutomera
lj— Javni nastop Sokola je določen na nedeljo 7. t. m. Društvo pričakuje obilne udeležbe sosednih društev ter vabi na svojo prireditev vse narodno čuteče občinstvo Murskega polja in Ljutomerskih goric, pa tudi za goste iz oddaljenejših krajev bo poskrbelo po dobri stari navadi. Po telovadbi se bo vršila ljudska veselica v znanem ljutomerskem, oziroma prleškem slogu. V nedeljo, 7. t. m. torej vse v Ljutomer!
lj— Desetletnica meščanske šole. Podmladek Društva Rdečega križa na meščanski šoli je porslavil Vidov dan in desetletnico šole s svečano akademijo, ki je bila o So-kolskem domu. Prisostvovali so ji zastopniki oblastev in upravnega odbora, starši ter obe ljutomerski osnovni šoli in osnovna šola s Cvena. Po govoru ravnatelja Bauharta, ki je orisal početek in pomen meščanske šole za mesto in okolico ter se spominjal že pokojnih ustanoviteljev šole ter učiteljev, so se vrstile pesmi dekliškega in mešanega zbora pod spretnim vodstvom gdč. Scheit-hauerjeve, deklamacije slovenskih in srbo-hrvatskih pesmi, klavirski eolo (učenka Strasser) in solo na gosli (uč. Dušan Rajh). Mnogo odobravanja je žel majhen orkester na lok, ki je pod vodstvom gosp. Žagarja odsviral več sklab, osobito pa je ugajal ra-jalni nastop s spremljevanjem godbe. Pred zaključkom akademije je neka učenka 4. razreda z lepim govorom poklonila šopek ravnatelju šole, ki dovrši'!e 20 let svojega učitelji vanja in 10 let ravnateljevanja na meščanski šoli. Akademija .'e splošno zadovoljila ter tako dostojno zaključila prvih deset let šole.
Dopisi
POLJANA PRI PREVALJAH. Obljubili smo, da imena darovalcev za mladinsko prireditev objavimo v časopisih. Evo jih: CMD, Ljubljana 1000 Din, rudnik Mežica je dal godbo 21 mož, Kolo jug. sester 500 + 250 + 250, Bratovska skladnica Preva-lje 250, jeklarna v Guštanju 100, gozdna uprava Thurn 600 Din. Razen tega so da-
Kdor si ne zna pomagati H gmotnih skrbi.
temu svetujemo, da naj takoj stopil v Zadružno farairiHnico r. z. z o. z. n.a Siv. Petra cesti 19 in si naj kupi srečko dnž. razr. loterije. 5 mesecev srečnih nad in veliko možnosti na visok dobitek je vredno matenfrostinega zneska za srečko.
rovafl v Mežld: obč. urad 200, gg. Outten-berger 200, Zimmerl 200, Veselko 100, Sto-par 100, Vivat 100, Breznik 100. Logar 100, gr. Thurn 100, po 50 gg. Praper, Preglav, Troha, Potočnik 1. lj. kon. dr.; po 30 gg. Brundula, Buchner, 10 Ozimič. Konz. dr. Prevalje: 100 hranilnica, Korotan. gg. La-hovnik, Štampah; po 50 dr. Senčar, po 20 gg. Filipovsky, dr. Flis, obe konzumni društvi Cepin in Jordanič, 10 g. Pečamik. Peki so se izkazali tudi pri pecivu. G. Do-beršek je dal za 200 Din narodnih kolkov. Vsem prijateljem naše mladine najlepša Vi val a.
URŠNA' SELA. Prostovoljno gasilno društvo je na svojem ustanovnem obč. zboru izvolilo za načelnika g. Ivana Jakšeta, za podnačelnika g. Ivana Končana, za tajnika g. Ivana Rustjo, za blagajnika pa g. Franca Povšeta. Občnega zbora so se udeležili delegati novomeške gasilne župe. Naše gasilno društvo bo vreden član te župe In se bo, po začetku sodeč, dobro razvijalo. Da bi si pridobilo sredstva za nabavo orodja, je priredilo 29. junija vrtno veselico s pestrim sporedom.
Spori
Zadnji športni dogodki
Nogometni prireditvi ob priliki jubileja desetletnice JNSa sta prinesli našim nog<* metašem lepe uspehe. Po neodločeni igri med našo in češkoslovaško reprezentanco, o kateri smo že poročali, se je v soboto vršila medmestna tekma med Prago in Za» grebom. Tudi ta je s 3 : 3 (2 : 1) ostala neodločena. Obe tekmi sta torej pokazali, da se je dvignil naš nogomet na tako vi« šino, da se lahko merimo s prvimi profe« sijonalnimi moštvi iz inozemstva. Zaklju« ček jubilejnih prireditev je bil slavnostni banket, katerega se je udeležil tudi zastop« nik kralja Aleksandra pomočnik armijske* ga komandanta divizijski general g. Stoj« šid. Prisotni so bili dalje predstavniki ci« vilnih in vojaških oblasti, češkoslovaškega konzulata, predsednik češkoslovaškega no« gometnega saveza prof. Pelikan, zastopni« ki vseh naših športnih organizacij, med njimi g. Betetto za LNP, mnogo reprezen« tančnih igračev, sodnik Frankenstein z Dunaja Itd. Z banketa se je poslala kra« lju udanostna brzojavka.
Jubilejne prireditve ŽSK Hermes t Ljubljani in ISSK Maribor je nekoliko kvarilo slabo vreme. Vendar pa so vse prireditve pokazale uspehe dela jubilantov v deset letih njunega obstoja. Rezultati nogometnega turnirja ŽSK Hermes so bi« li sledeči: Hermes : Železničar (Maribor) 6 : 5 (2 : 1), Železničar (Zagreb) : Pri« morje 3 : 1 (1 : 1), Železničar (Maribor) : Primorje 1 : 1 (0 : 1). Žreb je določil za zmagovalca mariborske Železničarje. Že« lezničar (Zagreb) : Hermes 3 : 1 (1 : 0). Zmagali so torej v tem turnirju zagrebški Železničarji, ki so dobili lep pokal jubi« lanta.
Od nogometnih tekem v Mariboru bi bi« lo omeniti neodločeno tekmo Maribor : Ilirija 4 : 4 (3 : 1).
Reprezentativni branilec, dosedanji član subotiškega Sanda Beleslin je premeščen k direkciji državnih železnic v Beograd. Prijavil se je za beograjsko Jugoslavijo, tako da bosta oba reprezentančna branil« ca našega državnega teama v istem klubu. Doznava se dalje, da bo tudi Gligorijevič, ki je bil dosedaj član BSK prestopil v Ju» goslavijo.
SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes. v torek ob 18. treninig I. stoupioe. Nadetetrvo opozarja, tfa se vrši Greni og stop:«« I. ob vsakem w«menu!
Službeno te LNP. Prihod«!a seja posloa-nega odbora bo Juto i, v sredo ob 20.30 v kavami Ev-roipa. — Tajiniilk II.
Izvleček iz programov
LJUBLJANA (572 m), ZAGREB (307 m), BEOGRAD (429 in), PRAGA (342 m), BRNO (432 m), VARŠAVA (1411 m). DUNAJ (517 m), BERLIN (418 ni), FRANKFURT (390 m). LANGENBERG (473 m), STUTTGART (3-50 m), BUDIMPEŠTA (550 m), LONDON (Daven-(ry 1533 m), RIM (441 m), STOGKHOLM (Motala 1348 m).*
Torek, 2. julija.
LJUBLJANA 12-50: Reproducirana gHasba. — 13: Napoved časa, borzne vesti, reproducirana glasba. — 13.30: PoroaMa iz dnevnikov. — 18: Koncert radio-orkestra. — 20: Kraški prepadi: »Križiška o kroglica«. — 20.30: Violinski solistični večer g. Riharda Zike. Pri klavirju prof. Janko Ravnik. — 21.30: Koncert radio-orkestra. — 22: Napoved časa in poro-čila.
Sreda, 3. Julija.
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borzne vesti, reproducirana glasba. — 18: Pravljice za deco. — 18.30: Koncert radio-orkestra. — 20: Antologija slovenske lirike. — 20.30: Večer radio-kvarteta. — 22: Napoved časa in poročila.
ZAGREB 1-3.15: Reproducirana glasba. — 20.30: Prenos koncerta iz Ljubljane. — BEOGRAD 12.45: Radio-kvartet. — 20.25: Koncert tamburaškega zbora. — 21.50: Poročila. — 22.05: Koncert operetne glasbe. — PRAGA 16: Koncert iz Brna. — 19.05: Prenos koncerta češke filharmonije. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert. — 17.35: Pevski koncert. — 19.05: Koncert iz Prage. — VARŠAVA 16.30: Reproducirana glasba. — 18: MandoVne. — 20.30: Koncert orkestra in sofetov. — Godba za ples. DUNAJ M: Koncert. — 15.45: Lirika črncev. — 20.35: Ljiubaivne in plesne pesmi v življenj« narodov. — Koncert orkiesrtra. — BERLIN 17.30: Lahka glasba. — 20.30: Orkestralen koncert. — Godba za p«es. — FRANKFURT 16.-15: Koncert iz Sitiuitttfarta. — 20.45: Radio-kabaret-. — LAN-GFjNBERG 17.35: Konoert orkestra. — 20: Večerni tooncert. — 2)1: Mešan večer. — Lahka godba. — STUTTGART 16.15: Koncert ruske gJashe. — 20: Zborovski koncert. — 20.45: Program h Firankfiurta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.40: Orkestralen koncert otpeTetne glasbe. — 19.40: čeio-konoert. — 21: Koncert VVagnerJeive glasbe. — Gi.gans.ka godba. LONDON 19.45: Wa®n«rje<v večer. — 21-35: S1 u;hoigtra. — Godba za ptes. — RIM 17-30: Popoldanski koncert-. — 2tl: Koncert komorne glasbe. — Godba za ples. — STOGKHOLM 18.30. Reproducirana glasba. — 20: Stohorgra. — 21.40: StaredSa in moderna pflesna glasba.
Gospodarstvo
Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v III. četrtletju tega leta
1.	Zemljiški davek. Zemljiški posestniki, ki reflektirajo glede na število družinskih članov na znižanje dopolnilnega davka za 1. 1929., morajo to zahtevo prijaviti občinskemu uradu do konca mesca julija t. 1.
2.	Usluibenski davek. Od uslužbencev pobrane zneske morajo gospodarji odpremiti davčni upravi do 15. dne vsakega meseca. Gospodarji, ki nimajo več nego pet uslužbencev, odpremljajo ta davek četrtletno, torej v mesecih april maj in junij t. 1. pobrane zneske do dne 15. julija t. 1.
3.	Rentni davek. Zavodi, naprave in podjetja, ki so dolžna pobirati rentni davek z odbitkom ob izplačilu temu davku zavezanih prejemkov, morajo odpremiti v I. polletju t. 1. pobrane zneske s predpisanim seznamom v dveh izvodih v 45 dneh po poteku polletja, to je do vštevši 14. avgusta t. 1.
4.	Davek na poslovni promet. Davkoplačevalci, ki vodijo knjige opravljenega prometa, so dolžni do konca meseca julija t. 1. plačati prometni davek od prometa, opravljenega v II. četrtletju t. 1.
5.	Dospelost direktnih davkov. Neposredni davki za III. četrtletje 1929. so 1. julija dospeli v plačilo, plačati pa se morajo najkasneje do dne 15. avgusta t 1., kolikor še niso odmerjeni, po predpisu v ustrezni davčni obliki minulega leta.
6.	Dospelost nekaterih perijodičnih taks. a) Do 15. julija t 1. so delniške družbe dolžne predložiti davčni upravi seznam v I. polletju t 1. otvorjenih tekočih računov in plačati odpadajočo takso v kolkih, b) Tretji obrok dopolnilne prpnosne takse, ako presega letni predpis 500 Din, zapade v plačilo v času od 1. do vštetega 15. julija t. 1. c) Točilno takso za pravic«, da se točijo pijače, je plačati za II. polletje 1929. do due 31. julija t. L
Znatna pasivnost naše trgovin ske bilance v maju
Generalna direkcija carin je objavila podatke o našem uvozni v maju, u katerih je raevklno da Je biJ naš uvoz tudi v ma>u večji kakor lani dočim j« bil v prvih treh mesecih t-ek. leta manjši od lanskega. V maju smo uvoziH 155.812 ton (v maiju pret. leta 160.964 ton) v vrednosti "01.2 milijona Din (v mahi pret. leta 650 miiijonov). Po vrednosti se je napram maju preteklega teta naš uvoz povečal za 51-2 milijona Din a.li 7.9%
Glavni predmeti našega uvoza v maju so bili: bombaž (18.9 milijona Din), bombažno predivo (34.6), bombažne tkan;ne (58.6), volna (12.3). voi-neno predivo (9.1), volnene tkanine (19.2), sv i lene tkanine (8.9). sirova nafta (15.4), bencin (3.9), mazilna olja (3.7), sirov« kož« (23.1), kava (18.5), riž (8.1), sivinjska mast (5.7), premmg (21.4), rastlinska olja (4.8), oljni plodovi in semena (5.0). bakrena galeca in cinkov klorid (14.0), vreče (12), tiskarski papir (5.4), železo predelano in polpredelano (12.4), pločevina (9.5), ocvi (6.9), železniški materija! (12.9), izdelki iz železa (35.3), stroja in aparati (63.4), elektrotehnični predmeti (19.9).
Napram lani opažamo pri skoro nespremenjenem uvoziu tekstilnega bla.ga znatno povečanje uvoza slrovki za tekstilno Industrijo, in sicer bombažnega prediva (od 28.1 na 34.6 milijona Di.n), sirovega bombaža (od 14.5 na 18.9), volnenega prediva (od 7.3 na 9.1) in ovčje volne (od 6.4 na 12.3). Tudi uvoz strojev s« k močno diviignil (od 37.9 na 63.4), prav tako uvoz elektrotehničnih predmetov (od 14.4 na 19.9) in uvoz sirovih kož (od 14.3 na 23.1). Nazadoval pa je uvoz železniškega materijala in bakren« ga lice Pšenic« v maju nismo uvažali, dočim smo jo v maju pret. leta uvozi!« za 7.2 milijona Dm.
Ker smo v ma)u izvozili le za 533.7 milijona Drin, J« bila naša trgovinska blanca v tem me seeu pasivna za 167.S milijona Din, vendar je trefoa upoštevat«, da Je pasivnost v maju pret. teta znašala celo 218.3 milijona Din. V prvih 5 mesecih t. 1. se te naša trgovinska bilanca gibala nas!«dne-e (vs« v milijonih Din):
	iavos	uvoz	pasivnost
Januar	425.7	560.7	— 136.0
februar	385.1	404.0	— 18.9
mar c	499.4	684.6	— 185.2
april	615.0	713.7	— 98.7
maj	5A3.7	701.2	— 167.5
jan. -mai) 1929	2458.9	3054.2	— 505.3
jan.-maj 1928	2232.7	32.14.3	— 981.6
V razdobju januar-maj t. 1. smo uvoziH z« 3064.2 milijona Din aH za 150.2 milijona Din man)
kakor v istem razdobju pret. leta. izvozili pa smo za 2458.9 milijona Din aH za 226.1 milijona Din več kakor lani. V zivezi z manjšim uvozom in večSiim izvozom je pasivnost naše trgovinske bifance napram lani za razdobje januar - maj nazadovala od 981.6 na 605.3 milijona Din.
O zračen« valovne dolžfae so veljavn« od 30. Juliiija dalje.
r= Važnost mednarodne telefonske zveze trga Žalca kot središča hmeljske trgovine ▼ Sloveniji. Kakor je splošno znano, se nahaja vse naše in tudi inozemsko hmeljarstvo zaradi svetovne nadprodukcije v veliki krizi. Dolžnost vseh merodajnih čin i tel je v je. vse ukreniti, da se ta kriza ublaži in da postane hmeljarstvo zopet vir blagostanja nešim krajem. Vsak hmeljar paž dobro ve, kolikim izpremembam so izpostavljene hmeljske cene in da se v teku nekaj ur lahko temeljito izpremeni ves položaj na brneljskem trgu v prid ali v škodo hmeljarjem. Glede na to dejstvo mora pač vsakdo uvideti, kolike važnosti bi bila mednarodna telefonska zveza Žalca, kot središča hmeljske trgovine v Sloveniji, s svetovnimi hmeljskimi tržišči, zlasti pa r Žatcem v Č. S. R. Sedanja telefonska zveza Žalec - Ljubljana je skrajno neugodna in se napovedani in naročeni govori zaradi preobložene proge sploh ne morejo vršiti, ali pa so tako ovirani, da se jih občinstvo ne more posluževati. Ker je direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani že v minulem letu pokazala nekaj dobre volje, da se odpravijo navedeni n?do-3 ta tki in ker se zopet bliža hmeljska sezona. ee direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani vnovič naproža. da izpolni to upravičeno zahtevo hmeljarstva in hmeljske trgovine.
= Stanje hmeljskih nasadov. Hmeljarsko društvo za Slovenijo poroča 30. junija. Obdelovanje hmeljskih nasadov se bliža svojemu koncu. Njih stanje je vobče zadovoljivo. Rastlina je povsem zdrava in le neznaten del poznega hmelja je okužen po peronos-pori. ki je na srednjepoznem hmelju ni najti. Trte so večinoma dorasle do višine drogov, oziroma žičnega ogrodja in se na zgodaj obrezovanih rastlinah že vidijo prvi cvetni nastavki. _ Po poročilu Srednjeevropskega hmeljskega urada je stanje hmelj-
skih nasadov v Nemčiji dobro, ▼ Češkoslovaški pa dobro srednje. Pobijanje škodljivcev je v Nemčij pomanjkljivo in tudi v žateškem okolišu mnogi producenti ne kažejo volje, da bi pobijali škodljivce, deloma ker se pri sedanji nizki ceni ne izplača tro-šiti denar in trud za pobijanje, deloma pa. ter so mnenja, da je za bodoči razvoj cen bolje, da letina ne bo dobra. V žateškem okolišu je rastlina-dosegla tri četrtine višine drogov.
= Kmetijska družba za Slovenijo je vpi-
salal50 delnic Privilegirane agTarne banke v znesku 75.000 Din.
Težka finančna in agrarna krisa na
Madžarskem. Likvidacija angažmanov insol-ventnega budimpeštanskega velešpekulanta in bankirja Simona Krausza je povzročila v Madžarski težko finančno krizo. Padec delnic, v katerih je- bil Krausz angažiran, je imel za posledico splošno baissso na efektnem tržišču. Kriza budimpeštanske borze pa ni nastala samo zaradi poloma špekulanta Krausza, temveč ima globlje gos^HKlarske in finančno tehnične vzroke. Silni padec žitnih cen je dovedel madžarsko kmetijsko gospodarstvo v kritično stanje, zlasti ker ima Madžarska še mnogo žita lanske letine, ki ga ni mogla izvoziti. Posledice te agrarne krize so se hitro pojavile. Budimpeštan-ska Bodenkreditbank, ki je še pred tedni objavila ugodno bilanco in izplačala divi-dendo od 6. pengo, je nenadoma prišla v plačilne težkoče ter bo morala sedaj po brezuspešnih poskusih obdržati likvidnost s pomočjo madžarske Centrale denarnih zavodov likvidirati, la parcelacijska in agrarna banka je 88% svojih sredstev vtaknila v nepremičnine, katerim cena pa je sedaj zaradi agrarne krize precej padla. Delniška glavnica se smatra za izgubljeno, pri čemer bodo tudi inozemski delničarji (Angleži) izgubili znatne vsote. Imenovana bank® je 1. 1918. ustanovil« v Zagrebu Prvo ju^r slavensko d. d. za šumsko gospodarsko i industrijo, ki pa je že L 1927. prešla v likvidacijo.
Borze
1. julija.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Večje povpraševanje je bilo po devizi na Berlin, Prago in Dunaj. Devize na London, Dunaj, Nevvork in Prago 60 se nekoliko okrepile.
Na zagrebškem efektnem tržišču j« Vojna škoda o-bdržala višie tečaje, ki Jih j« dosegla koncem zadnjega tedna. Za aranžma te notirala 407 do 407.25, trgovala pa s« je samo za kaso po 407. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v PraStedioni po 850, v U-n-ionbanki po 202, v J-ugobanki po 82 in v PoJjodelski po 15. Trboveljska, ki s« j« koncem zadnjega tedna v zvezi z višjo dividendo dvignila na 500—503, s« je danes po odbitku kupona (55 Din) dalje dvignil* ter Je bi-la zaključena po 470. V ostalem te bil zaključek samo 5e v Slaveksu po 100.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 22.87 blago. Berlin 18.56 — 13.59 (13 575), Bruselj 791.23 blaeo, Budimpešta, 9.9388 bi., Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 7.9905—8 02® (8.0055), London 275.81—276.61 (276.21), Newyork 56.84 bi., Pariz 222.56 bi., Praga 168.26—169.06 (168.66), Trst 296.95—298.95 (297.98).
Zagreb. London 275.81 — 276.61, Newyork 56.74 _ 5(j.94. Pariz 221.96 — 223.96, Milan 297.068 — 299.0G8, Curih 1094.4 — 1097-4, Amsterdam 22.83 — 22.89, Berlin 13.56 — 13.59, Dunaj 7.9905 — 8.0205, Praga 168.26 — 169.06, Budimpešta 9.9138 — 9.9438.
Curih. Zagreb 9.1275, London 25.20375, Newyork 519.75, Pariz 20.34375, Milan 27.19875, Berlin 123.8825, Dunaj 73.05, Praga 15.3825, Bukarešta 3.08125. Budimpešta 90.55, Soiiia 3.75, Varšava 58.26.
Dunaj: Beograd 12.46875 — 12.50875, Berlin 169.14—169.64. London 34.44375—34.54375, Milan 37.165—37.265, Newyork 709.9-5—712.45, Pariz 27.76—27.86, Praga 21.00875—21.08875, Curih 136.59—137.09.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 170 den.. Ljublja.iska kreditna 123 d.. Praštediona 850 d., Kredit« ni 170 d., Vevče 125—130, Ruše 275—285, Stavbna 50 d., Sešir 105 d.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 407-407.25, k asa 407—407.25, za Julij 409 do 410.50, za december 423—426.50, investicijsko 85 b!.; bančne vrednote: Praštediona 850—860. Union 202—203, Kreditna 93 den., Srpska 153 den., J-ugo 82—83. Zemaljska 127 den.. Ljubi j. kred. 12.3 den., Pcli:o 16—16.50; industrijske vrednote: Nar. šumska 32—40, Outmanm 207.50 dien.. Slaveks 100—101.50, Slavonija 165—175, Drava 400 b!.. Šečcrana 405—415, Ljevaonica 200—210, Vevč« 122 den., D litro v a ak a 500 do 525. Jadranska 575 den., Trbovlje 465—475.
Beofjrad. Voljna škoda 407—408, za avgiust 411—414, za december 423—424, Narodna banka 7650.
Blagovna tržišča
+ Xa niirnberškem hmelj«kem trgn je bilo razpoloženje tudi pretekli teden mirno Cene so ostale v glavnem nespremenjene. Za 5o kg notira: halertauski hmelj (Siegel) prvovrstni 135 — 140, srednji 110 — 125. iržni in gorski hmelj 65 — 95 mark. Na tranzitnem trgu je prišlo do velikih skl«?pov v savinjskem in baškem hmelju pri popu-ščajočih cenah.
+ Ljubljanska blagovna borza (1. t. m.). Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 4 vag. hrastovih podnic. Povpraševanje je za hrastova drva, jelovino lila., dalje za 1 milijon komadov jelovih dna za sode in 500.000 komadov bukovih garnitur za sode. Eksekutivno je bilo kupljenih 11.5 kub. m bukovih nežamanih plohov Ia, Ha, fco Postojna po 660 in 1.28 kubičnih metrov bukovih nežamanih plohov lila fco Postojna po &50, vse od 2 metra dolžine naprej, debeline 38. 60. 80 mm, šriine od 18 cm naprej. Deželni pridelki. Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudili soj pšenico: baško, promptno( si. postaja, plač. v 30 dneh, mlevska tarifa) po 257.5 — 200, za julij po 262.5 — 265: koruzo: baško, promptno po 270.5 — 272.5; ovee: baski, navadna tarifa, po 275-277-5; moko: >Ogf, fco Ljubljana, pri odjemu celega vagona, plač. po prejemu, po 365 — 370.
+ Novosadska Masovna borza (I. t. m). Tendenca nesipremienjena. Promet: 49 vag. pšenice, 42 vag. koruze in 12.5 va«. mok«. P š« niča: baška 207.50—212.50, baška potiska 210—215, sremska 210—212.50. Koruza: baška, srem-ska in banaSka 217.-50-^22.50. Moka: baška »Og« in »0®g« 302.50—312.50; »2« 282JO—292.50; »5« 26750—ST7.5C; »6« 260-266. Otcobf; sremski in baneški 120—130.
V taftorscn kočevskih ciganov na Šahnn
Kratiro poglavje o Hvljenfu, govorici, pravici in molitvah d-
ganskih družin
f "' 1 T	Kočarje, konoem Junija
Na5i Iju3je, pa Se najbolj oni, ki
poznalo cigane in so jih vajeni, se previdno zaklepajo pred njimi. Pravi« jot boj se ciganske nadloge bolj ka* kor vraga! Seveda, komur pa cigani ni* majo kaj vzeti, se lahko mirno poda ined nje in doživel bo zanimive raz» govore. Junaško sem lepega solnčnega popoldne tudi jaz koračil naravnost h kočevskim ciganom v vas. [Vzel sem s eeboj samo nekaj drobiža ter se zalo* fil s cigarami in cigaretami.
šahen je čudovit svet na Kočevskem. Deset minut je oddaljen od mesta, pa v Sir in dolžino, vleče se prav tja Mozlja in Zajčje vasi. Grmovje ra» ste po njem, drugega nič. Saj, kaj naj bi drugega raslo na tem golem apnen« eu, kakor pusto grmičevje in kvečje* mu še prav slaba, ostra trava. Pa glej* te — tudi ta borni svet ima svoje pre* bivalce, ki se ukvarjajo z njim in ži« vijo od njega. Rujave polti so in ogo* reli od solnca, ti naši cigani. Pet cigan* skih družin prebiva tod in vsi so Hu* idoroviči. Noben Brajdič in noben La* vakovič ne zaleze med nje. Staro je to pravilo, kakor tudi ni navade, da bi kočevski Hudorovič lezel v področje Brajdičev, domujočih v novomeški po* krajini, in ne v postojnski svet med Lavakoviče.
Pet šotorov se beli na samoti v SaK* nu. Krenem k prvemu. Oče in sin in ciganka sede pred njim. Po skromnem ciganskem kosilu so ostali skupaj in kramljajo bogve o čem v svoji čudni romunski mešanici. Na glas pozdravi« jo tujca in prikimajo: naj le pristo* pim! Sinko st^r kakih 13 let, pa že steguje roko, da mu poklonim vsaj droben »čik«. Posebne etikete cigani ne poznajo, takoj so v živahnem po* govoru. Da vam predstavim cenjeno družbo, naj povem, da je mladi cigan* ček zakoniti sin zakonske dvojice Jo* žeta in Mice Hudorovič. Ona bo štela kakih 30 pomladi, njen mož pa je mor* da za pet let starejši. Poleg sina To* neta imata še troje dece, ki pa sta jo poslala v drug šotor po mleko. i —, Kako živite?
—	Slabo, gospod, odgovarja cigan, kajti žena nima besede pred možem.
—	Ob hulji (krompirju) — mi raz* laga cigan — in ob palenti živimo. Čila (masti, zabele) ne moremo kupiti. Sa* mo ob nedeljah si privoščimo mesa, zvečer pa ciko (žena Mica) karavi (skuha) kafu ali pa čajači (čaj). Soder delamo za kmete iz Šalke vasi. Pa sla* bo plačajo.»* Bi dali, gospod, eno ci* gareto?
Ustrežem možakarju g cigaro, fcenl In sinu pa s cigaretami. In ta nadebud* nI ciganski naraščajnik puši pred ta* tom (očetom) tako junaško in vleč« in žuli cigareto, da mu bodo zrasli mo* zolji za ušesom.
—	Naj le kadi, Ravel (Tone)! On Je Se velik, a mali ne smejo. Pri nas od* rasel sin nič ne skriva pred očetom.
—r Pozimi vam je umrl »stari«, neU Ali ste že izbrali drugega?,
—	iVejo, gospod, res so nam umrli puranodat (starešina). 85 so jiK Imeli na hrbtu. Sedaj bomo izbrali drugega. Tone bo. Tisti veliki. Izvolili ga bomo.
Torej imajo tudi cigani svoje voli* Ive. Pobaram, kakšnega volilnega si* stema se poslužujejo.
— O, to je prav zanimivo. Skupaj bomo prišli vsi Hudoroviči iz kočev* skega in črnomaljskega okraja in bo« mo govorili, kdo bi bil najboljši. Po* tem najstarejši vstane in pove, kate« rega on misli. Mi prikimamo ali pa vpi* jemo. To pomeni, da nismo zanj.
—	Ali imajo pri vas tudi ženske vo* Iflno pravico?,
—	Stare ne smejo zraven, ne, fo* Spod. Pod šatori sedijo in poleg dece ičakajo novoizvoljenega »starega«, ki mora priti v vsako kolibo, da položi roko na deco.
—	Kaj pa, svatovall boste ka) letos? «— Ne bo ohceti, gospod. Vse žene
i»o oddane. Miha, ki je še fant, bo mo* ral iti v črnomaljski okraj po ciko. «—t A kako se ženite? «— Eh1, gospod, pri nas ne gremo v cerkev. Pred puranodata gresta fant in dekle. Tam zmolijo nekaj molitev, na* to stari zveže desnei ženina in neveste, pa sta mož in žena.
Torej zares tako kakor pri rokov* njačih: domine patre, vzem* jo na kva* tre.,,
AH novoporoEenca le ostaneta
pod šotorom svojih staršev?
—	Ne, svojo kolibo si postavita In Hvita skupaj, kakor znata in moreta.
—	Kaj pa, kadar se dva spreta ali tetepeta? Kdo sodi?
Gospod, če je Kučfo, gremo na glavarstvo in tudi k rikterju. Oni zna* jo pomiriti. K šesom (orožnikom) pa ne gremoOni bi nas samo zaprli.
—	Ali se je že zgodilo, da je kak ctgan ciganu kaj ukradel? Recimo: de* nar ali lopato, kramp ali konja?
—	Je, gospod, ali smo ga hudo kaz« novali. Tsti, kateremu je bilo ukrade* no, pokliče vse svoje iz kolibe, da gre« do iskat tatu. Če ga dobe, ga zveže j o na rokaK in nogah in ga privežejo k smreki ali h"ra9tu za dva dni ali več. Tam visi brez hrane dan in noč. Nihče mu ne sme dati ne palente ne hulje, sicer 8e tistega privežejo. Taka je na« ga pravica. Niti žena ne sme pomagati možu.
Se eno Helikatno vprašanje sem sta* vil ciganu. Namreč: kako pa cigani ob« računajo s tistim, ki se poloti druge
—	Ne zgodi se to, gospod. Ko sem bil še prav majhen, se je to zgodilo. Sedaj nič več. Takrat je varani mož zasačenega ubil, ženo pa za tri dni pri« vezal k deblu. Čisto slečeno, da so mravljinci hodili po njej. Noben cigan mu ni ugovarjal. Samo potem... čez 10 ali še več let smo našli prevaranega moža s preklano lobanju v gozdu... Pa nismo vedeli, kdo ga je. Eni so mi« slili, da je dobil od šesa (orožnika), drugi so sodili drugače. Jaz res ne vem, kako je to bilo...
—	Kako pa živite z ogrskimi in dru* gimi cigani? Ali ste si vsi bratje?
—	Gospod, z njimi nismo prijatelji. Bogati so in ne govore po naše. Po madžarsko govorijo. Nekoč so bili tu, pa se nismo več videli. Ušli smo jim v Črnomelj.«. Gospod, bi dali še eno cigaro?
—	Evo... Kako pa molite?, Ali sploh častite Boga?
—	Vsak večer molimo, gospod. Štiri molitve imamo, gospod. Vsi znamo te molitve. Tudi otroci.
In že se je cigan obrnil k Ravelu (Tonetu) inmu nekaj povedal po cigan* sko. Nato k meni:
—	Dajte mu dinar, gospod. Bo molil.
Dal sem denarčič in fant je sklenil
roke k molitvi, še prej pa je napravil velik križ od čela do prsi in na desno stran. Žlobudral je svojo molitev ta* ko hitro, kakor bi jo navijal na indij* ski mlinčič. Nisem ujel niti besedice in sem želel, da izreče svojo molitev
počasi, od besede Ho besede. In mo«
litev se je glasila takole:
—	Majka božiča, kova 'debel ti tu mengel del sastudel o doloro, ti vavek sastem ti tu mengel bajdel, de voloro sastudel, kater pirna, ti tu me vel pe* ren, ti sastudel vavek i tu mali romni i tu mangel sastudel i tu mangel love* den, katei va pirna, ti vavek sastudel soden do devel, ti tu mengel djoka ser* kule djavore. Ča čipel (amen)!
Kaj vse povedo in želijo cigani v tej svoji preprosti molitvi?
—	Mati božja, da bi nam dala zdrav* j a (mengel), da bi bili zmerom zado* voljni (loveden), koder bomo hodili. Bog (devel) naj to molitev usliši. Ča či pel: tako naj bo!...
Ko je molitev ravno bila pri kraju, je pripodil mlad ciganček, mrho, ki bi ji lahko preštel vsa rebra. Kluse je ko* maj klecalo in motno zrlo v cigana Jožeta, ki se je pripravil, da bo s kiju* setom odpeljal kubik gramoza v mesto na cesto.
—	Hej no, kje ste pa kupili to kras« no mrho?
—	V Karlovcu, gospod. Za tisoč kron. Sedaj vozi šoder. Če se bo kaj odebelila, jo bomo prodali. Če ne — bomo cel mesec živeli od nje.
Na, dober tek! Mlademu ciganu To* netu pa so se kar sline pocedile po bradi ob sami misli na okusno pečen* ko ali še lepše dišeči golaž. Ura je bi la že pozna, zamahnil sem z roko v pozdrav in se poslovil. Se prej pa sem moral obljubiti, da se v kratkem zopet zglasim. Všeč so bihe ciganom moje cigare in cigarete. Pa tudi razgovor. Saj se le redko kdo zmeni za to člo* veško sorto. — V. B.
kamorkoli t ogromnem mesta ali v predmestju hitreje kot z avtomobilom, ki mora skoraj na vsakem dragem cestnem križišču čakati Na cestni železnici kaditi Je prepovedano. Pljuvanje se kaznuje z globo pet sto dolarjev ali enim letom zapora.
Bil sem šele drugi dan v Newyorku In že sem se seznanil s tihotapci alkohola. Znanec, Francoz, me Je povabil, naj prebi-Jem večer z njim in njegovim prijateljem, ki Je »botleger« (tihotapec z alkoholom) ter zasluži 800 dolarjev dnevno s tihotapljenjem finih irancoskih vin in šampanjca.
Po dolgi vožnji po temnih ulicah se ustavimo. Umazana, zapuščena predmestna cesta, enonadstropne hiše. Najin gostitelj stopi do hiše in pritisne na skriven gumb, ki je znan samo prijateljem. Čez par trenut-
kov se odpre majhno okence y vratni. Fran* coz pove parolo, tri besede, kl Jih nisem razumel. Vrata se odpredo in po dolgem temnem hodniku dospemo v elegantno, podzemsko restavracijo. Je prenapolnjena, a le najfinejši svet skoraj izključno gospodje, pošten lokal — a »moker«. Sedemo k mizf v kotu, večerjamo, pijemo pristni francoski šampanjec (ki stane tu 25 dolarjev steklenica) in opazujemo goste, ki ga navdušeno srkajo, da jih je kar veselje gledati!
Na steni visi velik ščit — zvočnik. It katerega polglasno, prijetno done lahne havajske in zamorske melodije, dva para ple-šeta v poltemni rumenkasti lučL Vse je nekako skrivnostno, intimno. Tako se zabava de! bogatega Newyorka po končanem delu Dr. Pavel Brežnlk.
Med newyorškimi nebotičniki
Ulični promet — Počasni avtomobili — Na vrhu najvišjega nebotičnika — Grandijozna Paramountova kinopalača — Govoreči film — V tajni alkoholni gostilni
Newyork, v juniju
O Newyorku In ameriškem življenju imamo Evropci popolnoma napačne pojme. Jaz sem na primer vedno z velikim zanimanjem čital vse, kar se tiče Amerike, in sem zadnje tri mesece pred svojim potovanjem pre-čital več francoskih, italijanskih in nemških knjig o Ameriki. Menil sem, da sem temeljito pripravljen. A kako sem se motil! Kako je vse drugače v Ameriki, kakor sem si predstavljal. Vse je novo, popolnoma novo in čisto drugačno kakor v Evropi, tako da se človek slednjič čudi, če najde nekaj, kar ga spominja na Evropo.
Predstavljal sem si na primer cestno vrvenje v Newyorku tako velikansko, da sem mislil, da je smrtno nevarno, če človek preide z enega pločnika ceste na drugega, to-
toritialnih pragozdih. Govorjenje, petje, pljuskanje vode, petje zamorcev na veselici — vse se čuje razločno. Samo en majhen ne-dostatek ima še ta nova iznajdba: prikaže se na primer mlada dama, a govori z globokim, močnim glasom, kot bi bila štiridesetleten, krepak možak. Ni pa dvoma, da se bo dal tekom časa tudi ta nedosta-tek popraviti, enako kot so se iz nekdanjih hreščečih gramofonov razvili današnji dovršeni aparati, ki tudi največje finese kateregakoli instrumenta podajajo z umetniško dovršenostjo.
Koliko napačnega sem čital o Newyorku. Spominjam se nekega potopisca, ki je napisal, da so ulice, kjer stoje nebotičniki, žalostne, temne, mrzle, da nikdar ne prodre solnčni žarek vanje. V istini pa so tako ši-
Pogled na glavno skupino newyoršklh nebotičnikov. Po sredi gre glavna newyorška cesta« slovita Broadway. Na desni y ozadju se vidi na otoku kip
Svobode.	t
da promet nI nič večji kot v Pariza, a Je bolje organiziran, tako da sem se pri križanju cest počutil mnogo bolj sigurnega kakor v evproskih velemestih; to pa predvsem zato, ker vozijo ameriški šoferji mnogo bolj počasi, ne samo v mestu, temveč tudi zunaj na deželi. Francoz skuša povsod doseči največjo hitrost in dirka, tudi če mu ni potrebno, Američan ljubi srednjo hitrost Tako smo se te dni peljali najmanj 100 km daleč ven iz Newyorka, a brzino-mer, ki sem ga pri vsaki spremembi hitrosti opazoval, ni kazal nikoli nad 60 km, čeprav je bila cesta pred nami večinoma ravna in prosta. A tudi drugi niso vozili litreje: na večurni vožnji nas :'e prehitelo samo pet ali šest avtov.
Ameriški avtotaksi so ogromni, masivni, prostorni, zelo elegantni in udobni, dragi so nekako tako kot ljubljanski, to se pravi, da so več ko dvakrat dražji od pariških.
2e prvi večer sem odhitel v Newyorku v dno, da vidim govoreči film. Šel sem v pa-ačo Paramountove družbe, nebotičnik s kakimi 35 nadstropji. Kinodvorana de kolo-salna, opremljena tako razkošno, da še nisem videl enake. Vse je v marmorju in bronu, povsod težke, debele preproge, izpod stropov vise lestenci, na stenah hodnikov in foyerju originalne slike največjih umetnikov vsega sveta. Skratka, naravnost bajno.
Govoreči film Je nekaj, kar bo preobrazilo vse življenje. Je iznajdba, ki Jo smemo staviti na isto višino z radijem. V kratkem času se bo iz teh dveh iznajdb porodila tretja ,kl bo višek v tej smeri, namreč prenos govorečega filma po radiju.
Predstava se je pričela z dnevnimi novicami, najprej slavnosti v čast Device Orleanske v Orleansu v Franciji; francoska vojaška godba strumno koraka mimo nas in igra, veselo igra, in mi je ne vidimo samo, temveč izborno čujemo njeno igranje, a obenem tudi krepko korakanje In ovacije množic. Nato se prikaže g. Poincarč v slavnostnem sprevodu in navdušenje množice doseže vrhunec. Razločno se čujejo klici: »(Vlve Poincarč!« Temu filmu sledi ameriška avtomobilska dirka. Silni ropot avtomobilov, kl dirkajo mimo, se čuje Izborno in čisto naravno, tako da je iluzija popolna.
Nato sledi film »(Nevarna žena« lz živ-Seofe angleških kolonistov x afriških ekva-
roke, da človek v njih niti ne opazi, da so desno in levo nebotičniki, svetlobe je po njih toliko, kot po drugih ulicah.
Povzpel sem se z dvigalom na vrh najvišjega nebotičnika. Imenuje se Woolworth Building. Z ekspresnim dvigalom smo v pol minute na vrhu. To je prekrasen razgled na mesto, pristanišče in okolico. Ko odprem svoj fotografski aparat, da napravim za čitatelje »Jutra« nekaj posnetkov, stopi stražnik k meni ter me prijazno pouči, da je fotografiranje in gledanje skozi zasebne daljnoglede na tej točki prepovedano. Pač pa si za par centov lahko izposodim daljnogled in kupim izvirne fotografije.
Orijentacija po Newyorku je silno enostavna, ker so ceste zaznamovane s številkami. Podzemska železnica (subway) in nadzemska (elevated)) sta najhitrejši prometni sredstvi: za pet centov pride človek
Podporna organizacija - edino zatočišče naših
trpinov v Ameriki
Resna beseda o trpljenju naših izseljencev in njihovih podpor« i	nih skladih
EvmiountoB kinopaJač«
Detrolt. v Juniju.
V članku o Jugoslovenih v Ameriki sem zadnjič hotel opisati življenje naših izseljencev v Zedinjenih državah. Toda samo moje poročilo je povzročilo, da so me dohitele številne prošnje (103) raznih oseb iz Slovenije, ki želijo od mene denarne podpore. Da prosilci, ki so očividno napačno razumeli moje poročilo, ne bi v prazni nadi pričakovali željene podpore ali mojega odgovora, odgovarjam s tem dopisom, ker mi ni mogoče odgovoriti vsakemu posamezniku, saj ne razpolagam s časom in tudi ne bi utegnil prepričati prosilcev, da je tudi najneznatnejša podpora z moje strani kakor tudi od strani katerekoli tukajšnje podporne organizacije nemogoča. Jaz osebno ne razpolagam s premoženjem, dočim podporne organizacije po obstoječih društvenih pra vilih ne morejo in ne smejo podeljevati podpor onim osebam, kl niso včlanjene v dotični organizaciji in torej do podpore nimajo nikake pravice.
Vsaka tukajšnja podporna organizacija ima precizno izdelana društvena pravila, ki tečno predpisujejo, kdo ima pravico do bolniške podpore, odškodnine in posmrtnine. Delo teh organizacij kakor tudi njihovo poslovanje pozorno nadzorujejo in pregledu jejo od časa do časa, najmanj pa 8 do 10 krat na leto, državni organi, ki do podrobnosti proučijo finančno stanje organizacije, kakor tudi to, ali se določbe društveniri pravil od strani upravnega in nadzornega odbora striktno izpolnjujejo. Ako bi tudi katerakoli tukajšnja podporna organizacija 'hotela nekomu dati podporo, dasi do nje ni upravičen, ne sme ona tega storiti, ker bi drž. oTgani pri prvem pregledu zahte^ vali utemeljitev, a upravne in nadzorne člane bi pozvali, da takoj vrnejo izplačane vsote. Vsaka gmotna pomoč je torej izključena. Res, da je premoženje 10 slov. podpornih organizacij prilično veliko (7,671,127 dolarjev), toda če upoštevamo, da so to vsoto zbirale krvave delavske roke celih 35 in še več let, odtegujoč si od ust najslajši založek, tedaj je treba še prav posebno paziti, v kakšen namen bo izročena ta ali ona mala vsotica. K snovaniu te'h organizacij naših izseljencev ni prisililo preveliko blagostanje in samodopadljivost, marveč jok in tožba sirot, ki so iim rudni-kl in železne tvornice ugrabile in jim še danes ugrabljajo hranitelje in branitelje. Mar se torej more najti oseba, ki bi od teh organizacij vzela še tako malo podporo, a se pri tem zavedala, da k organizaciji ni prispevala niti ficka. Ako bi tukajšnje podporne organizacije delile denarne podpore tudi onim, ki do njih nimajo pravice, bi se rudi v tej domovini zlata našlo toliko naše sirotinje, ki ji je podpora še daleko bolj nujna in potrebna kakor bankrotiranim trgovcem in uradnikom v domovini.
Ako bi se tu ravnalo tako, kakor si nekateri domišljajo v domovini, bi kmalu spla hnele navedene visoke številke in revščina naših sirot bi se podvojila, ker vsem ne bilo mogoče pomagati ter bi pomoč izgubili tudi oni, ki so leta in leta s strašnim trpljenjem zbirali denarčice v fond kot poslednjo nado za primer bolezni, ponesreče-nja aH smrti. Ako se še zavedamo, da tem organizacijam ni dal nihče niti črnega pod nohtom in Jih tudi drugače ni nihče podprl, marveč so vse ustvarili zgolj revni delavci, tedaj nima nihče pravice zahtevati od njih karkoli, najmanj pa denarno pomoč. In če še vemo, da Je od tukajšnjih trpečih pijo-nirjev in mučenikov dvignilo roke vse in da se ne morejo nasloniti na nikogar drugega kakor na svojo voljo, jim ie bila edina rešitev, da so ustvarili zatočišče, da se zavarujejo kolikor toliko vsal za slučaj nesreče. Ce se Je našemu človeku v Ameriki doslej kdorkoli že približal, ga Je ali pre-varll aH pa pregovoril k nečemu, kar Je zanj bilo le škodljivo. Osobito se je to dogajalo po vojni, ko so pričeli semkaj prihajati nezaželjeni »osvoboditeljih ki so s svojim početjem v tej državi ubili med našimi izseljenci skoro vso vero in zaupanje v goste iz stare domovine.
Nihče ne more verjeti, t kakimi težavami se naš Izseljenec bori v tukajšnjih tovarna'! Jekla in v tisoče metrov globokih rudnikih, kjer zapušča svoje zdravje in najboljše življenjske sile. V stoterih primerih se dnevno dogaja, da se mučenik zjutraj al! zvečer odhajajoč na delo poslavlja od svoje družine živ in zdrav, a drugo jutro ali že zvečer Istega dne ga prinašajo iz tovarne ali rudnika ponesrečenega ali že mrtvega. To so vsakdanji žalostni prizori, kl se odigravajo pred očmi trpinov, priprav ljenih, da Jih jutri lahko zadene Ista usoda. Koliko Je tukaj naših trpinov ostalo brez zdravja, pohabljenih udov ali mrtvih, bodo najbolje posvedočile številke, po katerih je samo ena tukajšnja Jugoslovenska podporna organizacija in sicer Slovenska Narodna Podporna Jednota v razdobju svojega obstoja od J601 do 1926. izplačala* ---1
na posmrtninah , , , , , 1.958.921.69 na operacijah in odškodninah , 484.622.72
na	bolniških podporah , , , 4,821.964.83
na	izrednih podporah . . . , 28.730.40
na	posmrtninah umrlih otrok . . 68.708.00
Skupno torej dolarlev 7,362.947.64
To ogromno število samo ene oTganiza* cije nudi najbolj pretresljivo sliko. A kje je še ostalih 16 jugoslovenskih organizacij v Zed. državah? In če še prištejemo, da skoraj vsa tukajšnja industrijska podjetja dajejo delavcu pri zaposlitvi v podpis izjavo, da v primeru ponesrečenja nima pra* vice do nikake odškodnine in njegovi nasledniki tudi v primeru smrti ne do posmrtnine, tedaj mu ni preostalo nič drugega, da sam najde zase in za svojo družino varno zatočišče in da kakor vidra motri, komu in kam se izroča ono, ki si sam odtrguje od nst.
Naš človek v Ameriki še ni organiziran tako, kakor bi moral biti in kakor od njega zahtevajo njegove življenjske potrebe. Še danes nima pristopa nikjer drugje kakor tam, kjer ga najraje osleparijo in opljač-kajo. Poleg vseh dosedanjih bridkih izkušenj se naš človek še rad da pregovoriti ia zavesti od posameznih brezvestnih špekulantov, ki mu znajo spraviti iz žepa poslednji dolar. Žal, da se tudi naša inteligenca noče približati malemu človeku in ga koristno poučiti. Tudi tukajšnji naš tisk naj bi raje predočeval pravo stanje naših Izseljencev, njihove napake in nedostatke ter Jih navajal k delu in dajal inicijative pri organiziranju, kakor da čitatelje pita s sta* ro brezglavo politiko, prepiri in mržnjo, kakor tudi z raznimi reklamami za bankete piknike in vse ono, kar škoduje žepu našega izseljenca in generalno rečeno, splošni naši stvari.
Z ene strani večina duhovnikov, z druge Iajiki,"a s tretje butlcgerH (tihotapci z opojnimi pijačami) ubijajo v našem izseljenca smisel za lepoto in plemenitost. Izmed naših domovinskih predstavnikov še niti eden ni skušal stopiti v katerokoli tovarno jekla ali v rudnik, da bi se na lastne oči prepričal, s kako težkim, napornim delom se borijo naši +rpini
Trpljenje naših Izseljencev pa pozna sa^ mo oni, ki je to sam preizkusil. Vse bajke o nekakšnem blagostanju naših izseljencev v Ameriki so izmišljotine. Vedeti je treba še to, da smo Jugosloveni v Ameriki najslabše organizirana nacija, deljena v trt plemenske tabore in ti zopet medsebojno v osebne taboriče. Namesto da bi imeli enotno, močno organizacijo, ki bi ustrezala potrebam vseh naših izseljencev, jih imamo na žalost 17, z besedo: sedemnajst (Slo* venci 10, Hrvati 4, in Srbi 3), izmed katerih' niti ena ni v stanu, da bi ustrezala našim vsesplošnim potrebam tako. kakor bi to mogla enotna velika čvrsta organizacija Ako bi tudi jugoslovenski izseljenci v Ameriki imeli nekaj več razsodnosti, bi se vsaf v tuiini, kjer jih bije enako zlo. strnili v v enoto, pa bi nas kulturni in civlizirani Američani z drugimi enako naprednimi na* rodi gledali drugače, kakor nas gledajo da* nes razdvojene in skregane.
Ker so Slovenci v Ameriki med nami vsemi navzlic razdvojenosti vendarie še V vsakem pogledu najbolje organizirani ia ker so zares najbolj konstruktiven del na* šega naroda, verujem, da bodo oni vse td pretehtali in stremeli , da se vse tukajšnja organizacije združijo v eno. da bomo po številčnem stanju (655.000) predstavljali svojo nacijo in — sebe. Tako pa danes na predstavljamo ničesar drugega, kakor svoje najslabše strani in smo brezpomembni Prepričan sem, da bo Slovenska NaTodna Podporna Jednota kot najmočnejša in naj«, bolj svobodoumna podporna organizacija V Ameriki resno premislila ujedinjenje vseh jugoslovenskih organizacij. Ona edina Je v. stanu, da izvede to veliko in za vse jugo. slovenske izseljence koristno delo. Ne dvomim, da bo predsednik SNPJ g. Vlncent C a i n k a r, ta svetli značaj in nesebični narodni borec znal podnetiti ujedinjenje ter ga provesti na našo splošno radost in korist. To lahko izvedejo samo konstruktivni Slovenci in nihče drugi.
Se nekaj! Prosilci iz bratske Slovenije so očividno prepričani, da meni pripada: kakšna beseda ali vloga v tukajšnjih pod. pornih organizacijah. Ne! Jaz nisem niti član nobene jugoslovenske organizacije V Ameriki, a to zgolj zaradi navedenih razlogov. Morda mislijo, da zavzemam kak važen položaj v imenitnem poklicu ali drul bi. Niti to! Jaz sem navaden tovarniški delavec, ki kakor vsi ostali sotrpini delam od rane zore do mrkega mraka fil kl z glavo prebijam led ter grem na Kalvarijo vseh življenjskih težav. — To je mol odgovor bratom in sestram, ki so se name obrnili zaradi gmotne pomoči.
Geo Petrov 2435, Grand Blwd E. DetroR >	Hlch&ao.
Kulturni pregled
t Štiri produkcije gojencev državnega konservatorija v Ljubljani
Kakor prejšnja leta »Glasbena Matica«, Je leto« priredilo ravnateljstvo državnega kon-»ervatorija štiri javne produkcije gojencev, ki so se vršila v filharmoniji dvorani in ki •o pokazale približno stopnjo izobrazbe po-tetnikov pevskega in instrumentalnega pouka na savodu.
Prva se Je vrSila pod naslovom >Ve«er moderne glasbe« v petek, 21. junija ter je imela v glavnem spored, kakor ena prej-injih internih vaj konservatorija, ki sem jo na tem mestu podčrtal. Moj takratni nasvet v »Jutru« je bil upoštevan in večer je navajal zgolj sodobne, moderne skladatelje (če izvzamem Debuesjrja in Musorgskega, ki pripadata takorekoč prejšnji generaciji) raznih narodnosti in smeri. Program je bil že zbog tega jako pester in sanimiv. Nastopili so gojenca klavrija Krmpotič, Novakovičeva, Lipovšek in Šivic, violine gnšteršič, petja Mlekuševa, Vedralova in Arkova, konserva-torijski godalni kvartet, o katerem bom Se spregovril pri tretji produkciji in majhen komorni orkester pod vodstvom gojenca Ši-vica. Novosti tega večera sta bili prof. Oster-čeva »Passacaglia> za godalni kvartet (prvi stavek skladateljevega godalnega kvarteta), tematična, enotna skladba, dosledna v izpeljavi in variiranju teme, in pa P. feivi-ževe Štiri pesmi za sopran s spremljavo komornega orkestra, od katerih je po svoji ivežosti meni posebno ugajala tretja in ki vse očitujejo poleg dobrega obvladanja in-»trumentalneoa aparata tudi dokaj samoniklo iznajdljivost Večina ostalih točk je bila posneta iz sporeda že omenjene interne vaje.
Dan nato se Je vršila draga produkcija, pri kateri so nastopili pianisti Leskovic, Menardijeva, Kančeva, violinista Dermelj in Prevoršek, baritonlst Svigelj, pevke Ko-renčanova, Skvarčeva, Sokova, Golobova in Siveva ter je navajal različne skladbe, med drugim tudi nekaj opernih arij. Posebne pozornosti in aplavza sta bila deležna mbladi violinist Prevoršek, ki obeta mnogo, od pevk Golobova, ki razpolaga s velikim obsegom.
Tretji Je bil komorni rečer v ponedeljek, 24 junija na katerem je nastopil konserva-torijski godalni kvartet, ki ga sestavljajo Stanič, Pfeifer, šušteršič in Leskovic. Nastop tega mladega in trenutio menda edinega našega godalnega kvarteta, ki more nastopiti v javnosti, bi zaslužil pri publiki več uvaževanja. Ne mislim, da bi ga bilo treba ali mogoče primerjati z Zikovci ali Sevčikovcd itd.; kvartet konservatorijskih gojencev razumljivo ne prihaja že ob svojem prvem nastopu v poštev za primerjanje s svetovnimi združenji te vrste, saj tudi večina danes svetovnih kvartetov ne bi mogla že ob prvem nastopu prenesti take primerjave. Res pa je, da je mladi kvartet z veliko vnemo posvetil svoje znanje in navdušenje izvajanju Schubertovega godalnega kvarteta op 29 in Dvofakovega op. 96, ter da je posebno pri zadnjem, ki ga je odigral s svežim temperamentom in zanosilo, očitoval dokaj smisla za te vrste ansamblskega svi-ranja, ki je gotovo od vseh podobnih^ sestav najtežje, ker zahteva ne le briljantno' tehniko posameznika, temveč tudi zmožnost pravočasne podreditve enega in drugega. Upam, da je temu kvartetu zagotovljen nadaljni obstoj ter da bo mogoče priti do tega, da bomo imeli vsaj dva komorna večera na leto, ki nam ju bo priredil mladi kvartet. Saj ravno v tej panogi glasbe, ki je obenem ena najglobljih, čutimo veliko vrzel, ki jo bo, če bo šlo tako naprej, moglo to udruže-nje izpolniti. — Srednjo točko tega sporeda je tvorila Chopinova edina sonata za violončelo in klavir, ki sta jo interpretirala čelist Leskovic in pianist Lipovšek z mnogo toj>-line in sočno. Sonata, ki nalagala i čelistu i pianistu velike tehnične naloge, je vzlic svoji krhkosti prišla zaradi lepega izvajanja do veljave.
I
>•• ..V, • v
t
V B^itemeim! Jalosti nasnamiamio, <Ja nami je predobri o&e, soprog iitd., ®osr«o<l
Ivan Mlač
železničar v pokoju
An 80. )uoUa whve v Gospodu zaspal t starosti 63 let.
Po-fsrcb tt vrS dame« r torek, dti« 1. t. m. ob pol 5. uri pop. is mestfme bolnice na okoliško pokopališče.
Žalujoča soprog* ka ostali.
Umrfa nm k nsša srSno ljubljena
soproga, mamica, hčerka in sestra, sipa
Zinka Žigon
roj. CIGOJ
soproga starešina sodišča t lirtft
dn« i. }nH)a t. 1. po kratkem, mučnem trpljenju, previden* s tolažili sv. vece.
Posreb neipozahne potojnice bo v torek, dne 2. Julija 1929, ob 4. uri pop. izpred mrtvaške vež« splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Litija • Ljubljana, 1. julija 1929.
Alojzij Žlgon, soprog. MUena, Uroš, Savo, 2arko, otroci ta vri ostati sorodniki.
Občina LJubljana Mestni pogrebni zavod
Zaključna produkcija je združila glavne sile šole in jih razdelila na dva dela: soliste in orkester. V prvem delu so nastopili Novakovičeva, ki Je dobro interpretirala Skrjabinovo »Sonata - Fantazija«, težko, a ne najkarakterističnejšo skladbo tega mističnega skladatelja, pianist šivic s silno tehnično izredno naporno Novakovo sliko »Morje« iz cikla >Pan«, violinist Pfeifer, ki ie s toplino in tehnično neoporečno zaigral Cajkovskega »Sčrčnade m61anoolique« in Milojevičevo preveč dolgovezno in enolično »Srpsko igro«, sopranistinja Mezetova, tenorist Gostii in baritonist M. Rus s pesmimi in opernimi spevi; posebno zanimanje je vzbudil konservatorijski orkester, ki je nastopil, ojačen z nekaterimi člani orkestra Narodnega gledališča, pod vodstvom opernega ravnatelja M. Poliča. V spomin -olet-nice Dvofakove smrti je izvajal le skladbe tega komponista, in sicer najprej tri speve iz »Stabat mater«, oziroma oratorija >Sv. Ljudmila«, pri katerih so nastopili kot solisti altistinja Golobova, baritonist Rus (o katerem sem že večkrat spregovoril) in sopranistinja Sivčeva s toplim, voluminoznim glasom velikega formata. Kot sklepna točka se je izvajala skladateljeva simfonična pesnitev »Golobček« (Holoubek), prava Dvo-fakova, muzike polna skladba, ki jo je mladi orkester izvajal pod elegantno in temperamentno taktirko Poličevo odlično. Posebno godalni del orkestra je zvenel sočno ter se je, osobito v prvih violinah, povzpel do lepih viškov. Prvi nastop mladega orkestra Je bil jako časten in je žel mnogo odobravanja publike, ki je to pot popolnoma napolnilo dvorano.
Državni konservatorij je s temi produkcijam dokazal, da je vodstvo šole kakor tudi vsak posamezni predmet v veščih rokah ter da obiskuje šolo že jako lepo število nadarjenih in dovzetnih gojencev, ki bodo po dokončanju potrebnih študij Inhko z uspehom nadaljevali delo »oranja ledine« naše tnuzikalne kulture.	L. M. Š.
Odhod Svetozarja Banovca iz Ljubljane
Pretečeni teden se Je v »Marti« poslovil od nas eden naših najbolj simpatičnih pevcev, tenorist Banovec, te dni je brez vseh težav dobil visum za Ameriko in septembra meseca ima že menda v Klevelandu svoj prvi koncert
Tiho, skromno, celo pretiho in preskromno je delal Banovec. Ni bil med tistimi, ki se imajo za pof>olne pevce, velike umetnike da. kar za bogove, če so slučajno imeli par lepih ocen, če so dobili kdove odkod par vencev, če jim je gledališka publika le enkrat ploeknila. Zavedal se je vedno, da umetniškemu izpopolnjevanju ni konca, da pomeni obstoj že tudi rjo. »Odhajam,« pravi Banovec, »v svet, da se kolikor moči izpo solnim.« In prav ima! Svet ga bo izpilil, izravnal, dal mu bo hrbtenico, samozavest, široko obzorje, izkušnjo, zrelost.
Rojen je Banovec v Ljubi,pni. Tu je obiskoval osnovne šole in gimnazijo. Po sve-
Objava.
Objavljujem, da sledeči dvoje nameravaju jedno i drugim u brak stuplti i to
ime i p režime i eventualen drugi naziv
Porodlčno stanje
Stalei (zanimanje)
Vera
Starost i mesto rodjenja
Mesto stanovanja
ime i prezlme
roditelja
Mladoženja
Delalut Josip
neZenjen
nadnlčar
r. kat.
Čem« 38. god. star
Veprovae
Delalut Matija Stopai Frančiška
Nevesta
ud. Reger Josipa rodj. Polih Eva
udovlea
nadničarka
r. kal
Veprovae 35. god. stara
Veprovae
Polih Jovan Polinger Ana
Pozivam sve one, Kojima je poznato nakva zanoniu prepreka za sklepanje braka Imenovanih ili kakva okolnosi koja isključuje njihov slobodan prlstanak, da to meni neposredno 111 putem onoga opitinskoga poglavarstva, odno-sno inatičara kod kojega je izvešena, prijave.
Ova se objava ima izvršiti i to u Veproveu, u služ benom listu Bačke oblasti i u dnevnom listu .Jutro" u Ljubljani,
U Veproveu, dne 6 juna 1329 god.
81M	ClorSBERGER JOSIP s. r.
iam. matiiara
tovni vojni, ▼ kateri Je služil kot poročnik na gal&ki in italijanski fronti, je stopil 1. 1919. v gledališki pevski zbor. NjegOv član pa je bil le nekoliko mesecev. Matej Hubad, ki je odkril že tako lepo število odličnih I>evcev, je slišal tudi Banovca, ki je na njegovo pobudo izstopil iz gled. pev. zbora ter se vpisal za solopetje na konservatoriju Glasbene Matice. Tu je pridno študiral šest let petje in glasbo, nakar ga je tedanji in-tendant in bivši njegov pokrovitelj in učitelj Matej Hubad v sezoni 1922.-23. angažiral za male tenorske partije v ljubljanski operi. Od tedaj dalje se je Banovec neverjetno naglo razvijal, tako da je že v naslednji sezoni nastopil v nekaterih prvih vlogah. Po svojega odhoda je absolviral preko 560 predstav in pel 36 partij in sicer v operah Boheme (Rudolf), Hoffmannove pripovedke (Hoffmann), Faust (Fnust). Ri-goletto (Vojvoda), Onjegin (Lenskij), Mig-non (Viljem), Butterflv (Pinkerton), Prodana nevesta (Janko) Manon (des Gri.»ux), Marta (Lyonell), Sevilski brivec (Almavi-va), Jenufa (Raca), Eva (Mnnek), V volnia-ku (Vojteh), Jonny svira (Maks), G. Schicci (Rinnucio). Beg iz seraja (Belnionte), Čarobna piščal (Tarnino), Cosi *an tutte (Fer-nando), Carska nevesta (Likov), Majska noč (Levko). Zaljubljen v tri oranže (Princ), Lepa Vida. Eros in Psiha (Eros). Zvedave žene (Florindo). Traviata (Alfredo), Don Pasquale (Emesto), N. Š. Zrinjski (Jura-nič). Boris Godunov (Blaznik). Mrtve oči
(Pastir) Nižava (Nando), Salome (Narra-both), Otbello (Cassio), Oedipus rex (Pastir), Zongler (Menih skladatelj) in Stranac (Seljak). Poleg tega je nastopal še v devetih manjših vlogah, kar znaša 4o partij. To je za začetnika pevca - solista, ki je deloval kot tak pri operi kakih šest let. ogromno število. Deloval pa je obenem tudi kot koncertni pevec - solist na koncertih pevskega zbora Glasbene Matice, na koncertih zagrebškega »Kola«, s katerim se je udeležil mednarodnega glasbenega festivala v Frank-furtu ter na neštetih drugih koncertnih prireditvah. S prav odličnim uspehom je gostoval na opernih odrih v Zagrebu, Beogradu, Splitu. Dubrovniku. Suboticn". Osijeku, Sarajevu, Mariboru, Celju in Kranju. Nikakor pa s tem ni izčrpano vse njegovo pevsko delo kajti rade volje je s svojim ljubeznjivim glasom pomagal povsodi. kjer so ga želeli. Dragemu pevcu želim na težki poti v eve( da tudi pri največjih svojih triumfih ne pozabi na nas.	__j
Roman »Na m padu nič norem«, senzaci-
Jonalno delo Ericha M. Remarquea, izhaja v srbskem prevodu kot listek beograjskeea »Vremena«. Ob istem času obeta beograjski »Nolit« drugi srb«ki prevod v knjižni izdaji. ki bo stala v platneni vezavi 55 Din; bo tedaj znatno cenejša nego izvirnik.
»Družina«. Tretja številka mesečnika primorskih Slovencev je priobčila med drugim začetek novega romana Ivana Preglja
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki zavod v Ljubljani. 1. julija 1929. ViSina barometra 308 8 m.
Kraj	Cas	Barom.		S n	Smer vetra	3®
i			Temper.	V	in brzina	-2 T
Opazovanja				o> Hi >	v m in sek.	
l.|ubl)ana		758 2	15	80	mirno	10
Maribor		7.56-5	18	70	ESE 10	6
Zagreb	9	75«-7	19	80	\VNW 2	9
Beograd	O.	758 5	21	60	SE 4	2
Sarajevo						
DnbrovnlV						
Skoptje		760-1	20	50	NE 2	8
Split		758-3	20	M)	NNE 4	8
Pada/vrne
Vr«a dež
dež
dež
v nun do
7. are
0-8 C-4
1-0
Solnce vzhaja ob 4.14, zahaja ob 19.51, luna vzhaja ob 0.18, zahaja ob 13.39. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 17.1 C, najnižja 13.4 C
Dunajska vremenska napoved za torek: Zelo hitro spremenljivo in negotovo vreme
morda nevihte.
»Magister Anton«. Razen tega najdeš v tej Mevilki povesti J. Lovrenčiča, Fr. Jakliča, SI. Savinska in vse polno poučnih člankov. L'st je lepo ilustriran.
»Ksanta« Ive Vojnovtfa. ki so jo smatrali njega dni za eno najboljših novel srbohrvat-ske književnosti, izide v italijanskem prevodu Umberta U. Urbanija v založbi izoa-jateljstva »Slavia« v Turinu
5 CHEVROLET, rablj. osebnih	52 7 avtomobilov, r ceni od Din
20.000.— do	Din 35.000__
OAKLAND, 50 HP. 6 ciL, 5-»edežni, odprti,	, 38.000— HAT, 501 Šport 4sedežni, nove gume, nova streha in novo DUCO ličan,	> 32 000_
BOL AND PILLAIN, 35 HP, 4
cil. 4sedežni šport touring	> 35.000.— AS SALDO, 35 HP, 4 ciU 4se-
dežni odprti,	, 40.000_
ANSALDO. 35 HP, 4 ciL, 6se-dežni odprti.
ITALA, 24 HP, 4sedežni, PEUGEOT, 24 HP, 4sedežnf, a spremenljivo karoserijo kot
tovorni ali kot osebni	» 27.000.— PEUGEOT, 4-15 HP, mali pol-tovorni, dvosedežni, t novo
pnevmatiko.	> 19.000_
PEUGEOT, 3o HP, mala 4se-
dežna športna tipa	, 90.000__
CITROEN, 24 H P, 4sedežnl. t
dobrem stanju	> 25.000__
AUSTRO FIAT. 35 HP, 4 cil,
6sedežni,	, 15.000__
AUSTRO DAIMLER, z dvojno karoserijo, zaprto in odprto, 6sedežni, 65 HP, 6 cil.,	» 45.000— S. A. M., športni dvosedežni, 90 HP, 4 cil.,	> 20.000— BENAULT OMNIBUS, ^sedežni. model 1928. 35 HP	> 52.000.—
Voiovi t vozovno pripravnem	stanja, i deloma že plačanimi taksami i*	letošnje leto.
Informacije daje:
V. & M. Barcšič & Co.f	Ljubljana
DUNAJSKA CESTA	12, glavno zastopstvo CHEVROLET avtomobilov
50.000— 32.000.—
Posfovodfo
prvovrstno mo6 sprejme v ' talno namesttev vele trgovina manufa ture. Zahteva se prmerno izobrazbo, fm nastop, znan e nen šč ne in slovenščine v govoru in p savi. \/ poštev prid.jo tudi absolventi ig. akad.mij s prakso. > ari nad 24 let ki bi se žel li uvesti v vodstvo trgovine Ponudbe pod .Vodstvo trgovine" na ogl. oddelek »Jutra*.
L.
JANEZ ŠRIBAR
trsjo-vec
MILKA ŠRIBAR roj. SLOKAR
bSerka lesnega trgovca k Domžal
poročena
29. Junija 1929
Liubftana
Domfale

7 IMll A
TtICJTE
fitmc

AlKii^
FITKt^S
IKIMA
VBIEM/KA PLOfllU MA4U9IHMI/C FIC4CMI M«V| W«T«KMI MIMIKI
Za Informacije Id prvdbileibt prostorov se treba obrniti oa Central« na Beld, ali pa oa Agenrijo ,I-lovd Triestioo« in na Agencijo »Cosulich« ter na katerisikoli bodi potniški urad.	46-a
Podpisani naznanjam cenjenemu občinstvu, da otvorim 2. Julija 1929
delaraico za splošno brušenj©
na Tržaški cesti št. 5
ter se za cenjeni obislk najtopleje priporočam. 8143	Franc Tovk.
lira na
v Ljubljani
hiš št 7 in 9 na Dunajski ce^tl v Ljubljani se vrši v sredo, dne 10. julija tekočega leta ob 16. uri v sobi štev. 28 tukajšnje sodne palače.
Vsa tozadevna pojasnila daje podpisani sodni komisar.
Mate Hafner,
notar kot sodni komisar.
8161-a
Urei posebnega Oatuautla.
Oholim Ljur>l]ana Mestni pogrebni ravod
t
Zapustil nas je po kratki, težki bolezni naš nad vse ljubljeni oče, stari oče in tast, gospod
Jakob Čebnlar
profesor v pokoju
previden s tolažili sv. vere, v 85. letu svoje življenske dobe.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 3. julija t. 1. ob 4. uri pop. izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 1. Julija 1929.
Alfred, TonJ, Oskar, sinovi.	Marija, Malica, Olga, &čerc
Širca, Delak, dr. Knaflič. zeti.	Vanda, Vida, sinah .
Vnuki, vnukinje in drugi sorodniki.
Pogrebni larod J. Gajiek,
Vodmat-Ljubljana.
Potirtim srcem namantemo žalostno vest, da )e naj iskreno ljubljeni soprog in oče, gospod
IVAN HRAST
vl$JI godni oflcllal v pok.
po mučnem trpljenju, previden s »v. zakramen-S! za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Po«reb bi ase za pokojnik« se vtrii v nedeljo 30. Junšja ob 15. uri popoldne iz mrtvašnice sploSn« bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnioa st bo darcvala v soboto 6. Julija cb 6. uri v farni cerkvi na Brdu.
Ljubljana - Lukovica, dne 29. junija 1929.
Za Ju joči:
Katl, soproga, Berta, Ivanka in Mlnka, hčere ta ostali sorodniki.
Za vedno nas Je zapustila ljubljena že rek a, se-slra, nečakinja, zlata mamica, gospa
Gretka Leskovar
roj. Logar
Pogreb bo v Poljčanah dme 2. julija 1929 ob pol 16. uri. Poljčanc, dlne 1. julija 1929.
Drago Leskovar, soprog.	Nadica, hčerka
in ostati sorodniki.
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
JCdor
aK Ca/eo cf**u£o m/crmoct/c tičoče se maKh o|/ascr »aj prilo&l o »nam £ ah a i^t «tcep ne fce prejet edgcvera t M^PMbM
CENE MALIM OGLASOM:
Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.

m
Za knjigovodjo
*	perfektnim znanjem stenografije, slovenščine, nemščina i« jtalijaščine v govoru h> pisavi, sprejmem samostojno žensko ali moško aioi t večjem mbstu na deteti. Prednost imajo osebe
•	prakso t leeai trgovini. N«top shižbe * 15. julijem »11 l. avgustom. Ponudbe z navedbo plače hi dosedanje službe na oglasni oddelek »Jnt^a* pod značko »Stalno jnar.o 222«.	fflioS
Vajenca
poRenega in krepkega sprej. S:« pod ugodnimi pogoji par-M pekarna J06. Lavtižar, Snenjska gora.	23132
Gozdarje
za Ihtpiranje gozdar H!e mo za mesec julij, avgust, september ju oktober. Ponudb« je poslati na upravo velepoeestva Josipdol, pošta Ribnica na Pohorju. 23163
Pletiljo
samestojno, ki razume tudi kombinacijo vzorcev, sprej-mem. — Ponudbe i navedbo prakse in plače na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Pletilja«.
Trg. učenca
■a mešano trgovino sprejme Adam Kincl, Sv. Jur ob Julni železnici. — Pismene ponudb« s «!«• ia šolskim ^jričervalom.
23073
Pekovski pomočnik
pošten in vesten, ki je popolnoma izve ž ban v vsem pecivu, se »prejme r parno pekarno na deželi. Ponudbe ca oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pek«. 23061
Prodajalko
agUno in samostojno sprejetem • septembrom t trgovino * mešanim blagom. — Verzirane pri papirju ta fevl jih imajo prednost. Po-cudb« s prepisi spričeval pa oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Zmožna prodajalka«.	23060
Modistko
prvovrstno in samostojno, • večletno ufcpešno prakso, sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Prvovrstna modistka«.
22997
30 delavcev
tuaskega stanu, profl urni is akordci plači, s prostim stanovanjem sprejme takej Tovarna cementa v Mojstrani, Gorenjsko.	229-12
Za kemično snažen je oblek
dobi «lotwj dobro irve^ba-&a moška ali ženska moč. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod Šifro »Kemični enažile« oblak«.
šivilje (pomočnice)
FarejSe in dobro izurjene t.iko; sprejme Fani Jager, Kolodvorska ulica št. 28/1.
23186
Natakarico s kavcijo
ea samostojno vodstvo vi-BotoSa, s hrano rn stanova-Ejera v hiši, zanesljivo io prikiipljrve zunanjosti sprejme gostilna »Amerika* na Glincah.	23i08
Dve učenki
s« jrietenje sprejmem takoj. Oddam tudi delo na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	23189
Natakarico
Bi račun, s kavcijo, ki bi pomagala v kuhinji, sprejmem. Naslov pri podružnici Ceiju. 23167
2 cirkularista
i večletno praisc, kaJtor tudi več na žagi vajenih delavcev in delavk sprejmem takoj. Ponudbe pod značko »Mecto stalno« na oglasni oddelek »Jutra«.	23157
Brivskega
pomočnika
dobraga delavoa. sprejme Ni ko Koman. Pcljan&ka cesta 13.	13311
Izurjeno pletiljo
za nogavice sprejmem takoj. Naslov v cgl. oddelku »Jutra«.	23214
Pisarniško moč
zmožno slovenskega, nemškega jerika sprejmem. — Ponudbe pod »Vestnost« na cgl. odd. »Jutra«. 2S317
Prvi oblast, koncesijonlrana
šoferska šola
Camernik, Ljubljana (Jugo-avto), Dunajska cesta 36. telefon 2236 Strokovnjaškl teoretični pouk in praktične vožnje na različnih mo. dernih avtomobilih, e pri-četkom vsakega prvega 254
2 deklici
sprejme za prihodnje Šolsko leto v najvestnejšo oskrbo učiteljica. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »O 40«.	22699
Gospodična
Iz boljše družino prosi za-poslenja za lahka pisarniška dela. event. tudi pota, majhno p'ačo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra«. pod »Začetnica 18«.	23218
Boljša šivilja
gre šivat na dom tudi izven mesta Na-lev v ogl. odd. »Jutra«.	23219
Stavbeni tehnik
iščem mesta takoj. Podjetja. ki imajo na razpolago kako mesto, prosim, da e-poročijo svoje naslove ogl.
Nemščino
angleščino, francoščino, Ita lijanščino in klavir poučuje dipl. učiteljica v Kolodvorski ulici štev. 11, pritličje.
23192
Iščem deklico
k eu in polletnem fantku, zmožno nekoliko kuhe, ki bi opravljala hišna dela. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
23209
Učenko
najmanj dvorazredao mrfč-aiisfEo šolsko izobrazbo sprejme tvrdka M. Ti-čar, Ljubljana, Selenhurgo-va ulica.	23234
Učiteljica
prevzame za prihodnje šolsko leto decc ene družine Ljubljani v vzgojo in pouk. Na oglasni oddelek Jutra« pod »I. il.« 22700
Vse prijavlienke
za strojno pletenje naj se zgla6e najkasneje do 5. tega meseca v Ljubljani, I* r i v o i 10.	23240
Več zidarjev
dobrih, sprejme v delo: Gradbeno podjetje Miroslav Zupan. Ljubljana, Vošnjakova ulica 6.
29223
Profesorska
družina
nudi bivališča mlajši učenki prijetno ln vestno nadzorstvo. Nemška koverza-cija, klavir, pomoč pri pouku v hiši. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 23226
odd. »Jutra«.
ti*
23264
Nemško govoriti
se v« hitro nauče po meji metodi. Salendrova uliia št. 4/U.	23235
Želim pouk
iz Italijanščine za dve osebe po oc-rai uri zvečer! — Tonudbe z vsemi pogoji na ogl. odd. »Jutra« pod »Brzina«.	23230
Odpadke
od parketov, bukove ln hrastove, za kurjavo dostavlja po nizki ceni na dom V. Scagnetti. parna žaga v Ljubljani — za gorenjskim kolodvorom. 108
Puhasto perje
razpošiljam po povzetja najmanj 5 kg pc Din 38 kg Izkoristite priliko — dokler traja taloga L. Brozovič, Zagreb, Ilica 82. kemična čistilnica perja.	189
Steklenih sten
več m', pisalne mize, omare, police, kompletno kuhinjsko opravo in dvokoles-ni voz prodam Na-lov pove oglasni oddelek »Jutra«
23023
Šotore
nujne kupim. Naslov oddelku »Jutra«.
t egi.
23188

Jedilnico
črno politirano, v najboljšem stanju prodam. Naslov peve oglasni oddelek »Jutri«.
23203
Meyers Konversati-ons-Lexikon
leta 1890, 19 zvezkov, ohranjen, ugodno pove ogl. 22878
■i
dobro prodam. Naslov oddelek »Jutra«.
Stare knjige
Življenje svetnikov,	vet. iz 1. 1S88. naprodaj v	knjigoveznici Ant. Tu/ka,	Dunajska cesta 3.	23201
Dvojni jarmenik
fopham-Cvlinder. v dobrem stanju prodam ali zamenjam za vrpčano žago (Bandsage) Nadalje prodam stroj lomljenje kamenja, s pripadajočim benc.in-motOTjem »Jugoles«, Črnomelj. 22896
Pletiljo
dohr« teurjeno u 8 ključni stroj sprejmem takoj. Kozina, VožnjakoKf 4,'II.
23244
Postrežnico
iščem ta čas dan, ki zna
sobe čistiti, perilo prati in likntl. Tini Kapajtič, Pot Koino dolino št. 10.
23232
Hotelski sluga
zmožsn nemščine, se išče. Hotel Štrukelj.
Čevljarskega
pomočnika
t.akoj sprejmem. Josip Prešeren, Ljubljana 7. 2325«
Učiteljico za klavir
iščem v bližini bolnice. Nador t ogl- odd. »Jutra« 23250
Gorazdov učni zavod
prej« Glrtnerjev tečaj prične « poukom sredi meseca se.pt-embra. Stenografija in strojepisje se poučuje po najnovejši metodi. Honorar zelo zmeren. Osebni priglasi dne 3., 4., 5. julija popoldne od 2. do 5. ure. Ciril Metodova ul. 19., I. nadstr., levo (poleg cerkve sv. Jožefa). Pismeni priglasi do 15. septembra pod naslovom: F. Gorazd, Bled 2, vila Itodica. 23262
»Jutra«
Vajenko
dobro ri«arko, za fotograf-rto obrt take} s p r ej m e
toto Staut, Kolodvorska 18 23148
Čevljar, pomočnika
dobro izveižbanega, zmožnega. tudi šivaaih del — eorejme takoj Anton Brecelj čevljarski mojster v Ljubljani, Gajerva ulica štev. 2.
23164
Več učenk
•pre)m» takoj tovarna bo-
pavie ln pletenin. Naslov pov« ogl. odd. »Jutra«.
23241
Učenca
zdraveg*. poiMenih staršev, najraje sdna železničarja, s primarno šolsko izobrazbo, predme velika manufaktur-na trgovina na Gorenjskem. Ponudbe pod »Bodoči trgovec« na ogl. odd. »Jutra«.	23176
šivilje
spretne in v perilu izučene, z daljšo prakso, sprejmem za eutlinje in ažur v stalno službo takoj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 23260
Brivski pomočnik
m!aj?i, dober brivec, se takoj eprejme. Rožič, Šiška 23263
Pekovski vajenec
počtem, zdrav ra zanesljiv, dobi takoj mesto v sredini mesta. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 23251
O. Th. Rotman:
Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil
75.
Zdajci pa je gospod Kozamnrnik vzkliknil: »Kje je naša Minka?« Ne duha ne sluha ni bilo o njej. »Minka! Minka!« Vse je vpilo; še deeki so se pomagali dreti.
Prikrojevalec
velikorafcstne sposobnosti, z najnovejšim inozorn. krojem išče kjerkoli službo. -- Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Agilen 30«
23005
Prodajalka
pridna in poštena, izučena v vseh strokah, želi mesta za takoj ali pozneje. Pri pravljena je pomagati tudi domača dela. Cenjene dopise na cglasni oddelek Jutra pod šifro »Zanesljiva 8«
22936
Bivši podjetnik
želi službo oskrbnika aH skladiščnika, event. tudi na deželi. Je zanesljiv in ima svoj kapital. — Naslov: M. Centrič, Moste 28. 23204
Krojaški pomočnik
dobro izvežban v d«lu. želi službo za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
23190
Železninar
dobro izurjen in vojaščine prost, želi stalno služho. Naslov T oglasnem oddelku »Jutra«.	2316S
Pošten mladenič
želi spremeniti služho. Najraje bi šel kot hišnik ali sluga. Vešč je serviranja, ker je bil dosedaj strežnik. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	23161
Natakarica
i osebno pravico, vešča gj. vanja, želi službo v hotelu
gosrtilni z mesarijo.
Otroški voziček
športni, prodam. Naslov oglasnem oddelku »Jutra«.
23183
Otroški voziček
in košaro prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
23193
Oprava za izložbo
poceni naprodaj na Mestnem trgu št. 13/11.	23180
Bukovo oglje
ter 100 vagonov bukovih !n
hrastovih cepanic kupim. — Ponudbe i navedbo cene n* oglas, oddelek »Jutra« pod »Losot Pietro«.	82S56
	
	™
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
C e r n e — juvelir
Ljubljana, Wolfova ulica 3.
38
Dva krasna lokala
za trgovino oidam taT oj Poin e s« ra Bledu, Grajska cesta 14.	83258
Stanovanje
za rvfrogt, na periferiji mesta iščeta zakonca brez otrok, ki «ta oba t služI«. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Avgust«.
23191
Sobo s kuhinjo
v bližini gorenjskega kolodvora iščem. Pcnudbe z navedbo cene pod značko »Gorenjsiki kolodvor« na oglasni oddelek »Jutra«
22775
Stanovanje
že prazno, oddam miml stranki v Rožni dolini. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	23181
Stanovanje
dveh ali tTeh sob išče mirna stranka ia avgust ali
september. Plača do 1500 dinarjev. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Frimer-no«.	232S7
Enosobno
stanovanje
s kabinetom in pritiklin«-mi išče gospodična za avgust ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod E.n» »seha«.	23222
Stanovanje
v aovi rili: 3 sobe, kuhinja « pritiklisami, oddam takoj. Naelor v ogl. odd. Jutra«.	23225
Opremljeno sobo
a 1 nase« išč« sunostojni omikana duu. Glavni p0. roj j« čirtoA* ln komednost Ponodb« z navedb« cene na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sob« 1M«.	23178
Meblovano sobo
veliko, lepo. eventn&lno t souporabo kuhinj« oddam. Sprejme *• tudi priprost so-gtanovalet. — Frank': pan-ska 12.	33212
Sostanovalca
sprejmem na hrauo in tt». novanje t «redmi mesta. Vbod naravnost s stopnic. Cena lmerna. Naslov v ogla«, odd. »Jutrt«. 23213
Opremljeno sobo
s separiranim vhodom is stopnišča iS?« zdravnik za takoj »li za 15. julij. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zdravaik«.	23215
Boljšega
sostanovalca
sprejmem t v*e oskrbo. — Nialov pove egl. oddelek »Jutra«.	23239
Sobo
lepo in veliko e posebnim vhodom in elektr., takoj oddam boljšemu gospodu. Rimska cesta 7/U., levo, Badjura.	23231
Lepo sobo
od4t*t takoj. Naslov oddelku »Jutra«.
' «1. »146
Opremljeno sobico
lepo. oddam takoj ali s 15. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	23171
Z 2 idealistoma
ki ljubita, lepoto narave, si želita razvedrila 2 gospodični. Bsomadeževan« preteklosti. Dobre duše naj »» orlase na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Brinetka — Blondinka«.	23152
li

Obrtnik
30 Is* »Ur, brez otrok, teli ! Naslov znanja s čoe 95 let staro1 gospodične ali vdovo — r svrho ženit ve. — Dopise na oglasoi oddelek »Jutr»« pod »Zvestoba 555«.	23150
Gospodična
sama trgovka a gotovim kapitalom 40.000 Din se že-
li poročiti z gospodom od S3 do 50 let, najraje trgovcem. Na anonimne dopi-"e ia sestanke je nemogoče odgovarjati. Cenjene dopise pod »Prijateljica 10001« na ogl. odd. »Jutra«. 23154
Sobo
s posebnim vbodom ie električno razsvetljavo oddam s 15. julijem 1929. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
25181
Sobo
oddan t gospodoma tl«r v og-l. odd.
Na-» Jutri« 93245
Hišo
trgovskim lokalom, kjer že nad 50 let obstoječa
trgovina, tik ob ielezniški progi aa Dolenjskem, pripravno tudi za vsakega obrtnika, takoj ugodno oddam v najem. — Pojasnila t oglasnem oddelku Jutra.
22828
Jarmenik
Topham-Cylinder, dvojni, v	Posestvo
dobrem stanju, predam ali	, .
zamenjam za vrpčano žago obseerajoče .00 hme.ov* — (Bandsage). Nadalje se zem;-!» vsa obdeiana, stano-proda stroj za lomljenje Ta"Je tlkoJ. na kamenja s pripadojočim orl,ialn / ?a.jem-bern-in - motorjem. »Jugo-1 podrulnica les«, Črnomelj.	22896 i Celju.
»Jutra «
23166
Opremljeno
stanovanje
zraAno in smažno, eo-ba. kabinet in 1/uMnja, oddam mestu boljši stranki bre« otrok ali dobi stanovanje po nizrki najemnini dotični, ki vse odkopi. Ogleda se v sredo od 10. do 13. are. Naslov pove ogi. odd. »Jutra«.	33348
Stanovanje
2	sob in kabineta, oairoma
3	sob in kuhinje s pritikli-nami iščem v mestu ali sa periferiji Ljubljane za september »li oktober Plačam tudi naprej. Ponudbe t navedbo cene na R. Kavčič, Kamnik 93.	23256
Dijakinjo
sprejmem na stanovanje tn hrano. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	23£tt5
Javna dražba
najdenih predmetov 6e vrši 3. t. m na glavnem kolodvoru v Ljubljani. 23242
Poltovorni avto
znamke »Puch VUI«, v brezhibnem stanju prodam rali pomanjkanja prostora, ali zamenjani za zelo uialo rabljeno motorno kolo, novejše znamke. Naslov v ogla?neni oddelku »Jutra«. 23125
Sadni vrt
2999 m', zidana stavba brez
ostrešja, hlev, klet, svinjak, na Verdu prodam za 14.^00
Din. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poceni 22«.	23149
Prvovrstna kavarna
na prometnem kraju v več jem mestu naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 22416
Preprostega tfečka
vzamem takoj v v«o ot-krbo NsaIov v oglasnem oddelku »Jutra«.	2S182
Sobico
oddan blim eodnije. Na-slov v ogl. odd. »Jutra«.
232-19
Lepo sobo
za dve osebi blizu eodnije oddam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.	23251
Opremljeno sobo
a kuhinjo oddam « 15. j«.
lijem boljši mirni stranki. Roizve se popoldne. Vlica Stare pravde 5, IX. aadstr.
23213
Prazno sobo
t elektriko oddam • 1. }n-
lijem mirni moški ali ien-ski stranki. Ponudbe v Staničevi »lici 6. 'Za Bežigradom, Ljubljana.
Dvpui
M. Z. M.
Prosim vesti na običajni naslov.	23233
»V roki sivi slamnik'
žal ae nisva anidla. Sporočite mi drugi »eetanek.
23267
Ljuba v rao.ia!
Pridi, zaupaj! Nagel boš razumevanje in uteho — obema bo lažje. Poljubljam Te.
3S172
Kratek klavir
v dobrem stanju, se vsfled odpotovamja ceno proda.
v ogl. »dd. »Jutra«.	23236
Kunce
čistokrvne, erebrce, samce in samice, prodam. Poizv«
se v trgovini Rahne. Selo It. 33, Moste pri Ljubljani.
Vsled opustitve
c brata prodam popolnom« nerabljen s t r o J štev. I
z »Intareo«, z znatno izgubo. Stroj sem pravkar prejel in je še zapokan. — Po-n«db* na oglacai oddelek »Jutra« pod »Stroj Intarso«.
25139
Motor na bencin
ali nafto, v brezhibnem stanj«. za eca 10—1* k. a., za
?)go« na jermeaiee kupim, onudbe z navedb« cene in opisom motorja na naakrv: Sentjsaški premogovnik And. Jaki! d. d., Krmelj na Dolenjskem.	23158
Motor na bencin
ali nafte, za 5—8 k. s., za pogon na jermenico kupim. Ponudbe z navedbo cene in opisom na naslov; Sentjan-
ški premogovnik And. Ja-kit d. d., Krmelj na Dolenjskem.	25175
Poznana dama
ki je v ponedelje'« v trgn-vini »Bata« zamenjala dežnik, se opozarja, da ga istotam vrne.	23247

Simpatičen gospod
srednjih let, v zakonu zelo nesrečen, žeH znanja z enake trpečo damo. Neanonimne
ponudbe (lahko tudi v nemškem jeziku) na ogl odd. »Jutra« pod »Disireeija — častna«.	23194
Z gospodično
v sivem plaiču, ki je Ra s
evojo prijateljico včeraj po 10. uri dopoldne mimo kavarne »Prešeren« za Ljubljanico domov, lell gospod sestanek pod »V Prešernovi ulici oddano piamo«. 23171a
Trgovec
■ defele, dobre eitmiraa, želi viled neznanja Ravenskega jezika prijateljstva f simpatično gospodično s znanjem nemščine ali italijanščine. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Primorec«.	8388
Otvoritev vinotoka
včeraj dne 1. julija na Krekovem trgu gt. 10. pri Rotu Lasajiu. — Točijo s« pri-tna dalmatinska vina iz la«fnib vinogradov. — Za obilen ebisk se priporočam.
33081
Na počitnice
v miren kraj ob Sori ali Savi bi šel boljši gospod za dobo 3 tednov. — Dopisi na ogl. odd. »Jutra« pod »Dopust«.	23228
Električni dinamo
za 1—1 >4 k. s., kupim po ugodni ceni. Ponudi* na: Martin Krek, Dolenščs 11. pošta Javorje.	S5174
Šivalni stroj
dobro ohranjen. prodaaa Naslov v ogl. odd. »Jutra« 23221
Karkoli želite
kupiti ali prodati, oglasit« na poStni predal 216, Ljub-Ijana.	23147
Brezplačen
prospekt
informacije h film«, navodila za pot k nima. nasveti za nspeh pri film«,
projekti in predračuni i filma. Odkupimo dobre filmske ideje. Pišite na: »Kompas«, Beograd, pošt. pretinac 433.
O carin j en je
vseh uvoznih in izvozmih in tranzitnih po-šilijk oslkrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravihrega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. ...........................
Lokal
7-a skladišče ali obrt oddam
Renault avto
6 cv, prav dobrem stanju, najboljša tipa te vrste, štirisedežen. odprt, ugodno naprodaj. Naslov v 02-las. oddelku »Jutra«. 2:1968
Motorno kolo
s prikolico ali brez nje kupim. Ponudbe z opisom in zadnjo ceno na na«4ov: Jcs. Herlac.h, Laško.	23185
Tovorni avto
27 k. s., z nove pnevmati ko,_ zelo pripraven za mesarja, pt-ka ali sodavičarja, rr li opustitve trgovine takoj prodam za 9000 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	23100
Na/dov »Jutra«.
oglasnem oddelku 23207
V Zagrebu
je naprodaj gostilna s tra-likc. v najprometnejšem delu mesta. V bližini je velika bolnišnica in se grade ve-li-ke stavbe. Gostilna sestoji iz 2 lokalov, dvorišča in vrta. Stanovanje: soba in kopalnica. Dnevni promet od 3 i f c 4000 Din — proda 6e radi odhoda iz Zagreba. —• Alojz šarotar, Zacrrcb. Vi-nograd-ska cesta l/a. 23162
Mlekarno
dohroidočo, prodam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Mickama I« 23246
'i/J
Prazno sobico
snažno, t kuhinjo ali prazno sobo e Štedilnikom, četudi v podstrešju, i 6 č t m > 1. avgiutom. Cenj. ponudbe z navedbo cene na oglas, od delek »Jntra« pod značko »Stanovanje 2228«. 2»235
Gospoda
sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2b206
200 Din nagrade
debi tisti, ki mi preskrbi prazno sobo « posebnim vbodom, četrt ure od južnega kolodvora, event. ob elektr. železnici — cena S50 Ditj mesečno. Ponudbe na oglas, •oddelek »Jutra« pod flfro »200«.	83179
Sobo
odda 3 gospodoma ali gospodičnama Milavcc, Stari r 59/1.	23196
Večja tovarna usnja na deželi
sprejme več dobrih in pridnih
falcerjev in blanširerjev
Jstotam sprejmemo več dobrih in marljivih
usnjarskih pomočnikov
Ponudbe je poslati na ogl. odd. .Jutra" pod .Stalno zaposlenje". —- V ponudbah je navesti, za katero delo je sposoben in kje je doslej delal
Naslov »Jutra«.
oglasnem cddelku 23151
Mlinar
oženjen, prvovrsten v vseh strokah želi nazaj v Slovenijo. Plača po dogovoru. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mlinar«. 23153
Trgovski pomočnik
mlad, vešč mešan« stroke, želi preuneniti službo v mesto ali na deželo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prodajalec 1555«.
23173
Dekle
z dežele gre kot pomeč kuharic.^ najraje v mestu Ljubljana. Naslov v ogl.
odd. »Jutra«.
pim. odd. 23216372.
Motorno kolo
300 ccm, v dobrem stanju naprodaj za 3200 Din. — Ponudbe na cglasni oddelefc »Jutra« pod značko »Dobra pnevmatika«.	23155
Avtokaroserije
izdeluje solidno po zmerni ceni Ferdo Laznik. strojno kolarstvo, Radeče.
160
Gostilno
dobroidočo zaradi bolezni oddam takoj v najem. — Naslov v ogl. odd. »Jutra-«.
22985
Hišo s trgovino
z mešanim blagom zarasli bolezni prodam ali dam v najem pod ugodnimi pogo-i ji. Leži blizu farne cerkve, v na letu bogatem kraju. Spretni ljudje se lahko hitro napravijo premoženje. Ponudbe na ogl. odd.» Jutra« pod »300«.	23257
Sobo
lepo in solnčno, najraje na
Kongresnem trcu, Vegovi ulici ali Nabrežju, za takoj sli za september išče stalni drž. nameščenec. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Uradnik«. 33199
Sobo
prazno ali opremljeno, par-ketirano, z vhodom iz stopnišča rn električno razsvetljavo oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 23167
40 stolov
za gostilno kupim. Ponudbe pod »Ugodno 40« na ogl. odd. »Jutra«. 23820
Kopalno banjo
dobro ohranjeno, takoj ku-P"" v Ljubljani. Ponudbe pod »Banja 9« na oglxsni odd. »Jutra«.	23324
Otroško posteljico
čisto, dobro ohranjeno, ku-' Ponudbe na oglasni »Jutra« pod	■
Stanovanje v Celju
obstoječe iz kuhinje in 1 do 2 sob, v sredini mesta iščem za eeptemberskl termin. — Ponudbe na upravo »Jutra« v Celju pod šifro »Mirna stranka«.	28010
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin iščeta zakone« z odraslo
hčerko za takoj ali avgust. »Cista/ j Naslov v oglasnem oddelkn 20254 »Jutra«.	23145
Prazno sobo
in 3 majhna kabineta odda takoj samcu a'i zakonskemu paru brez otrok Martin Kovač. Trnovo, Koseskcga nI. št. 20.	28205
Sobo
v sredini mesta eddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	23195
Prazno sobo
iščem v sredini mesta n pisarno. Ponudbe na ogl-odd. »Jutra« pod lifro »Prometni kraj«. 23229
Cez počitnice
takoj oddam sobo t eno aTI dvema posteljama, v sredini mesta, e posebnim vhodom, parketl hi elektriko. Cena 40«) Din. Naslov pove oglaeni oddelek »Jutra«.
K197
prenašajo komarji, muhe in druga odvratna zakužena golazen. VI
udi ne vidite, kako strahovita opasnost Vam preti. Čuvajte zdravje in življenje Vaše, Vašega deteta in Vaše obitelji. Branite ae vsega mrčesa in uporabljajte najdovršenejše sredstvo za uničevanje
SHELLT^X
RazprSujte Shellto* samo potom Shelltox pršilnice, ki Vam oeigura-»a maksimum delovanja. Razpršena meglica Shelltoxa zalotene in-sekte SIGURNO ubija In v teku nekoliko minut
osvobodi Vašo hišo muh, moljev, komarjev, bolh, stenic, mravelj, ščurkov, njihovih jajc in ličink
Tiskana navodila za uporabo dobite pri Vašem prodajalcu. Uporabljati Shelltox znači vzdrževati hišno higijeno v največji meri. Dobiva ae v vseh mestih.
L
j
i / /
Mlcfiei Zžvaco:	163
V krempijih inkvizicije
Zzodcrvinskl roman.
Favsta Je sprejela to kraljevsfko opravičilo z ravnodušnim nagibom glave.
»■In zdai sire,« je nadaljeval Espinosa, »zdaj, ko sem vaim pokazal, kakšne nalklepe snujejo zoper Vaše veličanstvo ti ubogi, vrli ljudlje, ki vam jih je žal — zdaj hočem izpolniti vašo volijo in preklicati svoje odredbe. Nič naj jiim ne brani, da ne bi svobodno izvršili svojih zločinskih namer.«
Ne da bi počakal odgovora, je srdito krenil proti izhodu.
»Stojte, kardinali!« je krifani.l kralj.
Esfpinoi&a je čakal te besede; prepričan je bfl, da ga bo kralj za-idržal Brez naglice in brez vidne radosti ali zmagoslavja se je obrnil in stopil spet na svoje mesto za kraljevim naslanjačem.
»Gospod kardinal,« je rekel Filip z dovolj močnim glasom, da so ga v loži vsi slišali, »dober služabnik ste in usluga, ki ste nam Jo danes storili, ne bo nikoli pozabljena.«
Espinosa se je globoko prikloni1!. Dosegel Je bil zadoščenje, ld fca je hotel imeti.
»'Odredite, da nastopi ta to ti slavni Torero,« je dodal kralj »Rad bi že videl, ali zasluži glas, ki gre o njem po vsej Andaluziji.«
X.
Chlcovo zmagoslavje.
Torero Je stal na borišču. V levici je držal svoj pfiašč iz rdečega satena, v desnici pa svoj paradni meč.
»Plašč je bil zefo majhen, tiste posebne vrste, ki jih uporabljajo bikoborci še danes ta dan. Njiegov meč je bil najplemenštejšega toledtskega kova, toda poizkusil ga ni bil še nikoli.
'Poleg njega sta stala njegova dva pomočnika in pritlikavec
Chioo. Torero s« Je razgovarjal s Pardaillanom, ki Je hotel gledati borfoo odtodi, zakaj kraj se mu je videl pripraven^ da brž priskoči domu Cesarju na pomoč, če bi bilo potreba.
Nedaleč od tega vhoda se je gnetla na hodniku množica ljudi; na oko bi bi! sodil, da spadajo k mnogoštevilnemu osobju, ki je opravljajo pri bikoborfbi službo pomočnikov In rediteljev.
Niti PandaiSan nitiTorero se nista menila za te Ifucfi. Ko je prišel trenutek nastopa, je mož stisnil vitezu roko ',9 se i^csiavil na sredo borišča, nasproti vratom, skozi katera so spuščaj; bike v areno. Njegova oproda in paže Chico so mu stopili za hrbet
Ker je utegnil bik vsak trenutek pridreviti, so jo vsi, ki so med premorom pohajkovali po boršču, naglo pobrisali preko ograd, spremljani po zasoljenih šalah giledaleev.
Toda šale so zbijali samo divorjaniki; le-teh ni ovirala niti kraljeva prisotnost. Z meščanstvom, preprostim ljudstvom in siromaš-neiš m plemstvom je bilo drugače. Povsod, po sedežih, po hodnikih in na tribunah, je mrgolelo vohunov inkvizicije. Gorje tistemu, ki bi bil zinil neoprezno besedico! In ker vsakdo ve, da vnet ovaduh Časih tudi nedolžno besedo napak sliši, so ubogi ljudje rajše molčali. Med tem, ko se je razlegal z mest visokega plemstva vrišč in smeh, je visela nad manj sijajnim občinstvom grobna, tesnobna tišina.
Dvorjani so vedeli, da je Torero obsojen. Ko se je prikazala njegova s lok a postava sredi arene, ga niso sprejeli s pozdravnimi in hrabrilnimii vzkliki kakor po navadi, ampak z mrtvaškim molkom^ Ljudstvo ni vedelo o obsodbi ničesar. Poučeni so bili samo Faustini ljudje in pristaši vojvode Castranskega, in ti so bili pri-pravf eni, da mu planejo na pomoč. A vsem, bodi si, da so vedeli ali da niso vedeli, je bil Torero nekakšen polbog. Čakali so ga že mnogo ur in koprneli po njem z nestrpnostjo, ki je naraščala od trenutka do trenutka.
Ledeno molčanje visokega plemstva je preproste gledalce iz-prva nekam osupnilo. Nato se je uprla v njih ljubezen do Torera; polastilo se jih je ogorčenje nad tem mrzlim sprejemom in iz ogorčenja se je jela porajati želja po osveti.
Torero, k! je nepremično stal STedi borišča, je opazi! to potuhnjeno sovražnosit na eni in to ogorčenje na drugi strani. Zanič-Kvo se je nasmehnil, a vendar si ni mogel utajiti, da mu gre ta neobičajni sprejem mučno do živega.
LjucUslvo je menda uganilo, kaj se godi v njegovem ljubljencu. Kmalu se je vzdignil zamoilkel hrup, izprva boječ in neodločen, nato pa vse močnejši in močnejši, dokter se ni kakor grom razilil preko arene. Do nebesno navdušenje in pozdravljanje Liudisittva se je izziva. Joče odzvalo prezirljivemu molčanju dlvorjanov.
Torero, vzradoščen nad tem dokazom simpatije, se je odvrnid od tribun n kralieve leže ter z mečem elegantno pozdravil svoje prijatelje. Nato se je okrenil proti kraljevemu balkonu in še bolj raz-mahi-itio, zato pa dokaj manj prisrčno pozdravil kralja, ki se je v svoji okosteneli etiketnosti začutil dolžnega, da vrne pozdrav človeku, kateremu je bilo po njegovi volji čez nekaj mnut umreti...
To, da je Torero najprej pozdravil ljuds/tvo, potem šele Filipa II., je bilo drzna gesta, ki so jo vsi razumeli. Razumel jo je kralj, čigar pozdrav je bi! hladen kakor jeklo; razumeli so jo dvorjaniki, med katerimi se je takoj oglasilo sndito mrmranje; in razumelo jo je ljudstvo.
»Vrlo, don Cesar! Vrlo, Torero!« je iznova zagrmelo okoli arene,
Torero se je pomenljivo nasmehni!}...
Ti drotni dogodki, ki jih ne bi dandanes nihče opazil so imeli v tis>th d treh veliko pomen. Zakaj ni ga pod solne em boflj občutljivega in nadutega bitja, nego je španski plemič.
In ker je bil kralj prvi plemič v deželi, je pomenila drznost, naperjena proti njemu, žalitev celokupnega plemstva. Bila je neznosen zločin, ki je vpil do neba po takojšnji kazni.
Torero, ta pustolovec, ki ni imel ne grba ne imena, si je bil dovolil zapostaviti Njegovo Veličanstvo! In ta sodrga, ki se je prerivala tam spodaj, se je upala s svojimi klici podpreti njegovo nesramnost! In oni drugi pustolovec, Francoz, ki se je bil priklatil v Španijo, da nihče ni vedel kako in čemu, je predrzno stal ob strani in mrdal z brki, kakor bi hotel reči: Evo me, tudi jaz sem tu, da se potegnem zanj. če se upate kaj začeti!
NIKOLI NE MORE IŽGUBITI KARdSERIJA, KL$£ SESTOJI SAMO IZ ENEGA DELA, SVOJE
BREZSUMNOSTI
NOVI
Terajte no^i Dodge Sflcs^-o: vso silo njegovega nenavadno močnega motorja z 6 cilindri — po slabih in izvoženih
cestah, po terenu ki je brez potov.....Pustite delovati
njegove hidravlične zavore, kadarkoli in kjerkoli se vam poljubi. Vozite se z novim Dodge Brothers Siks-om — kjerkoli hočete in kadarkoli hočete. Prevozili bodete tisoče in tisoče kilometrov leta in leta dolgo.....I njegova karoserija, ki se sestoji samo iz enega dela, bo na koncu ravno tako izgledala kod v začetku — Lepa, neobrabljena, elegantna in brezšumna. Kajti ta enodelna karoserija je zgrajena na popolnoma novi način: sestoji se samo iz enega dela, in je trdna in lepa. Ona je tako tesno združena z Chassis, da je cel voz zelo veliko pridobil na trdnosti in stabiliteti. Samo Dodge Brothers Siks ima takšno karoserijo. Oglejte si ga in ga preiskusite sami takoj!
DODGE BROTHERS
SIKS
Centralno zastopstvo za Jugoslaviju: Automobilska radnja VELAUTO Filijala	Sekult Ztcevica	Filijala
ZAGREB, GunduMevaT, BEOGRAD, Decanska 23; SKOPLJE, Ke/13. Oktobra 5
Se rtzervue djelove za Dodge ima zastopništvo vedno na stovarinu DODGE BROTHERS" MOTOR CARS, DIVISION OF CHRYSLER MOTORS. DETROIT. MICHIGAN
Uglašuje ter popravlja klavirje In harmonij« strokovna tvrdka

fluid&ek
Ljubljana,	KljuCavničareka nlica 3/II,	vhod Mestni trg št. 22 in	Cankarjevo nabrežje št.	13. 136-a
Počitnice
za gospe
s« prijetne, ako si krajšajo čas z ročnimi deti. DoSK 90 oairiizmi prti v novih vzorcih za vezenje. Pleten« košaric« za ko palme stvari! TONI JAGER, Dvorni trn 1, Ljubljana.
»Češnje so leto« dobro obrodile!« Za zimo jih ohranite najbolj« r WECK-ovib čašah za vfcuba/vanje. Tovarniška zaloga
ta celo državo pri tor. Practus, Ljubljana, Krekov trg I0.-1. Maribor: Oarl Lotz io Pinter & Lenard. Celje: Josip Jagodič.	Zahtevajte cenik!
Weck
©
jCuiz in
Samote$
£Cekt\omoto\H <2on$ CLttona (ftafttenfeCd Ing. OUZELJ, Ljubljana VII.
v«
peci
najcenejša, prvovrstna Samota za peči in štedilnike
krepi tn zdravi
ŽELODEC
LOVRO SEBENIK Ljubljana Vil.
Jernej*'va cesta št. 5
Telefon 8t. 3JŽ58
Vinski
V • • A
S J) 11*11
za vlaganje sadja
del ikatesa
Josip Vitek
Ljubljana Sv. Petra e. 13
Vreče
nove in rabljene vseh vrst ter
juto za embalažo
ima vedno v zalogi
Mirko Mlakar
Ljubljana, Slomškova ulica 1!.
Čitajte vedno
naše ogl^e!
Kopiji se v peni

uničuje bolhe
povzročnike tvojih brezsnenih noči. One večno pretijo tvojemu zdravju. Flitova para ti bo temeljito očistila dom od okuženih in odurnih bolh. Flit prodira v najmanjše razpokline in tam uničuje jajca ščurkov, stenic in drugih insektov, kateri se v njih skrivajo in zaredijo. Tebi neškodljiv—insektom smrtonosen. Ne pusti madežev.
Ne zamenjaj Flit z drugimi sličnimi produkti. Jako velika ubijalna moč osigura Flitu prednost. Nabavi Flit in brizgalnico še danes.
Idealna kopelj za shujšanje
je mednarodna svetovna senzacija, uporabljana od milijonov ljudi.
Povzroča shujšanje, vitkost in dobro razpoloženje.
PENO švedska Osmos penasta kopelj se zdravniško priporoča kot popolnoma ne-šikodljiva za srce, jetra in v obče za zdravje.
Dobiva se v vseh lekarnah, d.rogerjah in parfumeriijah. Kjer je še nimajo, tja pošli« en paket PENO-a za vnaprej poslanih Din 42.— generalno zastopstvo: LUXOL, Veliki Bečikerek br. 65.
Cf Samo Iz originalne
Jugobanat'- patenh-mohe
^ se cL&iva najboljše pecivo!
Zakaj se
iMsečite
s prekomerno debelostjo, ki ne Ie. da je nelepa, temveč je tudi škodljiva. Mast se tvori zaradi počasne cirkulacije krvi — treba je torej cirkulacijo krvi regulirati. To stori
Pilit-Rolier
ki odstranjuje prekomerno maščobo t
tilnika, gležnjev,
ramen. nog*, trebuha,	stegen,
bokov,
Presenetljiv učinek! Priporočajo ga zdravniki
toda pazite na besedo ,.Pnnkt-Roller-' znamke ,.Punkt auf der Stirn" ker so v prometa ponaredbe
Punkt-Roiler 230 Din, Punkt-Roller s pomnoženo sesalno močjo 330 Din. Punkt-Roller za lica 100 Din. Dobiva se v vseh boljših trgovinah te stroke. Dobi se povsod in tudi pri: »Cosmochemia«, Zagreb, 104, Račkoga ul. 7.
Z njim postane vsako nadležno dijetno zdravljenje odveč.
Največja izbera — najnižje cene aajno
vejšib dvokoles d.rkainih, ta :este turt n darnskih, motorjev, malib dvokoler ca otroke, igračnib in otroSkib *ozičko> raznih modelov od najcenejšega do oai finejšega. brzošivalnih itrojev Central Bobbin. Pred naku pom oglejte s; zalogo pri tvrdk: Tribuna P. B L., tovarna dvokoles In otroških vozičkov, Ljubljana. Karlovška e. 4. Ceniki Iran ko
Prodaja na obroke.
Urejuje Davorin Bavljrn. izdaja za konzorcij cJvtras Adolf Ribnik ar. La Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Franc Jezeršek. Za in:>eratiu dei je odgovoren Alojzij Novak. Vsi t Ljubljani.