Izpred upravnega sodišča. Vpokojitev rarnatelja J. Lapajncta prcd upravniiu sodiščcni na Danaju due 15. Junija t. 1.*) Njegova pritožba se je glasila: Ivana Lapajneta, ravnatelja mešč. šole v Krškem, p r i t o ž b a zoper odlok c. kr. naučnega *) Svoječasno srno obljubili, da bomo natanenejše poroeali o tej pravdi, ki je v marsieem zanimiva in pouena. Danes pričnemo 8 tem poročilom, Uredniš tvo. ministrstva z dne 14. aprila 1906, št. 13.452, priobfien z odlokom c. kr. okrajnega šol. sveta krškega z dne 18. maja 1906, št. 1106, intimiraniin dne 19. maja 1G06. Z izpodbijanim odlokom je naučno ministrstvo zavrnilo moj rekurz proti vpokojitvenem dekretu c. kr. dež. šolskega sveta za Kranjsko z dne 15. julija 1905, št. 3417, ter ga v polnem obsegu potrdilo. Zoper ta odlok vlagam pravočasno pritožbo, ker sta s pravnega stališča krivični toli 1. uradna predčasna vpokojitev, koli 2. odmeritev pokojnine od Ietnih aktivitetnih dohodkov v znesku 3060 K, namesto od 3160 K. Svojo pritožbo opiram na pomanjkljivost upravnega postopanja in na kiivo uporabo zakona v izpodbijanem odloku. Naučno ministrstvo je zavrnilo moj rekurz zoper uradno vpokojitev iz razloga, ,,da že vrsto let ne poseduje ve6 zmožnosti, opravljati svojih dolžnosti kot učitelj in vodja šole"; na isti razlog je oprl svojo upokojitev tudi dež. š. svet kraDJski, oba se pri tem sklicujeta izrečno na § 57. dež. zak. z dne 30. julija 1900, št. 17. Izguba učne spo s oboosti pa ni noben specifičen razlog v sraislu § 57 cit. § 57 cit. dovoljuje vpokojitev le tedaj, Bako postane član učit. stanu po brezhibnem službovanju zaradi starosti, težkih telesnih ali duševnih napak ali drugih uvaževanja vrednih razmer nesposoben, izpolnovati svoje dolžnosti". Pogoji v smislu § 5,7 cit. so torej:a) brezhibno službovanje do vpokojitve; b) po svojem postanku kvalificirana službena nesposobnost. — Naučno ministrstvo, ki me v p o k oj u j e Bker sem že v e č 1 e t za službo nesposoben", bije, ker obenem priznava obstoj pogoju ad a), samega se po zobeh. Tudi po postauku zatrjevane moje učne nesposobnosti (pogoj ad b) se ni prav nič povpraševalo; da nisem ne prestar (57 let), ne duŠBvno ali telesno bolan, sem dokazal z javnimi listinami, katere drugo uvaževauja vredne Br a z m e r e" bi me bile storile za nadaljno službo nesposobnega, niti prva, niti druga instanca nista ne navedli ne dokazali. (Spominjam, da dež. zakon za Tirolsko tega vpoh. razloga sploh ne pozna, in da bi to mogli biti le koukretni, z učiteljevanjem nezdružljivi odnošaji.) Izguba učnesposobnostije nasprotje pridebitve učne sposobnosti. Gotovo se ima tudi učitelj, ki je poslal učno nesposoben, upokojiti, ali ne po § 57. cit. dež. zakona, temveč zaraditega, ker deficira glavni predpogoj njegovega imenovanja zadefiuitivnega učitelja. Kakor so pa d r ž a v n i zakoni določili, kdaj in kako se učna sposobnost p r i d o b i, tako so tudi 1 e državni zakoni poklicani odločevati o vprašanju, kdaj in po kakem postopanju se ima izreči učna sposobnost z a i z g u bljeno. Ako mi je aprila meseea 1871 (kot prvemu ljudskošolskemu ušitelju na Kranjskem) c. kr. državna komis i j a priznala sposobnost, poučevati na meščanskih šolah, potem mi po m. in. te kvalifikacije kranjski d e ž e 1 n i šolski svet na podlagi kranjskega deželnega zakona in po istera prikrojenega postopaDja ne more vzeti. (K voditeljski sposobnosti zahteva omenjeni zakon, razen učne sposobnosti le še zmožnost k poučevanju krščanskega nauka). § 53. novele k drž. šolsk. zakonu (zak. z dne 2. maja 1883) določuje materijelne pogoje izgube pridobljene učne sposobnosti in postopanje za n j e u g o t o v i t e v. Po § 53. novele zamore deželna šolska oblast ueitelju ljudskih šol (v smislu zakona spadajo meščanske šole k tem), katerega službovanja ne zadošča, vzeti izpriževalo učae sposobnosti le tedaj, ako muje dala priložnost sposobnostni izpitponoviti, inakokandidattegani prebil. Še celo v tem zadnjem slučaju dež. šolska oblast ni zavezana, temveč le opravičena, ga iz sluibe odpustiti, in ga more provizorično porabiti. — Tega drž. zak. določila ni in ni mogel derogirati noben deželni zakon. Namesto da ste se ravnali po § 53. novele k drž. š. z., sta upravni instanci zlorabili § 57. cit. dež. zak. in si iz tega vira tolažbe onemoglemu kranjskemu učiteljstvu skovati orožje loper njega. Še več! Jaz s a m sem dne 3. aprila 1905 — obenem z rekurzom zoper odlok z dne 19. marca 1905 — vložil pri pristojnem c. kr. okraJDem šolskem svetu v Krškem prošnjo, naj se me pripusti k ponovnem sposobnostnemu izpitu iz raoje strokovne skupine pred c. kr. izpraševalno komisijo. V rekurzu samera sem prosil ministrstvo, naj se ozira na izid tega ponovljenega izpita, in naj rekurza pred njim ne reši. Ali okrajni šolski svet nie do danes k izpitu ni pripustil, in ministrstvo je mojo spontano ponudbo, da se dam ponovno pred poklicano komisijo izprašati, popolnoma ignoriralo. — To postopanje pa znači krivo uporabo zakona, ki je imela za daljno posledieo, da je ostalo postopanje upravnih instanc pomanjkljivo. Svojega upokojitvenega dekreta z dne 19. raarca 1905 kranjski dež. šolski svet ni utemeljil s črkico; niti prvotno niti naknadno, ko sem se obenem z rekurzom na ministrstvo obrnil nanj 8 predlogom, naj vpokojitev utemelji. Pomanjkanje vsakega upokojitvenega razloga je tvorilo prvo točko mojega rekurza, kot t a k o jo je ministrstvo rešilo ter rekurzu, ker je dež. š. svet nepostavno postopal, z odlokom z dae 12. julija 1905, št. 15.048, u g o d i 1 o. Dne 18. julija 1905 mi je bil vročen drugi dekret dež. šol. sveta z dne 15. julija 190 5, v katerem se mi je najprej priobčilo ugodno rešitev mojega rekurza in potem razloge, po katerih je c. kr. dež. š. svet odredil mojo vpokojiter. K d o je sklenil te vpokojitvene razloge, mi ni rnauo. Vem le, da o razlogih ni razpravljal in ni sklepal postavno in tudi od roin. odloka z dne 12. julija 1905 poklieani kolegij dež. šol. sveta, kertardneh o d 1 2. d o 1 5. julijanobenesejeni imel. Pravico pa imam, da sklepa o railogib. vpokojitve isti organ, ki je sklenil vpokojitev. O s e b n o mnenje predsednika dež. š. sveta, ki je na odloku podpisan, ali verjetnejše, sodeč po tonu odloka, dež. šol. nadzornika — odklaDJam. Dejstvo, da se ministrialnega odloka i dne 12. julija 1905 ni priobčilo kolegiju dež. Šol. sveta, da se istemu ni dalo priložnosti, posvetovati se in sklepati o razlogih moje vpokojitve, vsebuje kršenje načela kolegialnosti u5ne uprave ter pomaDJkljivost mojemu vpokojitvenju predidočega postopanja. Je li je kranjski dež. šol. sret pretresal in s k 1 e n i 1 dne 18. julija mi priobčene razloge moje vpokojitve že v k a k i seji predl9. marceml90 5, mini znano; Tendar smatram to okolščino za brezpomembno. V upravnem postopanju velja zdravo načelo, da se t ogib obnovitvenem postopanju upoštevajo tudi nove, po izpodbijanem odloku in pred končno rešitvijo se pojavivše okolščine. Jaz sem ostal tudi po 19. marcu 1905 in do 1. junija 1906 v službi, in je šolska oblast tudi ta čas moj pouk nadzorovala. Dež. šolski svet mi dne 15. julija 1905 ni mogel priobSiti vpokojitvenih razlogov, ki jih je morda smatral za utemeljene pred 19. marcem, ki so se pa ž e do 15. julija izkazali za neresn i č n e. Okrajni šolski nadzornik, ki je nadzoroval mene in mešč. šolo od 12. do 15. julija 1905, je našel, kakor obrazložim pozneje, da moj pouk popolnoma zadovoljuje in se mi je zahvalil za napredek v šoli. Deželni šolski svet nimogeldne 15. julija 1905 potrditi raojetrajne, pred 19. mareem 1905 sklenjene učne nesposobnosti ako na drugi strani po okrajnem š o 1 s. nadzorniku konštatiral povoljne resultate mojega pouka. Dež. šol. svet je zaradi mia. odloka z dne 12. julija 1905 m o r a 1 svojo sodbo o moji učni sposobnosti na podlagi vseb, tudi po 19. marcu se pojavivših okolšČin in zlasti poročila okr. š. nadzornika o zadnjem nadzorovanju š. leta 1904/05. obnoviti in ugotoviti v koliko, e?. pred 19. marcem sklenjeni, razlogi niso odpadli ali se izkazali za pomotne. Kolegiju kranjskega dež. š. sreta, ki je edino bil opravičen me vpokojiti, pa se splohni dalo priložnostik p r e t r e s u t e s o d b e, ker je predsednik dež. š. sveta čutil potrebo, tri dni po prejemu min. odloka dati utemeljiti mojo vpokojitev po nepoklicanem faktorju, vrhutega z zastaranimi, neresničnimi razlogi. Ker naučno ministrstvo vzlic mojemu rekurzu tudi v tem pogledu saniranja prvostopnega postopanja ni odredilo, je moja pritožba utemeljena. Analogija kazenskega in eivilnega pravdnega reda uči, nadalje da je delitev sodnega izreka in sodnikovih razlogov sama na sebi procesualno nedopusten akt. § 281, št. 5 kpr. in § 477. št. 9 epr. izreka ta za ničevne vse sodne izreke, katerim niso pridejani nobeni razlogi. Kar velja v sodnem postopanju kot brezpogojno elementarno načelo, tega tudi upravno postopanje, zlasti če ga vodi prva dež. šol. oblast in gre za predžasno in trajno vpokojitev zasluženega šolsk. ravnatelja, ne sme opustiti. Dekreta z dne 19. marca 1905, št. 1025, torej ni mogla zadeti druga usoda, kakor da se je v celoti razveljavil. Zaradi odloka min. z dne 12. julija 1905 me je mogel dež. šol. sret po D,ovem preudarku le i z n o v a vpokojiti ali vpokojitveno postopanje ustaviti. Za eno ali drugo pa je bilo potreba s e j e dež. šolskega sveta, ki se je od merodajnih faktorje? pregrešila. — Da je odlok dež. š. svet z dne 15. julija 1905, št. 3417, smatrati za e d i n i akt, na katerega podlagi temelji moja vpkojitev, izhaja tudi iz tega, ker se mi je proti njemu dovolil n o v rekurz (ne dopolnitev prejšnjega) inv novi rekurzni (ne od šol. oblastva določeni) dobi. Ta akt je pa, kakor izvedeno, sad nepostavnega postopanja. • Postopanje zaradi katerega sem bil vpokojen, je bilo konCno tudi v toliko pomankljivo, ker se dež. š. svet ni držal predpisa § 40. drž. zak. z dne 35. februarja 1870 št. 11; ta § 40. določa: Die Inspektoren erstatten iiber ihre Wirksamkeit (se. didaktisch-pedagogische Aufsicht) an den Landesschulrat Beriehte, welche dieser unter Anzeige der darfiber gefaCten Beschliisse und getroffenen Verfiigungen dem Unterriehtsminister vorzulegen bat. Dež. šol. svet kranjski ni referata nadzornika, ki je provzročil vpokojitveno postopanje, nikdar predložil naučnemu ministrstvu. Naučno ministrstvo je y mojem slučaju nastopalo le kot rekurzna inštanca, to sodelovanje pri vpokojitvi sami v prvi stopnji mu je zabranil dež. š. svet. Izpodbijam tudi ugotovitev moje učne in voditeljske nesposobnosti samo ob sebi. Ne izpodbijam je, v kolikor izvira iz prostega uvaževanja šolske oblasti in po zakonu izključuje kognicijo tega visokega sodnega dvora. Pritožujem se: 1. ker je izrek šolske oblasti, da sem za učitelja in voditelja nesposoben, na katerega je oprt vpokojitveni odlok, v n e- združljivem nasprotjuzdrugimi istodobnimi izreki iste šolske oblasti, ki so nele priznali, temveč pohvalili moje sposobnosti kot učitelj in voditelj; 2. ker je dejanski stan, na katerera sloni mnenje šolske oblasti o mojib. sposobnostih, v nasprotja z akti inv bistvenih točkah tako pomanjkljivo, da se brez popolnitve postopanja zanesljivega mnenja ni moglo oddati; popolnitve pa ministrstvo vkljub mojim predlogom in prošnjam ni odredilo; 3. ker so bili organi šolske oblasti, ki so oddali mnenje o mo.jih sposobnostih, v stvari p r i z a d e t e. Jaz sem se sicer pritožil na naučno ministrstvo zaradi prizadetosti teh organov in ga prosil, naj me da nadzorovati po drugem kranjskem dež. š. nadzorniku, naj me pripusti pred c. kr. izpraševalno komisijo itd. A naučno ministrstvo ni ustreglo mojim prošnjam, ne da bi opralo porabljenih zvedencev očitanja prizadetosti. Prizadet zvedenec ni noben zvedeuec in se ga tudi v upravnem postopanju ne sme zaslišati. V tem okviru je kognieija visokega sodišča, kakor potrjujejo mnogobrojne njegove razsodbe, nedvomno pripuščena; v mojem slučaju je obenem skrajno potrebne, zakaj očitane pomanjkljivosti niso le madeži administrativnega akta, temveč so prizadejale mojo uradniško smrt, me oropale uživanega spoštoranja. Visoki sodni dvor, zaradi katerega vznesene misije nisem obupal v nobenem upravnem sporu, prosim, uvažuje sledeSe izvode imenovanih razlogov pritožbe. Dež. š. svet kranjski in naučno ministrstvo, sta uprla moje vpokojenje izrečno na § 57. drž. z. z dne 30. julija 1900. Ker jima nimam povoda ofiitati, da nista poznala glasila zakona, sta s tem sklicevanjem s a m a priznala, da mi ne odrekata, Bbrezhibnega službovanja" do vpokojitve, brez katerega pravice do pokojnine sploh ne bi imel. Starostne doklade se priznavajo kranjskim učiteljem v smislu § 4. dež. zak. z dne 29. novembra 1890 le v slučaju Bder von gutem Erfolge begleiteten Dienstleistung1*. Šolo nadzirujoča oblast ni le opravičena temveč zavezana, predlagati odklonitev zaprošene starostne doklade, ako je uspeh službovanja nepovoljen in tudi že tedaj Ba k o n i d o b e r". Zatorej vsebuje priznanje starostne doklade s strani šolske oblasti za učno osebo popolen in neovrgljiv d o k a z , da opravlja svojo službo z dobrim uspehom. Meni so se priznale brez zadržka vse starostne doklade. Očitanja ministrstva, da sem že vrsto let za pouk in vodstvo nesposoben, stoji s tem dejstvom v direktnem nasprotju. S šolskim letom 1903/04. se je s krško trorazredno meščansko šolo združil, na. podlagi ljudskošolske novele ter min. naredb z dne 10. aprila 1885, št. 1985, in 26. junija 1903, št. 22.503, osnovani, dopolnujoč učni kurz. Že po § 5. prvoimenovane naredbe morajo učitelji, katerim se izroči na tem dopolnujo&em kurzu, dokazati »mindestens die fiir die Volksschulen gesetzlich vorgeschriebene betreffende Lehrbefahigung1*. Po dež. šol. svetu odobreni statut krškega dopoln. kurza pa mu stavlja za eilj: den Knaben bei gleichzeitiger Festigung und Vertiefung der an der Biirgerschule bereits erworbenen KenntQisse und Fertigkeiten, dea Ubertritt an hoher organisierte Schulen ... zu erleichteren oder sie zur Verwendung als Unterbeamte oder als Kanzleibeamte zu befahigen1* — zahteva torej brez dvoma od učiteljer in učencev povečanih sposobnosti. Dolžnost šolske oblasti po zakonu in statutu je torej bila, da je pri imenovanju učnih oseb krškega dopolnujočega kurza preiskala njih učne sposobnosti. Ce je meni prepustila vodstvo kurza ter m i p o v e r i 1 a poduk vg1avnem predmetu, nemikim učn e m j e z i k u , ter ta pouk potem tudi prepustila v mojih rokah, je s tem iznova s a m a dokumentirala, da me smatra v polni posesti mojih učnih in voditeljskih sposobnosti. Že ta dejstva jemljejo izpodbijanemu min. odloku, ki datira mojo učno nesposobnost eelo izza ,,v r s t e 1 e t", ves temelj. (Konee.)