Stev. 342 TRST, sobota 10. decembra 1910 Tečaj XXXV "ji ■' m IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA e* at daljih le prucikU! rt 5., afc pancJalJkHi rt 9. zjntraj. ?»*.*»liBe Itev. — prodajajo p« S nvd. (6 stot.) v mnogih if'a .Jscjrank t Trekn ia okolici, Gorici, Kranjii, Si. Petna, itaiji, Sežaai, Nabr&žim, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-3C -J, itd. Z&stnrale fet«T. to 5 crft. (19 stot.). i JI.A9I OS RAČUNAJO NA MILIMETRE v Mrokosti 1 0L2fE: Tr^%viaski in o V rt ni ogls?i r»o S »i. mm, '^•iaa, E&hvale, poslanice, oglssi denarnih aroder p« ^fc s*, mri. 3a oglal« v tekstu Usta do 5 Trst 30 X, vsaka Tiate X V. ~l£a'i\ oblogi po 4 stot. seseda, niy-saasj pa £9 »tet O^Uas sprejema Lise ratni oddolek nprave — PbL-aje so izkijačno le upravi „Edinosti". —t-i juj«.!! In Mtofllive t Tnrtti. — <—'— desilo politišncg* druitvi „JWin®«t* T* Primorske. « 9MĆ/ M «eie lato 24 K, pol leU <2 K, 3 mesece « K; na na refcbe brca doposlane naročnine, ae uprava ne oiira. IiuraiaiiA m IsAaaJ« „SBIZTOSVZ" af«»*: aa NU l«td X;«s 5-aa, M f*l lata Kren UD. Tri depiii maj aa poailjajo na uredništvo liata. Nefranke- mt pisma ca aa aprejsaiaje hi rakapial ae a* vraSaja Jfaročaino, oglase in r aklamacije je peiiijati na upravo lista. OTttDNI&TVO: ulta Olarfla flalattl 18 (Narainl rfaa) frdajaieti in edgoveraiurednik ŽTEFAN GODINA. Lastnih liata „Edinost". - Natisnila TIskarna „Edinoslr vpisana zadruge z omejanim poroštvom r Trstu, ulic? i ,.u = Giorpo Galatti" štev. 18. «■ - Pe2tno*hr3JiI!i«IW rafun it. 341 652. TELEFON 11-57. Brzojavne vesti. Avstrijski državni zbor. DUNAJ 9. Zbornica je pričela prvo čitanje vladne predloge glede podaljšanja bančnega privilegija avstro-ogrske banke in novčane in vrednotne pogodbe. Govorili so poslanci Holy, Wityk, Kostantin Levvicki, Buzek, Ellenbogen, Redlich, Kuranda, Pichler, Verstovšek in Korošec. Železniški svet. DUNAJ 9. Danes se je vršila plenarna seja letošnjega rednega jesenskega zasedanja državnega železniškega sveta. Seje so se udeležili zastopniki finančnega, trgovinskega, poljedelskega in železniškega mini-sterstva. Elektrizacija proge Trst-Opčina. DUNAJ 9. Na današnji seji železniškega sveta je železniški minister izjavil, da je tekom tega meseca več tvrdk uložilo svoje predloge glede elektrizacije železniške proge Trst-Opčina. Te predloge se je v tehničnem in financijelnem oziru že toliko pretreslo, da bo možno v kratkem pričeti s pogajanji e posamičnih točkah predlogov, ki jih bo treba še natančneje določiti. Nadejati se je, da bo možno priti do tehniško in financi-jelno primernih konkretnih podlag za definitivno odločitev železniškega ministerstva, ki jo bo isto moralo ukreniti sporazumno s finančnim ministerstvom in s sointeresiranim trgovinskim ministerstvom radi nabave električne energije za pristaniške naprave t Trstu. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 9. Zbornica je nadaljevala generalno debato o proračunskem provizoriju. Posl. Ivan Justh, grof Apponyi (Košutova stranka) in Štefan Szabo (agrar, stranka) so govorili proti predlogi. Prihodnja seja jutri.* Češki namestnik odstopi. DUNAJ 9. „Mittags-Zeitung" poroča iz Prage, da je češki namestnik grof Couden-Move težko obolel in da je zelo verjetno, da odstcpi. Novi vojaški poveljnik bosanski? DUNAJ 9. „Zeit" potrjuje vest, da v kratkem odstopi voj. poveljnik za Bosno in Hercegovino, general baron, VareŠanin in da bo njegovim naslednikom imenovan general pehote R. Gerba. Nadvojvoda Fran Ferdinand v Bero-linu. \VILDPARK 9. Cesar Viljem se je ob 730 zjutraj podal s svojimi lovskimi gosti v Springe, kjer ostanejo dva dni. HANOVER 9. Cesar Viljem je dospel s posebnim vlakom s svojimi lovskimi gosti v Springe ob 12 30 Lovska družba se je v avtomobilih podala na lovski grad. Novi avstro-ogrski poslanik v Parizu. PARIZ 9. „Ag. Havas" poroča: Fran-cozka vlada je privolila v imenovanje c. in kr. poslanika pri Vatikanu, grofa Szecsen-Temerina c. in kr. poslanikom v Parizu. Spremembe v ruski diplomaciji. PETROGRAD 9. Neralov je imenovan pomočnikom ministra za vnanje stvari. Sa-vinski, ravnatelj pisarne ministerstva za vnanje stvari je imenovan odposlancem pri Vatikanu v Rimu. Bolašev, doslej odposlanec pri Vatikanu, je postal odposlanec v Lizboni. Nelidov, generalni konzul v Budimpešti, je poklican v ministerstvo za vnanje stvari. Volitve v Angliji. LONDON 9. Do 1. ure popoludne je bilo izvoljenih 152 liberalcev, 199 unionistov, 28 členov delavske stranke, 46 Redmon-distov in 5 O' Briensistov. Liberalci so dobili 14, unionisti 20 in delavska stranka 4 sedeže. LONDON 9. (115 po noči). Doslej je bito izvoljenih: 147 liberalcev, 193 unionistov, 28 členov delavske stranke, 45 pristašev Redmonda in 5 pristašev O' Briensa, Liberalci so dobili 13, unionisti 19, delavska stranka 4 mandate. Minister Churchill je bil zopet izvoljen v Dundee z 3555 glasovi večine. Kolera. RIM 9. V zadnjih 24 urah je v palerm-ski pokrajini obolelo na koleri 5 oseb, ena je umrla ; v rimski pokrajini je ena oseba umrla, dve pa oboleli. Požari. PARIZ 9. V noči od srede na četrtek je v glavni podružnici Pasteurjevega zavoda v Garchesu pri Parizu izbruhnil ogenj, ki je v kratkem upepelil ves zavod. — V zavodu so pridobivala serum proti steklosti in tudi antidifteriserum od konj, ki so jih krmili t velikih hlevih. Iz doslej neznanega vzroka je v laboratoriju izbruhnil ogenj, ki se je razširjal z neznansko hitrostjo in še preden so došli gasilci, so bila v ognju že vsa poslopja. Glavno poslopje je veliko pogorišče. Škoda je velika. BREST 9. V glavnih delavnicah flotnega arzenala je izbruhnil požar, ki je upepelil prvo nadstropje in del lop, kjer se nahajajo delavnice. Upajo, da rešijo velike proviantne zaloge, ki se nahajajo v enem krilu poslopja. — BRNO 9. Danes zjutraj je začelo goreti v bližnjem Kohoutovicu. Vsled vetra se je ogenj naglo razširil na več hiš. Gori še vedno. Na pomoč so prihiteli gasilci iz okolice. Gašenje je težavno, ker leži vas visoko in ker primanjkuje tamkaj vode. Nesreča v rudniku. WATTENSCHEID 9. Vsled eksplozije plinov, ki se je v* rovu Holland pripetila ob 1. uri po noči, so bili 4 rudarji ubiti, 5 pa navidezno težko ranjenih. Enega moža pogrešajo. Od težko ranjenih je eden popoludne umrl. Turčija. CARIGRAD 9. Jeruzalemski patrijarh je prejel vest, da so Druži napadli mesto Keres, ker je bil ustrelfen neki odstavljeni šejk. Druži so poklali posadko in stotino arabskih kristijanov. FRANKOBROD o/M. 9. Turški vojni minister je kupil od nemške levantske družbe parnik „Tenedos", ki ga priredijo za prevažanje čet. „Frankfurter Zeitung" pravi, da je bil parnik prodan za 20.000 turških lir. _ Beligrad 8. Iz Ćuprije poročajo, da se je včeraj na progi Ćuprija—Senjski Rudnik neki tovorni vlak prevrnil v prepad; strojevodja in zavirač sta bila takoj mrtva, trije zavirači so bili pa težko ranjeni. Nesreča se je pripetila, ker so odpovedale zavornice. Lvov 9. V mnogih mestih Galicije so se vršili včeraj shodi državnih uradnikov, na katerih so bile vsprejete resolucije glede draginjskih 'doklad in povišanja aktivitetnih doklad. Na dnevnem redu včerajšnje seje mestnega sveta je bilo nadaljevanje raz-j prave o predlogu upravnega sveta občinske plinarne glede dobave plina od kranjske industrijske družbe odnosno od plavžev v jŠkednju. Kakor znano, razprava o tej točki fje bila začeta že v seji v sredo, v kateri so socialno-demokratični in naši slovenski poslanci označili svoje strogo opozicljonelno stališče nasproti temu predlogu, posebno proti vsebini in obliki dobavne pogodbe z I kranjsko obrtno družbo. V zadnji seji je propadel Puecherjev predlog, naj se pogodbo predloži mestnemu svetu v aprobacijo, kateri predlog so »slovenski svetovalci toplo podpirali — glasovali so „za" samo socialisti in slovenski mestni :svetovalci, „proti" laški liberalci, razun — laškega svetovalca Zanolle. V včerajšnji večerni seji je soc.-demo-kratični svetovalec C e r n i u t z izjavil precej začetkom svojega dolgega govora, da bodo socialni demokrati porabili vsa sredstva, da onemogočijo votiranje predloge v razpravi. V tem obiležju se je razvijala včerajšnja daljša seja mestnega sveta. Dr. Puecher je začetkom seje, ki je bila dobro obiskana, stavil predlog, naj se premem dnevni red ter razpravlja prej prihod-! njo točko dnevnega reda, namreč predlog glede gradnje nove plinarne. Svetnik M r a c h se je izjavil proti temu; svetnik Pincherle si je dovolil le : opazko, da prestavljenja in sestavljenja ; dnevnega reda je prerogativa župana, i Pincherleva opazka je bila sprejeta s sploš-! nim mrmranjem nezadovoljstva o tej opazki; tudi se strani — njegovih prijateljev. No, Puecherjev predlog je bil odbit z laško i večino. Nato so bila poročila glede točke v 'razpravi prečitane na željo Puecherja doslovno (prvi znak obstrukcije, kar je trajalo 20 minut). Razpravo glavne, že omenjene točke, je uvedel svetnik A r c h, predsednik uprav-sega sveta, ki je v glavnih potezah razložil stališče upravnega sveta plinarne. Glede delavskega vprašanja, ki je v zvezi s to j nameravano pogodbo, je omenil, da to nima ! posebnih skrbij, kajti oškodovanih bi ; bilo le kakih 40 provizoričnih delavcev. : Delavsko vprašanje v plinarni — je naglasil posebno Arch — ga bo skrbelo še le tedaj, ko bo zgrajena nova plinarna. Kajti nova plinarna bo zgrajena na podlagi najno-vejih tehničnih pridobitev. S temi producira v drugih mestih en sam delavec na dan 10 do 12.000 m* plina, med tem, ko pri nas sedaj producira en delavec na dan samo 700 m«. Priporočal je toplo tudi podpredsednik Richetti, naj mestni svet sprejme predlog •upravnega sveta plinarne, a izjavil se je Richetti previdno in odkritosrčno, da mu ! predložena pogodba ni — simpatična. Nato je začel svet. Cerniutz nekaj pred . 9. uro svoj daljši govor v svrho — prepriče-! vanja navzočih svetovalcev, da je predložena pogodba nesrečna, krivična in pogubo-■ nosna. Govoril je stvarno, a zabeljeno, z 1 raznimi dovtipi in ironijami na račun 1 upravnega sveta plinarne in njegovega te-: hniškega komiteja in posebno na račun ravnatelja plinarne, inženerja Sospisia. * * * Župan dr. V a 1 e r i o j* otvorit XVII. sejo ob 7. uri zvečer. — Svetovalec dr. Puecher je predlagal dodatek k zapisniku. Nato je dr. Puecher predlagal naj se najprej razpravlja o tretji točki dnevnega reda: „Predlog upravnega sveta plinarne glede zgradbe nove plinarne za proizvajanja plina". Govornik je predlagal, naj se zgradi novo plinarno. Svet. Mrach in Pincherle sta se izjavila proti predlogu. Župan je dal predlog dr. Puecherja na glasovanja, ki je pa propadel. Potem je župan vprašal, so li svetovalci zadovoljni, da se prečita poročilo o pogodbi s plavžem, ker imajo svetovalci itak tiskano poročilo pred seboj. Manjšina je zahtevala, da se poročilo prečita, nakar je svet. Mrach vskliknil, da je to obstrukcija. Ko je bilo poročilo prečitano je svet. Arch izjavil, da ni tapiediog glede sklepa pogodbe s kranjsko industrijsko družbo politične ampak le gospodarske narave. Nujno je potrebno, da sklene plinarna omenjeno pogodbo, ker ne more plinarna več proizvajati toliko plina, da bi zadoščal za vse potrebe, in zato je nujno potrebno da mestni svet vsprejme predlog. Svet. Richetti je tudi dokazoval potrebo pogodbe. Svetovalec Cerniutz je uvodoma rekel pred vsem, da priznava delavnost dr. Archa, da se je pa v tem slučaju pustil sugerirati. Nekdanji upravni svet je imel dve leti časa študirati vprašanje plina. A kaj je storil upravni svet v teh dveh letih? Uprašanje je to, katero bi bili morali rešiti tehniki. A pridržuje si, da bo o tem govoril pozneje. (Nemir). Ni potrebno, da se gospodje vznemirjajo. Manjšina je povsodi potrebna. Ko bi v mestnem svetu ne bilo manjšine, bi bila občina — oziroma mestna plinarna — že meseca julija sklenila pogodbo s škedenjskimi plavži in sicer po 650 stotinke od kubičnega metra, dočim je popustila sedaj 1 stotinko in četrt, to je na 5*25 stot. za kubični meter. Ker se gre za pogodbo 100,000.000 kubičnih metrov, je manjšina s tem občini že koristila 1,250.000 K. Pa če nocoj še ne bo sklenjena pogodba, bodo potem plavži še bolj znižali ceno. Sicer pa stori manjšina vse, da prepreči vsprejem pogodbe s plavži. Ne morda zato, da bi spravili občino v zadrego, ampak zato, ker vemo, da, ako bo pogodba s plavži vsprejeta, ne dobimo nove plinarne. Govornik dokazuje, da so začeli plavži in železarne na vsej črti boj proti občinskim plinarnam, da bi spravile v denar plin, ki ga same producirajo. Svet. L u c a t e 1 i prigovarja nekaj. Cerniutz: Gospod Lucatelli, Če se molči, se ne more napraviti falop, kakor jih vi se svojimi nesrečnimi interpelacijami. Tekom daljnih izvajanj je nekaj prigovarjal svet. Braidotti. Župan je Braidottija svaril, naj ne moti govornika. Svet. Cerniutz: Gospod župan,rmej-klici so neobhodno potrebni, da se stvar vsestransko pojasni. (Smeh, tudi župan se smeje). Govornik je potem kritiziral upravni svet mestne plinarne in rekel, da, ko bi imel kak privatni gospodar tako slabe administratorje, bi jih odpustil brez šestteden-ske odpovedi in on ne zna, koliko miljonov bi morali ti administratorji povrniti občini, ko bi bili odgovorni tako, kakor upravn* svetniki „Banche popolare". Ob 10 in en četrt je bila seja pretrgana za pol ure. Ob enajstih je seja zopet začela. Cerniutz je nadaljeval svoj govor in dokazoval razmere plinarn v raznih mestih na Nemškem, plavžev na Vestfalskem itd. Skočil je iz Vestfalske na Angleško, se dotaknil razmer, ki vladajo v tem oziru v A-meriki, a vrnil se je zopet na Nemško, ter rekel, da se bo z razmerami v Angliji, Ameriki in Franciji pečal pozneje. (Tedaj je govoril že tri ure.) Pečal se je potem z razmerami v Essenu, s tvrdko Westphal, s Krup-pom itd., in prešel na plinarno v Kolinu na Reni in ono v Manheimu. O polnoči je zahteval od župana, da konstatira število navzočih. Župan zvoni: Svetovalci, ki so se razgovarjali v predsobi in po hodnikih so hiteli v dvorano. Župan: Spoštovani Cerniutz nadaljujte. P u e c h e r : Ali je navzoče zakonito število ? Svetovalci, ki so bili v predsobi in na vratih, so odgovorili: da ! da ! Puecher: Ni zadosti biti zunaj, treba biti tu v dvorani. Med tem so se nekateri svetovalci večine, ki so se mudili v predsobi in na hodnikih, vrnili na svoje sedeže. Cerniutz je nadaljeval še kake pol ure, a videti je bilo, da je že zelo utrujen. Ni mo^el več niti stati na nogah, temveč je pol sedel, pol stal, opiraje se z rokama na pult. Medtem se je dvorana na novo precej spraznila. Puecher je zato vstal in zahteval ponovno, da se konstatira sklepčnost zbornice. Župan je pozvonil in začel šteti. Svetovalci večine so ostali večinoma zunaj. Zbornica je bila zato nesklepčna. Tedaj se je župan pokril ter vidno razje-zen izjavil, da zbog nesklepčnosti zaključuje sejo. Bilo je pol ene popolnoči. Socijalisti so tedaj začeli ploskati; istotako del galerije. Svetovalci večine so tedaj hiteli v dvorano in začudeno vpraševali župana, kaj to pomeni. A on se je nejevoljen stresel in odšel iz dvorane. Svetovalci večine med njimi je bil posebno glasen dr. Pincherle — so se jezili, češ, da ni potrebno, da so svetovalci v dvorani, dosti je, da so le prisotni. Tako je torej končala seja z zmago obstrukcije, še predno je končal svoja izvajanja prvi govornik. A bili so prijavljeni k besedi še razni govorniki med temi slovenska poslanca dr. W i 1 f a n in dr. S 1 a v i k. Ker zapade z današnjim dnem obveznica plavžev napram plinarni, je s tem vsa zadeva, če že ne pokopana, pa vsaj zopet za nekoliko časa odnešena. Sicer se pa na to znamenito sejo povrnemo jutri. Upravne razmere. Interpelacija poal. 9 p i n č i ć a in tovarišev ▼ taji zbornice poslancev dne 26. novembra 1910. (Dalje.) Podali smo date, zbrane v mesecu maju in juniju 1910, iz katerih je razvidno, da je velika večina c. kr. uradnikov vseh kategorij v Trstu in Primorju vešča le nemškemu, ali italijanskemu, ali pa le teh dveh jezikov, nikakor pa ne jezika večine prebivalstva te kronovine in da torej vlada tam veliko pomanjkanje na uradnikih, sposobnih za javno službo; ter da je — kar treba posebno naglašati — pri različnih oblastih razmerno več starejih nego mlajih uradnikov, poznavajočih hrvatski ali slovenski jezik. Vspričo okolnosti, da glasom zadnjega ljudskega štetja obljuduje Primorsko 356.00t Slovencev in Hrvatov, 334.000 Italijanov in 19.000 Nemcev, da torej Slovenci in Hrvatje — ki se jezikovno le malo razlikujejo med seboj, tako, da Hrvat lahko umeva Slovenca, in ta Hrvata, da si moreta ede« na ozemlju druzega v kratkem času prisvojiti jezik druzega — tvorijo absolutno večino prebivalstva v deželi in da so v vsefa okrajih precej močno, ali še jako močno, ali celo izključno zastopani; vspričo določil državnega temeljnega zakona, po katerem so vsa plemena in vsi v deželi navadni jeziki jednakopravni v Soli, v uradu in v javnem življenju; da je javne Šole v deželah, kjer biva več plemen, urejati tako, da vsako teh plemen dobiva potrebna sredstva za izobraževanje ▼ svojem jeziku ter da ni izključeno priučenje tudi Stran H »EDINOST« it. 342 V Trstu, da« 10. decembra 1910 druzega deželnega jezika, in da morajo biti javni uradi urejeni tako, da so tam nameščeni uradniki vsakako vešči tudi jeziku večine prebivalstva v besedi in pismu ; z ozirom na okolnost, da je omenjena uredba javnih učnih zavodov zahtevana tudi •d vzgojnih načel najboljih pedagogov, ter da je poznavanje jezika prebivalstva, med katerim uradniki služijo, glede teh poslednjih — ako hočejo izpolnjevati svojo dolžnost — nekaj samoobsebiumevnega, a glede prebivalstva jednostavno človečanska pravica ; z ozirom na dejstvo, da od nemške strani govore o zaprtem jezikovnem ozemlju ■a Češkem, da od iste strani stavljajo zahtevo, ki se jej c. kr. vlada pokori, da je ■a tem nemškem ozemlju nameščati le Nemce kakor javne državne uradnike, a da je Primorska eminentno slovensko-hrvatsko in italijansko jezikovno območje in da je vsaj z isto pravico, s katero zahtevajo Nemci za svoje jezikovno ozemlje na Češkem, smeti za Primorsko zahtevati, da bi aameščali tu le SIovence-Hrvate in Italijane, ki obvladujejo oba ta jezika; z ozirom na nadaljno dejstvo, da nemški državni poslanci tožijo radi tega, ker da deželo Niže-Avstrijsko preplavljajo z nenem-škimi uradniki in da stavljajo radi tega predloge radi ustanovitve novih nemških gospice Brandolini preiskava brez sodnega dovoljenja. _ Kriza na Hrvatskem. Zagreb 7. XI. Med tem, ko se je en del hrvatske delegacije mudil v Budimpešti, da se udeležuje indemnitetne razprave, je drugi del ostal v Zagrebu in konferiral o položaju Na teh konferencah delegatov v Zagrebu je bilo izražena misel, da bi vso politično borbo prenesli za sedaj iz Budimpešte v Zagreb. Ob enem so razpravljali o sklicanju hrvatskega sabora in so sklenili sklicati za petek sejo hrvatsko-srbske koalicije, na kateri bo sklepati o zadnjih dogodkih v Budimpešti in o nadaljnem postopanju — in taktiki hrvatske delegacije v skupnem saboru. Ban Tomašić je uporabil to priliko, da je pozval k sebi na konferenco dr. A. Horvata in d.ra Mila Starčevića, da se žnjima dogovori o izvolitvi prezidija v slučaju sklicanja hrvatskega sabora. Ban je obljubil strankama, zastopanima po rečenih dveh gospodih, po eno mesto v predsedništvu. Mesto predsednika pa bi hotel ban pridržati za svoje pristaše. — Odgovor obeh zaupnikov še ni znan. No, splošno se misli, da franko-furtimaši (dr. Horvat) vsprejmejo ponudbo Tomašićevo, dočim jo starčeviči-srednjih šol v tej deželi (Glej predlog dra.!janci (dr. Mile Starčevič) oobijejo. Potakem Meidenhofferja in tovarišev od 13. junija | hoče ban najmočnejo saborsko grupo — 1910), a da se glede dežele Niže-Avstrijske; hrvatsko - srbsko koalicijo — popolnoma v resnici niti z daleka ne more govoriti o ignorirati. Tudi ni ban doslej vodil s koali- kakem poplavljanju z nenemškimi uradniki ia o pomanjkanju nemških šol, dočim se more v resnici govoriti o poplavljanju z neslovenskimi in nehrvatskimi uradniki v Primorski in o pomanjkanju na hrvatskih in slovenskih šolah v tej kroncvini; dalje z ozirom na dejstvo, da deželni zbor dežele Niže-Avstrijske, ki ima 4 660/. i . . . . ^ _ . _ .. manjšino češke narodnosti, votira zakonske j ?®m2^v? ^J« odstopiti. Tako poroča „N. predloge in jih c. kr. vlada predlaga v " hel°vca-. ar« KaIt"er' JewD,J cijo nekakih dogovorov v tem pogledu. Vsakako pa je po tem „konferiranju" bana Tomašića skoro pričakovati bližnjega sklicanja hrvatskega sabora. JTovoimenovaiii celovški škof dr. Kaltner jih c. kr. vlada predlaga ■ajvišo sankcijo, po katerih je jezik rečene manjšine na javnih šolah popolnoma izključen ; ter da bi morali analogno temu v vseh treh deželah Primorske — kjer manjšina nemške narodnosti tvori v Trstu 1-887,, v Istri 211°/j in v Gorici 1557,, torej povprečno 1847» — jezik te nemške manjšine popolnoma izključiti iz javnih šol; z ozirom na to, da se od Slovencev in Hrvatov, ki hočejo v svoji domači deželi, v Primorski, zavzemati javna mesta, zahteva poznavanje italijanskega in tudi nemškega jezika, dočim se ni od domačih Italijanov, ai od Nemcev, ako hočejo vstopiti v javno službo, v resnici ne zahteva poznavanja ne slovenskega ne hrvatskega jezika, in je po javnih uradih — kakor razvidno iz prej navedenih dat — nameščenih neštevilo Italija-aov in Nemcev, ki so popolnoma nezmožni hrvatskega in slovenskega Jezika, tako, da — ako se more glede prejšnjih desetletij in stoletij govoriti o oviranju kulturnega razvoja Slovanov po brutalnem tujinskem gospodstvu nemških grajščakov, kakor je to storila „Arbeiter Zeitung" v svoji številki od 30. junija 1910 — se more glede na sedale razmere Slovencev in Hrvatov z isto pravico govoriti o sličnem tujinskem gospodstvu in da je Primorsko smatrati kakor ktlonijo za naseljevanje nemških uradnikov, profesorjev, učiteljev, inšpektorjev, česar ne lil 3melo biti v civilizirani drŽavi. (Zvršetek pride.) Tržiški mazzinijanci pred graško poroto. Mi smo svoj čas izreklj ojstro grajo radi aretacij, izvršenih po zrtanem milanskem izletu ter smo izrekli svoje dvome, da bi bile policijske persekucije primerno sredstvo za ubijanje patrijotizma v glave — iredentistov. Da smo imeli takrat popol-aoma prav, to dokazuje ves dosedanje tok procesa, ki se vrši te dni pred graško še-le pred 14 dnevi svečano umeščen. Mož se je bridko pritožil nad vladajočimi razmerami, katere da mu otežujejo njegovo pastirsko delo. Ne samo polom pri nemški klerikalni „Centralkassi", ampak tudi narodnostne razmere so plivale na to njegovo namero. (Glasilo koroških Slovencev „Mir" je namreč prav'krepko protestiralo proti njegovemu imenovanju, češ, da ne razume besedice jezika tretjine prebivalstva v deželi in sicer najboljšega). Dr. Kaltner se je — glasom gornjega vira — izrazil, da bi nikdar ne Jbil prišel na Koroško, ko bi prej to vedel. Če ta vest odgovarja resnici, potem bi morali vsklikniti: Vsaj enkrat en pameten Nemec! Dnevne novice. Prestolonaslednik Fran Ferdinand misli obiskati italijanskega kralja v Rimu, Kakor znano obstojajo velike težkoče v tem, ker katoliški vladarji z ozirom na Vatikan niso še obiskali italijanskega kralja v njegovi rezidenci. To občutijo tam zelo neprijetno. Zlasti si italiianski dvor želi obiska cesarja Frana Josipa, ki se k temu doslej tudi ni mogel obločiti; z ozirom na cesarjevo slavnost bi to storil nadvojvoda Fran Ferdinand, a seveda le z dovoljenjem Vatikana, s katerim se, kakor poroča „Magde-burger Zeitung", ravnokar vrše pogajanja. Vseučilišče v Inomostu zaprto. V torek so zaprli vseučilišče v Inomostu, ker so dijaki žugali s štrajkom radi tega, ker noče vlada graditi novega vseučiliškega poslopja niti popraviti staro, ki je v jako slabem stanju. Kakor poročajo sedaj iz Ino-mosta, se je vlada baje odločila za gradnjo nove stavbe, in zato zopet prično predavanje bržkone že prihodnji ponedeljek, ker bo do takrat naučni minister že odgovoril na tozadevno interpelacijo poslancev Wastiana, Perathonerja in drugih. Reorganizacija „Slovanske enote" se bo vršila v teku prihod, tedna. Za načelnika bo bržkone izvoljen načelnik enotnega paroto. .... j češkega kluba dr. Fiedler. Jugoslovani Dosedanja razprava ,e dokazala, da so so že6daIi s -e privoljenje. Vsi češki položeni sicer brezdvomno .rredentisti; to sTand tudi rajikaF,ci> bJ0dJ0 člani „siovan-potrjuje tudi „Grazer Tagblat", ki piše o ske Enote". razpravi minolega četrtka: „Ko je nastopil mal odmor, so med zaupniki nahajajoče se dame porabile tre-aotek, ko so porotniki in senat zapustili dvorano, da so istotako odhajajoče obtožence obsipale z finimi sladčicami. „Muče-■iki" se nahajajo v stalno dobrem razpoloženju*. Po vsem njihovem vedenju je tudi jasno, da hočejo vzbuditi mnenje, kakor da je bila vsa njihova akcija naperjena proti — Slovencem! GRADEC 9. Začetkom današnje razprave je prišlo do ojstre kontroverze med predsednikom in braniteljem dr. Uranitschem. Potem je predsednik rekel, da je doznal iz „Grazer Tagblatta", da so neke dame obsipale •btožence s sladčicami. Ta dvorana da je preveč resna za take demonstracije. Potem je predsednik protestiral proti temu, da je omenjeni list skušal prejudicirati izid razprave. — Obt. P r i s t e r se je dvignil in pojasnil, da se vsa stvar s sladčicami ni dogodila tako, kakor to opisuje „G. T." Le mati enega obtožencev je dala sinu čokolade. Branitelj dr. U r a n i t s c h je zahteval, 4a se ugotovi, da je bila v staaovaaja Prva slovaška zdravnica. Na medicinski fakulteti budimpeštanske univerze je bila te dni promovirana za doktorico medicine, Marija Belleva, hči slovaškega politika Liplovskega. To je prva Slovakinja, ki je dosegla to čast. Na krakovski univerzi se vrše že več dni protiklerikalne demonstracije dijakov vsled tega, ker predava teolog prof. Zim-merman o sociologiji. To je napredno dija-Štvo silno razburilo. Univerza je obkoljena od policijskih oddelkov. ■j- Škof Paskal Buconjić. Kakor smo že včeraj na kratko poročali, je v četrtek umrl v Mostaru tamošnji škof Paskal Buconjić. Pokojnik je zavzemal v Hercegovini odlično mesto in je kakor virilist pripadal bosanskemu deželnemu zboru. Pokojnik je bil dne 2. aprila 1834 rojen v Drenovcih. Vstopil je v frančiškanski red. Po okupaciji je postal naslovni Škof Magidski (dne 28 febr. 1880), dne 18. novembra 1881 je pa škof v Mostaru. f Kardinal Segna. V Rimu je umrl prefekt kongregacije indeksa in predstojnik vatikanskih arhivov, kardinal Frančišek Segna. Rojen je bil v Poggio Ginolfo leta 1836. Papež Leo XIII. ga je 18. maja 1894 imenoval kardinalom. S smrtjo kardinala Segna je izpraznjenih 20 kardinalskih sedežev. Preosnova ministerstva. Lvovskemu „Czasu" poročajo z Dunaja, da je preosnova avstrijskega ministerstva odvisna od zvršetka češko-nemških pogajanj. Zopet afera s srbskim princem Jur-jem? Beligrajski listi poročajo, da sta se kralj Peter in princ Jurij silno sprla. Princ je izjavil kralju, da noče zapustiti Belega-rada in da ima med častniki in med ljudstvom toliko zaslombe, da si upa priboriti nazaj oropano mu prestolonasledstvo. Ko je rekel princ Jurij da lahko vzdigne roko ne le proti bratu Aleksandru, ampak tudi proti očetu, je kralj Peter priložil Juriju krepko zaušoico. Princ je potegnil sabljo in še le vstopivši adjutant je temu prizoru napravil konec. Uradno pa ta dogodek demen-tirajo. Plače bosanskih deželnih funkcionarjev. — Proračunski odbor bosanskega deželnega zbora je sklenil predlagati, da se votira deželnozborskemu predsedniku letna plača v znesku 8000 K, podpredsednikoma po 6000 K, zapisnikarjem pa po 1500 K. Za člane deželnega odbora se je določila letna plača 3000 K. Te sklepe proračunskega odseka mora seveda sprejeti še plenum dež. zbora. Ruski car v Belemgradu. Belograj-sko „Novo Vreme" poroča, da pride ruski car leta 1911 v Beligrad. Grški prestolonaslednik pa obišče v najbližjem času bolgarskega carja Ferdinanda in ob tej priliki se določijo posameznosti grško-bolgarskega sporazuma. Domače vesti, Shod volllcev. V nedeljo popoludne ob 4. uri se bo vršil v „Gospodarskem društvu", ulica Scoglio na Yrdeli shod volilcev iz sv. Ivana, Vr-dele, Kolonje, FrdeniČa in Konkonela. Na shoda bo razpravljal drž. posl. Rybaf o mestnem proračunu. Na Znanje ! Pravico voliti v zavarovalnico zoper nazgoda imajo podjetniki in delavci vseh onih obratov, ki so zavarovani pri tem zavodu vec časa, nego 3 mesece. Ako niso torej nekatera podjetja, ki so upravičena voliti, prejela svojih glasovnic dosedaj, reklamirajo naj nemudoma svojo volil, pravico pri Zavarovalnici zoper nezgpde, oziroma obrnejo naj se do predsednika volilnega odbora Dr. S 1 a v i k a, odv. v Trstu. Prejeli smo in na posebno prošnjo pri-občujemo : NARODNO DELAVSTVO TRSTA in okolice! Danes, dne 10. decembra ob 8. uri zvečer se vrši v gledališki dvorani „Narodnega doma" v Trstu VELIK JAVNI SHOD s sledečim dnevnim redom : Položaj N. N. O. Odgovor delavstva. Narodno delavstvo! Bilo je v zadnjem času ljutih napadov, grdih obrekovanj, nesramnih podtikanj napram NDO, narodnemu delavstvu in zlasti njegovemu voditelju. Pri-dimo, narodni delavci, in odgovorimo na vse to odločno in jasno! Pridite tudi Vi, naši nasprotniki, in povejte nam v lice, kar imate proti nam! Na dan z resnico in pravico! Napravimo čist račun! Sklicatelji narodni delavci. „Govori" poslanca Pitacco. Tržaški poslanec Pitacco je precej gostobeseden mož in se rad oglaša v dunajski zbornici. Ne govorili bi pa resnice, ako bi rekli, da ta gospod svoje govore — govori. Ne, čita jih ! Tako je čital tudi svoj zadnji govor z fenomenalnim vspehom. Poslušalcev sicer ni bilo veliko, ali, kar jih je bilo so se pošteno — smejali. In smejal se je — kakor nam zatrja naš dunajski informator — tudi dr. Rybar. Kaj naj bi bil tudi storil druzega vspričo tolikih nesmiselnosti, neskladnosti in neresnic, ki si jih mogel z roko otipati kakor take!! Pa si ga je potem naš zastopnik tudi pošteno privoščil v stvarnem popravku, ki ga prinesemo jutri po stenografičnem zapisniku. A propos! Je Ijudij, ki nam včasih zamerjajo, ker ne prinašamo govorov naših poslancev tako sproti in razsežno, kakor dela to „Piccolo" z „govori" posl. Pitacco. Tem večnim našim nezadovoljnežem naj služi v odgovor zgoraj naglašeno dejstvo, da Pitacco svojih govorov ne govori, ampak jih čita ! Da ima torej vse svoje govore že poprej lepo spisane in nič se ne motimo, ako pravimo, da jih ima „Piccolovo" uredništvo že poprej v rokah in da čaka le na avizo z Dunaja, da se je vrli poslanec iznebil svojega govora. Lahko je torej „Piccolu". Za nas pa je stvar drugačna. Dr. Rybar nima poprej spisanega govora, marveč k večemu kake beležke — a k temu še improvizira po potrebi momenta. Nima torej poprej pisanih govorov in jih zato tudi nam ne more dajati. Ne preostaja nam torej druzega, nego da čakamo na tiskani stenografični zapisnik. Evo vam gospoda, ki tako radi hvalite „Piccolo": Rybaf govori svoje govore, Pitacco jih pa — čita! Smešno in žalostno. „Slovenec" je v svoji številki od 7. decembra priobčil pod naslovom „Tržaška politika" do- ; pis iz Trsta v katerem piše, da je „vsega-| mogočne edinjaške kroge nek ubog kapla* j tam doli v tužni Istri razburil s strašno novico, da misli ustanoviti katoliško izobraževalno društvo". Potem pa se baha : Politika „Edinjašev" je na tako solidnih nogah, da so morali kar trije poslanci iti v nesrečno Šmarje, da rešijo ubogo ljudstva pred groznim klerikalnim zmajem. Brbljanje, kakor da, so kar trije poslanci vsled te vesti hiteli v Šmarje, je popolnoma podobno staroznani „Slovenčevi" bahariji in zato jednostavno smešno. Naši poslanci niso bili to pot prvikrat v Šmarjah. Hodili so tja in bodo še hodili v zavesti, da je v pomjanski občini izvršiti še veliko narodna delo. Mari pa si domišlja domišljavi" Slovenec da morajo tudi istrski poslanci še le prositi v Ljubljani dovoljenja, ako hočejo v svoj volilni okraj, med njih, ki so jim poverili svoje zaupanje ? !! A da se „Slovenec" roga narodnim ljudem, ki zastavljajo svoje sile, da bi tako važno občino rešili iz rok sovražnikov — to pa ni več smešno, ampak žalostno. „Slovenec" nam tudi očita, da smo popolnoma zamolčali oni del govora, kjer je poslanec Mandič govoril o rimskem županu Nathanu. To je zavestna laž, kakor-šnjih ne bi smelo zagrešiti glasilo, ki se s posebnim naglasom nazivlje katoliški, a kakoršnjih smo vendar že vajeni pri „Slovencu". Mi smo v svojem poročilu omenili tudi oni del v Mandidevem govoru. Podrobneje pa nismo govorili o tem, ker se je naš poročevalec omejal le na to, kar se mu je zdelo važno za narodno stvar in kar se res dotika koristi našega naroda. Za to mi ne moremo, ako imamo mi o narodnih koristih drugačne nazore, nego jih ima — „Slovenec" !! Goriško žensko učiteljišče. V proračunu za 1911 čitamo dve postavki, ki se tičeta tega zavoda. Ustanovljeno je nov© ravnateljsko mesto s stroškom nekaj nad 7000 K in določena je vsota 7000 K za napravo novih stopnjic v poslopju ženskega učiteljišča, toraj poseben vhod. Iz teh dveh postavk je razvidno, da se zavod razdeli na dva dela in onorevole Ussai bi bil pač lahko to čital in umel, kaj je njegova dolžnost, predno je stavil svojo tozadevno interpelacijo v državnem zboru. Ali je govoril le za ulico ? Pa tudi ta bi morala znati čitati, saj je vendar — velekulturna ! Nas bo le veselilo, ko bomo čuli, da se bodo naše kandidatinje vzgajale v svojem materinem jeziku. V pojasnilo. V včerajšnji izjavi gosp. Adamiča glede deške podružnice šole pri sv. Jakobu na Acquedottu je stavec pogrešil, da je zložil „voditeljice" mesto „voditeljev" namestnik. Deška šola na Acque-dottu je namreč podružnica Šole pri sv. Jakobu, ki jej je vodja gosp. Širok, a g. Adamič njegov namestnik, dočim je dekliška šola sama za-se in jej je voditeljica g.a Engelmanova. Toliko v pojasnilo. „Kmetijska družba za Trst in okolico" vabi člane in kmetovalce tržaške okolice k naročitvi superfosfata. Superfosfat je izborno gnojilo ; trositi ga je od januvarja do marca in zaleže osobito v plitvih in osušenih zemljah. Najbolj se izplača na travnikih pri fižolu, grahu, detelji, krompirju kakor tudi v vinogradu in pri sadnem drevju. V superfosfatih se nahaja navadno 12—18 odstotkov fosforne kisline. Fosforna kislina deluje osobito za napravo zaroda in sadu. Kmetijska družba namerava z „Goriškim kmetijskim društvom" skupno naročiti večjo množino superfosfata direktno z tovarne in to še do 18. t. m. Oni kmetovalci, ki bi si hoteli nabaviti superfosfat potom naše družbe, naj se nemudoma javijo pri g. tajniku v družbeni pisarni in to do 15. decembra ker na poznejša naročila se ne bo oziralo. Cene so različne in sicer: 12/14% susperfosfat. ... K 4 stot. 90 14/16°/, „ .... K 5 stot. 60 16/187, » .... K 6 stot. 50 Tajništvo. Miklavžev večer Št. Jakobske Čitalnice bo jutri v nedeljo ob 5. uri popoludne v društvenih prostorih. Kakor vsako leto, upamo, bo tudi letos zabava zelo animirana. Pevski zbor „Čitalnice" zapoje več lepih zborov, samo- in osmerospevov itd. Sodeč po številu do sedaj došlih darov, bo tudi letos „Miklavž" zelo radodaren. Darove vsprejema še družina Kompara (nad Čitalnico). Vstop je dovoljen članom in nečlanom. „Čitalnica" opozarja gg. pevce na pevsko vajo, ki bo danes v soboto ob 8.30 uri zvečer. Ker se bliža nastop, ^prosimo pol-noštevilne udeležbe. „Kmetijska družba za Trst in okolico" priredi: v nedeljo 11. t. m. ob 1. uri popoludne na Prošeku v prostorih Gospodarskega društva kmetijsko predavanje. Predavala bosta: inž. agr. g. L a h in družbeni tajnik g. Jereb. Kmetovalci! Udeležite se tega predavanja v čim večem številu in vpišite se v kmetijsko družbo, ki povspešuje Vaše interese. Zavod sv. Nikolaja priredi v nedelj« ob 4. uri in pol pop. veselico z nastopom Miklavža. Vspored je velezanimiv: igra, deklamacija, prizori, igranje na citre i. t. d., V Trstu, dne JO. decembra 1910 a potem nastopi Miklavž s spremstvom, ki prinese pridnim gojenkam daril. Pridite dekleta in udeležite se te lepe zabave ! Vremensko poročilo. Povodenj v Gornji Italiji. Iz Piacenze poročajo : Pad narašča. Si-noči je narasla voda za 6 metrov nad nor-»alo. Dežuje neprenehoma. Oblastnija jeza-ukazala, da se strogo pazi na nasipe. Koledar in vreme. — Danes: Prenos lavret. hišice. — Jutri: III. adv. ned. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -1-17. Cels. Vreme včeraj: oblačno, ^deževno. Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo s posamičnimi padavinami. Hladni vetrovi. Tržaška mala kronika. Tatova nesreča. Na krov italijanske jadernice „Arico", ki se sedaj nahaja zasidrana v kanalu, se je predvčerajšnjim vtihotapil ponoči neznan zlikovec, ki je pobral, kar mu je ravno prišlo pod roke. Odnesel je par škornjev in površnik. Ko je mislil, da je zopet na varnem, se je približal nekemu mornarju, ki mu je prihajal nasproti in mu ponujal škornje na prodaj. Mornar jih je nekoliko časa ogledoval in njegovo začudenje postajalo je vednovečje : konŠtatiral je, da so bili to prav njegovi škornji I Mornar, Alojzij Lucci, ki je na tako lep način zopet prišel do svojih škornjev, je seveda takoj poklical redarja. Ta je spravil nesrečnega tička v varno kletko. Tat je 40-Ietni Karol Frahbauer, ki je zaradi svoje nepoštene ofcrti policiji dobro znan. Izginila. V sredo zvečer je izginila iz faiŠe 55-letna Virginija Balbi, stanujoča v ul. Giuliani št. 3 ter se ni več povrnila. Domneva se, da se jej je pripetila kaka nesreča. Radi znakov blaznosti. 48-letna Antonija Viezzoli, stanujoča v ulici Valdirivo št. 24 in 24-letni slaščičar Josip Pipan, stanujoč v Barko vijah sta morala s Trevesom v opazovalnico za umobolne, ker so se na »jima pojavili znaki blaznosti. Aretacija na ladiji. Predvčeranjim je bil aretiran na krovu Lloydovega parnika l§-letni vajenec Ivan Vascetto, doma iz Buj, ker je že dvakrat okradel oskrbnika omenjenega parnika, Antona Vedića za 24 K. Uradnik izsiljevalec. Pri tvrdki s kavo J. Lutvaka je bil zaposlen kakor potovalni agent 26-letni Emil Koerner iz Buke na Moravskem, stanujoč v hotelu Abbazia. Kmalu je zahteval precej visok povišek plače, a ko mu je gospodar to odrekel, je j pisal, da drugače pripravi njemu velikansko škodo. Potem je grozil nasproti drugim, da okrade gospodarja in slično. Slednjič so ga vtaknili pod ključ. Izpred sodišča. Radi žaljenja časti potom tiska. Včeraj se je imel pred tukajšnjem porotnim sodiščem zagovarjati Don Evgenio Maria Vusio, star 60 let, rojen v Makarski, pristojen v Zader in sicer radi žaljenja časti potom tiska. Tožitelj je bil Viktor Cuttin, urednik lista „Coda del diavolo*. Predmet tožbi je tvorilo v listu „Monarchia" objavljeno : „Odprto pismo na tržaškega župana". Razprava je bila tako živahna, da jo je moral predsednik, deželne sodnije svetnik Minio celo za nekoliko minut prekiniti. — Razprava je končala ob 12.45 z oprošče-njem toženca, potem ko je isti podal častno izjavo, in je tudi umaknil tožbo radi žaljenja časti, ki jo je naperil proti Cuttinu. Naše gledališče. Jutri, 11. t. m. ob 4. uri popol. „VSTAJENJE" grofa Leva Nikolajeviča Tolstega. To krasno igro vprizori naše gledališče posebno za okoličane in one, ki prvih dveh predstav morda niso mogli obiskati. Opozarjamo izrečno, da te igre ne po-■ovijo več. Kdor si hoče torej ogledati kaj posebno lepega, ne sme te zadnje predstave zamuditi. Jutri, zvečer ob 8. uri „Kovarstvo In ljubezen" O tej klasični Schillerjevi igri smo že dosti pisali. Prva njena predstava je bila taka, da nas je vse prav prijetno presenetila. Tudi jutršnja predstava ne bo zaostajala za prvo. Zato jo moramo in moremo vsem najtoplejše priporočati. Tudi ta igra se letos ne uprizori več. * * * Vstopnice prodaja vratari ca „Narod, doma". &_ Društvene vesti. Miklavžev večer v Trg. izobr. društvu bode jutri ob 7. uri zvečer. Miklavž pride v sijajnem spremstvu z obilimi darovi. Radi velikega zanimanja in ker je že »EDINOST« št. 342. Stara III doposlanih mnogo daril prosimo vse one gg., ki hočejo kakega svojca presenetiti z darom, naj istega dopoŠljejo vsaj do 6. ure zvečer kolekovanega z narodnim ko-lekom v ul. S. Francesco štev. 2 društ. slugi. . Božićnica za otroke se bo vršila v sredo pred Božičem, t. j. 21. t. m. ob 4. uri popoludne v veliki dvorani Nar. doma. Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Veselični odsek telovadnega društva „Sokol" v Trstu naznanja, da se vrši nocoj ob 9. uri navadna plesna vaja pod vodstvom brata prof. Umeka. K obilni udeležbi vabi Veselični odsek. Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: „Česky Jacht klub" s sedežem v Trstu. Veeti iz Soriške. Skregal se je in vrgel v vodnjak! Iz Praprota obč. Sempolaj. Dne 6. t. m. zvečer je prišlo pri Gabronu št. 2 do prepira med materjo in sinom zaradi nekih dolgov, ki jih je mati napravila brez vrednosti sinove, o katerih pa je poslednji vendar doznal. Ko so si — kakor je to, žal, že navada med našim ljudstvom — prerekli vse možno, si je kunštni Jožek zaželel še mrzle kopeli, da se — menda — nekoliko ohladi. Rekel je namreč: Zdaj pa grem v vodnjak! Izgovorjeno in storjeno! Sel je k vodnjaku, se povspel na takoime-novani sapel in — Strbunk v vodnjak 1 Ali mrzla kopel ga je res hitro streznila. Obšel ga je kes in jel je klicati na pomoč. Prihitela je djužina in nekaj bližnjih sosedov, ki so ga res z združenimi močmi rešili iz vodnjaka. Kraški vojak g. Maks Fabiani je imenovan rednim profesorjem na dunajski tehniški visoki šoli. Za okrajnega glavarja v Tržič pride baje namestništveni tajnik in deželni poslanec Gasser v Gorici. Vesti te Istre. Javen shod bo v nedeljo dnć 11. t. m. pri Bertokih poleg Kopra ob 3. pop. v veliki dvorani „Zadružne krčme". Dnevni red: 1. Naš deželni zbor. 2. Ljudsko štetje. 3. Gospodarske organizacije. 4. Eventualije. Iz Boljunca: Tukajšnje društvo „Prešeren" priredi jutri ob 4. uri popoludne v dvorani Konsumnega društva Miklavžev večer z godbo in petjem. Darovi se vspre-jemajo v kons. društvu do 4. ure pop. Nemška šolska ladija v Puli. Iz Pule 9.: Jutri pripluje semkaj nemška vojna šolska ladija „Hertha". Druge slovenske debele Samomor gostilničarke. Predvčerajšnjim se je ob sedmih zvečer obesila v Mariboru triintridesetletna gostilničarka Frančiška Modrič in sicer v svoji spalnici. V zadnjem času je bila zelo razburjena. — Omenjenega večera se je zaklenila v svojo sobo in ko je njen mož s sekiro odprl, vrata, je že izvršila svoj samomorilni namen. Zdravniška pomoč je prišla prepozno. — Zapušča moža in l&-letno hčer. Žalostna usoda Iz Celovca poročajo: Sestra deželnosodnega svetnika Knesa, ki se je pred kratkim v Gradcu usmrtil, je bila od tega časa zelo žalostna. V torek zvečer Odlikovana pekarna In slaščičarna z zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi t Londona leta 1909 - Acquedotto 15 - Podruž. ul. Miramar 9 nazn&nja slavnemu trikrat na dan svež kzulu občinstvu, da ima — Prodajslnics je tudi dobro preserbljena z vsakovrstnimi blškoti posebno za čaj. Ima razna fina vina in likerje v buteljkah in fine desertne bombone. Sprejema naroČila za vsakovrstne torte, krokate itd., kakor tudi vse predmete za Bpeči. Ima tudi majfinejšo moko iz najboljšik mlinov jgfT' p0 najniiji ceni. Brecplačaa pestreika na dom. — Priporoča (llvtljfi {llftflf » Tftf se slavnemu občinstvu z odličn spoštovanjem VIII11U iJliblH • 11 jI I. M ».'I I I UM« III I <4 1 I 1-4 u Ravnokar Je izšel velik cenik f zlatnine, srebrnine ammmi katerega pošljem na J:: željo vsakomur:: |:: brezplačno Tt* | urar - KKA>J r| | Ustanovljena leta 1885 || I Najveća trgovina [j f na Gorenjskem. UMETNI ZOBJE Plombiranje sobo v e zobov brez vsake bolečine V. Tuscher koncesij, zobni tehnik Dr.J.Čermak zobozdravnik jmumrfnnflfnirrn - TRST - nlios deli«. Caierma št. 13, II, n. 0 Zastonj in poštn. prosto p«SIJe na zahtevo vsakomur pravkar Izdani katalog : Domača * knjižnica • 1911 Soznam izbranih najboljših del slovenske lltera-::: ture In svetovne literature v dobrih prevodih ::: knjigotržnka Ig. pl. Kleinmayer & P. Bamberg v Ljubljani a Podjetje za pranje in likanje i Fanny Samokez, Trst I se je preselilo iz ulice Romagiia štex. 4 v ulico Gecilia 14. - Telefon 22-69.^ infekcijsk. katarju v spolovinah B kateri ovira oploditev krav goveje zmne 1 se dobiva v . LEKARNI v SEŽANI. b DVORANA ZA S0D3TE DRAŽBE ulica Saniti 23-25 pritličje. Dražba, ki se bo vršila danes 10. t. m. od 9—12. in od 3—6. Šivalni stroji, tamburice, ura, klopice, velika množina narejenih oblek, povrimki, paletots za moške in dečke, obleke za otroke, Čepice, kožuhovina, kosi in zrezki blaga. Splošno ^ društvo za prevoze I TRST, ulic« Ghsga štev. 3, TRST Prevoz Moga In pohištva. - LuKjur. ekvlpaže. Vozovi za izlete, saff'.ra Poslano*) SCHICHT - STEARIN SVEČE LEDA NAJBOLJŠA VSEH ZNAMK! APARTEN ELEGANTEN ZAVOJ. NE CEDIJO SE JfE DIŠIJO tfE DAJEJO SAJ NE KADi mt SVITLin IN MIRNIM PLDNEN0N!! [POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO |P9~ PO ZMERNIH CENAH RAFAELE ITALIA TR8T - VIA MALCANTON - TR8T *) Za članke pod tem naslovom uredništvo odgovarja, le toliko, kolikor mu zakon veleva. Podpisali priporoča slavnemu obČinBtvu svojo pekarno : in: sladščičarno Trat, ul. Sttte Foitint 834 (vogti DosadoiP Prodaja cal i dan IT«! krm k vsake rnti in slaičio« ZALOGA MOKE iz prvih mlinov. — Vsakovrstni yr*p«ft«mol (Biscottini). JOSIP VATOVEC. : Postrežba : tudi na dom. Glasovito krojočnico Bogata izbera blaga tu - in inozemskih (angleških) tvrdk Anton Čtrosser TRST, CORSO 21, II. nad. Priporočamo našim KOUHVSKO CIKORIJO S - - grosDodiniam----iz EDINE Slovenske Tovarne v Ljubljani. - - Stran IV „EDINOST" št. 342. V Trstu, 10. decembra 1910. je šla, na pol oblečena, iz hiše. V sredo so jo našli mrtvo v Glini. Banko Supan v Celovcu je kupil c. kr. priv. kreditni zavod za trgovino in obrt na Dunaju. Ljubljanski hotel pri „Slonu" prodan. Znani ljubljanski hotel pri „Slonu" je kupila akcijska družba za izdelovanje papirja Leykam za 700.000 K. Knjižsvnost in umetnost KONCERT tržaške podružnice „Glasbene Matice" 17. dec. t. 1. Dandanes smo si že vsi na jasnem, da so koncerti in dobre gledališke predstave šola, vzgoja, kulturno delo. Poslušalec ne samo da na takih, prireditvah direktno uživa vsled proizvajane umetnosti, ampak tudi indirektno vpliva ta umetnost na človeka v plemenitem in blagem smislu, in to tembolj, čimbolj poslušalec umeva, čimbolj so mu pristopni pojavi umetnosti. V tem namenu podaja društvo k vsakemu koncertu besedilo izvajanih pesmij, in s tem namenom bomo skušali tudi mi podati k posameznim točkam koncertnega vsporeda, posebno k orkestralnim, malo tolmačenja, tako, da bodo poslušalci pripravljeni vsaj toliko, da bodo imeli vsaj mal pojm o „čem" in ,kako" dotičnih točk. 1. Orkestralna točka Smetane „Iz čeških gajev in logov" je IV. odstavek ciklusa simfoničnih pesnitev „Moja domovina", velikega dela imenovanega češkega skladatelja. Oni, ki so posetili lansko leto slovanski koncert v „Nar. domu", so čuli drugi odstavek tega ciklusa, namreč „Vltava". V tem delu nam krasna glasbena slikarija predstavlja „Vltavo" od izvirka do mogoč-aega šumenja velike reke z vsemi spremljajočimi okolnostmi. V oddelku IV.: „Iz čeških gajev in logov", ki ga bo na koncertu 17. t. m. proizvajal popolni, dobro izvežbani vojaški orkester pod vodstvom kapelnika gospoda T e p 1 e g a, nas pa obsežna in prekrasna, z narodnimi češkimi motivi prežeta glasba Smetane predstavlja lepega poletnega dne v češke blagoslovljene gaje in loge, katerih ljubki cvetni duh in hladne sapice nas napolnjujejo z navdušenjem. Iz splošnega polnega užitka radosti izzveneva naravni, osvežujoči ton zadovoljnosti na deželi. Iz hrupnega nemira nas vodi glasba v senčnati, tihi gaj. V mehkem dihu vetra se zazibljejo drevesa, listje zašepeta, šumi močneje in močneje, da odmeva ves gaj; vmes se zlija v neskončno harmonijo gostolenje ptičkov. V to himno narave zadoneva iz daljave gozdni rog. Silnejši veter pretrguje to veličastno tihoto in nam prinaša na uho prijazne zvoke veselice na deželi. Bližje in bližje prihajajo k nam glasovi in kmalu smo v sredini sijajne veselice vaščanov, ki se med godbo in rajanjem radujejo življenja. Ta življenja polna radost se izliva v večno-svežo narodno pesem, ki odmeva daleč, daleč tja do zadnje češke krajine. DAROVL — Nabiralnik v sv.-ivanskem „N. D". Še le pred nekaj dnevi so v sv.-ivanskem „Nar. domu" iz polnega nabiralnika našteli K 25*80 za družbo CM., a ne bo dolgo, ko ga bo treba zopet izprazniti, ker požrtvovalni rodoljubi nabirajo ob vsaki priliki. Tako so tudi v ponedeljek na par spodbu-jaječih besedi g. Hvale, fin. respicijenta, kar naenkrat naložili v nabiralnik približno 15 kron, tako, da v našem „Nar. domu" kmalu dosežemo že drugo diplomo — 200 K. Vsa čast takim obiskovalcem sv.-ivanskega „Nar. doma" ! — Veselo omizje pri „Starcu" ul. Aque daruje družbi sv. C. in M. 6 20 K. Darovali so gg. Goričan, Podjavršek, Kiirbisch, • L ju bič, Prah in drugi. — Pri Miklavževem večeru podružnice sv. CM. na Greti nabralo se je radovoljnih darov K 19 28. Za isto podružnico n??brala je gospica Josepina Lavrenčič v gostilni „Konsumnega društva" v Rojanu K 8'— Razne vesti. Umrl je na Dunaju dne 6. t. m. v starosti 75 let vpokojeni oskrbnik premoženja! dunajske cerkve sv. Štefana, dvorni svetnik' Florijan Hostnig, rodom iz Kamnika na Kranskem. IflihinieStfP po^eb^čine iz aluminija in zmal-I\UI1'H|0.>C tirane. Ugodne orne. — Uirbfrto Cesca, Via Caaerma 11, Trgovina žele^nin. 1S61 Preda se ali < dda v rfjfm pristaro v are diDi K« nric*, oVstoječo iz 2 go-ppeakih etanovarj, prelomih i leti, žitnice, prostorov za upiralo fgarvarcice, koltice, h lav, dvori»če z kapnico >n vel']?ni studencem, poleg vrta 588 klf. in vicograda 312 klft. 3 h še za kmetovaice z vrtona 63 kft. in vinograd 243 klft. Nadalje ; STAVBIŠČE za hotelsko, šolako ali slično uporabo z cerkvijo in velikim dvoriščem, na jako ugodni legi mesta. Natančneje informacije daje : Jakob Klemene, Trst ulica Carducci 8, II. n" 2061 Pekarna in sladčičarna . Ivan Popfnt-Cisc^P Trst» via Cavana št. 17 (na- ! CI IU L-OUdtU p j roti eodiSčn). Za?agatelj dr«-štva „S»c!eta Co«!.er^t!va fra Implejat! privat" v Tr-rtu. — Večkrat na can s\ež kruh. NajSn. BladšČice Pcšilja na dom. Piejema naroČila za vsako pecivo. Velika zalega moke Majdičeve in drugih prvih mlinov ponizkiceni. Gostilna z \co piii-ravo ee odda v najem po nizki ccni. Obrniti se je v ulico Car-radcii (gostilna N. D. O. — K o Bič. 2260 | Veliki slo-- vanski za-vsrcvslci zaved, ki hbko konkurira zlasti, kar se tiče tavarovanja na Življenje z cenimi ur fami in modernimi pegoji, išče po^sed pod ugodnimi pogoji ZASTOPNIKA. Inteligentni gespodje, ki imajo mnego znancev, in ki hočejo doseči doter zaslužek, naj pišejo takoj na pcitnl preclalčok 243 Trat 1. • Zastopstvo je primerno la camostojno ekzistenco, kakor tudi kot pos*r8n8ki zaslužek za trgovce, gcsti!nić., uradnike itd. W\m\\w nove slovenske trgone! Čevljarska zadruga v K?:rnu pri o- fici naznanja, da je otvorila v Trstu, T u.ici Barrlora vetthia i tov. 38 prodajalno obuval «r LASTNEGA PRIDELKA TR| Zadruga izdeluje vsakovrstna obuva'a od nsjprl-prcstejfega do sajflnajšega ter sprejema tudi popravo. Priporočamo ee to ej slavnemu občinstvu, da ss poslužuje vedno izdelkov r-aše zadruge, a bode naj slavno obČ;nstvo tudi prepričano, da Be bo z nagimi izdelki zelo zadovoljilo. (Jana zalo nizke »3T NAROČBE SE ZVRŠUJEJO TOČNO Hočete se prepričati obižčite ve:".ka skladišča rđ f alarmi a £5 Pento ctella Fa&ra ? ! al. Foite ftnevs jez^d Torrente) Alla cit;i d; Londv 1 J.i Izbor ^zgotovljenih oblek *a iščite ta dečki Scoa>r.mi za otroke. Površniki, močno jop«, kakor tudi razbil ■al3toto7. Oblek? za dom in dslo, Delavski 3 "Tir ;ls'z: loden. Nopremočljlvi pla$& (pristni Spooijal.'tetablago' ta- in inozemskih :07am. fsgotovljajo obteie po rsarl po najnovejš rr.di, točno, jolidno in olesiiatEo* po ciitois oenah Enrico Preuer - Trst Via 3. 1 azza^o št. 22 pohištvo iz bambusa in indijskega trstja. Predmeti, pripram za žožičas in Molctna darila. aiiaiiil a¥ssWi m Umetni: fotografiji * tiim pri sv. Jakobu - TRST. pri a v. Jakobu - TRST. ulioa »ivo štev. 42 (prižiJSjj) pozor Sovenci! Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, ] da je prevzel cd gosp. VATOVEC-a dobro-znaco gostilno „Pri Deteti" £rst, al. 3elvc0src št. 7, Srst. Točijo se izborna vipavska, istrska, dalmatinska vina, Opolo in furlanska vina. Ob vsakem času se dobijo gorka kakor; t-jdi mrzla jedila. Za eventuelni „KLUB* posebna Bobica. | ^GBIOIJ F&KIN, lastnik. 1 -=l' Isrriuje Tiako foiogratćno dalo, fca-kor tudi raiglsJa, pcinatk«, notranjost lokalov, porcelanast« plaič« aa Tukorrstna spomenik« itd. Itd. itd. PosebRest: Povećanje vsakatere fotografije, fl Kadi idobsosti P. N. naročnikov ■prajama niročba in jih Izvrtaj« na doma, evtutualno tudi sunaj maata. Svoji k svojim! Svoji k svojim! Jakob Erclgoj - Trst tobakarna in trgovina jest v in ulica Massimiliana šhevilka 13 priporoča slavnemu občinstvu siojo begato založeno prodajalno Jestvln in kolonialnega bJaga. Kava sladkor, vsakovrstna moka, riž, testenina iz Napolja in Bi.trice, vsakovrstni čaji, raznovrstni likerji, pivo in vino v TsntsIJkah. v.vi Pošilja s« tudi na dora isi na deželo. Jomm Semulic TRST, ulica deli'Istituto št. 5 Priporoča slav. občinstvu SVOJO PEKARNO in SLADČIČARNO, v kateri se dobi cel dan avež kruli in raznovrstne sladčce. Moka iz I. mlinov ter maslo Likeri, vino in pivo v stekl. Postrežba tudi na (lom. Krolsčnlca za civiliste In soiake Franjo Polanec v Trstu, via S. Giaccmo (Corso) 8: II. n. Priporoča Le slavnem občinstvu in vojaštvu za vsakovrstna dela. Blaga prva vrst«, delo s«l}dno, cene zmer&e. faulflcio Triestiiio Otvoritev filiialke oa Opčinah ob ss&ž&siski cesti. ?H!«flU OSLflJIEil MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina slane 40 stoti nk. Plača se takoj Ins. oddelka. N< 7nQni^m da sem cdprl gostilno v ulici ClUallJCfll San M&rco 21. Točim vsakovrstna rina in budjev §ko pivo. Mrzla in gorka jedila vtdiiU ua iazpolago. Za cfcnjei.i obisk se priporoča Y i k t o r Kočič._1676 If" 0 1*1 QV / :.< . ••• J 'vi/ ALEKS. FKAM) MAYEK - T^ST i&sSstjf TELEFON 1743v 27»4l3o]jj51 vir sa doMvaa^e p-35oaa Hov buCfet pri sv. Ivanu Luigi BRAIDOTTI Via S. Cillino št 1157 (Sv Ivanu) Trst Izbor razno svisjine in sira, kakor tudi piva, vioa in likerjev s pcatn žbo kave Se priporoča LASTNIK. Odprto do ene popolnoci. ~ ČREVLJARNICA RAI^ONDO ZANINI Trst Via Tigor 1 A, Trst, iide'uje tečno čevlje vsakega ^tilazamo^ke, ženske In otroke amf.rlk. itd. - Izvršaju poprava Ceno siesrno. Vostreafee. točna Nikdssp več t7 živSjanp G. : se ne ponudi prilika,: kupiti za m*« si^ih ? 50 K v^sg-\ ć siedečo kra3;io zbirke : 3 0 kosoa T50 11 1 rem.-cra na sidro 3 3-letnim jamstvom, 1 vc- rižica iz amdrikanakega ilata, 1 sLr njica za uro, 2 prstana s ponar. kameni, "2 man^etna gumba iz dcub!«-zlata, 3 pat. gam^i za ovratnike, 1 igla za kravtte iz amerik. dr_ uble-zlata, 1 ščipalnik za kravato iz niktlna, 1 patent-svinčnik tudi za na verižico, žepno ogledalo v etuiu, 1 žepni glavnik, 1 igla za biuze, 1 držalo iz nikla, dvostransko 3 svinčnikom, 1 broŠa z metuljem in simili biiljanti, 1 gumi za radiranj*\ l ul. beležnik, 1 ustnik za cigara ali cigaret iz pristn. morskega stekia. 1 posodica za pepel, 1 denarnica za Krone in papirnati --denar, 3 kom&di lepo diaega mila.-- Vsih 30 krasn h pre£m«tov stana z urs vrtd sami 7 50 K. liti!) 30 predmetov, namesto z reformno uro na sidro, z zUt« »Itktra-rom uro vr<;d. triletno janstvo !n zktom, ki ne sčrnl nikdar, stane JSLi" samo 13 kron. Kar ne ugajt se za»acja. R'.ziko Ulcljučvn. Do iTj se, i ko te peSiju deoar naprej ali po poTaei;u od protokoli r j l« t<-rdka: j. H. Ribinovvicz, Dunaj Vil. MPO : P08REBH0 PODJETJE D TRSTU Ima begato :: založeno prodajalno vseh mrtvaških predmetov in sicer ogromno Izbero naravnih vencev vseh strok in istotako buques palme in umetnih cvttlic piri, porcelana itd. itd. Vsake velikosti in razoih vrst nagrobnih svetiln c. : Majugodneiše cene, : Corso it, 49 (vosnl Piazza e. Goldonl).