513ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
JUBILEJI
Prof. dr. Mirko Stiplov{ek – sedemdesetletnik
O zaslu‘nem profesorju dr. Mirku Stiplov{ku je bilo v
zadnjem ~asu napisano toliko prispevkov, da je pisec ju-
bilejnega besedila, ki je na vrsti bolj na koncu, v resni~ni
zadregi. Njegova bibliografija je objavljena v dveh delih,
prvi del je bil objavljen ob njegovi {estdesetletnici v Zgo-
dovinskem ~asopisu ({t. 49, 1995, str. 294–301), drugi del
pa v pravkar natisnjenem Stiplov{kovem zborniku (Hi-
storia 10, oddelek za novej{o zgodovino FF v Ljubljani
2005, ur. Du{an Ne}ak).
Profesor Stiplov{ek se je rodil 18. julija 1935 v Ljub-
ljani, mladost in ve~ino ‘ivljenja pa je pre‘ivel v
Dom‘alah, kjer sta z ‘eno Marcelo zgradila hi{o in kjer
tudi danes pre‘ivlja zelo aktiven pokoj. Podobno kot za
zvestobo Dom‘alam, velja tudi za zvestobo Filozofski
fakulteti. Po kon~anem {tudiju je kot mlad asistent na njej
za~el z delom leta 1961, po kon~anem doktoratu leta 1966
pa je po akademski lestvici napredoval do rednega profe-
sorja. Ob upokojitvi mu je Univerza v Ljubljani podelila tudi naziv zaslu‘nega profesorja. Z
oddelkom in fakulteto kljub upokojitvi {e vedno intenzivno sodeluje, tako v {tudijskem kot
tudi v raziskovalnem procesu.
Predaval je razli~ne predmete iz zgodovine Slovencev, zgodovine jugoslovanskih naro-
dov in zgodovine Jugovzhodne Evrope, bil mentor {tevilnim diplomantom (vklju~no s pod-
pisanim), magistrantom, pa tudi devetim doktorantom. Na fakulteti je imel razli~ne funkcije,
v enem od pomembnih trenutkov v prvi polovici osemdesetih let pa je bil tudi predstojnik
oddelka, ki je takrat do‘ivljal eno od te‘avnih, a neizogibnih menjav generacij.
Dela na univerzi nikoli ni jemal zgolj v najo‘jem smislu opravljanja pedago{kega in znan-
stvenega poklica, pa~ pa je anga‘irano sku{al prispevati k razvoju fakultete in univerze. Po-
dobno velja tudi za okolje, v katerem ‘ivi, saj je zlasti na kulturnem podro~ju, {e posebej kot
predsednik Kulturne skup{~ine Dom‘ale v sedemdesetih letih, v dom‘alski ob~ini naredil
zelo veliko, najsi je {lo za re{evanje cerkvene kulturne dedi{~ine, knji‘nico, folklorno in
glasbeno dejavnost ali pa kaj drugega. Ve~krat smo se {alili (~eprav smo bili kar blizu resni-
ce), da je v tistih ~asih znal poskrbeti za ve~ji kulturni prora~un dom‘alske ob~ine, kot ga je
imela cela republika ^rna Gora. V prvi polovici osemdesetih let je enako prizadevno vodil
ob~insko raziskovalno skupnost. Za vse zasluge (ve~ o njegovem prispevku k razvoju dom‘al-
ske ob~ine je napisala ‘upanja Cveta Zalokar Ora‘em v Stiplov{kovem zborniku) je dobil
najvi{ja ob~inska odlikovanja in tudi naziv ~astni ob~an.
514 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
Raziskovalni opus profesorja Stiplov{ka (ve~ kot 450 bibliografskih enot!) bi lahko te-
matsko razdelili na ve~ sklopov. Eden je zelo temeljito raziskovanje razli~nih vidikov social-
ne zgodovine, zlasti sindikalnega gibanja na Slovenskem (monografije Razmah strokovnega-
sindikalnega gibanja na Slovenskem 1918–1922; Prispevki za zgodovino sindikalnega
gibanja. Od za~etkov strokovnega-sindikalnega gibanja do Enotnih sindikatov Slovenije 1869–
1945; Strokovno-sindikalno gibanje na Slovenskem od leta 1868 do prve svetovne vojne). Tu
je posegal tudi na podro~je politi~nih strank in njihovih delavskih in kme~kih programov,
raziskoval delovanje delavske zbornice in vrste drugih dejavnikov, ki so vplivali na vsakdanje
‘ivljenje ljudi. Pomembno je zlasti, da je del te problematike, ki presega nacionalni zna~aj in
se vklaplja v tedanje zelo burne socialno-politi~no tokove v Srednji in Jugovzhodni Evropi,
predstavil tudi v tujemu znanstvenemu tisku (v dunajski reviji Osthefte).
Drugi sklop Stiplov{kovega raziskovanja zadeva obdobje druge svetovne vojne, zlasti
nem{ki okupacijski sistem na zahodnem obmo~ju [tajerske in vzhodnem delu Gorenjske in
razli~ne oblike odpora proti okupaciji. Med {tevilnimi znanstvenimi in strokovnimi prispev-
ki s tega podro~ja je kot osrednje delo treba izpostaviti monografijo o [landrovi brigadi. Tu
pisec gotovo ni imel lahkega dela, saj je moral poleg vrste metodolo{kih in drugih problemov
nekako krmariti med ohranjeno zgodovinsko dokumentacijo in (pogosto varljivim) spomi-
nom udele‘encev dogajanja, ki so o lastni vlogi pa~ imeli neko svojo predstavo.
Tudi sicer lokalni zgodovini posve~a mnogo pozornosti, kar je med drugim pred kratkim
pokazal s postavitvijo odmevne razstave o razvoju Dom‘al.
Tretji temeljni raziskovalni sklop je obravnava politi~nega ‘ivljenja Slovencev med obe-
ma vojnama, pri ~emer je v ospredju analiza prizadevanj za avtonomijo in (omejenega) par-
lamentarizma. S tega podro~ja je objavil ve~ kot petnajst razprav doma in v tujini, ki segajo
od ustanovitve Dr‘ave SHS, delovanja vlade SHS do avtonomisti~nih programov in konkret-
nih prizadevanj razli~nih politi~nih subjektov za avtonomijo v dvajsetih letih. Temeljno delo
je monografija Slovenski parlamentarizem 1927–1929, v kateri je dotlej precej prezrto delo-
vanje ljubljanske in mariborske oblasti postavil v bolj korekten zgodovinski okvir, predstavil
njun strankarsko-politi~ni pluralizem, urejanje {tevilnih javnih zadev in boj proti centraliz-
mu. Sicer pa se je v parlamentarizmu prof. Stiplov{ek izkusil tudi sam. V drugi polovici
{estdesetih let, v ~asu t.i. Kav~i~evega »liberalizma« je bil namre~ poslanec prosvetno-kul-
turnega zbora Skup{~ine SR Slovenije.
Nadaljevanje teh raziskav v obdobju Kraljevine Jugoslavije od {estojanuarske diktature
leta 1929 naprej do druge svetovne vojne prof. Stiplov{ek {e opravlja, poleg posami~nih
{estih ali sedmih ‘e objavljenih znanstvenih razprav pa v kratkem pri~akujemo novo mono-
grafijo o banskem svetu Dravske banovine med leti 1930 in 1935.
Sedemdesetletnica je dr. Stiplov{ka – tako kot se za enega najpomembnej{ih zgodovi-
narjev za novej{o dobo spodobi – doletela med aktivnim delom in {tevilnimi na~rti. To je
pravzaprav najbolj{e, kar se ~loveku lahko zgodi. Seveda pa tako strog do sebe in do drugih,
da si (nam) ne bi privo{~il nekaj praznovanja, dr. Stiplov{ek nikoli ni bil. Pravzaprav ima
lastnost, ki je v dana{njih ~asih vedno bolj redka, to je, da zna strokovne in druge probleme
re{evati ob dru‘enju, v kolegialnem in prijateljskem vzdu{ju. Zato so vrata njegovega in
Marcelinega doma, ki ga sre~no delita tudi z otroki in vnuki, prijateljem vedno odprta. Mar-
sikatera na videz nere{ljiva zagata se je re{ila na Vodopiv~evi 8 v Dom‘alah. Naj ostane tudi
naprej tako.
Bo‘o Repe