Poštnina plačana v gotovini.
LJUBLJANA, 15. marca 1927.
Posamezna številka 2 dinarja.
rz
Štev. 6.	Leto 2.
Izhaja dvakrat na mesec. Naročnina četrtletno 12 dinarjev.
Uredništvo in upravnlštvo: Ljubljana, Karla Marksa trg 2 (prej Turjaški trg), kamor naj se tudi pošiljajo rokopisi.
Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽJ
Kaj* je to: razredni boj?
Pripravljajmo se na vsedelavski zlet.
Danes beseda: razredni boj učinkuje na vse, ki ne priznavajo učenja Karla Marksa, a žonglirajo med delavstvom z raznimi stanovskimi nacionalnimi in krščanskimi frazami, kakor križ na hudiča.
Razredni boj je tem ljudem nekakšna politična fraza in če se jim tako v praktičnem življenju samo dokazuje kruto resničnost razrednega boja, oni stresajo z glavo in zagotavljajo sebe in druge, da je to le samo politično geslo in fraza.
Hočemo poskusiti, kolikor nam dopušča prostor, iz vsakdanjega življenja pokazati vsem, ki niso ptič noj, ter ne tišče svoje glave v pesek pred nevarnostjo, češ, če so skrili glavo, da jih nihče več ne vidi, da je razredni boj kruta vsakdanja resnica.
V sedanji periodi socialnega razveja, kjer eksistira delodajalec in delojemalec se pojavlja med obema boj za svoj obstanek in dobiček. Ta perioda se je začela z razpadom skupnosti lastnine in s pojavom privatne svojine. S tem, da je skupna last, kjer ni bilo delodajalcev in delojemalcev nego so delali vsi za enega, eden za vse, prenehala in so si nekateri prisvojili to skupno last za sebe in več, nego sami potrebujejo, a drugi zato niso dobili ničesar, živi pa v grob ne morejo, so morali prodajati svojo telesno in duševno moč, delo onim, ki so to lahko plačali. Tako je pa nastal konflikt interesov.
Vzamimo samo slučaj na želez-niči. Cisto navaden slučaj, vsakdanji:
Železničarju pristoja na leto toliko in toliko dni dopusta. Ko prosi zanj, se mu ne da, češ, da ni namestnika. In on mora delati in pustiti odplavati svoj dopust. Za to, da ne dobi dopusta, kjer bi si odpočil in oddahnil, mora delati, a za to delo ne dobi nobenega plačila. Ker dopust, ki mu je določen, je itak plačan. Zato pa, ker se mu ne da dopusta, se ga prisili, da mora tisti čas, ki mu je določen za plačan dopust delati zastonj. Dobiček pa ima — uprava, delodajalec. Železničar se pritožuje, preti.. . torej se bori. Uprava se brani in mu preti z odpustom, če prelomi njen ukaz. Evo, razredni boj se bije.
Drugi slučaj: Uprava železnice reducira delavce in znižuje premije in plača. Reducirane! in prizadeti na znižanju plač se bore, se organizirajo in se bore organizirani. Sklicujejo protestne shode, če so močni dovolj, zastavkajo. To je razredni boj. Boj za kruh, za eksistenco od strani delavstva, a od strani delodajalcev boj za večji dobiček. Če se k temu boju pridružijo še druge panoge delavstva, recimo rudarji ali kovinarji, ki tokrat niso direktno prizadeti, je to solidarnost delavstva. Razred delavstva se je postavil nasproti razredu delodajalcev in bije se boj: razredni boj,
Tretji slučaj. Državnim namef-scencem so se lani ob času povodnji zaceli od pla£ trgati procenti in se še odtrga vajo sedaj. To je zniževanje plač onim ki iščejo dela in so se vdi-njali, da delajo za plačo in mezdo. Vršili so se protestni shodi. Ali delodajalec — vlada,. se ni uklonila. Razredni boj se je bil, ali ker ni bilo pri prizadetih pravega pojma o svojih človeških pravicah, so popustili. To je bila ukinitev razrednega boja, suženjska poslušnost pred delodajalcem, ki je povečal s tem svoj dobiček.
Jack London v svojem znamenitem romanu »Železna peta«, slika razredni boj tako-le:
— Nek mož dela pri cestni železnici, j
— Ne imel bi tega dela, če bi ne bilo Kapitala; ga prekine škof.
— Res je, ali priznali boste, da mora •Kapital propasti, ako bi ne bilo delavcev, ki zaslužujejo dividende.
Škof prikima.
— Torej: Delavec na cestni železnici daje Delo. Akcionarji dajo Kapital.
Z združeno močjo Dela in Kapitala se zasluži denar. Delež Kapitala imenujemo dividende, delež Dela pa mezdo.
Ker pa je vsak povprečen človek egoist in hoče vse sam, nastane konflikt interesov. Delavec, ker je egoist, hoče' vse, kar lahko dobi pri delitvi. Kapitalist, ker je egoist, hoče tudi vse, kar lahko pri delitvi pograbi. Ako pa je nečesa toliko in toliko tu, in ako oba hočeta vse, kar od tega nečesa lahko pograbita, nastane boj. In to je boj med Delom in Kapitalom. In to nepomirljivi boj. Tako dolgo, dokler bomo imeli delavce in kapitaliste, se bomo prepirali o delitvi dobička.
Razredni boj preneha le v brezrazredni družbi.
Torej iz vsega tega je vsakemu, ki malo misli, jasno, da je razredni boj kruta resnica in nobena politična fraza. Kapitalisti to prav dobro poznajo, zato pa je njih organizacija tako krepka, da lahko kljubujejo — posebno v Jugoslaviji — maloštevilnim organizacijam, ki stoje na razrednem stališču. Kapitalisti tudi prav dobro vedo, da si delavstvo ni na jasnem, kaj je to: razredni boj, čeravno živi v njem dan na dan in ga uveljavlja z vsako najmanjšo zahtevo. Kapitalisti zato skrbe, da bi se delavstvo tega ne zavedalo: Organizacije, ki se na razredni podlagi preganjajo, ali jih pa ne priznavajo in jim ovirajo delovanje. Še več. Največji trik, ki uspeva, vrše s tem, da ustanavljajo po zvestih služabnikih, katere nagrajajo, delavske organizacije, ki tuintam govore prav revolucionarno, a v resnici delajo za kapitalizem. To so vse organizacije, ki povdarjajo svoj stanovski značaj, ki povdarjajo svoj nacionalni značaj, ki povdarjajo svoj verski značaj.
Stanovska organizacija, ki ima v svoji organizaciji delojemalce, ki dobe za svoj trud skromno mezdo in one, ki nadzirajo Delo in ga v imenu kapitalistov oddajajo in plačujejo, take organizacije stoje v razrednem boju na strani delodajalcev, torej na strani kapitalističnega razreda. Ker dvema gospodoma služiti ni mogoče. Biti član organizacije in celo njen funkcionar, ki naj bi pomagala v boju za zboljšanje delavstva, in biti zastopnik kapitalizma ob enem, je rezultat ta, da utihne rezredni boj in zavlada mir »Burgfrieden«, seve, na škodo delavskega razreda.
Kruh se ne peče iz narodnostnih in verskih čustev. Če ga ni, ta nacionalna in verska čustva ne vzdrže pri življenju človeka. Zato je v razrednem boju samo merodajno kruto dejstvo vsakdanjega življenja, da je nepomirljiv konflikt interesov med Delom in kapitalom, borba za kruh, borba za življenje.
Zato je vsak, ki delavstvu govori drugače, agent buržuazije in kapitalizma, ki mu za to službo odšteva od časa do časa nagrado, ali v povišanju službe, ali v odlikovanju, ali pa samo z javno pohvalo.
Železničarji, pregledujte svojo vsakdanjo borbo za kruh in si oglejte razredni boj pri samem sebi, ter se strnite v razredno organizacijo.
Povodom II. kongresa »Saveza železničarjev« in III. balkanske konference transportnih delavcev« se vrši v Ljubljani vsedelavski zlet.
Vse strokovne, kulturne, zadružne, ženske in športne organizacije poživljamo, da prično takoj s predpripravami za Vsedelavski zlet. Vložena je prošnja za polovično vožnjo po vseh železniških progah Jugoslavije.
Propagandno gradivo jza Vsedelavski zlet bo v najkrajšem času razposlano vsem podružnicam strokovnih, kulturnih in zadružnih organizacij.
Za enkrat na to veliko prireditev opozarjamo vse delavske organizacije in jih prosimo, naj v času od 4. do 6. junija ne prirejajo drugih prireditev temveč naj se za te dni pripravijo, da v masah pridejo delavci in delavke v Ljubljano.
V delavskem časopisju bomo v sleherni številki v posebni rubriki »Vsedelavski zlet v Ljubljani« objavljali za organizacije, zaupnike in delavstvo važne informacije.
Jugoslovanski železničar v svoji drugi letošnji številki ocenjuje oblastno skupščino humanitarnih fondov, ki se je vršila 20. februarja. Stvarno višino te skupščine so po njegovem mnenju kalili samo izpadi pripadnikov internacionale. Iz poročila o-gabno čutimo, kako pisec s strankarsko demagogijo sili v ospredje na naj-neprikladnejšem mestu, skupščini humanitarnih fondov. Pristaši pisca so na skupščini bili uzorno dostojni, vsled česar nobeden pametnik ravno na skupščini bili vzorno dostojni, najmanjše strankarske osti. Smatramo, da je ta okolnost dober donos k spoznavanju pisca v njegovih lastnih vrstah.
V celoti zagovarja in odobruje, da ne rečemo hvali centralizem, o čigar kvaliteti so skupščinarji že danes na jasnem; koristolovci seve takšnega spoznanja ne bodo odkrivali. Kdor svoje spoznavanje še vedno opira na osvobojenja pijana 1. 1919. do 1921., na kogar poznejša leta niso vplivala, pač lahko računa z izdatno nagrado, če je še ni prejel. Streznjenje je že povsod nastopilo, kamor obetana mamila niso segla.
Poročilo se zaman zaletava v internacionalo, ki s skupščino ni v ni-kaki zvezi, kajti vsakomur je znano, da so le uspehi ogromnih internacionalnih delavskih organizacij dvignili moralo državnikov in tako posredne države prisilili do socialnih reform današnje stopnje. Mačehovsko bi bili mi oskrbljeni, če bi nam samo »narodni« blaginje delili. Glavno stremljenje liberalnega nacionalizma je bilo in je še v tem, da državam prepreči udejstvovanje za socialne reforme, zahteve delavstva pa ukroti z fizično silo. Pravična razdelitev produktov dela je liberalcu tuja. Brezčuten za potrebe delavca bi se mogel samo liberalizem z naslado okoriščati s plodovi dela, v tem ko bi delavec hiral. Takšna prizadevanja smo že na domačih tleh opazovali in upamo, da smo jih srečno in dovolj poučeni prestali. Hočeš ali nočeš, treba je bilo se tozadevnemu evropskemu diktatu ukloniti. S kako vnemo pa centralna uprava vrši naloge, ki jih je na ver-zajskem koncertu prevzela, doživljamo na sebi.
Poročilo kapitalističnega nacijo-nalca se tudi pomanjkljivosti huma-
Vodstvo Vsedelavskega zleta je sestavljeno sledeče: Častno predsedstvo: sestavljajo ss. Jernejčič, predsednik Strokovne komisije in Kovač predsednik Saveza železničarjev Jugoslavije iz Ljubljane in s. Čobal iz Zagorja.
V odboru Vsedelavskega zleta se nahajajo sledeči sodrugi: Jurij Stanko, Ciril Štukelj, Jože Berdajs, Stanko Likar. Predsednik odbora pa je s. Jernejčič. Obstojajo že tudi odseki za posamezne prideditve, ki vrše predpriprave.
Nadzorstvo sestavljata po dva delegata vsake centrale in po dva delegata podružnice v Ljubljani.
Blagajnik Vsedelavskega zleta je s. Vinko Vrankar.
Vsi dopisi naj se naslavljajo na: Tajništvo Vsedelavskega zleta v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Na delo! Organizirajte za letošnje binkošti pohod v Ljubljano!
Živel vsedelavski zlet!
nitarnih fondov v socijalnem pogledu ne dotakne, čeprav je ta slabost centralne uprave bila na skupščini pov-darjena, uradno in neuradno.
Da je poročilo v soglasju z moralnimi migljaji, ki so bili iznešeni na skupščini s strani internacionalcev, je razveseljiv pojav. Na izraženo nejasnost danes le še dostavljamo, da so bili migljaji glede morale govorjeni na naslov vseh, ki so dolžni za izvrševanje določil skrbeti, torej vladajoči nacionalni kapitalistični krogi, katerim ni mogoče priznavati zadostne samonikle moralne višine radi njihove materijalne ideologije. Tem je bil namenjen apel, da se naj v svojem poslovanju poslužijo vsaj krščanske morale, ker si boljše niso do danes izklesali. Zakoni že po sebi ustanavljajo v razredni družbi dovolj neskladnosti, kaj šele, če jih nekateri nemoralni funkcionarji v korist potrebnim in prizadetim ne izvajajo.
Kako odločno so »narodni« proti politiki, dokazujejo v poročilu s tem, da se vsiljujejo kot čuvarji marksizma. Zadeva marksizma je postavljena v poročilu tako, kakor da bi »narodni« znali uvajati marksizem v zveličavni metodi. Hvaležni jim bomo, če nam to metodo (način) kot sprejemljivo odkrijejo. Vsekakor smo pripravljeni koristi iz tega z njimi deliti. Dotlej za nas stoji in velja: nauki, ki so jih znanost, čast in vest velikana v prid ogoljufanega trpina izklesali in kar jih je po razkrinkanju vse vladajoče morale izraženih v marksizmu, še bodo i naprej vsem klevetnim poskusom kljubovali in najmanj še »narodne« preživeli.
Priporočali bi pa, da bi pisec posnel iz marksizma pravo idejo in se tudi v pokretu po njej ravnal.
Skrajno pomotno je poročilo v pogledu rezervnega fonda oblastne hum. ustanove. G. upravnik oblastne uprave je, sledeč duhu kvarnega centralizma, pravilno zatrjeval, da oblastna uprava ne more ustanavljati svojega rezervnega fonda. Prvič ni docela samoupravna, za to se vendar pisec poročila šele v svojem zaključku poteguje, drugič je pa delodajalec, železniška uprava s svojimi zakonitimi prispevki toliko v zaostanku, da še bo za g. centralnega upravnika bržkone ustvarjena nemogočnost u-
5. junija grem v Ljubljano!
Po skupščini bolniške blagajne.
Občni zbor podpornega društva žeiezn.
uslužbencev.
imamo dve splošni železničarski organizaciji: stanovsko UJNŽiB in razredno borbeni Savez železničara Jugoslavije. Katego-' rijskim organizacijam in vsem še neorganiziranim železničarjem je slika čisto jasna, da se lahko po stvarni prevdarnosti priključijo prvi ali drugi.
Splošne organizacije streme za tem, da izvedejo reorganizacijo p0 strokovnih sekcijah (odsekih) tako, da bodo zastopane vse kategorije in stroke v podružničnih, pokrajinskih kakor tudi v centralnem odbo-Eu izYolSeni zastopniki strokovnih odsekov. Pravila navedenih organizacij bi se po predlogih kategorijskih društev, odn. stro-kovnih odsekov spremenila v toliko, kolikor je stvarna potreba za razmah podrobnega dela in sestavo posebnega poslovnika (Pravilnika) strokovnih sekcij. Zelo velikega gospodarskega in kulturnega pomena bi bil tak korak železničarjev Jugoslavije.
Kaj pomeni redno izhajajoči društveni časopis, kjer bi čitali železničarji vseh strok svoje težnje in zahteve, na katerih so složno in sporazumno sodelovali, bi po-kazalo razpoloženje prave duševne hrane.
bekcije bi imele v takem ustroju organizacije mnogo gibkejši in cenejši delokrog ter bi sedanji potrošeni denar za društvena glasila prihranile za podporo svojim članom.
Enota, ki bi jo stvorili odseki vseh kategorij in strok železniške službe, bi mogla v daljši bodočnosti res pripraviti pravi temelj organizaciji, ki bi uživala ugled in autoriteto na vseh v poštev prihajajočih mestih.
Cas je zlato, delo naj bo naše življenje.
*) Prinašamo' članek, poslan našemu u-redništvu od železničarja, ki sicer ni naš član.
Davek za leto 1925	7.759.60
Poštni predal 1926	180.—
Stroški ček. urada (položnice in manipulacija) *	2.177.65
Dolžno pismo Skupni izdatki
Imetje (v dinarjih): Kmetska hranilnica Kmetska hranilnica tekoči račun Mestna hranilnica Čekovni urad »Dunaj«
20°/o drž. pridržek
7% drž. posojilo
Dolžno pismo dtto 31. dec. 1926
Vrednost zemljišča
Vrednost pisarn, inventarja
Gotovina v ček. ur. 31. dec. 1926
Imetje 31. dec. 1926
514.887.90
45.757.70
560.645.60
430.126.27
38.040.42
249.070,—
52.64
533.50
12.500.—
40.355.70
3.500,—
2.750,—
8.057.11
784.985.64
31. decembra 1926
Vsak član je imel 63.22 Din premoženja.
Po debati je bilo končno soglasno sklenjeno, da se poviša članarina za vse, izvzemši neprevedene upokojence, na 6 Din mesečno s 1. IV. 1927; odboru se je dala naloga, preskrbeti točne statistike od sličnih društev v inozemstvu ter izdelati predloge za spremembo pravil, s čimur naj se bavi naslednji občni zbor.
V novo upravo so bili izvoljeni: Šircelj, predsednik; Kitek Jože, podpredsednik; Lipovšek Janez, tajnik; Rotar, namestnik; Safošnik, blagajnik; Očko Alojz, namestnik; Černe Ernest in Ravnik Jože, kontrola; odborniki:	Jernejčič Franc, Terškan
Aleksander, Grobelšek Anton, Čerček, Pi-šek Franc in Mravlje Teodor.
stanoviti rezervni fond. Edina centralna uprava, ki je popolnoma samoupravna, ima prejemati članske donose vseh direkcij po gen. dir. drž. železnic in zaeno od te donos železniške uprave. Po dosegi tega bo šele
Z ozirom na dejstvo, da je bil ge-ralna direkcija ter ministrstvo v razne odrčdbe, ki jih je izdala generalna direkcija ter ministarstvo v času od zadnje intervencije, to je od 18. jan. 1927 je centralni odbor sklenil izvršiti v več zadevah ponovne intervencije pri novem generalnem direktorju Gjuričiču. Deputacija bi imela odpotovati že v četrtek 10, tm. 1927, a se je morala preložiti, da je di7 rekcija k posameznim točkam lahko izdelala spremno pismo.
Deputacija je odpotovala v pon-deljek, dne 14. marca 1927 ter bo izvedla intervencije v naslednjih zadevah in pri sledečih instancah;
1. Pri generalnem direktorju radi:
a)	volitev delavskih zapnikov,
b)	sklicanje ankete za izdelavo novega delavskega pravilnika,
c)	spremembe pravilnika o raznih ugodnostih, (v prvi vrsti radi zagaran-tiranja starih voznih ugodnosti, istih legitimacij delavstvu kot nastavljen-cem in povrnitve voznih ugodnosti provizionistom).
d)	spremembe pravilnika o sporednih prinadležnostih (kilometraža, zaračunanje premika vlakospremne-mu osobju nočne doklade itd.);
e)	napredovanja vlakovodij s samostojnimi skupinami v III. kategorijo činovnikov in sprevodnika vlakovodij z vsemi izpiti v I. kategorijo zva-ničnikov.
f)	spremembe pravilnika o službeni obleki (v tem smislu, da se po-deluje obleka vsem brezplačno, da
V smislu sklepov plenuma se vrši
II,	redni kongres v času od 3, do 5, junija 1927 v Ljubljani,
S kongresom bo zvezana tudi
III.	redna konferenca balkan, transportnih delavcev. Prva konferenca se je vršila v Sofiji, druga v Parizu in tretja pa se vrši na binkoštno soboto v Ljubljani.
Prvič bomo pozdravili v svoji sredi delegate-sodruge iz Bolgarije, Rumunije in Grške, pozdravili bomo nam dobro poznane prvoboritelje v razrednih organizacijah — sodruge iz Avstrije, Češke in Poljske ter zastopnike Internacionalne transportne federacije.
Dolžnost vseh funkcionarjev, zaupnikov in odborov je, da se že sedaj pripravljajo na ta kongres.
Za enkrat izdamo sledeče direktive:
1.	Vse podružnice in sekcije morajo obdržati redne občne zbore tekom meseca maja 1927,
2.	Na teh občnih zborih bodo razpravljali o delu organizacije, o resolucijah za kongres, ter izvolili delegate za kongres.
Slabo se sliši in še slabše vpliva na človeka, ki goji v svojem srcu čut poštenosti in resnice, pisanje dnevnega časopisja, kjer mrgoli poneverb, zlorab in sličnih de-moraiizujočih dejstev. Od kje vse to izhaja, ni težko ugotoviti.
Vzgoja, siromaštvo in bogastvo, to troje dejstev je v tesni zvezi z življenjem človeka. Siromaštvo je povzročeno, bogastvo pa prilaščeno. Vzgoja pa enostranska in še ta neodgovarjajoča položaju.
Ustvarjati in urejevati razmere se pravi ^ združevati, žrtvovati in uvidevno pospeševati ljubezen do- idealnega dela v organizaciji. Združevati delavoljne in dela-zmožne sile ter privabiti naravno in po poklicu nadarjene sotrpine, ki imajo veselje za vzgojno delo v organizaciji, bi morala biti prva skrb vseh kategorij in strok železniške službe.
Organizacija, katere pot ne vodi skozi idealizem do materializma, nima obstanka. Idealno, stvarno in sporazumno delo vseh prizadetih ene in iste stroke mora dovesti do pozitivnih uspehov.
cent. upravniku možno ustanoviti zakonito predvideni rezervni fond. Na glavni skupščini si bomo prizadeli zadevo očistiti brez strankarskih primesi in računamo na krepko pomoč vseh skupščinarjev.
ostane last uslužbenca, da se prizna delavna obleka tudi delavcem in pro-fesionistom, da se da službena obleka tudi strokovnikom in onim delavcem, ki vrše službo nastavljencev (pomožni kurjači, zavirači) itd.);
g) nastavitve uslužbencev v ono stopnjo osnovne plače, kamor spadajo po službenih letih,
2.	pri ministru saobračaja:
a)	radi rešitve zadev, predloženih v intervenciji dne 18. jan. 1927;
b)	radi preganjanja naših funkcionarjev ter njih premestitev k Zagrebški direkciji;
c)	radi pošiljanja progovnih delavcev na brezplačen dopust v območju zagrebške in beograjske direkcije,
3.	pri državnem svetu:
radi povračila originalnih dokumentov, ki leže v pritožbah.
4.	pri glavni kontroli:
radi preklica njenega odloka, da se morajo vsi, katere se na novo nastavi, uvrstiti v 1. stopnjo osnovne plače.
5.	pri ministru socialne politike:
radi izvedbe volitev delavskih zaupnikov na železnici — v prvi vrsti v vseh delavnicah in kurilnicah — in nato tudi v drugih edinicah.
O uspehih intervencije bomo poročali v prihodnjem listu. Vse železničarje pa ponovnjo opozarjamo na dejstvo, da čim več organizirane sile bomo imeli, toliko več uspehov si bomo priborili.
3.	Centrala bo izdala tiskano poročilo o delu v letu 1926/27, projekte resolucij, ki bo izšlo v drugi polovici aprila.
4.	Že sedaj je treba narediti agitacijo, da se bo udeležil kongresa sleherni sodrug, kateremu bo le služba dopuščala,
5.	Mesec marc, april in maj je porabiti fea čim agilnejšo agitacijo za ojačenje organizacije.
Vsi oni, ki so s članarino za en ali dva meseca v zaostanku, naj skrbe, da to do 1. maja 1927 poravnajo.
6.	Vse podružnice in sekcije pozivamo, da nam najkasneje do 15. a-prila 1927 sporeče čas in kraj, kjer se bo občni zbor vršil.
Na binkoštno nedeljo pa se bo vršil v Ljubljani vsedelavski zlet, katerega spored smo priobčili že v zadnji številki. Izposlovali bomo posebne vlake in že danes mora biti sklep slehernega zavednega delavca — da se udeleži delavske manifestacije na Binkoštno nedeljo v Ljubljani,
Železnica je najživahnejše podjetje v državi, rabijo jo vsi sloji naroda, plačujejo po urejenih tarifih pristojbine in so vsled tega upravičeni zahtevati točnost in jamstvo za sebe in oddano blago. Točnost in jamstvo pa je v tesni zvezi z zanesljivostjo. Kdor pa hoče imeti zanesljive ljudi, mora priznavati njih delo in isto vsaj minimalno, primerno izčrpanim človeškim silam plačati.
Železničarjem vseh kategorij in barv se še vedno niso dovolj razbistrili pojmi, ker sicer bi zavrgli način današnjega raz-druževalnega dela, iztrebili sebičnost in klečeplaztvo, kar je naša stara slovenska navada ter bi šli prijateljsko in bratsko na skupno delo. Teh nekoliko tisoč slovenskih železničarjev, kar nas je, pa imamo še vedno 7 organizacij, od teh je 5 kategorijskih, 2 pa sta splošni, ki imajo organizirane železničarje vseh strok. Poleg tega pa imamo še vedno 60 odstotkov neorganiziranih železničarjev v državi.
Železničarji se prav živahno razgovar-jajo med seboj o socialnem pravu želez- m
ničarjev v sosednih državah, ne posnemajo pa jih v borbi za svoja prava. Smešno je pač govoriti o borbenosti kake kategorij-ske organizacije, ker ne more razpolagati s sredstvi, ki so za borbo potrebni. Res pa je, da vodijo kategorijske organizacije borbo ena napram drugi v največjo škodo vsem železničarjem. Ozrimo se nazaj do leta 1922, ko še kategorfjskih organizacij ni bilo in tudi ni bilo več organiziranih železničarjev kot pa danes, pač pa so bili enotni in železniška uprava ni mogla izbirati v predlogih, kakor se to dogaja dandanes, ko se licitira z resolucijami na vse strani. Mi smo zaigrali s tem filozofiranjem še one pravice, pridobljene do leta 1922. Pametnejši so bili železničarji izven Slovenije, ker niso ustanavljali kategorijskih organizacij izven Bosne v Sarajevu, kjer so po iniciativi ljubljanskega Udruženja žel. činovnika verjeli trditvam iz Ljubljane, da imajo namreč činovniki posebne interese ter da morajo imeti zato posebno svojo organizacijo. Bosenski činovniki pa so se včlanili po kratkem času v UJNŽ.
Za UŽC so sledili strojevodje, katere je zapeljala premija in zlate obljube, če bodo imeli svojo lastno organizacijo. Sledile so potem takoj še nekatere druge kategorije, tako n. pr. Društvo Prometnik, Sprevodnik, Udruženje vozovnih mojstrov, kurjačev in profesionistov itd.
Pravi vzrok ustanavljanja kategorijskih organizacij je bil v prvi vrsti nezrelost za veliko misel ene borbene organizacije železničarjev, ter drugič različne vabe političarjev-razdiračev vsake pametne misli, ter tretjič ambicije posameznikov za osebne koristi.
Mnogo smo zamudili, nismo pa še vsega. Naše notranje razmere nam očitajo brezbrižnost in lahkomiselnost. Proč s predsodki in obziri na pozitivno delo. Mi
Dne 27. II. 1927 se je vršil v hotelu Štrukelj dobro obiskan občni zbor podpornega društva, katerega se ie udeležilo kakih 200 članov, kar je, sodeč po občnih zborih prejšnjih let, dokaz, da so se člani začeli zavedati važnosti občniii zborov.
Poročila so bila vsa prav kratka ter je bilo težko soditi o položaju in o bodočem delu, ker je celo delovanje nekako zavito v temo.
S. Stanko je k poročilu to konštatiral ter pozval novi odbor, da se poslužuje naših strokovnih listov, da obvesti o vsem delu celokupno članstvo.
Bilanco prinašamo v naslednjem:
Članski izkaz: Koncem 1. 1925: 11.865; pristopilo 1. 1926: 735; umrlo 118 (+i2); izstopilo 65; koncem 1. 1926: 12.417.
Dohodki (v dinarjih):
Saldo 31. dec. 1925	593.541.59
Članarina v 1. 1926	668.987.68
Obresti od premoženja	42.596.27
Dolžno pismo dtto 31. dec. 1926	40.355.70
Dohodki zemljišča	150.—
1,345.631.24
Izdatki v letu 1926	 560.645.60
Premoženje 31. dec. 1926	784.985.64
Izdatki (v dinarjih): Odpravnine v letu 1926, umrlo 118 (12 dvojnikov)	451.000
Najemnina, kurjava, razsvetljava, snaženje pisarne, pisarniške potrebščine, poštnina, tiskovine, stroški obč. zbora, nagrade pis. personalu in zaupnikom, neizterljiva članarina, bolniška bla-
dopis:
»Cenjeni sodrugi!
V prigibu Vam pošiljam vabilo, s katerim zahteva »društvo profesionistov«, da naj jim skličem sestanek profesionistev v Mariboru, da bodo prišli njih zaupniki gor. Dobil sem od tega društva že par dopisov, enako tudi nekaj drugih sodrugov. Vsi ti dopisi so seveda romali tja, kamor edino spadajo.
Prosim centralo, naj enkrat pove temu društvu, da v Mariboru zanj ni mesta, da mariborski profesionisti obsojamo razdiralno delo teh ljudi, ker nam more le škodovati.«
Dopis »društva« pa se glasi:
Dragi tovariš!
Z ozirom na to, da nismo prejeli do danes nikakega obvestila o našem pokretu pri Vas, akoravno smo Vam poslali časopis in ste se tako lahko seznanili z našim programom in delom, Vas vljudlno prosimo, da nam čimpreje sporočite, da li bi se lahko vršil pri Vas sestanek, na katerem bi
nujno potreben in Vas zato prosimo, da poskrbite, da se vrši in nas o tem čimpreje obvestite.
S tovariškim pozdravom Ivan Varl J. Ogrin.
Gospodje cepljivci pokreta! Čemu to pisarenje okoli. Že pred meseci smo prejeli Vaše dopise, ki ste jih pisali našim sodrugom v Sarajevo in Niš ter smo upali, da Vas bodo njih odgovori spametovali.
Zakaj ne rabite zdrave pameti? Čemu varate ljudi? Saj je slehernemu jasno, da cepljenje sil more železničarjem edino le škodovati in upravi pomagati, odvzemati osobju zadnje pravice.
Naš poziv danes velja onim redkim profesionistom, ki se nahajajo v Vašem društvu. Iz preje citiranih dopisov lahko sprevidijo, kako stoji Vaš pokret! O vaših uspehih še niso čuli. In te pozivamo danes, da krenejo na pravo pot, da stopijo v vrste razredno bojevne organizacije ter se ramo ob rami z ostalimi železničarji bore za svoje pravice — za boljšo, pravičnejšo bodočnost.
naši delegati poročali o našem delu cilju. Tak sestanek smatramo za
Ponovna intervencija v Beogradu.
Železničarji — pripravljajte se na
kongres.
Sodrugi! Na delo!
Centrala S. Ž. J.
Na delo.*1
gaj na
53.770.65
Čudne metode „društva profesionistov“.
Iz Maribora smo prejeli sledeči
Iz sekcij.
Sekcija vlakospremnega osobjäi.
V smislu sklepov zadnje konference je bila izvršena na direkciji posebna pismena intenvencija. Na konferenci zbrani zastopniki bodo sprejeti od g. načelnika prometnega oddelka tekom tega tedna.
Istočasno je odposlala sekcija na lastne stroške v Beograd 2 delegata, da intervenirata v za vlakospremno osobje najvažnejših zadevah. O rezultatu bomo poročali v prihodnjem časopisu.
pogrunta, da osobje ni zadostno zaposleno ter uvede 16/24 urni turnus.
Slična poročila prihajajo od drugod. Premikači in kretniki! Zadnja naša obramba je naša solidarnost in enoten nastop. Proti vsem tem provokacijam moramo ohraniti mirno kri, zavzeti naše obrambene sklepe in jih kompaktno vsi do zadnjega izvrševati.
Enotni si bomo priborili in ohranili 8-urni delavnik, razcepljeni bomo propadli. Na svidenje na konferenci 21, marca 1927.
Sekcija premikalnega in kretniškega osobja.
Sekcija kretnikov in premikačev.
Odbor obeh sekcij sklicuje za pondeljek, dne 21. marca 1927
konferenco kretniškega in
premikalnega osobja,
ki se vrši v Ljubljani v prostorih organizacije v Železničarskem domu, Turjaški trg 2/IL Začetek točno ob 8, uri zjutraj.
Dnevni red:
1.	Položaj kretniškega in premikalnega osobja z ozirom na predsto-ječe redukcije.
2.	Službena obleka.
3.	Razgovor o osnovanju enotne sekcije.
4.	Razno.
Vabimo vse službe proste sodru-ge, zlasti pa zaupnike iz zunanjih postaj in podružnic, da se te konference v čim večjem številu udeleže.
Odbor sekcij premikalnega in kretniškega osobja.
Kretniki! Premikači!
Kaj hoče uprava od nas v tekočem letu? Kaj nam bo dala?
Dolguje nam službeno obleko, dolguje proste dneve, dolguje ekseku-tivno doklado pomožnim kretnikom in premikačem, dolguje nešteto nam redni dopust.
Kako nam hoče vse to dati in poplačati? Iz koroške proge smo že prinesli v eni zadnjih številk jasne dokaze, iz katerih je razvidno, da hoče uprava narediti iz nas brezpravne sužnje.
Danes moramo poročati, da pripravljajo enak napad na glavnih progah.
V Zidanemmostu na primer, kjer ima kretniško osobje že nad 20 let turnus 12/24 hočejo vpeljati na postojankah 4, 4a, 5 in 6 16/24 urni delavnik.
Direkcija sama bi morala izpre-videti, da je to pri sedanjem prometu nemogoče. Za premikače ima predvideno v službenih razpredelnicah po dva prosta dneva mesečno, ki pa jih ima osobje le na papirju, v resnici pa jih sploh ne dobi. Ko je osobje zaznalo za gornjo namero direkcije, je imelo skupen protestni sestanek, kjer je premikalno osobje izjavilo svojo solidarnost s kretniškim ter v resoluciji, ki je bila soglasno sprejeta, zahtevalo uvedbo čistega osemurnega delavnika ter priznanje 2 prostih dni mesečno.
Enaka poročila prihajajo iz Brežic, Tam se je zmanjšal s 1. marcem 1927 stalež kretnikov od 6 na 5 in se je vpeljal 16/24 urni delavnik.
Na progi Zidanimost—Zagreb vozi redno 39 rednih vlakov, poleg tega 3 do 5 izrednih, ne računajoč pri tem izvozno sezono. Vsi ti vlaki imajo v Brežicah daljši ali krajši postanek, večina tovornih vlakov tu premika, jemlje ali dostavlja tovor, vrača vozove, gre po vodo, pretežna večina vlakov ima tu križanje.
Kretnice se postavljajo na roko in
treba nositi ključe pred uvozom jakega vlaka preko 300 metrov da-J"0 v pisarno prometnika. Kretniki °5aip snažiti kretnice, snažiti, raz-Prižigati svetiljke, ročne,
Uishe, kakor tudi za uvozni sig-1 V EreSiedati tire in kretnice dvakrat dnevno, zapirati in odpirati zapornice na glavnih cestnih prehodih, pri večernih in nočnih potniških vlakih pomagati nakladati in razkladati, čistiti kretnice od snega oziroma pleti travo in kar je najnovejše: zapisovati vse zvončne signale — ne oziraje se a i si v ulici ali ne. Progovnih vozičkov niti m treba pri tem omenjati. Za vsako ma enkost grozi kazen. Končno pa pride brihtna butica iz direkcije in
Sekcija progovnih delavcev.
Ponekod vlada med progovnimi delavci nejasnost, kdaj jim pritičejo trošnine, ako gredo delati v druge postaje.
Da tu progovni mojstri ne bodo delavcev izigravali, dajemo sledeča pojasnila:
Trošnina pristoja delavcu, ako je zaposlen več kot tri kilometre izven meje svojega progovnega mojstra.
Dijete se izplačujejo po sledečih predpisih:
1.	Ako traja potovanje manj kot 4 ure, ne pristoja nikaka trošnina.
2.	Ako traja potovanje več kot 4 ure pa manj kot 12 ur, pristoja polovična trošnina.
3.	Ako traja potovanje (nadome* štovanje ali delo) več kot 12 ur, pristoja cela trošnina.
4.	Enako pristoja cela trošnina, ako traja potovanje od 4—12 ur, ki pa pade na dva kalendarska dneva.
5.	Ako traja potovanje 72 ur, pripada za vsak dan cela trošnina.
Potovanje se računa od odhoda vlaka, ako se peljejo, ali od odhoda iz sedeža progovnega mojstra, če gredo peš in se računa do ure, ko se povrnejo domov^
Trošnina znaša Din 15 oziroma 17 dnevno in sicer:
Do stare dnevne plače (pred prevedbo na urnino) Din 6 oziroma urne plače Din 4 po Din 15, čez to plačo Din 17 dnevno.
Nadalje še opozarjamo progovne delavce na nedopustno protiagitacijo nekaterih progovnih mojstrov, ki izjavljajo, da bodo v slučaju redukcije v prvi vrsti odpustili one progovne delavce, ki so člani »Saveza železničarjev«. Da jim ohladimo prevročo kri, nam vsak tak slučaj s pričami javite. Persekucij se ni treba bati, ker je organizacija že toliko močna, da Vas bo zaščitila.
Zadnji čas je, da tudi progovni delavec enkrat izpregleda in se organizira tam, kjer ve da bo našel zaščito in zavedne borce.
Sekcija progovnih delavcev,
Sekcija strojevodij.
List za listom pada od »društva strojevodij,« posamezni politični voditelji obračajo v zadnjem momentu plašč po vetru, drugače pa čakajo, da usoda z njimi obračuna. Sestanek, ki je bil v Mariboru, dne 12. febr. 1926, je marsikomu, ki hoče misliti z lastno pametjo razkril, kaj se pravi slediti na slepo srečo raznim frazerjem. Dejstvo, da ima pretežna večina strojnega osobja najbolj skrčene turnuse, s 30—60°/o in več službe, se ne da izbrisati. Dnevno prihajajo okrožnice, ki groze, da se bo za vsako malenkost kaznovalo z najostrejšimi kaznimi in celo za prestopke, ki jih strojevodja sploh ni kriv, ampak sedanji slabi gospodarski sistem. Strojevodje so se postavili na stališče, da je v prvi vrsti dolžnost uprave, da odpravi nedostatke s tem, da nabavi prvovrsten premog in stroje, nastavi toliko profe-sionistov, da se bodo mogla v redu, pravočasno in točno izvršiti vsa popravila na strojih.
Osiguranje eksistenc strojnega o-sobja je le v močni, razredno bojevni organizaciji. Ako preko tega ne more iti strojno osobje v Avstriji, Angliji, Nemčiji, Franciji in drugih modernejših državah, ampak gre ramo ob rami z ostalimi železničarji, bo moralo slej ko prej priti do istega prepričanja tudi strojno osobje v Jugoslaviji, ako ne bo hotelo britkih izkušenj svojega nerazumevanja občutiti na lastnih plečih.
Sekcija more tekom februarja 1927 konštatirati lep porast, na njenih članih pa je ležeče, da te vrste še podvoji in potroji in končno vzame svojo usodo v lastne roke.
Sekcija strojevodij.
Sekcija profesionistov,
Z našim delom smo prišli v novo dobo. Po treh letih'zapostavljanja se bode sedaj zopet izvedla nastavitev profesionistov za strokovnike. In tu nas čaka težka doba, da preprečimo, da bi se vse nastavilo v prvo stopnj osnovne plače, ker naša zahteva je, da se ima vse nastaviti v ono stopnjo, kamor spadajo po službenih letih.
Druga stvar je naša službena obleka. Izmed vseh kategorij so prezrli pri obleki edino le strokovnike, ki ne dobe nikake obleke in profesioniste sploh, ki ne dobe delavne obleke. Ker se sedaj izdelava nov pravilnik, bo sekcija ukrenila vse korake, da se profesionistom in strokovnikom obleka zasigura.
Tudi pri podelitvi mila ni več ni-kakega reda, ter ga moramo čakati kar po dva meseca. Ni pa zadosti le kritizirati, ampak treba je tudi stvarnega dela od vseh, zato Vas pozivamo, da se redno udeležujete vseh sej in sestankov.
Sekcija profesionistov.
Sekcija kurilniških pomožnih delavcev.
Danes smo zopet primorani se v prvi vrsti pečati z našimi razmerami v kurilnici Ljubljana I. Gospod načelnik obrača našo usodo preko vseh pravilnikov in določb ter izgleda, da bo treba tu enkrat prav energično prijeti.
Pepelarji delajo službo 12/24, a že od novembra meseca nimajo prostih dni, sedaj pa se jim hoče milostno dati po en prosti dan mesečno. To pa na ta način, da se dotični dan, ko ima en pepelar prosto zniža skupina od 7 na 6 mož. To za nas ni noben prosti dan, ako mora njegovo delo prinesti ostala skupina noter.
Enako se sili rezervno partijo pre-mogarjev delati cel teden, brez prostih dni, brez čezurnega dela.
Generalni direktor Ilič (ki pravijo, da je bil najboljši prijatelj Pašičev) se je povzpel tako daleč, da je z brzojavko razveljavil en člen zakona. Od g. načelnika kurilnice Ljubljana L pa pričakujemo, da ne bo delal enakih poizkusov, ampak vpošteval še veljavne določbe zakonov in začasnih pravilnikov, ker bomo morali drugače bolj jasno govoriti.
Sekcija pom. delavcev.
Tudi mene zove dolžnost, da sem 5. junija v Ljubljani!
Dopisi.
Borovnica. Zadnji »Jugoslovanski železničar« je prinesel iz Borovnice vest o velikanskem uspehu njihove stanovske organizacije. Uspela je v svojih naporih, ker je pred sodnijo na Vrhniki uspela, da je Čerin podpisal preklic o neki izjavi, podani v gostilni.
Res občudujemo uspehe tega stanovskega boja in resno razpravljamo med seboj, ali ne bi kazalo pristopiti k tej organizaciji, da si zasiguramo boljše čase.
Kaj pa je prav za prav naredil »Savez železničarjev«, ki stoji na stališču razrednega boja, za nas železničarje? Ali je on dosegel kak uspeh pred sodnijo na Vrhniki? Priznati moramo odkrito, da takih uspehov on ne žanje. Pač pa je po 1. jan. 1927 Savez železničarjev dosegel za osobje v Borovnici
1.	izplačilo premogovnih premij za nadkurjačem po 400 Din mesečno od dec. 1926 dalje,
2.	izplačila trošnin za nadomesto-vanje v Borovnici tekom leta 1926 in sicer po 750 do 1400 Din premogar-jem Hrovatin, Kumše, Pehič, Furlan in Kržič.
3.	Povrnitev od davkarije izterjanega davka za leto 1925 ih sicer Gar-nin Din 413, Oblaku Din 146.
4.	Nekaterim delavcem povišanje urnih plač.
Bori pa se sedaj za pravilen Burni delavnik onih progovnih delavcev, ki pod prog. mojstrom Jerauschem na-domestujejo obhodnik, za dodelitev postajnega delavca v Borovnico, za nastavitev naših pomožnih kurjačev itd.
Če torej primerjamo vložne uspehe, mora pa biti naš trden sklep edino le:
»Vsi železničarji, ki mislimo z lastno glavo in pametjo, se bomo oklenili edino le naše razredno bojevne organizacije »Saveza železničarjev Jugoslavije«.
Iz skladišča živil Ljubljana. Gospodarska poslovalnica, ali skladišče živil ali odsek za ishrano, zelo lepo posluje naprej ter kupiči dobiček za upravo. Samo za osobje pa se nikdo ne pobriga in se nas pusti v negotovosti. Vprašamo resno, kaj je z našo bolniško blagajno, kaj je z našim starostnim zavarovanjem? Gospod Planinšek! Ni zadosti praznovati 50-let-nico svojega rojstva ter osobju nekaj govoriti, mi hočemo imeti čimpreje zasigurano našo bodočnost.
Nadalje se čuje, da se bo pri nas namestilo novega knjigovodjo. Pa ne kakega brezposelnega reveža, ki ne ve, kako bi prehranil družino, ampak upokojenega višjega uradnika ljubljanske direkcije, činovnika L kategorije in 5. grupe, ki uživa nad Din 2500 samo mesečne pokojnine. Poleg tega, pravijo, ima še svojo hišo itd.
Proti takemu postopanju v današnji brezposelnosti protestiramo.
Iz proge Karlovac-Zorkovac. Dne
5.	febr. 1927 se je peljal neki nadzornik proge iz Zorkovca v Zagreb in se vrnil z brzim vlakom v Karlovac ob 20. uri. Prišli so ga iskat progovni delavci z drezino, s katero se je odpeljal ob 21. uri, ne da bi bili postaji Karlovac in Mahično obveščeni, da vozi drezina na progi.
Vprašamo direkcijo drž. železnic Ljubljana, ali je progovni mojster pooblaščen uvesti vožnjo z drezino brez vednosti postaj?
Ali je dovoljeno vporabljati drezino v privatne svrhe?
Kdo bo plačal tem delavcem odškodnino za čezurno delo?
Končno pa vprašamo direkcijo, ali je ona pooblastila kakega progovnega mojstra, da izjavlja, da bo odpustil iz službe vsakega delavca, ki bi se organiziral v »Savez železničarjev«? Za gornjo grožnjo so na razpolago priče in sicer prometnik, vratar in popisovalec voz, ki so dotični večer delali službo!
Brežice. Za nedeljo, dne 8. maja 1927 ob 7. uri zjutraj sklicuje pripravljalni odbor ustanovni občni zbor »Saveza železničarjev Jugoslavije« po družnice Brežice z dnevnim redom: 1. Poročilo centrale, 2. poročilo pripravljalnega odbora, 3. volitev odbora in kontrole, 4. slučajnosti. Vabimo vse železničarje iz Brežic in okolice, ki še niso pristopili, da čimpreje pristopijo zavedajoč se, da le v močni organizaciji bomo si mogli priboriti uspehov.
Rakek. Zanimanje za »Savez železničarjev« v Rakeku zelo raste ter se vedno priglašajo novi člani. V kratkem bomo ustanovili tu samostojno podružnico, ker smo prepričani, da če bomo pričakovali boljših časov, zraven pa držali križem roke, bomo vedno le tepeni in bomo izgubili zadnje pravice.
Novo mesto. Pritožbe glede naših železniških zdravnikov se vedno bolj množe ter zahtevamo od centrale, da tu napravi enkrat red. Dr. Gostiša pašuje v Novem mestu, zavedajoč se, da ima na svoji strani direkcijo. Zaman ga kličeš na dan v slučaju nenadnega obolenja, ako prideš ob nedeljah ali po 12 uri, ako je kaj nevarnega, te nahruli. Mislimo, da ne plačujemo za to bolniške blagajne.
Iz naše kurilnice je tudi odšel prejšnji vodja Ogrinc v Pragfefsko, za katerim pa ravno prav nič ne žalujemo.
Iz intervencij.
Rešene intervencije. Premogovne premije nadkurja-čev v Borovnici. Povodom razdelitve premogovnih premij je mašinsko
odelenje prezrlo vse tri nadkurjače v Borovnici. Na intervencijo našega saveza se je popravila ta napaka ter je g. direktor že odobril izplačevanje premij trem nadkurjačem v Borovnici po 400 Din mesečno od decembra 1926 dalje.
Nastavitev kurjačev in strokov-nikov. Direkcija že od leta 1923 dalje ni nastavljala kurjačev in stro-kovnikov, pri čemur so bili zlasti pomožni kurjači zelo prizadeti, ker niso dobili obleke. — Po novem proračunu se bo po 1. IV. 1927 popravila ta napaka s tem, da se bo nastavilo večje število pomožnih kurjačev in profesionistov. Vendar moramo pri tem takoj prjpomniti, da direkcija tega ne bo naredila iz uvidevnosti, ampak jo bo k temu prisilil novi proračun, s katerim so krediti za delavstvo izdatno znižani.
Povračilo davka iz leta 1925. Nad eno leto so trajale intervencije za povračilo davka onim delavcem in profesionistom, katerim so ga davčne oblasti krivično izterjale ter pri nekaterih celo z eksekucijo. Sedaj smo dobili dne 5, III. 1927 potom direkcije Ljubljana pod številko 60.479-27 naslednjo definitivno rešitev davčnega okrajnega oblastva:
Davčno okr. obl. v Ljubljani.
Št. 153-27.	15. II. 1927.
Direkciji državnih železnic v Ljubljani.
Z ozirom na tamkajšnji dopis z dne 18. I. 1927, št. 60.479-27 in v zvezi s tukajšnjimi dopisi z dne 14. in 25. I. 1926, št. 7 priobčim naslovu, da so se na podlagi odloka delegacije ministrstva financ z dne 9. II. 1927, št. I A 456-27 že izvršili pri davčnih uradih Vrhnika in Ljubljana okolica odpisi dohodnine s pribitki za čas po 1. IV. 1925, v kolikor so bili predpisi neutemeljeni.
Vsled teh odpisov imajo preplačilo: Čarman Dominik 351.61 Din; Hauptmann Franc 32.67 Din; Jakopič Anton 23.98 D; Rulnik Martin 321.92 Din; Mausar Ivan 24.38 Din; Perat Franc 445.98 Din; Smole Alojz 283.50 D; Tomšič Anton 219.62; Oblak Ivan, Borovnica, 146.25 Din; Ga-rin Franc 413.21 Din, — kateri zneski se bodo uradoma povrnili v gotovini potom čekovnega urada.
Naslednji delavci pa še dolgujejo (od 1. jan. do 31. marca 1925):	Janc
Fr. 190.37 D: Ostrovska Jože 207.02 D; Stembar Franc 128.73 Din; Tirol Ivan 38.50 Din.
Podpis nečitljiv.
Na podlagi te naše intervencije bodo torej dobili v dopisu navedeni uslužbenci skupno 2263.12 Din preveč vplačanega davka povrnjenega potom čekovnega urada.
Trošnine za nadomestovanje v Borovnici. Ko je bila kurilnica v Borovnici ukinjena, je ostalo v Borovnici nekaj strojnoopremnih delavcev,, ki so prišli v stalež postaje Borovnica, vsi ostali delavci pa so bili premeščeni v kurilnico Ljubljana.
Ker pa so imeli v Borovnici ostali delavci proste dneve, dopuste, ali so bili bolni, so jih hodili nadome-stpvati delavci iz kurilnice Ljubljana. Ker pa so vsi ti delavci stanovali v Borovnici, jim načelnik ni zaračunal trošnino po 15 ali 17 Din dnevno. — Na našo intervencijo je ma-šinsko odelenje odredilo, da se izplača premogarjem:	Hrovatinu,
Kumšeju, Pehiču, Furlanu in Krži-cu trošnina za ves čas nazaj in sicer v znesku od 700 do 1400 Din.
Intervencija za razmere v kurilnici Ljubljana I. Svoječasno smo vložili intervencijo radi prostih dni premogarjev, skupine premikačev, kretnikov in kotlovnih paznikov. — Na to intervencijo smo dobili sledeče rešenje:
Št. 11/307-1331. Ljubljana, 28. II. 1927.
Savez železničara Jugoslavije
Ljubljana, Turjaški trg 2.
Z ozirom na vlogo podnešeno pod št. 614 z.dne 3. dec. 1926 sporočamo, da se bo prošnji pod tožko I. glede prostih dni premogarjev po možnosti ugodilo.
Kar se tiče premikačev, se skupina pomnoži po potrebi za 1 moža, toda samo za^ čas resnične potrebe. V poslednjem času, ko je bilo v kurilniškem rajonu mnogo premika, so se upostavile dve premikalni skupini po 3 može.
Kretniki v 12/24urni službi niso popolnoma zaposleni, radi česar se jim prosti dnevi ne morejo, priznati.
Čiščenje kretnic po kfetnikih je predpisano ter imajo za izvršitev tega dela zadosti časa, radi česar bi bila dodelitev posebnega delavca neekonomična.
Služba pri stabilnem' kotlu ni odgovorna ter odgovarja 12/12urnemu turnusu. Kotlovni paznik oskrbuje po dnevu parni kotel samo v toliko, da vzdržuje
parni pritisk za ogrevanje delavnice, do-čim po noči to odpade in se omeji njegova služba na nadziranje vode v rezer-varjih in kontroliranje vodočistilne naprave. Poleg tega ima skrbeti za kurjavo peči in pripravljati koks za kovače.
Služba se menja 4krat mesečno, s čemur pridobita kotlovna paznika vsakokrat po 12 ur, kar odgovarja 2 prostima dnevoma mesečno.
Načelnik maš. od.: Inž. Fine s. r.
Na to rešenje pripomnimo le, da bomo ukrenili vse nadaljne korake, da se premogarjem, pepelarjem, premikačem, kretnikom itd., to je osobju, ki dela v turnusu, ne samo priznajo, ampak tudi resnično podale po dva prosta dneva.
Z odrejeno službo pri stabilnih kotlih pa se bo pečala tozadevna inšpekcija, da se za slučaj kake even-tuelne nezgode vnaprej zavarujemo proti vsaki odgovornosti.
Glede kretnikov pa sledi posebna intervencija, ki bo dokazala, da so popolnoma zaposleni.
Vložene intervencije.
Pri gradbenem odelenju so vložene sledeče intervencije:
1.	Radi podelitve potnega pavšala progovnim obhodnikom. Jasno je, da je podelitev pavšala po 300 do 3350 Din odvisna v prvi vrsti od tozadevnega predloga ljubljanske direkcije. Ker je generalni direktor Ilič odšel, ki je bil principielno proti podelitvi tega pavšala, smo vnovič predložili direkciji vlogo, da predlaga generalni direkciji pavšal za progovne obhodnike v odobritev.
2.	Radi ureditve službe onih progovnih delavcev v Borovnici, ki na-domestujeijo progovne obhodnike; Ti delavci so delali do nedavnega službo tako, da so vršili cel dan službo progovnega delavca, nato pa po presledku 5 ur nastopili službo prog. obhodnika.
3.	Radi ureditve prihajanja v službo pri delu na progi ter radi oddaje zemljišč v najem.
Pri administrativnem odelenju smo vložili intervencijo glede definitivne ureditve sprejema delavcev iz lokalke Ljubljana—Vrhnika v provizijski fond.
Pri saobračajnem odelenju smo vložili: 1. intervencijo glede turnus-konference; 2. intervencijo glede podelitve obleke; 3. intervencijo glede razmer v Pragerskem, Jesenicah in Novem mestu; 4. intervencijo glede napredovanja sprevodnikov vlakovodij z vsemi izpiti iz II. kategorije v I. kategorijo zvanični-kov; 5. intervencijo glede nameravane nove preureditve službe postajnega osobja v Zidanem mostu in Brežicah.
Pri bolniškem fondu smo vložili:
1. intervencijo glede žel. zdravnika dr. Gostišo v Novem mestu; 2. intervencijo glede izplačila dojilske podpore v smislu novega tolmačenja od 1. IV. 1926.
Pri mašinskem odelenju smo ponovili intervencijo: 1. glede upelja-ve 24/24urne službe strojnoopremnih delavcev v Grosupljem; 2. glede preureditve službe strojnoopremnih delavcev v Logatcu.
Iz okrožnic.
Zadnje čase je izšlo več okrožnic, tako, da je ukinjeno vsako sprejemanje novih uslužbencev, da se osobje opozarja na obnašanje v službi in izven službe, dalje da uslužbenci delajo nepremišljeno dolgove, ki jih potem pozabijo plačati.
Izšla je okrožnica, s katero se u-kinja vsako odtegovanje potom blagajn ter se bodo vse odtegnitve vršile potom platnih spiskov. Bolniški fond je izdal ponovno okrožnico glede oddelka za otročje bolezni in posvetovalnice za matere itd.
Danes prinašamo v vednost le okrožnico glede otvoritve specijal-nega zdravljenja za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni v Mariboru.
Vsem službenim edinicam in gg. žel. zdravnikom!
S 1. marcem 1927 se otvori v smislu pravilnika o uredbi centralnih ambulant za člane bolniškega fonda odnosno upravičene svojce specialistično zdravljenje očesnih, ušesnih', nosnih in vratnih bo-
lezni na podlagi od Centralne uprave humanitarnih fondov v Beogradu z reše-njem št. 1743-27 odobrene in od g. ministra za promet z odlokom št. 37981-1926 potrjene pogodbe, katero je sklenila Oblastna uprava humanitarnih fondov z g. dr. Jankom Dernovškom v Mariboru.
Specijalist g. dr. Dernovšek bo ordi-niral v Mariboru, Orožnova ulica štev. 2, vsak delovnik od 14. do 16. ure, izvzem-ši oblastveno priznane praznike, ki padejo na ordinacijske dneve, v nujnih, res neodložljivih slučajih pa tudi izven navedenih ordinacijskih ur.
Za to specijalno zdravljenje veljajo navodila:
1.	gg. žel. zdravniki pošiljajo pacijente v svrho preiskave ali zdravljenja k specijalistu, kadar jim razpoložljiva preiskovalna sredstva ne zadoščajo za brezhibno ugotovitev bolezni ali kadar dotedanji način zdravljenja ni imel zaželje-nega uspeha.
2.	specijalist sprejema le one pacijente, kartere mu pošljejo gg. žel. zdravniki s posebno nakaznico za specijalista (receptom). Specijalist ne sprejema nikogar samo na podlagi članskega lista.
3.	specijalist ni zavezan ordinirati preko določenih ordinacijskih ur.
4.	pacijenti morajo priti pravočasno v ordinacijo in se sprejemajo od specijalista v pregled po vrstilnem redu, kakor so prišli v čakalnico in kakor privatni pacijenti.
5.	vsak pacijent se legitimira pri specijalistu z nakaznico (receptom), katerega vpiše specijalist v zapisnik, kjer zabeleži tudi izvid, diagnozo, mnenje in konzilij arna navodila za železniškega zdravnika ter število ordinacij.
Pacijenti se morajo obnašati napram specijalistu vedno dostojno, za družinske člane je odgovoren uslužbenec. Če ima kak pacijent utemeljeno pritožbo, naj jo predloži uslužbenec pismeno Oblastni upravi humanitarnih fondov službenim potom.
Gg. šefom službenih edinic naročam, da o tem obveste člane bol. fonda.
Za direktorja: Inž. Schneller s. r.
Internacionalni pregled.
Pred mezdnim gibanjem čeških železničarjev.
Vlada na Češkem je pripravila nov službeni red, s katerim hoče na mah uničiti vse pridobitve železničarjev. Vse se je delalo nekako tajno, in ko so železničarji odkrito povedali, da si vsega tega ne bodo
pustili dopasti, se jim je zagrozilo, da bo »vlada močne roke« preko' njih rešila vsa vprašanja.
Glavno glasilo »Unije«, nam sorodne češke železničarske organizacije, pri obravnavanju tega položaja izjavlja, da so oči vseh — tako železničarjev kot uprave — uprte v »Unijo«, ki stoji kot steber sredi vseh teh zmed, ki je že opetovano ob 12. uri rešila položaj železničarjev, katera pa se tudi v današnjem položaju ne bo pustila zapeljati od demagoških besedičenj neodgovornih elementov in tudi ne od brezobzirnega nastopanja odgovornih faktorjev, ampak bo ukrenila predvsem vse korake, da odbije grozeči napad. Pripravljena je za pogajanja, a ne straši se kot zadnjega sred^ stva tudi boja.
Uprava je med tem izdala odlok št. 8104 od 22. II. 1927, s katerim je povišala tarifne postavke in sicer na sledečo višino:
Razdalja	Osebni vlak:			Prebitek
v km:		razred:		zabrzovl.
	I.	II.	III.	
1—20	1.40	L—	0.46	
21—30	1.50	L—	0.50	
31—40	4,—	2.50	1.50	2,—
41—60	5,—	3,—	2,—	
61—80	6.50	4,—	2.50	
81—100	7.50	4.50	3,—	
Cene se razumejo v čeških kronah in pomeniio skoro 200odstotno povečanje dosedanjih tarif.
Glasilo piše o tem povišanju naslednje:
»Cilj teh odlokov o> povišanju režijskih postavk je: provocirati železničarje v boj, v katerem bi imeli ti proti sebi mnenje javnosti.
Mi se k temu ne pustimo zapeljati in zahtevamo takojšnja pogajanja o službeni pragmatiki. Režijske postavke bodo le en detajl te pragmatike. Vodilna misel našega boja pa ne sme biti detajl, ampak glavni predmet. In ta glavni predmet je pragmatika. Odlok o režijskih postavkah je bila le kapljica, ki je razlila prenapolnjeni kozarec.
Ni nikako besedičenje, ako kličemo našim sodrugom in poživljamo celokupno železničarstvo, da od tega trenutka dalje stoje v polni pripravljenosti. Vodstvo organizacije je že vpoklicano, da določi taktiko našega obrambnega boja.
Likvidacija posledic revolucije od 28. oktobra 1918, ki si jo je vzela v svoj program klerikalno-reakcionarna vlada, se ne bo tako lahko izvršila, kot si gospoda to predstavlja.
Sodrugi! Počakajte naše odredbe! Vlada provocira boj! Če nam bo ta usiljen, naj nam ne bo istočasno usiljen čas, oblika in cilj boja. Te momente si bomo izbrali mi sami. Za dolgo časa bode zopet govorilo le orožje razrednega boja.
Vsiljeni boj za službeno pragmatiko, ki je bil provociran z odlokom o režijski vožnji, bo pokazal, ako smo vsi dorasli razmeram časa.«
Sodrugi na Češkem se torej nahajajo pred bojem za svoje pravice, ki jim jih hoče uprava odvzeti. — O razvoju bomo poročali prihodnjič.
iz.guu(i ueiuvmii um vsieai izprtij
in stavk.
_ »Mednarodni pregled dela« je priobčil v svoji januarski številki naslednjo statistiko:
V letih 1919—1923 je bilo povprečno letno vsled stavk in izprtij izgubljeno sledeče število delovnih dni:
na Angleškem na Švedskem v Nemčiji v Avstriji v Italiji v Franciji
35,586.000,
4,696.747,
35,350.906,
2,228.314,
13,657.522,
10,173.415.
Z ozirom na število prebivalstva je bila največja izguba delovnih dni v Angliji, kjer je prišlo na 1000 prebivalcev 819 izgubljenih delovnih dni, medtem ko jih je prišlo v Nemčiji le 591 in drugod še manje.
Zopetna vpeljava rednega osemurnega delovnika v Angliji, (1TF.)
Po neuspelem zadnjem generalnem štrajku so podjetniik v več industrijah in tudi na železnici vpeljali takozvane tedenske brezplačne dopuste.
Na prizadevanje organizacij se je na pogajanjih dne 16. II. 1927 sklenil z upravo dogovor, glasom katerega se zagarantira s 14. III. tl. vsem železničarjem zopet najmanje Sdnevna tedenska mezda in s 11. IV. 1927 pa se imajo zopet popolnoma izvajati vse določbe prejšnje kolektivne pogodbe.
Odpovedi tarifne pogodbe na nemških držav, železnicah s 1. IV. 1927.
_ Nemške železničarske organizacije so na eni zadnjih sej sklepale o odpovedi dosedanje kolektivne pogodbe. Baje so jo sklenile odpovedati s 1. IV. 1927.
Nameravano znižanje železničarskih plač na Danskem (ITF).
Danska vlada je izdala finančnemu ministru nalog, da izdela načrt za znižanje železničarskih plač v tem smislu, da prihrani 45,000.000 K letno. Ker pa se s tem niso vsi ministri strinjali, se je načrt spremenil v tem smislu, da bi se znižale takozvane »družinske doklade« in odpravil »krajevni draginjski dodatek« na deželi in isti znižal v mestih.
če se bo ta načrt izvedel, bodo železničarji zelo težko prizadeti, saj bo pomenilo to za nekatere znižanje njih prejemkov za eno tretjino.
Razno.
Popravek. (Vsedelavski zlet.) V zadnji številki se je tiskarski škrat spravil nad častne predsednike in samovoljno odstranil s. Kovača in imenoval s. Kopača. Zato danes popravljamo. — Častni predsedniki so: Predsednik »Strokovne komisije« s. Jernejčič, predsednik Delav. zbornice s. Cobal, predsednik »Saveza železničarjev« s. Kovač.'
Podporno društvo železniških uslužbencev v Ljubljani.
Občni zbor z dne 27. februarja t. 1. je sklenil, da se od 1. aprila t. 1. poviša mesečna članarina aktivnim članom in po novem zakonu vpokojenim članom na 6 Din. Ostali vpokojenci plačujejo dosedanjo članarino 3.50 Din in imajo pravico do najvišje odpravnine.
Glasom sklepa so člani, ki so plače-■vali 1 in 2 Din mesečno, oproščeni plače-vanja članarine in dobe odpravnino po sledečem: Ce so plačevali 1 Din, dobe 1500 D; če so plačevali 2 Din, dobe 2000 Din.
Po istem sklepu je dovoljeno članom, ki plačujejo 3 Din, da zvišajo in doplačajo na 3.50 Din. Odpravnina pa znaša mesta 2500 Din tačas 4000 Din.
Pisarna je na Friškovcu št. 3 v Ljubljani.
Zahvala. Rodbina ponesrečenega vlakovodje Ivana Hladnika iz Jesenic se prisrčno zahvaljuje osobju postaje Jesenice, sekcije in kurilnice Jesenice in osobju Ljubljana gorenjski kol. za naklonjeno podporo in za vence. Jesenice, 5. II. 1927. — Rodbina Hladnikova.
Zahvala. Podpisani se najtopleje zahvaljujem za nabrano mi podporo 446.50 D. — Jože Stropnik, Mejland pri Zid. mostu.
Tiskar Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Predstavnik: Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik: Ivan Vuk v Ljubljani. — Lastnik in izdajatelj: Konzorcij
»Ujedinjeni Železničar«. Predstavnik: Martin Pušnik v Ljubljani.