V prosiavo dela. Čas je zlato! Te tehtovite in pomembne besede si je izbral za svoje življensko geslo mož, ki se je ves čas svojega živIjenja ravnal in se še danes ravna po tem prelepem pravilu, ki je vsled delavnosti, odločnosti in značajnosti dosegel pri vseh dobromislečih Slovencih neomejeno zaupanje in velik ugled, katerega dičijo lepe vrline srca in duha, in ki zasluži, da se ga spominjamo na tem mestu. Župan slovenske stolice, belo Ljubljane, gospod Ivan Hribar, je praznoval dne 1. junija petindvajsetletnico, odkar mu je bilo poverjeno vodstvo generalnega zastopa banke »Slavije« v Ljubljani. Petindvajset let je preminilo, odkar vodi slavljenec z energiško in krepko roko banko »Slavijo«, katero je vsled svoje neutrudljive marljivosti in dosledne vstraj- nosti vkljub mnogovrstnim nasprotstvom, denuncijacijam, lažem in napadom privedel do tako sijajne višine, da ji ne najdemo primere v razvoju kateregakoli zavarovalnih društev. Koliko samozatajevanja, skrbi in truda je veljalo, koliko je bilo treba premagati predsodkov, predno se je mogel zastop banke »Slavije« v Ljubljani iz malih in neznatnib početkov razviti tako mogočno, kakor se je istinito razvil! Le mož s Hribarjevimi svojstvi, z njegovim v jednomer snujočim duhom, in z njegovim pristnonavdušenim in trajnim veseljem do dela je mogel doseči tako izredno lepib uspehov kot voditelj generalnega zastopa »Slavije« v Ljubljani, kakor jih je dosegel on. Kako neverjetno in velikansko se je množilo število zavarovancev za dobe njegovega načelovanja, razvidimo lahko iz nastopnih podatkov: Prva poličina številka, katera se je za časa njegovega vodstva v letu 1876. napisala, je bila številka 8233j dne 1. januvarja 1880. je bilo že 22.436 zavarovancev; dne 1. januvarja 1885. 1. 44.861; dne 1. januvarja 1890.1. 84.405; dne 1. januvarja 1895.1. 138.781; dne 1. januvarja 1900. leta 193.289 in dne 1. januvarja letošnjega leta 204.512 zavarovancev. Iz teh številk je razvideti, kako se je pod Hribarjevim spretnim in vestnim vodstvom množilo število zavarovanj, in kako vedno širših tal si je »Slavija« pridobivala vzlic zlobnim obrekovanjem izvestnih gospodov povsod, kjer je začela poslovati, in ni najmanjša zasluga Hribarjeva ta, da je ljubljanski zastop s svojim dalekosežnim delokrogom in s svojimi sijajnimi uspehi izdatno pripomogel do tega, da je celokupna banka »Slavija« v teku svojega obstanka napredovala tako, da zavzema med 33 v Avstriji poslujočimi vzajemnimi zavarovalnimi društvi drugo mesto. Delovanje Hribarjevo kot ravnatelja banke »Slavije« je pa tesno združeno z njegovim politiškim in ostalim njegovim mnogostranskim delovanjem, kajti Hribar ni morebiti samo kak navaden, jednostranski in šablonski zastopnik »Slavije«, ampak mož, ki ima odprto srce in oko za vse težnje in potrebe našega naroda. Znano in priznano je dejstvo, da le človek, ki si je utrdil svoje gmotno stališče, se more z unemo posvečevati raznim življenjskim nalogam, more uresničevati svoje mladostne idejale in uspešno delati v blagor domovine. Tega se je Hribar v vsem obsegu tudi zavedal. Od nekdaj po vsem lepem in vzvišenem hrepeneč, in iz Čistega nagiba svoj narod ljubeč, je upošteval resnico teh besed in si prizadeval, da si z vestnim in marnim delovanjem ustvari tako pozicijo, v kateri mu bo mogoče kar največ koristiti svojim rojakom. In res, ko so njegovi someščani opazili njegovo razsežno delavnost in Čebelino marljivost, so ga 1. 1882. prvikrat volili v občinski svet ljubljanski, kjer je delal v prid mestne občine tako intenzivno, da ga je ista v priznanje njegovih zaslug imenovala leta 1890. častnim občanom, 1. 1896. pa ga je po potresni katastrofi jednoglasno izvolila mestnim županom. Kaj je storil ob času potresa in pozneje kot župan za Ljubljano, ostalo bode vedno z zlatimi črkami zapisano v zgodovini ljubljanskega mesta in institucije kakor so vodovod, elektriška luč, mestna ljubljanska hranilnica in mnogo druzih naprav bodo pričale našim zanamcem, kako izredna delavnost in odlične zmožnosti so krasile župana Hribarja. Leta 1889. je bil kot zastopnik Ljubljane voljen tudi v deželni zbor, kjer je vedno neustrašeno in odločno zastopal koristi svojih volilcev. Sploh je bil Hribar delaven povsod, kjer je bilo treba zagovarjati narodne pravice, dovajati do narodne samozavesti, tešiti bedo, vnemati za vse, _kar je lepo in blago, kajti deloval je na politiškem, časnikarskem, leposlovnem, narodnosocialnem in dobrotvornem polji. Bil je in je podpornik vseh dobrodelnih naprav, vseh narodnih društev, slovenskih in slovanskih časopisov in goreč širitelj in pospeševatelj narodne prosvete. Podpiral je in podpira s svetom in dejanski mlade, nadarjene dijake in umetnike in za vse in za vsakogar ima vedno o pravem času pravo besedo. Možu, ki je poleg svojih stanovskih dolžnosti tako mnogolično in obsežno deloval na različnih prosvetnih poljih, je pač treba priznati, da njegovo življenje ni bilo »praznik«, ampak »delaven dan«, vsakemu vestnemu delavcu pa gre za njegov trud plačilo in priznanje. In za svoje brezprimerno delovanje, katerega mu tudi njegovi najnestrpnejši protivniki ne morejo odrekati, je dobil zasluženo plačilo in zasluženo priznanje. Cenjen in čislan od svojih predstojnikov, spoštovan. in ljubljen od svojih podložnikov, lahko zre z mirno zavestjo v preteklost in bodočnost, videč, kako povsod dozoreva sad njegovega truda . . . Slavljencu pa, kateremu je bila življenska parola: delo, kličemo 6b proslavi njegove petindvajsetletnice iz. dna kipeče duše: Bog živi še mnogo, mnogo let!