'n'	sć&tuSh
v
C.	/0-
ročnina listu: Celo leto OV u»..v 4
din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. Ihvtn Jugoslavije : Celo leto 140 din. Inse-MH ali oznanila se zaračunajo po dogovora} mf večkratnem inseriranju primeren popuši M»ravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
Heodiiscn političen list en slavensko ljudstvo


Poštnina plačana v gotovini,
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta ši. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št. 113.
Ibernile XVI.
Pripomoček k razumevanju vladne družbe.
Če Pašičeva vladna družba posebno ostudno in cinično potepta parlamentarna1 načela, kakor n. pr. sedaj, ter sš s posebno nizkimi sredstvi' podaljša oblast, se kulturni svet po poleglem prvem ogorčenju začudeno povprašuje: kako je kaj takega mogoče, kje je jedro in izvor takih metod, kje in odkod so nagibi za tako brezvestno, samopaš-no, protinarodho in protikultumo postopanje? Kakor že na marsikaj drugega, tako imamo tudi na to najboljši in najtočnejši odgovor iz Srbije — od Srbov. Tokrat naj govori odlični srbski učenjak Jovan Cvijič. Njegovo ime ni združeno samo z znanostjo, ampak se je že često vezalo tudi s političnim položajem v naši državi. Bile so že razne kombinacije, po katerih naj bi bil ta učenjak in poštenjak pozvan, da sestavi nevtralno vlado čistih rok ter poskusi sanirati razne nevzdržnosti v naših upravnih in političnih razmerah. Cvijič se tem vabilom ni odzval dn sedaj, ko navedemo nekaj iz njegovih del, bo vsakemu takoj jasno, zakaj ne. On predobro pozna vladno družbo ter ve, da ne more zruvati zla s korenino.
Ob 20letnici Jovan Cvijičevega znanstvenega delovanja je prinesel »Dom in Svet«, letnik 1907, str. 2Ö4 in naprej: Jovan Cvijič. — Biografska študija. — Napisal dr. Niko Zupanič.
Večji del spisa obsega karakteristiko Cvijičevega delovanja in njegovih del. Učenjak se je bavil s fizično geografijo in z antropogeografijo. Predmet raziskav pa mu je bil " Balkanski polotok, ki ga pozna tako temeljito, kakor nikdo.
V	antropogeografskem oziru razločuje Cvijič na Balkanskem polotoku štiri' poedine kulturne sfere (kroge, pase) s turškimi vplivi:
I.	bizantsko-aromunski, ki obsega celo južno polovico Balkanskega polotoka, vzhodno Bolgarijo in dolino Morave v Srbiji;
II.	patrijarhalni, ki obsega vse ostale dežele Balkanskega polotoka razen Posavine in Podunavlja na severu, potem ozki pas ne zapadnih obalih drv otokih.
III.	italijanski kulturni krog, v katerem je mogoče razlikovati vplive južne Italije v Epiru ter južni Albaniji in beneške vplive v severozapadnem Primorju;
IV.	srednjeevropski kulturni krog v severni Srbiji, deloma tudi v Bosni.
Vsi omenjeni kulturni pasovi se odlikujejo po raznih oblikah materieine kulture, posebno po naseljenju, vrsti hiš, po mišljenju dn duši prebivasltva.
Tako n. pr. se je razvila pod vplivom bizantsko-aro-munske kulture čaršija in v severnih delih Balkanskega polotopa tudi čaršijski duh, poseben način življenja in pridobivanja. To so dekadentna mesta s premnogimi iztrošenimi telesi, pravimi tipi oslabelosti, z osobito razvitimi vsakovrstnimi rafinementi. To so centri slabe plodnosti s čudno moralo in čudnimi nazori o življenju, ki skoro ne poznajo dolžnosti dn čutov pravice; skupno delo za povzdiigo celote je tu sploh neznano, ker tu vlada morala divjega egoizma in vse početje, vse poslovanje počiva na malenkostnih slepljenjih in prevarah.
V	področju patrijarhalne kulture žive fizično najbolj čvrsta in etično najbolj sveža plemena Balkanskega polotoka; to so srbski in arbanaški predeli z ohranjenimi pojmi za pleme, bratstvo, rod, plemensko organizacijo in krvno osveto. Oni dajejo najplodnejša', najzdravejša in najekspanzivnejša plemena, iz katerih traja neprestano izseljevanje in naseljevanje sosednih krajev. To so zgolj pastirji, ljudje polni moči in energije, visoko rasli, vitki, gibčni, nikdar odebeleli ali obteženi, z izrazitimi inteligentnimi potezami na • obrazu in ognjevitimi' sokolskimi očmi: najlepše krvno pleme v Evropi'. Stroga gorska morala, viteštvo, gostoljubnost, vznemirljivo razvit, čut za o-sebno in plemensko čast, pripravnost za požrtvovanje, zmisel za svobodo (posebno plemensko) in človeško društvo, so 'glavne duševne poteze tega ‘ljudstva.
Vpliv laške kulture je zapaziti na zapadnem obrežju polotoka, osobito v Epiru dn Dalmaciji, da je koncentriran skoraj samo po mestih, in je zaradi tega manj važen, ka* kor tudi srednje-evropski kulturni krog.
Brez teh kulturnih krogov me moremo razumeti ni onega, kar se danes 'dogaja v Srbiji, ne moremo razumeti niti poedincev.
V	Srbijo prodirajo vplivi gori opisane bizantsko-aro-murtske kulture. Pod njenim vplivom je vsa jugovshodna Srbija, del vzhodne Srbije, v prvi vrsti pa mesta ob Moravi od Vranje do Belgrada. Ti kraji so naseljeni večinoma iz Makedonije in Stare Srbije. V-tem duhu je-od-rastla in vzgojena puhla, sebična, neodki itoTčna, prepirljiva, trmoglava, omahljiva in nezanesljiva srbska inteligenca. Največje zlo je, da ne morejo zatajiti teh značilnih črt niti v javnih vprašanjih. Cinizem in samolastna brezobzirnost, ki ne pozna nravnega prava, sta glavni lastnosti današnjih strankarskih borb v Srbiji, ki so skoraj uničile to krasno deželo.
Srbijanci iz patrijarhalnih krajev se jako razlikujejo od • črnogorskih in arbanaškdh: hribovcev. Na jugozapaeinem oglu imamo znane »Ere« v Podrinju in užičkem okrožju. Tu mi več one krute resnosti, onega pretiranega osebnega penosa, one velike pazljivosti in umerjenosti go vora, kakor pri Brdjanih. »Ere« so lajša vrsta ljudi, znani šaljivci, zelo bistri in hitri, ali površni in pri delu neizdržljivi. V političnem življenju Srbije so znani kot ekstremni elementi, stalnost prepričanja izšolanih ljudi iz teh krajevi ni na dobrem glasu.
Med temi je Šumadija. Osnovna črta v duši tega kraja je znana užička bistrost, in poleg nje se opaža večja inteligenca, iz katere izvira neka aristokratska dostojanstvenost in umerjenost. To je predel umirjenih individualnih dn rodbinskih kontrastov, kjer bivajo gostoljubni ljudje širše duše, najmočnejših patriotičnih čuvstev. V tem kraju se je zablisnila prva iskra -osvobojenja, tu so bili rojeni najslavnejši junaki, tu stoji Topola Črnega Jurja (Ka-ra-Gjorgja).
To razmotrivanje srbskega učenjaka Cvijiča je kakor nalašč za ilustracijo Pašičeve politike, nevzdržnih razmer v naši državi im posebej še zadnjih političnih dogodkov. Kar je Cvijič pred dolgimi leti Spoznal in razložil, je ostalo nepobito in nespremenjeno, tudi sam Cvijič. je še vedno isti, samo pisec študije o njem — g. dr. Niko Zupanič — se je spremenil. Zmešal se je med čaršijo, navzel čaršij-skega duha ter spada danes med režimske ljudi sploh in posebej še med slovenske prodance, o katerih hode še pozna zgodovina vedela povedati, da so tudi posebna sfera in posebno nizek krog.
Politični položaj.
Opozicija proti kršenju parlamentarizma. Radikali so skušali celo opozicijo pridobiti za ceno poslanskih dnevnic za soglasno odložitev skupščine. V imenii opozicij onalnega bloka je predsedniku skupščine odgovoril dr. Korošec na vsa vabila približno sledeče: Ker se bo izvršila verifikacija, sc bo parlamentarni položaj razjasnil in ne bo moglo biti nobenega dvoma več, kje je večina. Od vas kot predsednika narodne skupščine zahtevamo, da z ozirom na izvršitev te dolžnosti obvestite o tem novem položaju krono in ji obenem sporočite, da je ta večina pripravljena prevzeti nase vso odgovornost državnih poslov. Obenem naglasite, da je dosedanja vlada po novem položaju očividno postala vlada manjšine, ki nikakor ne more nositi težke odgovornosti za dalekosežen ukaz, kakor je ukaz o zaključitvi skupščinskih sej. Opozicija svojih ustavnih in parlamentarnih pravic nikoli ne bo prodala. Borila se je vedno proti korupciji in nasilju in se bo borila tudi nadalje, da svojo borbo parlamentarnim potom dokonča z zmago. Pripravljena je v tej borbi nositi vse žrtve in se boriti z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago.
Odgoditev parlamenta. Že sam način, kako je bil odgođen naš parlament, je nekaj nezaslišanega in brezpri-memega za parlamentarno državo, še hujše in zelo sramotno je pa to, da je s parlamentom vred odgođeno tudi zelo veliko nujnega dela. Tik pred odgoditvijo parlamenta je bil stavljen zakonski' predlog glede pomoči oškodovancem vsled povodnje. Ta predlog se je sicer enoglasno sprejel, takoj nàto je pa bil parlament odgođen. Ljudstvo dobi s tem gotovo pravo sodbo -o vladi in vladni- družbi. Nadalje smo vsled sklepa trgovinskih pogodb v najtežjem položaju, ker ni za to potrebne in primerne carinske tarife. Končno se je pod pritiskom pogajanj z Italijo napravil načrt carinske tarife, manjkala nam bo pa sedaj -odobritev parlamenta. Tudi invalidski zakon čaka na rešitev in bo še za dalje časa ostal nerešen. V finančnem zakonu so sicer nekatera določila -glede ureditv-e invalidskega vprašanja, a to ni nič sklepčnega, ker je finančni zakon v veljavi itak samo eno leto. Enako je z davčnim zakonom in še z mnogimi drugimi vprašanji, ki čakajo na končno in pravo ureditev v parlamentu. Vlada se za vse to ne briga ter brezobzirno odgodi parlament, da se lahko -obdrži na oblasti kot manjšina.
Pašić opominja svoje poslance. Ob priliki seje radikalnega kluba, na kateri se je kritiziralo delovanje posameznih ministrstev, je pred zaključkom, povzel besedo sam Pašič, da svojim poslancem pred njihovim odhodom iz Beograda še enkrat žabici, kako se morajo obnašati pred ljudstvom. Njegovo pričanje je bilo približno sledeče: »Mi se nismo samo ratovali ter dali vse za osvobojenje, ampak smo že od nekdaj podnesli vse žrtve za demokracijo, svobodo in ustavno ureditev ove naše države. V naši državi morata odločevali narod in krona. Narod izraža svojo voljo na voliščih, na katerih se volijo poslanci. Zatem pa pride narodna volja do izraza v skupščini in preko teh poslancev. Poslanci gredo med narod ter govorijo svoj program, potem se pa morajo držati tega programa, na katerem so izvoljeni, a ga ne smejo menjati, ker to bi značilo zlopotrebiti narodno zaupanje, čim poslanec odstopi od programa, na
katerem je izvoljen, v tem trenutku preneha biti narodov zastopnik. On vrši samosilstvo. Lak slučaj postoji sedaj med nami v narodni skupščini. To so razlogi, vsled kojih je prišlo do krize. Zgodovina nam dokazuje, da je enostavno ureditev države najboljša. Vsled napredka kulture, industrije, civilizacije, vede, tehnike itd. se celi svet ujedinjuje in čuti se nevolja, če se narodi dele. Kakor ostale narode, tako tudi nas vse žene na to, da svojo državo uredimo na enostavni bazi. Ve-kove smo bili razdeljeni, med seboj smo ratovali in vzgo jeni smo, z mržnjo, katera se je posebno podpihovala od verske strani. Sedaj bo to vse prenehalo, nastalo ho novo narodno življenje, a vera je privatna stvar in ona se državne politike ne tiče. Vse, kar je med nami tuje, vsi sledovi, katere so zapustili naši zavojevalci, vse to moramo iztrebiti. Zato moramo biti ujedinjeni in moramo postati samo en narod. To bo lahko, ker dokler so nasprotniki rabili 100 in 500 let, da so nas razdvojili, moramo mi sedaj v naši državi s šolo in narodnim poukom to iztrebiti in da bodemo jeden narod. Mi moramo biti pripravljeni, da idemo v borbo z elementi, ki so služili tuje gospodarje ter se navzeli njihovih navad in čutov. Moramo se organizirati, da bodemo močni jje samo na vladi, tudi v opoziciji. Vsaka stranka na vladi oslabi in je kratkega življenja. Naša stranka je v obeh slučajih močna, ker predstavlja moč. Približno črez mesec dni se bo sestal glavni odbor a takoj za tem posla-niški klub, da dasta svoje mnenje o vprašanjih, koja so na dnevnem redu. Kedo bo vodil volitve, se še ne ve, če pa se hoče, da ostane taka politika, to je politika Srbije, potem je potrebno, da ostane na onih ljudeh, ki so to stanje stvorili. Naša historija in civilizacija zahteva, da bodemo eden narod in ena država.
Konferenca Male antante. O konferenci Male antante so še vedno pisali razni in beograjski listi, da se gotovo vrši prihodnji mesec, sedaj pa naenkrat poroča beograjsko radikalsko »Vreme«, da bo še le julija ali pa celo enkrat v jeseni. Po poročilu tega lista se je neki zaveznik zavzemal za to, da naj bi se konferenca čimprej vršila, beograjska vlada je pa sporočila, da od njene strani ni prej mogoče kot julija ali pa še pozneje. Na to so pristali tudi drugi in zato bo konferenca pozneje enkrat. — K temu bi se dalo tudi pomisliti, da mogoče nikdar več.
a«—ra  ■ ■miiiri—»wi  ........ «■ni..... ■«■murnu i mm
Po svetu.
Ogrska justica. Lani je bil jugoslovanski konzul v Pečuhu dejansko napaden od madžarskih fašistov, v tej zadevi pa je bila šele sedaj razprava, ki je dva obtoženca obsodila na denarno globo 100.000 ogrskih kron. Ob istem času se je pa vršila v Budimpešti razprava proti kovinskim delavcem, katere so obdolžili, da so pripravljali atentat na državnega upravnika Horthyja. Obtoženci so bili dolgo zaprti in so vse priznali, kar se je od njih zahtevalo, ker so bili divjaško mučeni in tepeni. Na razpravi so seveda to povedali in četudi ni bil nikak atentat izvršen in za obtežbo ni nobenih dokazov, je bil vendar eden obsojen na šest let težke ječe, njegova tovariša pa vsak na tri mesce zapora.
Grof Karolyi v Parizu. Ogrski emigrant grof Karolyi biva že nekaj dni v Parizu z nekaterimi drugimi emigranti ter se domneva, da bo novi francoski vladi opisal razmere v Ogrski in posebej še današnji ogrski režim. Grof Mihael Karolyi je vodja ogrskih demokratičnih elementov ter odločen nasprotnik današnje ogrske vlade in zlasti Horthyja, ki je z nasiljem prišel do oblasti ter se z nasiljem tudi drži.	______
Ob otvoritvi nemškega parlamenta. V torek je bil ot-vorjen novi nemški parlament, seja se je pa morala prekiniti vsled burnih demonstracij. Ko so se imenoma klicali novi poslanoi, so komunisti z burnimi klici spremljali imena skrajno nacionalističnih voditeljev, zlasti pa ime Ludendorffa, kar je izzvalo tak hrup in prepir, da se -je morala seja prekiniti. Skrajni nacionalisti so na vso moč prepevali vsenemške izzivalne pesmi. O novem nemškem parlamentu, ki se pripravlja, da zleze pod nacionalistično nadvlado, razpravljajo mnogo časopisi drugih držav. Značilno je zlasti, to, kar je napisala zadnje dni dunajska »Die Stunde.« Uvodnik tega lista označuje kot vratolomno neumnost, če bi nemški parlament izbral za kanclerja bivšega vrhovnega admirala pl. Tirpitza. V Franciji sledi nacionalistu iskreni demokrat in kakor mora sedaj Nemčiji priti na um, da pusti slediti iskrenemu demokratu Marxu nacionalista Tirpitza. Ta je povrh še bivši vrhovni admiral in si politiko Nemčije gotovo predstavlja na način nekdanjega podmorskega vojskovanja. Nesrečna Nemčija sili v staro wilhelmsko paradno uniformo in ko ves svet povzročitelje vojne obsoja, hoče ona baš vojnega krivca in podaljševalca posaditi na krmilo. Ogenj strasti bi se lahko pogasil, Nemčija pa sama leze na vročo peč. Zelo tragično je, da se velile narod z nepolitičnim duhom meče v pogubo. Nemčija in Nemci bi marali uvideti, da brez rešitve reparacijskega vprašanja ne morejo živeti.
Stran 2.
STRAŽA.
30, maja 1924,
Angleški opomini Nemčiji. Iz angleških vladnih krogov se naglasa, da je Anglija sprejela poročilo strokovnjakov kljub temu, da niti Macdonald, niti drugi člani vlade niso bili zadovoljni s vsako posamezno točko poročil in predlogov. Istotako je z Italijo, Belgijo in rad: te^a se pač z vso upravičenostjo pričakdje, da se tudi Nemčija zadovolji s predlogi, če ji tudi, kakor je samobsebi umevno, — vse podrobnosti ne morejo bili povoljne. Ker so se zavezniki in Amerika na. podlagi tega poročila zedinili, obstoja za Nemčijo edina pot, da tudi ona sprejme poročilo, ker jo zadene v vsakem drugem slučaju prej ali slej bankrot in tudi drugače vse govori za to, da svoje usode ne sme zvezati s trenutnimi uspehi nacijonalistov.
Vprašanje glede nemške vojske v angleški zbornici.
V	spodnji angleški zbornici je bilo stavljeno vprašanje, če je res, da je nemška oborožena sila prekoračita z njihovimi pogoji določeno moč in število in če je Nemčija zadostila mirovni zahtevi o razpustu velikega generalnega štaba. Vlada je odgovorila po’ resortnem ministru, da nemška vojska ni prekoračila dotočil in da je nekdanji nemški veliki generalni štab sicer razpuščen, a vendar ima nemško ministrstvo narodne brambe prideljen posebni generalštabni oddelek.
Francija in Rusija. Londonski listi poročajo, da je Herriot spremenil svoje pravno stališče glede pravnega priznanja sovjetske Rusije. Prvotno je bilo to priznanje odvisno od sklepa trgovinske pogodbe, sedaj pa hoče Harriot Rusijo brezpogojno priznati, kakor jo je priznala tudi Anglija. Desničarji Herriotove stranke so^sicer proti takemu priznanju, a iz merodajnih krogov sedanje francoske parlamentarne večine se zatrjuje, da bo Rusija gotovo priznana do dne 10. junija t. 1. Francoska vlada bo poslala svojo misijo v Moskvo, iz Moskve pa pridejo v Pariz odposlanci, da prevzamejo rusko poslaništvo. Po priznanju se sestane francosko-ruska konferenca, da reši razna medsebojna vprašanja.
Tatvina poljskega narodnega zaklada. Na Poljskem in daleč na okrog je vzbudila veliko senzacijo interpelacija v poljskem parlamentu ali sejmu, ki jo je stavila opozicija na vlado glede poljskega narodnega zaklada. Ta narodni zaklad naj bi tvoril zlato rezervo novega poljskega denarja, zbiral se je po celi državi ter deponiral v Varšavi pri Narodni banki. Ko se je pa zaklad- iz banke dvignil ter predal uradu za punciranje, so se kmalu začele širiti vesti, da je velik del zlatni»e in dragocenosti ukraden. Opozicija je šla stvari do dna in razkriva sedaj v svoji interpelaciji, da so vsled zanikernosti vlade uradniki urada za punciranje čisto po svoje ravnali z narodnimi darovi ter da je eden izmed njih iz zlata dal izdelovati celo zobne plombe, ki jih je na veliko razpečaval zobctehnikom. V zadevi se je zahtevala in odredila posebna preiskovalna komisija.
Nemški ih francoski militarizem. Dunajska »Arbeiterzeitung« je prinesla nedavno značilen članek iz peresa publicista Stössingerja iz Berlina pod naslovom: »Ali je Francija militaristična?« Članek vsporeduje nemški in francoski militarizem ter prihaja do zaključka, da Francija ni militaristična v tem smislu, kakor se v Nemčiji pojmuje militarizem. Francija ni podedovala nemškega militarizma. Naj ima še toliko armado, ona ne more biti nikdar tako militaristična, kakor so militaristični Nemci. Nemčija se ne da nazivati militaristična radi njene armade, marveč radi njenega duha, ne radi njenega oboroževanja, ampak radi njenega mišljenja. V Nemčiji je bil militarizem ustava in zamaknjena vera v kri in železo. Na tem je delala nemška šola, filozofija ter vse življenje doli do bedastega posnemanja vojaških gest po civilu.
V	Nemčiji so naredili svoje generale za malike, v Franciji je pa general čisto navaden človek in redko kje se najde razobešena slika kakega generala. Francoski narod sploh nima nobenega rešpekta pred ministri, politiki itd., najmanj pa pred oficirji. Posebnih prednosti za oficirje v Franciji še pred vojno ni bilo, še manj so sedaj in vsi francoski vojaki in častniki že na daleč kažejo, da so vsled svoje službe preoblečeni civilisti, dočim sličijo pa nemški civilisti preoblečenim vojakom. Pisec pravi, da se je dolgo razgledoval po Franciji, občeval z vsemi krogi in sloji, a nikjer ni našel tega, kar po nemškem pojmu tvori militarizem.
-vvn-.rm-	caret -tgto»»
Pravosodstvo in takse.
Pod naslovom »Obupni boj naše justice« razlaga zagrebški »Morgen« prav nazorno, kako propada naše pravosodje radi nesrečnega zakona o taksah in pristojbinah. Ta novi zakon onemogoča pravosodstvo v vseh prečans-kih krajih. Takse in pristojbine so silno visoke ter se morajo proti vsakemu razumu plačevati v naprej ob vložitvi tožbe. Sodnik akta sploh ne more sprejeti v meritorno razpravo, če ni dovoljno taksiran in —- kakor se sodniki sami pritožujejo — izgubijo silno dosti časa s preračunavanjem kolekcv in pristojbin. Na tak način se dela iz pravosodnih organov eksekutivni presonai finančne uprave. Za vsako pomoto pri taksiranju aktov ne odgovarja sodnik samo svoji disciplinami oblasti, ampak tudi financi s svcjim premoženjem. Naravna posledica tega je, da se v dvomljivih slučajih na pristojbinah vedno več zahteva in tako je v današnji praksi že skoraj nemogoče voditi procese.
Če se vloži tcžoa radi motenja posesti, se morajo plačati trije odstotki celokupne vrednosti posesti kot tak-! sa in to tudi pri malih lastninskih procesih, ki se v Srbiji sploh policijsko obravnavajo proti taksi od 25 dinarjev.. Neki jurist je prav dobro omenil, da bi se dalo na tak način uničiti n. pr. Prvo Hrvatsko Štediono. Če bi člo-' vek iz njene palače vsak večer odnesel kako malenkost, recimo kljuko od vrat, ter pri tem pazil, da ne pride do
kazenske razprave, ampak samo do procesa radi motenja posesti, bi morala Šiediona pri vsaki taki tožbi vložiti kot takso tri odstotke svojega premoženja. Če se ceni njeno premoženje nekaj nad sto milijonov dinarjev in če bi pri vsaki taki tožbi morala plačati tri odstotke od tega, bi bila seveda kmalu pri kraju. Takih in podobnih primerov pa si seveda ni treba izmišljati, ker imamo v življenju zadnji čas dovolj resničnih in zelo žalostnih slučajev, ki kažejo, kako takse ubijajo pravosodstvo. -
Odškodninski procesi v zajamčeno pravo ubogih so že onemogočeni. Pri tožbi se ne da v naprej določiti,, kako visoka bo odškodninska svota, ker je to odvisno od zasliševanja prič, izvedniškega mnenja itd., a kljub temu bi se morala pri vlogi tožbe plačati taksa treh odstotkov poleg drugih pristojbin. Popolnoma nevzdržno je tudi razmerje v rodbinskih procesih, kjer je gospodarsko sia-bejši del brezpraven. Brezpravne so n. pr. žene, če jih mož odrine iz skupnega gospodarstva, družabniki, če se jih podi iz družbe itd., ker s tožbo vred ne morejo plačati nesrečne triodstotne takse.
Ubožna spričevala se smejo izdati le tedaj, če”plačuje prosilec letno manj kot 10 dinarjev direktnih davkov. Ker je pa to samo pri pravih beračih, jemlje to določilo pravna sredstva in pota vsem, ki niso milijonarji. Vsled tega so n. pr. popolnoma onemogočeni odškodninski procesi in pa tožbe z raznimi zavarovalnimi družbami. Če kmetu n. pr. hiša-zgori, ne dobi ubožnega spričevala, da bi lahko brez takse družbo tožil za odškodnino. Ubožnega spričevala mu ne dajo, ker je prejšnje leto plačal več kot 10 din. davka in tako bi lahko le tedaj prišel do svoje pravice, če bi imel kot bedni pogorelec toliko denarja, da bi s tožbo vred vložil na taksah tri odstotke od tožene svote. Taki siromaki tožijo lahko le tedaj, če najdejo advokata, ki jim lahko to svoto založi, drugače pa vsled centralističnih taks za njih sploh ni sodnije in ne pravice.
Nesreča taks pa prihaja iz civilnih tudi v kazenskopravne zadeve. Tako morajo tudi vsled pomanjkanja dokazov oproščeni plačevati takse in pristojbine. Pravna sredstva se morajo kolekovati in če obtoženec ali obsojenec za to nima denarja, lahko mesce in leta sedi v zaporu, ker se brez taks pravna sredstva ne odpošljejo višji instanci. Pravim sodnikom sicer vest veleva, da morajo izreči pravorek ne glede na takse, a kaj pomaga, ko pa finančna kontrola vesti ne pripozna in če bode enkrat začela sodnike rubiti radi taks, potem se bodo pač eni sodniki zahvalili za posel, drugi bodo pa pustili, da vedi v pravosodju taksa prvo besedo.
Takse in pristojbine bodo še marsikaj uničile in tako je že sedaj v največji nevarnosti zemljiška knjiga, ki je v Srbiji nepoznana, pri nas pa hrbtenica našega narodnega gospodarstva. Vsled visokih taks se vpisovanje vedno manj izvaja in tako zemljiška knjiga vedno manj odgovarja faktičnim razmeram. Že to je nekaj skrajno neumnega, da se morajo pri vpisih, ki se raztegajo čez več zemljo-knjižnih okrajev, plačati tudi večkratne takse in da se pri dnevnih zemljoknjižnih aktih, kakor pri intabulacijah, pre-notacijah itd. vsakokrat zahtevajo takse.
Obupni boj> ki ga bije pravosodstvo z nesrečnimi taksami in pristojbinami, je raztegnjen na zelo dolgi črti in če ne bo kmalu pomoči, bo moralo pravosodstvo — podleči.
flnevne norice.
V Konjicah je na binkoštni pondeljek, 9. junija, ob 9.*uri .predpoldne zbor zaupnikov SLS iz celega konjiškega okraja. Poroča poslanec dr. Hohnjec.
^"Zanikernost in nesreče na naših železnicah. Pred nelkaj dnevi je bila zopet nesreča pri Rajhenburgu, ki je pa k sreči zahtevala samo materialne žrtve. En vagon tovornega vlaka je skočil s tiray se poškodoval ter zaprl progo za več ur. Ko so sredi noči razburjeni potniki govorili z železniškim osobjem, so slišali od več strani: »Ko bi potniki vedeli, kako zelo so ogroženi pri vsaki železniški vožnji, bi na cilju .vedno hvalili Boga, da so odnesli zdravo kožo.« In to bo tudi. res, če človek pomisli, kako se zadnji čas pri nas množijo želzeniške nesreče. Mnogo se o tem izve, še več pa prikrije in zamolči, ker se prometne oblasti, dosledno poslužujejo te čudne taktike prikrivanja. Sprevodniki in drugo vlakovoz-no osebje ve dovolj povedati o strašnem stanju naših železnic. Pragi so večinoma prepereli in izrabljeni, vijaki popuščajo in se dajo že s prstom izvleči iz pragov. Tiri so tako obrabljeni, da kolesa nimajo -več prave opore in vsak čas se lahko uderejoy zlomijo ali pa upognejo ter povzročijo strašne katastrofe. Na naših železnicah preži torej smrt. Železniška uprava nosi na tem glavno krivdoy ker je popolnoma opustila nekdanjo in silno potrebno brigo za železniški material. Prej so se vagoni, in stroji po vsaki vožnji najnatančnejše pregledovali, sedaj pa vozijo, dokler se popolnoma ne pokvarijo. Od sestradanih železničarjev se .seveda ne da zahtevati., da bi na vsako stvar opozarjali upravo, pa če bi ito tudi .storili, kdo ve, !
če bi kaj zaleglo. Posebno zanikerno se upravlja zlasti z onimi vagoni, ki se izranžirajo med vožnjo. Zavlečejo se .nekam na stransko progo in tam stojijo ter rjavijo tedne in mesce, dokler po slučaju kot rabni ali nerabni ne pridejo zopet v promet. Kam vodi tako gospodarstvo? Železniški material gre polagoma, a sigurno v nič, pravega nadomestila ni in nekega dne se bodo začele še hujše ka« tastrofe in naš promet bo prišel do mednarodno žalostnega slovesa kot najnevarnejši. Kolikokrat se je že zadnji ča^ zgodilo, da so se mednarodni vlaki ravno na naši progi ponesrečili, ali pa da so kaj drugega neprijetnega doživeli. Ali hoče železniška uprava odlašati tako dolgo, da bodo vsled nereda vsi mednarodni vlaki izpeljani skozi druge države? Do naših strašnih prometnih razmer je pripomoglo seveda tudi nezaslišano postopanje z železniškim personalom. Na visokih mestih so nesposobni in zanikerni, sposobni so pa ali izrinjeni iz službe, ali pa v službi tako tlačeni in sestradani, da pešajo in hirajo ter v pravem pomenu besede propadajo kot živ železniški material.
.Novi vozni red. Z novim voznim redom so naenkrat izvedene važne spremembe glede številk vlakov, številk tirov in signalov, Te spremembe so nastale na la način, da se je Beograd vzel za prometno izhodišče za celo državo in da se potemtakem ne napoveduje več vlak Št. Ilj—Postojna, ampak, da je presekana La proga v dva dela s signalno in prometno točko Zidanimost, ker leži ta najbližje v smeri proti Beogradu, Na progi Zidani most—Št. Ilj se morajo radi tega spremenili 'številke vseh tirov v vseh postajali in za vlake se morajo dajati drugi signali, kakor proli Mariboru, si pač vsak količkaj razsoden človek lahko misli, kake težave bo delalo-to prometnemu osobju in kako nevarnost tvori to za promet in za potnike. Čuvaj, ki pozna posamezne Ureže skozi desetletja vedno pod isto številko, ki je nava jen na dosedanje signale, se bo moral sedaj kar črez noč navaditi na drug red. Za prejšnji prometni red se je vsak posamezni vadil in vežbal, sedaj, ko je v službi osivel in je vsled beraške plače še sestradan in obupan, naj bi pa tako dalekosežne sprembe kar črez noč zap-o-padel ter brezhibno po njih delal. To je nekaj nemogočega in se ne more najti sodnik, ki bi lahko kakega železniškega uslužbenca obsodil radi nesreč po teh prometnih spremembah. Do teh sprememb je prišlo- radi tega, da se v nacijonalnem oziru pokaže Beograd kot. središče in izhodišče prometa. Vladna in prometna ravnateljska gospoda je bila srečna, da je našla idejo, po» kateri se zopet poveličuje Beograd ter je naglo napisala spremembne odredbe brez ozifa na vse posledice, ki se znašajo nad železniškim osobjem in pa nad potniki, ki so na naših železnicah že itak dovolj ogroženi.
Zaupni sestanek demokratske stranke v Hočah. Glavni tajnik JDS za mariborsko oblast g. Špindler je pisal hočkemu krčmarju Šantlu, naj mu ta rezervira za minulo nedeljo koj po rani službi božji kako večjo sobo, da se bo v njej lahko nemoteno vršil zaupni sestanek demokratske stranke. G. Šantl je vrnil Špindlerju prošnjo s pripombo,, da on nima nobene posebne sobe za politična zborovanje demokratov. Kljub temu odgovoru pa je prikorecal zadnjo nedeljo v jutro g. Špindler v Hoče. Milo je prosil g. Šantla za sobo, a ta se je dal omehčati le v toliko, da mur je prikinil, češ: rezervirane sobe nimam, pač pa lahko zborujete pri navadni mizi in se med seboj pogovarjate kot drugi gosti. Špindler se je zadovoljil s Šantlovim odgovorom in nato se je pričel zaupni JDS sestanek. Pri mizi korg Špindlerja sta sedela oba bačka šolnika; Čiček in orjunaš Macercl ter falirani študent-sokolaš Vi~ zar. Razven ravnokar omenjene trojice sta pila pri Špind-lerjevi mizi dva samostojneža. Tem petim poslušalcem je g. Špindler nekaj pošepetaval, ker glasno ni upal govoriti radi SLS zavednih pristašev, ki so se razgovarjali pri sosedni mizi in gledali začudeno zaupno spoved hočkih demokratov. G. Špindler je kmalu nato odkresal zamišljenih korakov proti Mariboru, a smo prepričani, da bo lagal po »Jutru« v demokratski nedelji, o prebijanju lede v Hcčah, o odobravanju Pribičevič-Žerjavove politike od strani mnogobrojnih poslušalcev itd. G. Špindlerju in »Jutru« privoščimo sanje o napredovanju demokratov v Hočah; mi trezni, zavedni in pošteni Fločani pa smo prepričani, da demokratje ne bodo imeli nikoli v Hočah več pristašev, kakor jih je videl g. tajnik zadnjo nedeljo za-mizo v Šantlovi gostilni. Ako poganja in proevita demokratska politika povsod tako kakor v Hočah, potepi, bo skopnel pri prihodnjih volitvah še prigoljufani demokratski poslanec Reisner.
Pred lohčinski!ro/i volitvami v Trbovljah. Navsezadnje bodo tudi pri nas občinske volitve in sicer 6. junija. Gerente smo imeli skoro celih 6 let. Kandidatnih list za volitve je bijo vloženih 5, naša je bila prva, zato bomo imeli prvo skrinjico na volišču. Iver smo zmiraj pošteno delali za koristi občine, zato z mirno vest jo in zaupanjem gledamo na izid volitev. Najboljši možje v občini so na naši listi, to nam je poroštvo, da bo občina v dobrih rokah, ce dobi Ljudska stranka večino pri volitvah. Posebno nemirno vest radi volitev imajo naši liberalci. Ko so bili na občini, so delali le za svoje
Sthitht-OBO milo z znamko „jelen“
je nepresežno v pralnem uspehu in izdatnosti.* Pranje s S chicli t-o vi m milom je zabava
osebne namene, samo za Roša se je popravila občinska cesia, pri Trbovki so celo pili na občinske stroške. Zalo jim nihče več ne zaupa. Da bi si opomogli, so se zatekli k lažem. A nič ne pomaga. Dosegli ste nasprotno; vse z zaničevanjem gleda na lažnjivce. Posebno kmetje so danes tako zavedni, da se ne dajo od nikogar komandirati, če tudi se piše Roš, Goropevšek, Plavšak ali pa Vodušek. Smo tudi tako edini v Ljudski stranki, da Roša kar kurja polt obliva in vidi črno, kjer je belo. Naša složnost in zavednost se bo še večkrat pokazala, pa naj je našim narobe-naprednjakom prav ali n,e. Za vaše laži pa boste prejeli najkrepkejši odgovor pri volitvah. Živela prva škrinjica!
Novice iz Šmartna ob Paki. Glasom razpisa gospoda velikega župana mariborske oblasti, začne z dnem 1. junija t. 1. poslovali novo srezko poglavarstvo v Gor-njemgradu, h kateremu je po zaslugi samostojnih in demokratskih centralistov prideljena tudi občina Šmartno ob Paki in izločena iz sedanjega okrajnega glavarstva v Slovenj gradcu. Neumestnost te odredbe, oziroma uredbe je ostro obsodil občinski odbor v več svojih sejah in poslal tozadevne proteste na merodajna mesta, a seveda do sedaj brez uspeha. Da bi centralistična vlada demokratov in radikalov v Beogradu ugodila upravičeni zahtevi občinskega odbora in večini prebivalstva v občini, zato »nema vremena«. Upamo pa, da bodo domače oblasti, to je gospod veliki župan in g. srezki poglavar imela več smisla in uvidevnosti in po možnosti šla na roko želji prebivalstva. Občinske volitve za našo občino so razpisane na dan 10. avgusta t .1. Kakor smo doznali, se vršijo istočasno tudi po drugih občinah slovenjgraškega okrajnega glavarstva.
701etnica komponista Lisinskega. Hrvatsko pevsko društvo »Lisinski« obhaja v soboto v Zagrebu v cerkvi sv. Marka 701etmco smrti hrvatskoga komponista Vatroslava Lisinski s slovesnim rekvijem. Pri tem bodo sodelovala tildi druga hrvatska prosvetna društva.
Burne volitve na beograjskem vseučilišču. Zadnjo nedeljo so se vršile na beograjski univerzi volitve v upravni odbor »fonda siromašnih Studenata«. Že celih 10 dni pred volitvami je bila univerza nekako vsa prelepljena z raznimi plakaii in je izgledala kakor kak japonski bazar. Na teh plakatih je bila pretežna večina karikatur, ki so predočevale korupcijo in nasilje današnjega režima. Zborovanje se je začelo zadnjo nedeljo ob
10.	uri. Ko je hotel podpredsednik otvorili zborovanje, ga je opozicija kot radikala brcnila s stola in zahtevala, da mora zborovanje otvoriti predsednik. Pri tej priliki je prišlo med dijaštvom do mastnih ter obilnih klofut in udarcev s palicami. Ko se je pojavil na zborovanju predsednik upravnega odbora profesor na medicinski fakulteti dr. Krstič, so se dijaki zopet med seboj spopadli in to radi volitve zapisnikarjev. Pri glasovanju za zapisnikarje je zmagala opozicija. Po dolgem prerekanju in pretepih je dobila radikalna lista 505 glasov, komunisti 368, republikanci 270, demokrati 262, policaj-demokrati Pribičevečevega kalibra 114, zemljoradniška skupina 53, druge pa 23.
Režimski teror v Črni gori na delu. Te dni so pripeljali 120 vklenjenih Črnogorcev v Kotor in sicer na pet tovornih avtomobilih, na to so jih odpeljali z ladjo v Hereegnovi in od tamkaj jih je spremilo 60 orožnikov v Zenico. Vzrok aretacije je politika, katero naziva Ä-danji režim protidržavno. Ravno isti dan kot ti Črnogorci je bil aretiran in verigah odpeljan Niko Koštelan, bivši oficir črnogorske vojske. Koštelan je bil prijet od šest orožnikov v svoji hiši v Mirni. Ko so njegovi sosedje zvedeli, da ga tirajo orožniki zvezanega, so bili takoj vsi na nogah in so ga spremljali do zaporov v Cetinje in to samo radi tega, da ne. bi v spremstvu žandarjev med potom izginil za vedno, kakor pred kratkim major Mijuškovič.
Redukcija invalidov v črni gori. Radikali rabijo denar za svojo stranko, za svoje liste in za agitacijo in baš radi lega so se spravili v zadnjem času na redukcijo invalidov v črni gori. V Podgorici se že mudi dolgo časa posebna komisija za redukcijo invalidov in tej komisiji je nakazanih 10 milijonov dinarjev za dnevnice in potne stroške. Ako bi razdelili ta denar med invalide, bi bili ti vsi zadovoljni in bi jih ne bilo treba reducirati. Popolnoma zdrava in razkošno živeča komisija vleče že mesece visoke dnevnice in je reducirala v Črni gori na stotine invalidov, ki so bili pri prvem nad-pregledu označeni kot 60—100 procentni invalidi,, ki so vsi ali brez roke, noge, očesa itd. Radikali delajo v črni gori čislo ladikalno in to celo med živečimi mrliči — invalidi.
Nov generalni ravnate'j centralnega urada za zavarovanje delavcev. Pred nekaj; dnevi je imelo ravnateljstvo centralnega urada za zavarovanje delavstva v Zagrebu svojo sejo in je volilo naslednika umdega Vilima Bukše-ga. Za generalnega ravnatelja je bil na tej seji izvoljen Milan Glaser, lei je zavzemal doslej mesto ravnatelja pri tem uradu.
Brzina zagorske železnice. »Obzor« poroča: Že od nekdaj je znana brzina zagorske železnice, o kateri se je že tolikanj pisalo, kritiziralo in smejalo. Sedaj pa pod petim letom svobodnega jugoslovanskega solnca brzine zagorske železnice niso zboljšali1, ampak jo še znatnejše zavrli. Načelniki postaj te 'železnice so prejeli te dni naredbo, potom katere ne smejo voziti vlaki na progi Zabok-Gornja Stubica hitreje kakor 12 minut na 1 km, kar znači 5 km na 1 uro, torej toliko, kolikor prehodi človek v eni uri. Razven te počasne vožnje pa še morajo vlaki na posameznih postajah čakati po cele ure, dokler se proga ne pregleda od postaje do postaje. Vzrok, da je' bila izdana naredba glede zavore brzine na zagorski, železnici, bi naj bil ta: Pregledna komisija je ugotovila, da je na' zagorski progi na vsakem kilometru povprečno 10 trhlih' pragov; med tem ko je na drugih naših progah na vsa- !
kem kilometru dobrih vsaj 10 pragov in radi tega smejo’ še po teh progah vlaki voziti nekoliko hitreje.
Batinanje nedolžnega starca, žandarska postaja v bosanskeip Pazaviču je dobila te dni od okrajnega glavarstva v Sarajevu povelje, da privede na urad muslimana Hamida Škora radi prekoračenja cestnega reda. Žandarji so res aretirali 70 letnega Hamida, so ga pripeljali na orožniško postajo in tamkaj so ga po balkanski navadi pošteno prebatinili od pet do temena. Ko je ubogi Hamid prestal zandarsko operacijo, so ga tirali na okrajno glavarstvo v Sarajevo. Na glavarstvu so pa ugotovili, da prestopek cestnih predpisov ne gre na račun starega Škorc, ampak na račun otrok Sabina Škorc. Iz cele Bosne in Hercegovine prihajajo poročila o nezaslišanem žandarskem batinaštvu. žrtfe orožniških batin so pred vsem muslimani. Bosanski žandarji kar udirajo v muslimanske hiše in gorje gospodarju, ako jih ne bi takoj z najboljšim pogostil.
Nevarnost razširjenja malarije. Ministrstvo zdravja objavlja, da boluje v naši državi nič manj nego milijon ljudi na malariji. Malarijo raznaša neka vrsta komarjev, ki živi posebno v velikem številu ob močvirjih Macedonije, Donave ter spodnjega toka Save in Drave. Posebno krog Bitolja so celi okraji, kjer bolujejo vsi prebivalci na malariji, V letošnjem budgetu je namenjeno za pobijanje malarije 10 milijonov, kar pa je pri tako velikem obsegu te bolezni premalo. Sicer poseduje država posebno v Srbiji mnogo postaj, ki se bavijo samo s pobijanjem tropičnih bolezni, posebno malarije, toda to število še ne zadostuje. Država bo morala skušati z vsemi sredstvi zajeziti to o-pasno epidemijo, ki, je silno nevarna za zdravje in življenjsko sposobnost celega naroda.
Prihod komisije za proučavanje malaričnih krajev. Te dni pride v Zagreb posebna komisija Zveze narodov, sestavljena iz zdravnikov, profesorjev in učenjakov, raznih držav. To komisijo pošilja predsedstvo epidemičnih komisij pri Zvezi narodov; njena naloga pa je, da obiskuje po svetu malarične kraje, proučuje razvoj te bolezni ter nadzoruje boj proti njej.
Obsodba Cartiera potrjena. Apelacijsko sodišče v Beogradu se je skoro tri dni bavilo z razsodbo sodišča, ki je obsodilo francoskega kapetana Raymonda Cartiera na 20 let ječe. Obsodba Cartiera je ponovno potrjena in preostane mu za pritožbo samo še kasacijsko sodišče, kamor se je Carlierov zastopnik že obrnil.
Usoda selske zapeljivke. V vasi Dobrotin v Srbiji sta živeli dve sestri, Jelka in Lepcsava Markovič, ki sta se bavili z ljubeznijo kar na debelo. Sosedje trdijo, da sta sestri premenjali najmanj 300 ljubimcev, in ni ga mlajšega moškega v bližnji okolici Dobre tina, ki ne bi bil užival vsaj nekaj časa naklonjenosti lepih sester. Te dni pa je Leposavo zadela usoda, ki pač preti vsem lahko-živkam, ki se rade igrajo z možkimi. Zadnji njen ljubavnik je bil znani varalica in pustolovec Jordan Bojažič. Ko se ga je Lepcsava naveličala, ga je pustila ter se sprijaznila z nekim Volčičem. Bojažič se je v ljubosumnosti hotel neverni ljubici osvetiti ter je vdrl v družbi nekega odpuščenega detektiva ponoči v hišo, kjer sta spali obe sestri. Pograbila sta Leposavo, ji zamašila usta in Bojažič ji je zadal z nožem kakih 50 večinama smrtnih ran. Mrtvo truplo sta nato zavlekla v gozd ter ga golega obesila za noga na hrast. Med tem se je pa sestra umorjene probudila ter videč kri v sobi zbežala v vas, kjer je alarmirala kmete. Ti so zatekli oba zločinca še pri truplu umorjene.
V strahu, da ju ne vjamejo, sta vrgla med zasledovalce bombo ter jih take prestrašila, da so pobegnili. Predirò so prevzeli zasledovanje orožniki, sta pobegnila preko meje v Bolgarijo.
Napadeni orjunaši. V Splitu je te dni napadlo kakih 25 komistov četo orjunašev. V boju so orjunaše razkropili ter jih več ranili s palicami. Oblasti so sedaj zapije par delavcev, ki so se boja udeležili. Od ranjenih orjunašev leže štirje težko poškodovani v bolnici.
Dobro stanje oljk. Oljčna drevesa v Dalmaciji kažejo letos tako ugodno letino, kakor že ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Drevesa so ravno v cvetju; seljaki se samo boje, da jim neurje ne poškoduje cvetoča drevesa. Znak rodovitne oljčne letine je tudi to, da cena olju v Dalmaciji bolj vedno pada, ker kmetje ceneje ponujajo lansko olje, nadejajoč se, da ga bodo letos pridelali še več.
Tobačne tvornice odpuščajo delavstvo. V Sarajevu, i kjer že itak vlada med delavstvom in privatnimi nameščenci silna brezposelnost, je te cini odpustila uprava tamošnje tobačne tovarne nad 500 delavcev. Mesto da bi država skušala krizo brezposelnosti ublažiti, odpušča preko svojih podjetij sama delavce ter jih peha v bedo. brez vsake pomoči.
Izvozna carina. »Privredni pregled« poroča, da bode vlada v sedanji eksportni, sezoni odpravila in omejila veliko zadržkov in zaprek izvoza. Minister trgovine je že vložil kompromisni predlog glede izvozne carine in sicer: odprava izvozne carine za moko in mesne produkte kot je mast, slanina in salame, petem za fižol in slive ter za perutnino in jajca.. Za cerealije, izvzemši pšenico, potem za živino, stavbeni les in lesne izdelke bi se pa izvozna carina znižala za polovico. Zahteva posestnikov mlinov, naj se prepove uvoz tuje moke, je bila odbita. Mlinska industrija bo zavarovana na ta način, da ostane izvozna carina za pšenico kot poprej. Teh predlogov ministrski svet še ni obravnaval. Glede tega bodo najprej, še razprave med trgovinskim in finančnim ministrstvom. Znano je, da je tudi finančni minister za odpravo izvozne carine, ker se je v tem smislu izrazil tudi na gospodarskem konrgesu v Skoplju. Na drugem mestu poroča isti list, da se finančno in trgovinsko ministrstvo ne spomni, dati carinske tarife gospodarskim organizacijam v vpogled in presodbo. Gospodarske organizacije bodo baje samo pozvane, naj vložijo svoja mnenja in predloge glede carinske tarife. Tako postopanje je, najmilejše rečeno, pač
j silno birokratično in za naše gospodarstvo zelo obtežilno.
Uspešno zdravljenje revmatizma. V Beogradu. Kosov j ska ulica 43, je otvoril laboratorij mladi ruski zdravnik dr. j Rohlejev, kateremu se je posrečilo iznajti novo zdravilo ! proti vsem vrstam revmatizma; to zdravilo je imenovah Radio-Balsamica. Zdravilo je sestavljeno na povsem novih principih ter ga je dr. Rohlejev patentiral in dal za ščititi marko v 29 državah. Do sedaj je zdravilo pokazalo nepričakovan uspeh v zdravljenju .sklepnega in mišičnega revmatizma, o čemer pričajo priznanja naših in inozemskih zdravnikov in zahvalna pisma ozdravljenih bolnikov. Še tako dolgotrajen revmatizem je mogoče izlečiti z 2—3 steklenicami tega znamenitega zdravila.	322
Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo ter knjigovodstvo (zasebni pouk) začnejo na zasebnem učilišču Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 2. junija t. 1. ter trajajo štiri mesece. Vpisovanja in pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100.	292 9____1
MARIBOR, Koroška c. 19«
Iz Mariterà.
Birma v mariborski stolnici na binkoštno nedeljo V nedeljo zjutraj ob 8. uri pontifikalna sv. maša, ob 9. uri se začne birmovanje.
Mariborski župan Grčar si jemlje na svoja potovanja spremljevalce seboj in sicer na občinske stroške. Visoki gospodje morajo imeti vedno seboj lakaje in spremstvo. Tudi župan Grčar potuje vedno nobel. Enkrat ga spremlja ravnatelj Boltavzer v Zagreb, zopet v Ljubljano, drugikrat gre z njim ravnatelj Grbac celo v Beograd. Bol-tavzer potuje z županom seveda na stroške mestnega kina, da išče filme, g. Grbac pa prodaja po Zemunu in po Beogradu mrtvaške vozove ter se vozi seveda na stroške mestnega pogrebnega zavoda. Tako potujejo ti gospodje okr.og po svetu na občinske stroške, doma pa drugi, ki so 'brez nadzorstva, goljufajo občine.. G. Boltavzer je ravnatelj v knjigovodstvu in bi imel kot tak zadosti opravka v svojem uradu. A župan skrbi za svojega »ljubljenca.« Zato je napravil g. Boltavzerja za direktorja mestnega kina, v katerem je Boltavzerjeva Dulčineja blagajničarka, ter mu določil 500 din. mesečne plače. Poleg tega je g. Boltavzer tudi knjigovodja v »Vesni« ter dobiva za to mesečno 900 din. Seveda se mera g. Boltavzer, ki je zunaj svojega urada tako vsestransko zaposlen, za te postranske reči bolj brigati, kakor za svoj urad. l^Ti čuda potem, da premalo pazi na občinski denar, in mu ga uslužbenci po vrsti defravdirajo. Mi pa pravimo:	V mest-
nem knjigovodstvu je treba napraviti temeljiti red. Magari ■ostane g. Boltavzer kino-diiektor, a za mestno knjigovodstvo kinc-direktorji ne veljajo nič, zato je treba tam druge, resnejše osebe, drugače pri raznih blagajnah na magistratu ne bo reda.
»Mariborska občina mora priti na psa, ker socijalisti in njihov župan tam gospodarijo.« Tako je zapisala sama »Volksstimme« z dne 29. mejnika 1924. In ito je menda edina resnica v celi zadnji »Vclksstimme.« Zdaj bodo mariborski voltici, bodisi delavci bodisi hišni posestniki ali uradniki, vendar verjeli, kar že mi dolgo trdimo: da bodo namreč socialisti spravili občino na kant. Če že enkrat »Volksstimme« to priznava, potem bo že res.
»Tabor« in nameščen je učiteljstva. Včerajšnji »Tabor« ima notico o nadučiteljskem mestu v krasnem kraju mariboske oblasti, ki bi bilo pripravno za kakega mladega učitelja, ki bi hotel prosvetno delovati. Tak učitelj naj se oglasi v uredništvu »Tabora« pod naslovom »napredek«. — To je res značilen napredek za policajdemokratski list v dobi vladne korupcije in nasilja sploh in posebej še pod prosvetnim ministrovanjem Pribičeviča. Da se na politični list lahko obračajo mladi prosilci za nadučiteljsko mesto v krasnem kraju je pač višek režimske korupcije in nameščenje re-I zimske garniture. Le vkup policajdemokrati, or j unci in drugi napredni mladiči, pa se dajte namestiti od »Ta-borä« za nadučitelje in drugo, pripravite se pa tudi za nazaj in navzdol kot prejkoprej. propadla režimska garnitura.
Dijaški vestnik, štajerska dijaška orlovska srenja priredi na binkoštni pondeljek, dne 9. junija t. 1. ol> 17. uri na vrtu dijaškega semenišča v Mariboru svoj prvi telovadni nastop. Dijaški Orli bodo prvi, ki ta dan priredijo telovadni nastop po sporedu, ki ga je za letos zamislila JOZ. Prednost tega nastopa pred dosedanjimi bo v tem, da bodo na sporedu zraven točk, ki smo jih' bili vajeni videti redno pri nastopili še lahke atletske vaje, skok s palico v višino in skok brez palice, simulatone vaje na treh bradljah, redovne vaje, petje in deklamacija. Sodeluje godba mariborske katoliške omladine. Vstopnina: sedeži 5 D, stojišča 2 D. Prijatelji mladine, dijaštva in orlovstva, vljudno vabljeni. Bog živi! Pripravljalni odbor.
Drobiž iz Maribora. Orliški naraščaj priredi dne 31. maja v Lekarniški ulici ob petih popoldne akademijo. Gasilno društvo v Studencih slavi L junija v gostilni Senica polelno veselico z otvoritvijo gostilniške dvorane. Katoliška omladina v Mariboru priredi v nedeljo, L junija ob 3. uri popoldne v Društvenem domu v Ptuju ob priliki izleta gledališke predstavo »Izgubljeni sin« in »V ječi«. Med odmori nastopijo pevski in tamburaški zbor ter godb a na pihala. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
v Maribora, Stolna ulica št, 6,
ki obrestuje hranilne vloge po
oziroma po dogovoru,
2\immiRs
"MARIBOR: 7
W HITRA POSTREŽBA. PRVOVRSTNA IZVRŠITEV, NIZKE CENE
RAČUN ,PR(:	IjlllfF	Cy :
Z A D RUZN f -GOSPOD AR S K ( - B A N KI	h/j : :
MARIBOR.	V	-M----
OKUSNO IZDELANI BRONASTI ZVONOVI -
HARMONIČNO
AKORDIČNI
TRAJNI
GLASOVI
Izlet naših malčkov. V nedeljo, dne 1. junije, izlet v St. Peter. Zbirališče ob 2. uri popoldne. Starši in prijatelji naših malčkov dobrodošli! Bog živi!
Poletna veselica v Kamnici. Prostovoljno gasilno društvo v Kamnici priredi dne 1. junija 1924 v gostilni Serag poletno veselico. Začelek ob 15. uri, Čisti dobiček je namenjen nakupu novih cevi in obleke. V' slučaju slabega vremena se vrši veselica 15. junija. Za obilni obisk se prosi. Vstopnina 3 D. Odbor.
Društvo stanovanjskih najemnikov in podnajemnikov za Maribor in bližnjo okolico (Rotovški trg 1), sklicuje javen shod za nedeljo, dne 1. junija ob 9. uri dopoldne v Götzovo dvorano. Natančneje po lepakih.
Repertoar. Petek, 30. maja: »Gospa z morja«. Gostovanje Hudoženstvenikov. Soboto, 31. maja: »Kamela skozi uho šivanke«. Ab. E. V nedeljo, 1. junija «Čar-daška kneginja«. Ab. D.
Poročilo o uprizoritvi A. Itemčeve »Magde« v mariborskem Narodnem gledališču objavimo v prihodnji številki. O Hudožestvenikih pa bomo poročali še le v sredo, 4. junija. Poročevalec je, žal, vezan na čas in prostor v listu, za to ne more ustreči tako, kakor bi bilo sicer primerno.
H. Ibsen, Gospa z morja, to velezanimivo dramo uprizore danes zvečer kot četrto in dodatno predstavo Hudožestveniki v Narodnem gledališču. V naslovni vlogi nastopi gospa Germova. Nujno svetujemo vsme, ki jim je količkaj do lepote in umetnosti, naj ne zamude posetiti vsaj te zadnje predstave Hudožestvenikov v Mariboru. Začetek ob 7. uri zvečer.
Dušica.
Reman v treh delih. Angleški spisala B. Orczy.
Prevedel Paulus.
18
»Torej — pokveka pokvečena! S poti! Če nočeš da le vzamemo seboj!«
Odurno se je drl Merlin nad Anico in dvignil roko, da bi jo pahnil od duri.
»Odpustite!« je še šepnila Anica vsa v solzah. Robato so jo porinili v stran, še enkrat je se obrnila Julietta in rekla:	• §
»Pefronela —! Skrbite zanjo!«	p
In odšla je z vojaki.	■-
Smrtna tihota je legla na hišo.
VIII.	4
X	^
Izgubljena —.
Odbor za javno varnost je zaslišal Déroulèda in ga začasno pustil na svobodo.
•w Zaslišavali so ga pri zaprtih vratih, Ljudstvo ni smelo zvedeti, da je njihov ljubljenec v preiskavi.
Déroulède je dobro razumel, koliko je vredna njegova začasna prostost.
Vedel je, da sta Tinville, predsednik odbora, in Merlin njegova najhujša sovražnika, vedel je, da ga bodo opazovali, rovarili zoper njega med ljudstvom in čakali na ugodno priliko nato pa ga pograbili in spravili s poti. Ni bilo varno tistikrat, če je bil kdo preveč priljubljen —.
Kratko dobo prostoti je moral dobro porabiti. Mati in sestrična nista bili več varni v Parizu. Poskrbeti je moral, da odpotujeta čimprej.
- In tudi —.
Mislil je na Julietto.
Ni je razumel. Grenka bol mu je polnila srce, ko je mislil na njeno izdajstvo. Zakaj mu je to storila —? Iz gole, nizkotne maščevalnosti —? Ali je ljubila drugega —? In se hotela njega iznebiti?
Čemu je pa potem skrila usodne papirje, jih Sežgala —?
(Dalje prihodnjič.) .
Smrekove in hojeve hlode vsako količino kupi stavbenik Ubald Nassimbeni, Maribor, Vrtna ulica 12. Tam se prevzame tudi vsaka množina lesa za rezanje (žaganje).	269 10—1
Iščem zanesljivega peka, ki ima kavcijo. Nekrep, Smetanova ulica, Maribor.	321 3 — 1
Gotove moške obleke, perilo za mošze in žetske, moške hlače in delavske obleke kakor tudi vse drugo manufakturno blago od najcenejše do najfinejše vrste, nadalje gotove obleke za birmance kupite v trgovini F. Starčič, Maribor, Vetrinjska ulica št. 15.	319
Za- za pom-
ni si soseda, kar ti povem ,ako rabiš
volneno blago
za ženske ali sukno za moške obleke, liskanine (druk), cefir, belo, rujavo ali pisano platno ter sploh kaj manufakturne robe, pojdi kupit v veletrgovino
R. Stermecki v Celje, kjer mi vsi kupujemo in kjer je največja zaloga in najnižje cene. Trgovci engros cene. Ceniki zastonj.
DOMAČA
ZAIMKA
TOVA Ret A \
VOLTA»»
MARIBOR
SKERBEC & GASPARI
preje Ig. Tischler
Maribor, Aleksandrova testa 19
priporoča prvovrstno banaško moko po najnižjih dnevnih cenah, kakor tudi kavo, sladkor, riž itd.
ZAHVALA.
Vsem, ki so spremili našega nepozabnega soproga, predobrega očeta, gospoda
Frana Zemljic,
naduč. v pokoju
na zadnji njegovi poti, izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo. Zlasti pa se še posebno zahvaljujemo preč. duhovščini, č. g. kaplanu za prelepe in tople besede, učiteljstvu in pevskemu zboru za turobne žalostinke ter vsem prijateljem in znancem, ki so v tako obilnem številu spremili blàge-ga pokojnika k vejnemu počitku.
Rečica ob Savinji, 28. maja 1924.
Žalujoči ostali.
Somišljeniki inserirajte !
CUNJE
krojaške, suknjene in platnene odpadke, staro železje, kovano in vlito, glaževino, kakor odpadke vsake vrste kupujem po najvišjih cenah
A. Arbeiter.
Maribor, Dravska ulica 15.
Zamenjam tudi staro železje, katero je za vporabo, s kovaškimi odpadki in vlitino.
Zadružna gospodarska banka
Podružnica v Mariboru.
inrtrii «n hubi: aasla adkalaataeia. — lalvlSle abrestavaiiia vlog aa krila« la » takahe ratals.
Isplata vsako vloge na saldavo lakol v gotovini.
JS| ppoblBiiinl prodajalec srofk. državna rasradna Rotarli#.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Straže.«