Pavlami Iranko v državi SMS. 253. Stev. V Uublfani, v sredo 3. novembra 1920. Posamezna itev. 1 krono. Leto IV. hkaj« m«« nedelj fn praznikov »tali e » n ob 10. url dopoldne« Uredništvo jo v Ljubljani, Fram i&kanska ulica it.6/1^ Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne prn obei. Rokopise se r-e vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1 '50. Uradni razglasi, poslano ler notice isti prostor K 2*—. Pii večjem naročilu PC pust. —MBKazaBaaMEa—e* Glasilo iugostov. socffafao-demeitrafiiite stranke. Telefonska it. 313. Naročnin®: Po poiti ali z dostavljanjem na dom za eelo .efo K 240, sa pol Iet8 K 120, za četrt ieto K 60, m mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo Hipno in An>enua K 360. Reklamacije rnt H*t so poštnine proste, Upravnifiivo ,e v L iubljani Frančiškanska ulica s!.(H., Učiteliska tiskarna. Kompromisne intrige. Komunizem na Kranjskem je umetno vzgajana cvetka, kateri je Ucba skrbnega zalivanja, varstva t-reu mrazom, j.a tudi varstva pred solncem, da ne pogine od gole slabosti. Takozvani komunizem po svetu sp;oh ie le posledica histerije, ki jo ie povzročila vojna, z njo spojena brezprimerna beda in poizkusi Vladajočih kapitaiist’čnih in fevdalnih sil, da bi z okrutno reakcijo zatrle vsako gilanje delavskih mas, ki so se navt.ičaie uemega fatalsti-čnega tlačanstva in zahtevajo z večjo odločnostjo kakoi prei svoj prostor na solncu. Žeija po osvoboditvi, tki gospodujočih nazadnjakov zatirana. se je tupatam razvila v mistično vero. da je mogoča rešitev s čudežu mi sredstvi brez obzira na železne zakone razvoja, in zlasti tistim delom ljudstva, ki še niso imeli nobenih izkušenj v težkem socijalnem boju, ie b.lo treba le velike obljube, da so i>m iela srca močneje utripati V nudi v neposredno sc bližajoče odrešenje. Razmah komunizma ie bil največii v deželah, kjer ni bilo pred vojno močnih delavskih organizacij in kjer se proletarske mase vsled tega niso bile udejstvovale, v bojih svo.eua razreda. Nasprotno ni mo<>el novi evangelij najti stedbenikov po zaoadni Evropi, kjer ie bilo delavstvo v dolgih bojih izurjeno in si ie priuobiio z razumevanjem spcijalnih brocesov tudi bogato sociialistično znanje. Slovenska socijalna demokrac:ja pač ni bila najstareišu na svetu, bila je pa vendar toliko razvila, da ie do. bila vpliv na široke delavske sloje in Privedla lepo število m slečih proletarcev v sfero socialističnega pojmovanja družabnega razvoja. Slovenski industrijski proletarijat se je bil nauči s trezno glavo in jasnim pogledom nresotati potrebe in možnosti. usianovil si ie vrsto v pošte va-nja vrednih organizacij, izvedel je marsikakšen boj na političnem in gospodarskem polju, pridobil si je mnogo izkušenj, in tako je spoznal resničnost marksističnega nauka :n vrednost njegovih metod. Miljenje lega delavstva ie evropsko in se ne more tratno zatajiti v prid romanticizmu jutrovih dežel. Zato tudi naskok obnovljenega bakunizma ni mogel imeti pravega uspeha na Slovenskem. Voditelji komunistične propagandi6, dobro čutijo, da mora retorični 1 'lizern kmalu bankrotirati, kakor te moral Se vse!ej. pa bi n.u sedaj rad na umeten način podaljšali živ-ljenje. V sredstvih niso izbirčni za-Kaj po sta.w»n iezuiticnem nauku ro-svecute Cilj vsako sredstvo. Včasi so sicer poznali le končn cilt in za-uikavali vse drugo. Kjer so dobili kaj pristašev, so ji.i dohiii največ z obljubo da se uresniči ta cilj od danes na jutri, s trdit v, >. da ie le treba iztegniti roko. in da je vse drugo ničevo. Socijalno revolucijo v smislu enkratnega mogočnega akta so naznanjali kakor zvezdoznanec solnčni mrk. Kaj spričo jutrišnjega komunističnega raja, ki so ga obliubovali kakor včasih kristjani pr bajajoče tisočletno kraljestvo, organizacija kai Vgoja in izobrazba, kaj postopno pridobivanje moči. kai vse tisto' trdo delo o katerem :e socijalna demokracija prav la. aa je del sociialne revolucije in neizogiben pogoi njene dopolnitve? Polagoma postajajo skromnejši, zakaj s svojim milenijem so se ukanil' kakor rekdaj katoliški zeloti. Ob-ljubljene socijalne revolucije, kakor so io oni razlagali, ni ne v Franciji, ne v Angliji ne v Italiji, ne v Ameriki. in v Rusiji pravi Ljenin. da io je pričakovat1 šele v petdesetih letih. Hote ali nehote se ie treba zanimati tudi za bližnje, za vmesne Cl,ie. in naši komunist’čni matadorji se zanimajo v protislovju s svojimi lastnim j teorijami za volitve v kon- w'r'ianto Ta preobrat bi bilo pozdraviti kot znamenje poboljšanja, če bi bilo odkritosrčno in če bi komunisti izvajali nujne logične posledice iz njega. Toda do take odkritosrčnosti je še dolga pot in rajši, kakor da bi jo nastopili, poizkušajo komunisti svojo srečo z intrigami in s povzročanjem zmed. misleči, da so se v kalnem vedno dobro ribe lovile. V Mariboru, kjer so komunisti že dolgo nastavljali svoje mreže, ne da bi se jim bil lov pod pravo firmo • obnesel, so skovali v zatišju nekakšen volilni ..kompromis", ki naj bi : izgiedal dovolj nedolžno, da bi preslepil volilce in pribavil komunistom giasove socijamih demokratov. Čudno je pač pred vsem. da bi mislili naši komunisti, ki se smatralo za najbolj neizprosne pristaše tretje Internacional:, sploh na kakšen kompromis, ki je zanje po moskovskih določbah kratko malo nedopusten, tako da bi se z njim pravzaprav sami izključili iz imenovane Internacionale. Prav tako čudno je, da hočejo nastopiti pod imenom nekakšnih ..Ujedi men ih socijalistov". dasi iim nalaga moskovska Interna-cijcnala pred vsem. da nastop jo povsod pou Komunističnim imenom in polaga na to ime največjo važnost. Toda če te to stvar, ki jo imajo opraviti sami s svojo internacionalno diktaturo, je stvar soeijalnih demokratov, da se ne dajo s takimi manevri speljati na led. Kar se tiče volilnega kompromisa samega, ie pač gotovo, da ne bi moral biti pod vsakim pogojem izključen ;n sociial-na demokracija bi bila v tem oziru lahko bolj libeiJm. od komunistov, ki lih označuje pred vsem skrajna nestrpnost. Socijalna demokracja razume predobro, da bo prej ali s ej med posameznimi socijalističnimi skupinami tieba še mnogo tesnejših stikov, kakor ie provizoričen volilni kompromis in zna biti tolerantna danes, ker ve. kako bo potrebna toleranca v bodočnosti Toda kom; ro-mis ie mogoč le na podlagi poštene pogodbe, nikakor pa ne kot plod zahrbtnih jutra in hinavskih manevrov. To pa le. kar poizkušajo komunist1 v Mariboru, kjer sestavljajo ..skupne liste" s komunistom kot nosilcem liste, ne da bi bila socijalno demokratična stranka le obveščena o teh mahinacijah. Zvjačnost komunističnih spletkarjev ie dobro prevdarjena. s čimer pa nič ne pridobi na poštenosti. Ce ie komunitom kai ležeče na interesih proletarijata, ki iih imaio pač vedno na jeziku, bi se morali spomniti. da ie predpogoj vsakega proletarskega uspeha organ.zacija. in da je organizacija le tedaj kaj vredna in sposobna za boj, če vlada v njej disciplina. Za to načelo se ie zavedno delavstvo vedno bojevalo z največjo odločnostjo; v zmisiu tega načela se po pravici zahteva, da mora v vseh zadevah ki se tičejo skupnosti, nastopati organizacija, ne pa posamezniki. Razdirati organi-zacjo ie smrten greh za zavednega pro:etarca. In s tem grehom operirajo komunisti na naipodleiši način. Sociialnim demokratom na Štajerskem govore o kompromisu, o skupnem nastopu; v času. Vo imajo lake besede na jeziku, pa nasvjpajo z vsemi zv jačami, da bi razdrli organizacijo tistim, ki na; bi bili njih zavezniki. Ko jih vabijo na ..ujedi-nienie" pri volitvah, iih licemersko hujskajo na poteptanie najnavadnej-še discipline. In če se razkrije ta podla zahrbtnost. se delajo užaljene in kriče... Komunisti smatrajo sebe za organizirano stranko. Socilalni demo-kratie so na vsak način organizirana stranka. Vpričo »ega ie edina možnost kompromisa ta . da se sklene od stranke do stranke. Če bi b lo komunističnim kondotierom res kaj n» kompromisu, bi bila njih stvar, da naznanijo to vodstvu socijalno demokratične stranke in gledajo, da pridejo z njim do sporazuma. Toda nič takega niso storili, nič takega niso poizkušali, pač pa so ves čas intrigirali proti stranki, skušali v stranki organizirati izdajalce, jo z njih pomočjo razkrojiti, sociiali-stom, ki n so tako blizu, da bi mogli pregledati to igro. pa sugerirati, da ie to ..volilen kompromis". Javno ie bil razglašen socijalno demokratični strankin zbor in tudi komunistom ie Jilo dobro znano, da -je sklican. Ca^bi res mislili, da bi biio strank!no vodstvo glede na kompromis preveč tesnosrčno, bi bili lahko apelirali na strankin zbor. Zakaj niso storili tega? Ej. zato, ker iim v resnici ni šlo za nikakršen sporazum, za nikakršen kompromis, ampak le za prevaro na škodo socijalno demokratične stranke. V času. ko so v Mariboru deklamirali slogo, so v Ljubljani in drugod skušali razbijati shode tiste stranke, s katero so baje nameravali skupno nastopiti. S tem te odkritosrčnost njih želje po enotnem nastopu dovoli označena in vsak souialni demokrat, komur še kaj velja načelo organiza-c:je, mora z ogorčenjem zavrniti take atentate na disciplino in integriteto svoje stranke. Komunistična zvezda gasne. Tudi v Jugoslaviji poiema njen blišč, prav tam. kjer le navidez najsvet-leje sijala. V Srbiji je takozvana centrumaška skupina odkrito nastopila proti komun:stičnemu vodstvu in ne mara kapitulirati pred diktati iz Moskve. Revoiuci.ionarna romantika se umika treznemu presojanju nalog in možnosti proletarijata. Stvarni socijalizem premaguje frazo in gesto. Z revoluclionističnim ropotom in votlim grmenjem ni več mogoče dosezati velikih uspehov prj delavstvu, in tako poizkušajo komunistični maršali spletko, zahrbtno igro. jezuitsko metodo. To hazardi-rauje mora delavstvo pregledati in energično odkloniti. Ce bi bi,j komunist) želeli pošten komnromis za volitve. bi ga bili po pošteni poli lahko dosegli. Tega niso hoteli in socijalna demokracija gre svojo pot. kakor ii jo je začrtal strankin zbor. Komunisti store lahko isto; nihče im ne brani kandidirati. Toda zakai se sramujejo svojega imena? Naj postavijo svojo listo, pa naj imajo toliko poguma, da jo imenujejo komunistično. Ces;. se boje. če se res čutijo tako močne, kakor pojo?... Ne, ne čutijo se ničnih. Ker vedo, da le delavstvo sito njihovih praznih hujskarij in lažnjivih obljub, ker ne zaupajo več privlačnosti svojega imena, bi si radi prisleparili uspeh, ki jim ne gre. Toda zastor je razgrnjen, šminka in krinke so vidne in zavedno delavstvo bo vedele, kaj se skriva za zlagammi naslovi ..Ujedinjenih socijalistov". Kakor so pogoreti pri zadnjih volitvah v Avstriji, tako se bodo nfh intrize razdrle tudi ob zavednosti in odločnosti socialističnega delavstva v Sloveniji. ' XII. rt dni strankin zbor v Celju. (Dalje.) V nedeljo ob štirih noooldne se le no končanem dele^aciiskem zbo-rovaniu Kmetsko-delavske zveze stra^kinepa zbora nadaljevalo S. j. Bernot Je podal poročilo verifikacijskega odseka ki ie. konstatiral da se >e strankinega zbora udeležilo 131 delegatov s skupno 168 glasovi. Poročilo so vzeli zborovalci na zna-nie. Pripravimo se za volitve! Takoi nato »e sodrup dr. Korun govoril n nripravah in o delu naše stranke za volitve. Volilna borba se Jr začela že no vsei državi in ni dvoma o tem. da bo ta borba zelo ostra ker se vsaka stranka zaveda kolikšen notnen bo Imela bodoča konsfituanta. Ki bo dala naši državi ustavo in ii Položila temelie za nven bodoči razvoi. Na kateri mdlapi se bo vršil volilni boi naše £f-anke o tem bomo še slišali. Pri tem »e seveda gotovo eno. da se bo naša ctrarka držala dostr>Jnepa in resnepa boia M* se sicer zavedamo. da nn Hiž.niih volitvah nimamo izplHa. da bi nrišli socialisti taV0 močni v parlament, da bi imeli večino. Vendar na or? vsem tem nikakor ni vseeno koliko svoifh zastopnikov bn socilalna demokraera imela v parlamentu. Soclialna demokracija ho imela nri razpravlia-niih v parlamentu v marsikaterih vprašaniih tem °dločilnelšo moč. čimbol* bo intelektualno močna. In pri plasovaniu se bodo naši poslanci mofli *em boHše uveliaviti in doseči tako večie nsnfhe. Pa tudj 7 dru-pesra stališča sn volitve za nas važne. Jskre se krešeio ob volitvah in nri volitvah nam >e dana prilika da prempnmo in pokažemo svolo moč. Pnl^o smo morali čakati, da smo sledniič dobili voliive, Z volilnim redom, ki ima sicer mnopo težkih naoak smo vendarle dobili eno. knr ip važno to ie da nožna ta volilni zakon nronorc. In vsled teea ker pozna nror-orc te vsak trias, ki ga dobi stranka, neizmerne važnosti nri končnem rezultatu. Za nas ie velika razlika med važnost 10 nosa-mezi-c-"1 tflasu v stari Avstriii in med važnostio ki io ima, vsak posamezni plas seda?. Vzemimo recimo volilni okrni Kranisko! Ce smo t.v krat agitirali za volitve le v večiem in smo pri tem vedeli, da večine dobiti ne moremo in smo kliub temu agitirali smo to delali že vsled tesra. da merimo svojo moč. Sedai ie p.-i!nž?>- za nas dntpačen. Vsled pro-no-ca se razdelilo mandati no številu glasov. En plas bo lahko odločeval ali dobi stranka en mandat več ali ne. Zavedaimo se torei da nam aPitacfia lahko nabere toliko plasov no posameznih občinah da bomo lahko dosegli nrav leoe uspehe na Slovenskem Koliko hudih naoak ima volilni zakon ki «o ga slenili v Gele radii, v to se ne horno več ugJabl?aJi. ker bi to pomenilo toliko ko» 00 toči zvoniti. Ena nanaka na >e v tem zakonu ki smo Io vsi občutili. Ta velika nanaka ie določba da imel volilna nravico samo oni ki ie Slovan no ieziku in on nlemenu Vsled te netesne d.»lt'/be so bile omopočene vo-llne mahinacije, ki so se novsod do-pa!ale v veliki meri Vsi vemo da sn prihaiale nasorotniške stranke in velele* ti «i sociialni demokrat in nisi Slovenec. To se ie v obilni meri lopaialo predvsem v obmeinth kraiih In zpodilo sp ?e celo to lopovstvo da ?e vlada dala ukaz da «£* tisti Nemci ki so prišli že v volilni imenik, izbrišeio iz volilnega imenika Zoner tako oostooanie s katerim, se volilcem krade volilna pravice moramo naienergičneie protestirati. V znak nrotesta predlagano ie današn-emu strankinemu zboru naslednia resolucija ki nal io zbor snreime: Protest zener volilne ntahinaciie. XII. strankin zobr JSDS. zborujoč dne 31. oktobra in 1 novembra 1920 v Celiu. z oporčeniem zaznava za nečuvene volilne mahinacije in nenostavnosti nri volilnih pripravah ki iih zavedoma delaio razne držav ne in avtonomno oblasti Sislpmatič-no niso voisavali naš>h somišljenikov v volilne imenike, so lih naknadno že celo 00 preteku reklama-citske dobe in notem. ko so imeniki postali žc pravomočni Črtali '? volilnih imenikov: na kratko povedano- državni mopotci. celo sanic ministrstvo za uoivnnie zadeve in de- želna vlada v I Juhligni so storili v«e. da oronaio delavne m kmete volilne nravice. Zbor oeorčeno Protestira [% Droti tem nezaslišanim neoostavno- -srim in naroča svoum bodočim zastopnikom v konstitnanti da spra-viio vse te protizakonitosti v kon-sfituanti na razpovror in zahtevajo eksemnlarično kaznovanje krivcev. — ^Resolucija ie bila soglasno sprejeta.) Sodrupif Doba. ki nas še loči od dn^va volitev »e primeroma kratka Primeroma kratka »e bila tudi doba. ki le bila odmeriena za nri-nravo k tem volitvam. Vsled tega nam žaHt>op ni bilo mogoče da prj_ pravimo vse tako skrbno, kakor če bi ne bili tepa zakona ki so ?a nrav kar šele sklenili v oarlamentu tako hitro vrgli med svet z 'stočasnim razpjsom volitev Naša stranka «« te tehnično — o tei stvari bomo povo-rili še noznele — pripravila na sledeč* način: V vseh treh slovenskih volilnih okrož'ih so se izvolili volilni odbori Jn ooleg teh Še centralni volilni ndhor ki to delo nekako vodi in nadzoruie. Oreanizaci»e in člani nal se v vseh volitev se tičočih zadevah obra^aio do teh volilnih odr-borov. Oreanizacne so kainada v Drvi vrsti iM»kiicane da vrše neumorno agitaciio Naiboli nnkladen to sistem zatmnikov i>o nnsame^t’ n občinah. Ti zaupniki moraio volilnim odborom nri avitaciii w>inapati In iti v vsakem oziru na roko. (Ile-df» priprav za volitve se bom ometi! to da nosehei še opozorim na *elo važno delo. ki se mora izvršiti Se v u»h dneh (do iKtkal. V striislu volilnepa zakona mora namreč vsaka stranka na volišču imeti svoiepa zaupnika in zaupnikovepa namestnica. Volili bodo večinoma no občinah. k»er oa so maniše občine na bodo imele dve do tri občine no eno skunno volišče Zaunnik stranke bo lahko na volišču stal za skrjniieo svoie stranke in ie član volilne komisije in vsled tepa glasuje. Ima na pri tem še veliko in važno nalogo, namreč, da sme vsakega volilca ooozoriti da ie skriniica za katero stoii. skriniica niepnve stranke. Na vsaki skriniici bodo napisana imena kandidatov niepnve stranke. Kakor vidite ie nrav posebne važnosti da imamo na vsa'-em volišču svoiepa zaupnika. Te svoie zaunnike moramo imeti. Dolžnost posameznih zaupnikov in apitatoriev ie da za vsako voRče izberete zaupnika in ga takoi naznanite z istim imenom in nod istim poklicem kakor ie vpisan v volilni imenik, na npsmino sodišče. Kie bodo posamezna volišča, to boste izvedel1 pri naših volilnih odhonh To delo e momentano za ta teden naše najvažnejše delo. — Kako se bo volilo o tem ste že vsi slišali. Apitacna za volitve same nai se v nrv* vr«t; vrše s nrnpramom naše stranke ki la edina izmed vseh strank na Slovenskem ki zahteva demmratičnr liud-sko rennbliko. Veleva/na te apitaci-\p od osebe do osebe širipnie nagega časooisla in naših letakov Izvr-ševalni odbor stranke ie že izdal en tak letak in to ie strankin volilni nropram. ki pa ie treba razširiti med na*;rše iludske krove. (Naročiti nri nnravi »Nanreia« v l.lubliani.) Stranca ho nriredila tudi mnogoštevilne shode. Teh shodov ni treba naznaniati razen, če se shod vrši pod milim nebom. Ce onred za somišUenike se tepa simda no sme udeležiti noben nesomišlie-nik. oziroma ga ne sme motiti. Pokažimo v reh čas:h novsorl da smo enotni disciplinirani in močni V stmienib vrstah nod nranorom so-ciialne dem ok raci le I10 *e! ves za*< vedni slovenski oroletariiat na volišče nroti reakciii. za pravico in napredek! — Ko ie sodr. dr Korun končal S svojim referatom o pripravah za vo* litve. se delegati o tei stvari razvijali zelo živahno debato. Naipret se fe ordasil k besedi kot vost sodr. Bukšerr. V poučni obliki ie zboru obrazložil nolitični Doložai na Hr-vatskem z ozirom na bližnle volitve in opisoval volilno borbo kakršna se ie in se bo razvila na Mrvatskem z in v Slavoniii. Tu so klerikalci z dr. Korošcem osnovali takz.v. »sebačko demok raedo«. ?a katero avttiraio sedai no deželi na nrikrit način ta »seliačka demokraciia« na ni ničesar dntveva. kakor klerikalna stranka nod druttvim imenom. Demokrati so ustanovil? svolo »sebačko zvezo«. S katero mve sedai svo e kaline in oo Medžiniuriti celo avitira'o s tem. da se zavzemalo za nieemvo avtono-milo samo da bi Hudi tembnb' nre-sleoili Radičevci so na med me-Sčanskimi strankami še nrav no«et>-^3Bo čudna stranka. Praviio da so re-nnbfikanci. da zahtevalo tirvatsko demokratično renubliko istočasno na so xa bana in za svo*eva kralia! Glede aerarne reforme uvauiafo meščanske stranke silno dematrned-Io, Radičeva stranka, kakor hoče biti demokratična n nr zahteva da se avrarna reforma izvede, vendar oa da se nosestev nod 500 iohi površine razdeliti ne sme. nrt zemlii oa k* nai se io razdeli nai hi se varovale historične tradicile ederie nri-nadmsti. Edino sociialra demokraciia ie ki resno zahteva radikalno izvedbo aorarnp reforme brez odškodnine dosedaniitn nihovlm lastnikom Stranka kot taka. ki ie mnovo trneia vsled razkola, se te 7-noet razmahnila in le našla nosebno še mnovo odmeva med kmetiškim nro-letariiatnm tako da so nten' Iztdedi or: volitvah boHši kot iih nričakule-lo Pazveseliivo le deistvn. da ie socialistična misel začela oronicati titdi med kmetišVe sloie. ker se vs>' dobro zavedamo da brez socbafi-s'?čne vasi ni sociialističneva mesta In brez socHaiističneva mesta n? socialistične vasf. V debato o voHnih nrlnravah so DOSevli nato sodnuo Krištof Knnač »n KomavM Zadnti ie navedel drastičen nrimer kako skušam nasnrot-IK stranke mistificirati vrbice. V neki fari nr| Ptnln H: žunnik razeda-si| s oriijdee. češ da bodo volilci morali imeti posebne feeirimaoBe o<1 S? S brez katere bale se bo smel nihče voliti Prinoročal ie da aeita-torfi in zaupniki rovsod nobsniio veftlceni. kdal in kako se ho moral vofilec levitimirati nred volilno komisijo s kako listino iz katere bo razv^no da Je res on tisti za kovar se tzngia H e listine so ali delavska knJJžjrn noročni krstni ai domovinski list itd nikakor na ne kaka te-ritimaciJa od klerikalne stranke ali nodohno. On. ur.) Po sklenit debate le sodr Korun OrečJtat kandidatno listo ki Io te i*-vrševalni odbor stranke predložil Rfrank‘nem»i zbor«. 7bor ie kand!-datrto listo odobril in notrdil S tem Je bilo nedelisko zborovanie Strankinega zbora nri kralu. (Ihtlie prihudmič.) Telegrami. JADRANSKA KONFRENCA 7. T. M.? LDU. Zagreb, 2. »Rijcč« poroča iz Bclgrada da I* na ta vlada sprejela včeraj poalv italilanske vlade k ponovnim poza-Janiem radi jadranskega vprašanja, ki na) bt se pričela 7. L m. v nekem kopališču, niMaleč od Rapalla. Radi teza se le danes ob 10. sestal ministrski svet LDU. Belgrad, I Poluradni Italijanski Ihti trdilo, da se je Italija odločila, zahte- vati mejo do Snežnika. Zadar in Reke na) bi bili svobodni mesti. Otoki Vis. Ciez 'n Korčula pa na) bi pripadli Italiji. GIBANJE ZAGREBŠKEGA VSEUČILI-ŠKEGA DIJAŠTVA. LDU. Zagreb, 2 .V nedeljo se ie vršil pred vseučiliščem shod akademske omla-diue, na katerem se je razpravljalo o stanovanjskem in prehranjevalnem stanju dijakov. Spreleta je bila resolucija, v kateri se zahteva, nai se ugodi zahtevam dijakov, pri čemer je bilo sklenjeno, da predloži resolucijo poverjeniku za uk in bogočastje posebna dijaška deputacija. Za primer, da bi se ne ugodilo njihovim zahtevam, apelirajo zagrebški vseučiliški d'! ' na solidarnost dijaštva na drugih vseučiliščih ter bodo proglasili dijaško stavko. Ker je bil po verjenik za uk in bogočastje iz Zagreba odsoten, je dijaška deputacija izročila resolucijo banu, ki je iziavll, da se bo prvi točki resolucije ugodilo, glede ostalih pa se mora počakati povratka poverjenika za prosveto. Dijaki so se zadovoljili z odgovorom bana. FAŠISTI OPIJSTOŠIL1 DELAVSKI DOM V PIRANU. Trst. 2. Iz Pirana poročalo listu *!! Piccolo«: Predvčerajšnjim ie prišlo v Piranu do hudih snonadov med fašisti in sociialisti 5 fašistov se te nrinclinir. s namigom iz Trsta, da nalcniio nrotdas /a proslavo italijanske zmave ori Vittorio Veneto. Socifctlisti so lih napadli in vrrdi ene-sra eks-tenenta v morie. Fašisti, ka-so prišli 'Karabinleril na oo-moč so se ubranili napadalcev z \ reyolver*i ler rešili Polani ialočeea. Drutri dan Je nrišla z avtomobili večia trruča fašistov iz Trsta v Pitan *e iznraznila z revolverli v roki Klavrn oimnski takozvani Tartinilev tre od Hudi ki so se morali umakniti v s^anovanla in lavne lokale. Nato so fašisti vdrli v Delavski dom zaplenili tam vse spise in razbili vse pohištvo ter nntem odkorakali nroti Portorose k ler so lih čakali avtomobili. Medootoma se ie vnel med korakajočimi fašisti m tj»ed sncHali-sli bol na revolverle ki na nt zahteval nobenih posebnih žrtev Do* soevši v Portorose so se vrnili fašisti v svoiih avtomobilih nemoteno v Trst Eden šofertev Je bil medpoto-ma med Piranom in Portorose napadan iz razlova ker ie orinelial fašisti v Piran in težko ranien T.4KE .IONESCU V VARŠAVI. Pra^a 2. Romunski zunanii minister Take Jonescu ie odpotoval v Varšavo. Poeaiania. Vi so se vršila za n levove prisotnosti v Pravi so f končala s oooolnim srorazumlie-niem trlede aktualnih nolitičn;h vprašani, nosebno tdede male antante m edede medsehoinih otlnoša-lev med nrlateUskimi državami Ko se ie razornvllalo o stališču, katero zavzemam francoski amdeški in italiianski zunanii ministri nanram Osredn*i Fvrooi. se ie ueotovilo. da obstota med niimi in med malo antanto z ozirom na zvezo držav male antante popolno sordasie in sooraz-timlienip in da kombinacile ki se tl-čeio Madžarske niso več aVtuaine l ake Ionescu ie doscvel da sp te dovovnr med Češkoslovaško in Ru-muniio ki ie bil svoiečasno skle-nlen v Bukarešti vnovič potrdil PROTEST RADI ZBIRANJA POLJSKIH CET. LDU. Moskva, 2. (Brezžično.) Joffe» predsednik ruskega odposlanstva le poslal predsedniku potiske delegacije. Domskemu, protestno noto radi zblrania protirevolucionarnih čet n« poliskem ozemlju, ker t nasprotuje mirovni p»*godbi v Rigi. VOJAŠKI TEROR NA ROMUNSKEM. LDU. Bukarešta, 1. (Demian.) Splošna stavka v glavnem mestu in po deželi je popolnoma končana. Promet na železnicah in po Donavi se redno vrši. Delavski sveti v železniškeh delavnicah so se razpustili. ANGLITA ZOPER FRANCOSKO-MADŽARSKO TAJNO POGODBO. Berlin 2. Listi iavliaio iz Pariza z dne 1 t. m.: Kaknr iavliaio iz Londona Je iziavila amdeška vlada da ne priznava francosko - madžarskega mineva dnvovora Vi ie bil svnle-časno sklenien v Goodsallce. vsled teva ie francoska vlada Madžarski na-znanila da se bo noeodba razve-iiaviia, PLEBISCIT ZA VILNO. LDU. Varšava, 2. (Wolff.) Poljaki s sprejeli predlog zveze narodov, naj se izvrši v oz.emlju Vilne ljudsko glasovanje. IIARDING ZMAGAL V AMERIKI. LDU. London, 2. (Reuter.) Kakor poroča »Westminster Gazette«, so volitve elektorjev v Ameriki Izpadle večinoma v prkl Hardinga. BOUŠEVlSKA OFENZIVA PROTI WRAN0LU. LTarierad. 1. Boliševiki so začeli ofenzivo na vsei fronti. VVranelove č".te so «e morale umakniti: iznraz-n:le co PerdJansk in Aleksandmvsk. LDU. Moskva, 2. (Brezžično.) Frontno poročilo z dne 2. t. m.: Na južni fronti naše čete zmagovito prodirajo. Politične vesti. + Osemurni delavnih v nevarnosti. Našim liberalcem gre trda za glasove. Zate love vsepovsod pristaše, ki bi 28. novembra še utegnil biti tako neprevidni, da bi spustili svoie kroglitce v propadlo liberalno - demokratsko Skrinjico. Ker vidiio, da se je uredništvo obrnilo od stranke za radi njenega ie preočitnega simpatiziranja z nekimi bankami, zato poskušalo ori trgovcih to obrtnikih. Zlasti pri obrtnikih-ker za trgovce vedo. da ti še niso pozabili na vsega spoštovania vrednega gospo da K irSevana. katerega ie nadnie postal dr Zeriav Obrtnike mislijo pridobiti z odpravo osemurmka Nam ie prav če demokrati snubijo uradnike, trgovce in kmete Vsaka stranka ima pač svoi kader (ah vsai misli, da ga ima), iz katerega črna svojo glavno moč. Toda snubijo m vabiiu nai svoie pristaše s sredstvi, ki ne etedo na škodo drugih Zato povemo demokra tom že danes, da si delavstvo ne bo dalo kar na lepem trgati pošteno pridob|ien*h pridobitev samo zato da bi imela demokratska stranka nekaj več glasov Vabue jih s svoiimi lastnimi deli. in s svoiiml lastnimi zaslugami, če iih ie kaj. Tak račun pa, češ da delavci itak niso naši. to rej iim lahko nekai vzamemo, da pridobimo obrtnike — gosoodie, tak račun pa ne bo prav lahko saldiran. Sicer pa obrtnikom obetate ludl lahko šestnajst — tih 24urni delavnik, vas itak ne bodo volili. Bodite brez skrbi + Prihodnja seja Narodnega Predstavništva bo 10. novembra. Zanimanje za to sejo ie v parlamentarnih krogih iako veliko ker se bodo Istočasno izplačevale dnevnice, katere bodo mnogi poslanci spravili z zelo mešanimi občutki Veseli bodo denaria a žalostni vsled žalostnega konca lepih dnevnic, katere bodo prihodnji mesec že vlekli — drugi. + Za nekaj je vendarle, namreč nat predsednik vlade g. Vesnič. Kot dinlomat menda ni bil vedno tako, kakor treba, dogodilo se ie. da je imel včasih tudi sak šen neuspeh. Pravzaprav ne neuspeh ant pak sntolo, izrazito smolo. Nekateri ljudje, ki iih preganja smela, se udaio v svoto usodo. Vesnič pa ne: on gleda, kako bi se izvlekel iz različnih smolnatih ater. Vča slh pokliče na pomoč g. Kneževiča, da ga interpelira. nakar on, g. Vesnič, odgovarja. Odgovarja pač tako, kakor misli on, t. Vesnič, da bo prav Francozom, ki so mu vedno na vratu. Kadar Kneževiča nL se poprime neke korespondence »Avaie«. To da te nihče ne pozna razun njenega ravnatelja, kar ne pomaga mnogo. Zato se je lotil 'vojega Presbiroja. To je mašina za dcmentlje. Lahko bi bij tud-i nekaj več, namreč ne Vesnič, ampak Presbiro, ampak doslej je služil g. Vesniču sanio za popravke. Tem seveda nihče ne verjame, ker so uradni. Zato se le g. Vesnič poprijel resno reorganizacije tega inštituta. »Tribuna«, radikalno glasilo, namreč javlja: »Presbiro, ki ie bii dosedai fiddelek minist-stva za zunanje stvari, je prešel v upravo predsedstva vlade vsled energičnega nastopa predsednika vlade dr. Vesniča. Ker je ministrski predsednik uvidel, koliko je naš Presbiro po svoji ureditvi zaostal za zavodi te vrste v inozemstvu, je uktenil potrebno, da se izda nova uredba, po kateri se bo Presbiro preuredil. Presbiro se bo delil v tri sekciie: za inozemstvo, za notranjost in za časnikarsko informativno sinžbo.« — Toda tudi ‘tukaj ima g. Vesnič nekoliko smole. Načrtov za reorganizacijo tega zavoda je namreč več in Iz predlagane razdelitve v 3 sekcije je razvidno za one, ki stvar poznajo, da ie nekaj podobnega predlagal že sodrug Anton Kristan ravno pred enim letom, in sicer takratnemu pred redniku vlade Pavidoviču. Vesnič je torej po segel globoko v »fijoko«, da je našel tisti akt. Pa menda m' miznice pospravljal? Vsaj sedaj menda ne bo šel, ko je dokazal, da je vendarle za kaj! + Pod socijallstičnn vlado le bito bodo, tarna »Večerni List«. Za klerikalce gotovo. + Železniško uradništvo obrača Der žiču hrbet. Tako javlja »Slov. Narod«. Delavstvo mu ga ie obrnilo že zdavnaj. + 60 volilnih shodov je imela na Vseh svetnikov dan po Sloveniji SLS. tim. kai je bilo o Vseh svetih po Sloveniji samo 60 maš In litanii? + »Novi komunisti« se imenuje stranka, katero snujejo najradikalnejši izmed komunistov, ki nikakor niso zadovoljni i odločbo komunlstov-patrliotov, da le vsako sodclovanie z meščanskimi strankami popolnoma nemogoče in v Interesu res- ničnega komunističnega gibanja absolutno nedovoljeno. Pravi komunist je samo tisti, k. ie čisti revoluciionar in nič drugega. Komunisti, ki so se odločili, da kandidiralo svoje kandidate v konštituanto. so na-iemnlkl meščanskih strank, oni so komunisti - patrijotje. katere ie treba uničiti m razkrinkati. Olasilo »novih komunistov« bo začelo Izhaiatl te dni v Beogradu kot dnevnik za čas volilne borbe, pozneie kot tednik. V Ljubliani se kaže med komunisti veliko zanimanje za to novo strujo med onimi, ki s »parlamentarizmom« Zorge, Vencajza itd. nikakor niso zadovoljni. -+- Volilni uspeh socialistov v ItalHL Občbkc volitve so bile doslej izvedene v 4 ‘S6U občinah. Socialisti Imajo večino v 1370 kra ih. + »tndependent Labour Party« In vprašanje Internacionale Odbor angleške »tndependent Labour Party« ie sprejel z vsemi glasovi načrt, da se pozovejo vse socialistične stranke, ki še niso vpisane ue v II., ne v III. internacionalo, naj se udeleže splošnega kongresa v Londonu, kter bodo razpravljali o ustanovitvi nove intemaclo naie, ki bo osnovana na široki o »dlagl !n bo puščala posameznim deželam popolno svobodo delovanja po svoiih specielnih gospodarskih In zgodovinskih pogojih + Gordinerjeva obtožba Poiucareia. Gordlner priobčuje v »Dallv News« odprto Pismo Poincarelu, ki le po nanraniu angleških politikov še najvplivnejša poli tična osebnost v Franciji: Pariška politika triumilra nad vvashingtonsko. Glavni namen vaše politike ie popolno politično In gospodarsko uičenje Nemčije. Na eni strani «e grozi Nemčiji z velikansko odškodnino. .1STEK. Francosko spisal (lasten Leroux. (Dalje.) — Bom vas branil rosnod Robert f ar?»c. aato. ker laz več o lent vem. kot vi. —• Bežite nol Je zamrmral Dar- ZOC SKorm ipzno. —-O! le bodite mirni. vedH bom samo tn. kar ie nolrebno vedeti, da vas re*lm! — Ničesar ni treba vedeti, eo-sood... če hočete, da vam ostanem hvaJržpji. Ronletabille ie zmaial z elavo. Pristooil ie čisto tik. čisto tik Dar-zata: — Poslu^aHe. kar vam boni povedal ie rekel s tihim triasom ... in to nai vas navda z zaunaniem! Vi. vi nožna te, s-umo morilčevo ime: tr*ična Stantrprs''" nožna samo polovico morilca: a iaz poznam nicaovl obe oolovici: laz poznam celega morilca! Robert Darzac ie široko odprl svrde oči kar ie ka/nlo da ne razume kar mn le rekel Rouleinbille. V tem Je oridrdral voz. vodil va ie Larsan V voz le stoni! Darzac z orožnikom. I. arsan ie ostal na kozlu. Odueliuli so letnika v Corbeil. XXV. Roulctahilltt odootuie. Se isteea večera sva zapustila z RouJetabillom vrad. Kar srečna sva bila. oo vsem kar sva na vradu nre-žive<2. nisva hotela več ostati lzla-vi* sem. da ne maram več razvri-nlati 'Koprene nad takimi skrivnost-mit nato me !e Rouletabille ooten-lidl i n ram: ter mi zaunal. da ne more mč noveea več izvedeti na era-du ker mu ie vrad že vse povedal. D,snela sva v Pariz ob ošinili. Ve-čeriala s VB še. noteni sva se na b-čila trudna obliubil mi le. da oride drupo >utro k meni. Ob naznačeni uri. ie vstopil Rouletabille v moio sobo. Oblečen ie bil v novo obleko iz križ^ieva anvle-škeva na roki Je držal ulster ra plavi mn ie sedela čepica, v roki ra 1p držal kovčee. Naznanil mi ie. da odnotuie. — Kol ko časa nameravate biti odsoJ-; vh vnraš«m. — Mesec ali dva. odvrne, to Je odvisno... Nisem se uoal vprašati... — Ali veste, me vpraša, katero besedo ie izgovorila vdč. Stanverso-nova nreden se ie onesvestila. - takrat. ko ie srledala o Roberta Dar-ziica?... — Ne. nihče ni razumel. — Pač! nravi Rouletabille. laz že! Rekla mu ie: »Govori!« — Ali bo neomatno snoštovanlp do svntojrji tTana ter trdno nreoričpnte n nedolžnosti zaročenca vdčne Sianversnno-ve Tudi sam v. Staneerson le iavno pribil strašno zmoto ki *e omamita preiskovalnega sodnika in državne-pg oravdniVa: vsakdo le bi! nrenri-čan da bi žrtev če bi le morda govoriti. storila nred norotnikp In od n;ih zahtevala svoleva zaročenca, ki va hoče obtožnica snraviti na morišče. Unnbrto da se v kratkem povrne vdč. Stannersonovi men razum ki ®a ie tztrubila v proznih talnostbih na Glau-dieiu Ali hočete da va zopet izdihi, ko bi izvedela da ie umrl nien Huhi-mec na morišču? Pred tem vnraša* nlem stote danes porotniki s kntertntf bomo Imeli danes tudi ml kratek raz. covor. (Dalie nrih.) Sfev. 259. NAPRBJ. Stran 8. Dnevna kronika. Po7?t vsem dobrotnislečlm! Na strelišču na Suhem bajariu v Ljubljani ie pokopanih 23 žrtev avstrijske vojne iustice. Naše iavne oblasti bi se rade obrnile da sorodnikov žrtev, ne bi li dali tam Dokopane svojce prenesti na pokopališče v domači krai Kjer bi ne bilo najti sorodstva, bi se ukrenilo potrebno, da se ustreženi uradoma prepeljejo na liubljansko pokopa llšče. Treba pa je, da se ugotovijo imen«'. Vsled osebnega zanimanja slovenskega Podčastnika, ki je med vojsko na strelišča služboval. je dognano, katerega dne ie hil kdo ustrelien, ki leži v tem ali onem grobi Imeni sta pa onemu podčastniku b‘it *nani le dve. Naša pokraiinska vlada se *t « temi podatki obrnila na vojni sodni arhiv na Dunaju, ki ie odgovoril da bi bUo vse iskanie pc datumih zaman, ker obsega srhi v poidrug milijon aktov in bi se moralo vedeti za opravilno številko voiaške sodnije m za ime sodnije. Obračamo se to Jej do vsakogar, zlasti dc onih, ki so med »oiskn službovali pri avditorijatih in voi-®ih sodniiah. da nam preskrbe podatka, katere naj blagovolilo vposiatt mestnemu magistratu v Ljubljani. Doslej j.nani podatki (datum ustrelitve) so naslednji: Qrob št !, ustrelien 26 junija 1915 (neki vojak), št 2, 8. jullia 1915 (vojak), št 3. 16 iuliia 1915 št. 4, 1« tuliia 1915 (voiak). *< 5, 26. iuli*a 1915 (voiak) št. 6. 21 avg I»I5 Ivoiak). št. 7. 24 avgusta 1915 (kmet * Goreniskeua). št. 8, 4. septembra 1915, 9. 30 septembra 1915, št. *0. 16 okt. 1915, št. 11 11. maja 1916, št. 12, Ivan ^trič. že prenešen 17. decembra 1919. ^1. !3. II. decembra 1915 (neki cigan). št. 14. 4. ianuara 1916 (vojak), št. 15, 7 lan. 1916 25. htliia lOtfi. št 21, 20 maia 1916. št 22. 10. iauuana 1917 (ognjičar Schmidt), št. 23. 1.1. iuniia 1917. Kaj Je s poukom na trgovski akade-v I Jubilant. Pre'fli smo: frgovska ftkademiia ki se ie ustanovila v Uubllani Se sedal ni pričela s poukom čeprav se le Vpisovanie učencev izvršilo istočasno z Vplsovaniem v srednie šole- Ako učene* Vprašuieio. kdai vendar se prične pouk *lobe odgovor, da se prične v naikralSetn Sasu Prosimo za primerna poiasnlla. ter ** se obiavi datum začetka pouka Zdravniške službe Razpisana Je slui-okrožnega travnika na Trati pri ?k>-fil Loki. Interesenti se opozarjajo na razpis v »Uradnem listu«. Nadalte ie razpisana služba okrožnega zdravnika za Sevnico, to naj obenem substituira zdravstveno °krožie Loka r.ri Zidanem mostu Državni mu/ej ostane radi pomanika kuriva od I t. m za splošni poset fjdi °b nedeiiah zaprt. Popravek. Obratno ravnateljstvo luž. železnice obiavlia: V objavi o voznem re-radi obratnih dni češkoslovaškega Hi ♦»»iškega brzovlaka se le vrinila neUuba pomota. Češkoslovaški, kakor tudi dunajski brzovlak vozi po progah našega ob modja v smeri iz Maribora proti Zagrebu oz Trstu vsako sredo, petek in nedeljo, in v smeri iz Zagreba, oz. Irsta proti Mariboru vsak torek, četrtek m soboto. Spodletelo mu le V nedeljo popoldne si ie hotel neki dr. N. N. prilastiti v ka varni »Union« zlato tobačno dozo, katero je gost pustil na mizi pod časopisi, ko se le za nekaj minut odstranil od mize. Ko se je vrnil ie zahteval od natakarja dozo Naiditel.i doze dr. N., ki je dozo spravil v žep. se ni oglasil, temveč ie šele potem, ko je videc. k< ie opazoval vse Novo početje, ga označil za najditelja doze. pritrdil, da je našel zlato dozo. a na drugi mizi med časopisi — medtem je namreč vedoma odnesel časopise z dozo na drugo mizo. da bo lažie dozo neopažen spravi — in le rekel, da jo je oddal polici)«. Na protest lastnika je vendar kapituliral m vzel dozo, katero je oddal policiji. Ir suk niiča ter jo vrnil lastniku. Zadeva ni rav no važna, a doka/.ule, da se povsod nahajajo taki nepridipravi, ki čakaio ugodnih trenotkov toda posledice trpe natakarji. k' so zato odgovorni. Ta siučai nai bi bi! za ogledalo, da se ne sme dolžiti natakariev. če kdo v kavarni kai po/abi ali mu zinanl-ka in ne dobi več nazaj. Dosedai ie za vse to odgovoren natakar in mora trpe*' vsted tega tudi vse posledice, ki mu napiavijo mnogo škode. Uredništvo in uprava »Maske« se nahajata v Ljudskem domu. Strelska ulica 12 1, Liudski oder Istotako pisarna Udru-ženia gled igralcev Zagreb bo ostal po sedanjih izgledih brez kinematografov, kaiti lastniki kinematografov prete. da bodo kino zaprli, ako finančni minister ne zniža novih dav kov, po katerih plačujejo Oioskopi 65 odstotkov bruto dohodkov brez ostalih dav kov katere plačuieio tudi dniga podietja čudno razmerje. Zagrebško sodišče le obsodilo Ivana loguša. mladeniča 19 t na štiri leta ieče. ker ie s sekiro uhl' nek > šestdesetletno starko, ki le bila nlegova ljubica Snrlab * Kragujevca. Vsled šarlaha. | ki se je v Kragujevcu in okolici zelo razširil. >e pouk na vseh osnovnih šolah uki-‘ men za nedoločen čas. f Odmevi gibania za samostojnost Crne ( tforc Sodišče prve stopnje v Beleradu ‘e poslalo mestnemu sodišču istotam ■/se * akte. ki se tičeio prestopa generala De*> I klvifa. ter le zahtevalo, da se uvede strj knvnia*ka preiskava pisma, ki ca >e pisal Vesovič italijansk1 vladi V Imenovanem pismu prosi Vesovič pomoči za osvnbo-I lenie Crne gore. Cim se ta akt na ta na čin prenaša od sodišča do sodišča tudi Vesovič gotovo ne setH s prekrižanimi rokami. Oeneral piše v pismu svoiemu sinu. da se mora »otresti srbske tiranlle«. Poleg tega le iziavil Vesovič pred sodišfenv »C* bodete tako postopali z menoj, ne bos*e dočakali niti tega, da me obsodite.« Po svetu. — Krščanska krvava Justica. Preki budimpeštanskega kazenskega sodlšia ■ razglasil v nedeljo sodbo v procesu •'oti obtožencem, ki so vtihotapila!* komunistične letake z Dunaja v Budimpešto to Hh zlasti onostran Donave razširjali v *vrho agitacije. Obtoženi so bili zločina |jt>ora. Ključavničar Aleksander Knkai le »» obsoien na smrt. kmet Bela Kokai na dosmrtno lečo. Stefan Rasztolovics bi Ed c?r.. Na avstrijskem Jlfolskem so lovci zas'edill župnika Iz pehnvma, ko je bil na divjem lovu. Ko so "Oteli lovci župnika aretirati 'e ta nameril n*nje puško z namenom, da ubije vsakega, to bi se mu hotel približati. Sluča) |e bil ^znanjen oblastim In — se ni dalje preiskoval... Avstrijska republika je srečna dežela: poleg vse bede. v kateri tiči da »es do grla. Jo tlači sedaj še Jezuitska Zadloga. — Konec slarlh znamk. Stare avstrijske znamke s podobo Korlna ali krone, dalje znamke z označbo »DeutschOstcr-reich« so od nedelje dalje neveljavne In to» je avstrllsko poštno ministrstvo vzelo to prometa. — Za strankino blagajno. Berlinsko Svilno sodišče se je pečalo s tožbo novih komunistov, ki so se odcepili iz stranke ®*odvisnikov; novi komunisti so zahtevali Sedajo strankine blagajne, toda, ker niso ^('i dokazati, da so pravni nasledniki ®*rednlega odbora neodvisne stranke, je “* njih tožba odklonjena. Komunisti so predlagali, naj se članom osrednjega bora, ki so pristaši desničarske strule, e»ove vstop v prostore osrednjega od- bora. — To le torej tudi eden vzrok razkola! — V Budimpešti razsajajo v zadnlem času gnusne epidemije, ki nastanek) Iz vzrokov zanemariania javne snažnosti slabega mila slabih prehranjevalnih razmer In nadoblludenia Dunajski klerikalci pa kričlio potem še o »blagoslovu dobrih odnoša‘ev z Madžarsko«. Kmalu madžar skesa krompiria ne bodo več dobivali nai se pazilo, da ne dobe v zameno madžarske gnilobe. — Rudarji v Chaiierolju v Belgiji so zastavkali. Bruseljski tramvajski uslužbenci so sklenili, da stopUo v mezdno gl banje. — Anglija pa ne bo več »pomagala«! Llovd Oeorge Je izjavil, da Anglija ne bo več S>ratilla Belgije, če to poslednlo Nemčija zopet napade. To so takozvani »zviti ptičku... — Opereta v opereti Pred kratkim se je zgodil v nekem gledališču v Gdan skem zelo zabaven slučaj. V gledališču bi se morala igrati »Poljska kri« Občinstvo in orkester so bili že na svojih mestih, samo kapelnika ni bilo nikjer. Gleda liško osobje ga je iskalo povsod, dokler ni zvedelo, da je bil kapelnik Rittcr popoldne vsled tatvine in goljufije obsojen na 8 mesecev in da je mora! takoj nastopiti kazen. Občinstvo je Mio že slino nemirno, toda vodstvo gledališča si ni znalo pomagati Drugega kapelika ni bilo na razpola go, razlasniti celo zadevo občinstvu pa tudi ni kazalo. Iz te velike zadrege le rešila vodstvo blagainlčarka, ki se ie spomnila, da je prodala vstopnico ravnatelju občinskega gledališča Drleserju, ki mora biti gotovo med občinstvom. In res, Driescr je sedel mirno na svojem mestu, ko so ga diskretno naprosili, naj nadomestuje evo-jega kolego v ječi. Ravnatelj se je uda! s pripombo: Vedite, da ga bom nadoniesto-val samo pri pultu, ne pa v drugih njego vih podjetjih. — Zenska porotnica omedlela. Ko Je pri neki londonski obravnavi drž. pravdnik v dokaz obtoženčeve krivde nenadoma pokazal krvavo britev, s katero je bil Izvršen zločin, je ena Izmed prvih ženskih porotnic v Angliji omedlela bi so Jo morali peljati iz sodne dvorane, da se je zopet zavedla. — Kriminalnost med ženskami na Francoskem narašča. Pred kratkim ie pel mladih deUlet napadlo nekega sprevodnika ter mu vzelo ves denar iti zlatnino. V teku zadnjih par mesecev se poroča 20 napadov od strani žensk. — Amerlkanci bodo Imeli predpravice % Sibiriji Radiogram iz Moskve poroča, da so dosegli Amerikanci v severovzhodu' Sibiriji in Kamčatki neke predpravice pod pogoji ki so še tajni Eksploatirali bodo v dobi šestdesetih let ogromna petrolejska polja in premogovne rudnike na ozemlju, ki obsega skupal 400.000 štiriiaških milj. — kroKlja, ki doseže mesec. Prot. uni verze v VVincbestru poroča, da bo priče v kratkem z javnimi poskusi s kroglio, ka tera s ponavljajočimi se eksplozijami bo preletela vseh 214.000 km, ki nas ločijo o5.a-*2.04t> 4* K m v letu IVIV—pa je znjšai 700,745.436.82 K, torej se je dvignil promet v tem ietu za 511,902.888.34 K V letu I919--I920 so imele vse zadrugt 140.541 članov, 42.230 članov več ko lansko leto. Od l. oktobra dalie je za Dunaj in okolico eiiutna konsumna zadruga, se stoječa iz bivših štirih dunajskih konsutn-nih zadrug. — Češkoslovaški proračun za loto 1921. Po proračunu, ki ga je prcdloiU zbornici finančni minister Englis, iznašaj j skupni stroški 14.104.374.650 kron, skupni dohouki pa 14.107.972.555 kro. Razven tega le predložil minister obširni proračun za investicije, ki bodo zahtevale 3 milijarde 52.Wi.0ii0 kron Medtem, ko se k rije j*j redni stroški i rednimi dohodki, zahteva vlada v pokritje stroškov investiciie po oblastllo za kreditne operacije v znesku 3.053,0tw 000 kron. »Prager Tagblatt« kon-štatira, da ie finančni položaj češkoslovaške republike še najboljši napram vsem drugim evropskim državam; zato ie nerazumljivo. da Je kurz češkoslovaške kro ne tako nizek. ~ Cene tekstilnega Mata v Češko, slovaški. V zadnjem času prihaja nekoliko več blaga Iz Češkoslovaške na naše tržišče. Ovira za normalni razvoj prometa s Češkoslovaško so slabe prometne prilike med Češkoslovaško in Jugoslaviio. vsled katerih blago potuje po več tednov ati celo mesecev Cene češkoslovaškega tekstilnega blaga iz tovarne v Češkoslovaški v češkoslovaških kronali so približno na-slednie: pavolnato blago z vtisnjenimi vzorci >n kreton 20—28 K, pavolnato bar vano tkano blago, in sicer zefir 21 K. oks-Jord JO K. kanalas 20 K, barhent. velur J5 K, rute za glavo 1530—27 K komad Vozni stroški, carina in dru«! stroški do prodajne trgovine v Ljubljani znašajo 6 do 8% fakturne cene. — Avstrijska gospodarska konferenca. »Journal des Debats« piše, da Je avstrijska sekelia reparaetiske komisije enoglasno soreiela predlog ameriških delegatov skll-cati gospodarsko konferenco katere nalo ga bi bila, odpraviti gospodarske težkoče med Avstrijo in nasledstvenimi državami. — Avstrijska kroua pada. Se prejšnji teden ie znašal nje kurz v Budimpešti 1.45 sedaj 1.35. v Pragi prej 7.47'/*, sedaj 7JO* v Berlinu 8.65’;«, sedaj 8.22‘/i, v Milanu je osta! neizpremenien na 23.75. »Dohodki davkov in taks v Franclji Dohodki davkov, indirektnih dohodkov in monopola so se dvignili v mesecu septem bru na I I 19.M2.000 frankov Napram mesecu septembru lanskega leta. ko so do hodkl znašali svoto 1.441.442.000 frankov, so nižji za 321.800 noo frankov. — Cene vina v Franciji Cene francoskemu vitiu rastejo Današnje vinske cene * FranUJl so: prva vrsta 58o—bVO, druga 520—540 frankov hektoliter. Najna vadneiše vrste vina se dobe po 280—310 frankov hektoliter. Cena burgonjskega vina varira od 510—925 irankov na hekt.i liter. — Angleži ustavljajo ladje namenjen« v ruske luke. »Corriere detla Sera« prina ša iz Londona: »Daily Heraldu« poročajo Iz Moskve: Došla je sem vest, da le angleška vojna ladia ustavila na visokem morju italijanski parnik »Ancona«, ki ;e bil namenjen v Novorosijsk s tovorom določenim za sovjetsko Rusijo. Angleži so parnik vlekli v Batum. Ugotavlja se, da po meni 'ako postopanje težko kršenje mednarodnega prava, ker ni bila razglašena čez Črno morie nikakoršna blokada, in t> roj nimajo angleške ladie nobene pravice, onemogočiti trgovino med Italijo in Rušilo. Izvoz ameriškega premoga v Evropo. V prvih šestih mesecih t. 1. je Ame rika izvozila v evropske države 6^60.000 ton premoga. — Novozelandska volna. Zaradi pomanjkanja ladij se je nagromadilo v skla diščih v Novi Zelandiji nad 850.000 Dal neprodane volne. Ko bo ta volna prepeljana na evropski trg, bo gotovo uplivala na padanje cen tekstilnih Izdelkov, la sicer toliko bolie, ker cena volite že dalje časa permanentno pada. — Velik pridelek žita v Kanadi. Kanada Je producirala letos 265,000.000 bašljev plenice ali za celih 100 milijonov več kot pa lansko leto. Pričelo se Je s velikim Int portom žita v Združene države In ameriški farmerji se bojijo, da bodo vsled teg* morali prodajati svoje žito veliko ceneje ko drugače. Finančni položaj Turške. Po poročilu angleških, francoskih in italijanskih delegatov, ki nadzorujejo finančno gospodar stvo turškega carstva, znaša celokupni deficit Turške 338 milijonov turških liver, a emisiia papirnatih novčanic ie dosegla-svoto dve In pol milijarde turških liver. Deficit Turške 1. 1917. je znesel 85 mili« ionov turskih llver. ti opisi. fz Celja »Kei si .\emec ali ker si mednarouen socijalist, zato nimaš voliin« pravice«, tako se je glasil odgovor na vsako reklamacijo; no. vsaj tako te opišejo razni gospodje na občinah, in reklamacij« ska komisija kratkimialo podpiše takt »kvalifikacijo tamikom neljubih oseb« Dl se pa malo gospodarjem občinskih upratf v okolici Celia osveži spomin na čase pred In med vojno, podajamo kratek opis »delovanja za delavski blagor«. V občini okolica Celie sme dobili on radniib 'ibč. volitvah iri stran!:e e druga desetorica ovrgla, kaf, ie zastopala »boljše in imoviteiše sloje«. Na ta način le tavala občinska uprava »T blaženem patrijotičnem duhu« naprej, podpisala velike vsote vojnega posolila, zanemarjala pa dolžnosti napram občanom, V okolici Celie ie razvita Industrtla, stotine In stotine delavstva se nanaia v tel občini Isto se k nahaiato sosebno v čas« votne v velik! revščini Vihtel se je naj temi ljudmi Damoklejev meč renegatskeg* mogotca, in kdor ni slušal In vsaj tiho prikimoval tistega je zadelo preganjam« politične in voiaške gospode. A ne samo delavci, tudi inteligentni občani, srednl razred, da celo kak advokatski gospod, ki sicer duševno sam gospodari na omenje«il občini, je d.»bil »politični nagobčnik« od g. dr. Ambrožiča, In tiho In mirno le morat ubogati povelia nemškega možlcella, sicet M bil moral v vojake In ne bi bil oprošfe* »vsled občinskih poslov okni občine« li če se reklamacijskim komisijam osvefl spomin, potem bi morali dede trdega ta« rorlzrna, ki le takrat vladal. IzprcgledaU sedal — saj Ju naša stranka takof po preobratu Jasno dokumentirala, da J« samo-lastna In ne pozna »pravega nemškega bratca« kot člana. A kaj temu! Preko spomina Je Sla reklamacijska komisija^ seveda Je pa »nvaievala« omenjene okoliščine pri prl&ta&ih drugih strank. Tl si Nemec, nemškutar. Imel si svoje otroke v nemški šoli. sl SOdtnarkovec, sl Schuive-reinovec, tako doni svoječasno podjarmi«-nim, sedaj pa »osvobolenim« delavcem. — A če bi tl gospodie pregledati Izpričevala svoilh lastnih otrok, videli bi. da tudi sami niso up^Mevall v času terorja glasa slovenske duše, nasprotno so pošUiall k4 radi svoje otročiče v nemško Solo v Celje In ne v okolltko. Zakaj, se vpraša marsikdo? Zato, ker Je menil, da se otroci t nemški šoli več nauče kot v slovenski. Čeravno ni bila to vedno Istina, vendar ie ta razlog marsikoga tako obvladal da Je slednjič sam mislil, da Je tako In nič dru« gače. In tl grebi se uveljavljajo danes pri reklainacilskl komisiji v okolici Celie —• seveda samo za sociialiste. Čeravno so so kal radi razni »Gemeinderatelni s sekreler-|em« vred posluževali nemškega jezika pri občevaniu s strankami, sosebno. Se so se stranke naklonjene Izkazale Tako le bilo, kaine občinski očetle. In danes ste čisti te pristni... In kako se Je delilo razno blago, katero so s silo vsilile avstrijske oMasti za oddalo na občane? Kdor le prišel na občino, vsakdo je bU nahruljen, dobil Jo slodniič nakaznico za r>ol litra petroleja — seveda če se ni požuril — ostala mu ie naka/.nica brez petroleja — no samo da ie mogel biti »ostanek petroleja« rezerviran. — Tudi meso se je za revne sloie oddajalo — toda kako pravično? Paziti ie bilo treba vedno mesarju, da Je »gotovi kos* bil pripravljen za veleposestnika in gostilničarja. Revno ljudstvo ie dobilo rebra itd. po izsekavi ie pa bila za manlpuhite pripravljena pojedina, mesto da bi oni kosti obirati. — In otrobi — če sl se zavedal položaja in si prištedll par cigar »za trud e. manipulantom«, potem si NI »potroštan«, da prideš na vrsto, da dobiš tudi za svojega »pujska« pehar otrobov. A gospodi pri obč. koritih, tl so pa dovolj »zamet!« dobili. In to toliko časa. dokler ni posegel vmes neki penzijonist, kl je prevzel apro-vlzacijo ln kojemu se le gabilo početie gotovih ljudi. Minila je s tem doba dobrot protekcijonirancem... Tako Je bilo . la danes? Poglejmo sl v oči! Kdo protežira danes gotovo kliko, , ali mi sociialKtl ki smo za stvarno delo? Zbiramo materijal, ln pridemo svoječasno z njim na dan. Sp amini petrograjskih palač. Katarina H., carica, ki je imela srcc prav tako Široko, kakršna ie ruska narava sploh, ni nikakor varčevaia, kadar Ji ie Slo sta svoje ljubimce ali uspešne voditelje v vojnah. Če pa je bil človek, kot Patjom-in, vse v eni osebi, tedaj ie debela carica razsipata z obema rokama. Za njega je nameravala ustanoviti kraljovsivo, krona, katero nosi sedaj bohenzoilernski TcrUlnand, dasiravno odstavile«, ni dobro • pristojaia čelu Patjokinovemu, Da se potolaži ie od matiuške Jektierine na snkrat zemljišča, si bi pomenile v -.redni' Evropi celo kralievstvo in i njim tudi 'duše«, da bi obdelovale to zemljišče. V Petrogradu pa mu ie dala zgraditi carica od najboljšega ruskega arhitekta Stavr-^va palačo ki ni bila dosti manjša r; ke, a prav gotovo boli udobna in prijazna. V bli žinl odličnega samostana Smolnika, kjer se zavile reka Neva, je zrastla za kneza Pat-iomklna hiša, obdana od vrta. za katero bi >?a zavidalo marsikatero evropsko velemesto. Knez, ki ';e uoital znan po Evropi vsted Cina, katerega najbrž sploh ni storil, ni b!l več tako mlad. ko se je pričela zgradba, šlo mu pa je kot perzijskim kraljem, ki ne smejo po starem običaju stanovati v pjlači svojih očetov. Svoj siiaini sedež hočejo kolikor mogoče hitro zasesti Stavrov je moral raditega hiteti. Velikanska stavba, kt ie v svojih glavnih delih enonadstropna ter predstavlja na zunaj impozantno maso. >e bila na hitro zgrajena Iz slabo pečenih opek in prebarvana z belo oarvo. Na sprotno pa so bile v notranjosti dvorane, kakršne ima komaj kakšen kraljevski grad Notii se naliaid okrogia dvorana, dolga galerija^ ki spominja na srednjeveške ka tedrale, Ser oranžerija, ki ie bila dosti velika, da se Je pozneje sestal v njej parlament. Knez je imel le par let v lasti svojo Tavrlško palačo, v kateri je uprizarjal veliko mičnih veselic kmečkega značaja, ki Je bii sploh znak tedanjega ruskega dvora. Nato je umrl, in sicer tekom prvih tuniul tov francoske revolucije, ki so prestrašile staro Evropo. Njegova prazna palača ;e zopet portala lo inče, ki je ustanovila v mej z veliki’.;] ronijo pobožen institut za gospodične te: iirotišnico. Idilična pokrajina okrog Patjomkinove paiaie se je tekom 19. stoletja napolnila z vo'ašnic'ami skladišči itd. Slabo znan del predmestja je požrl celo dei Krasnega vrta. Pobožne gospodične pa tudi niso držale p^iače v dobrem st:;nvj. Omet je pričel odpadati in tramovi strehe so pričeli gniti. Ta polovična podrtija, ki ie ležala sredi slabogiasnega predmestja se ie zdela zadnjemu carju dosti dobra, da jo je ponudil prvi dumi svoje države za zboro vanje. Izprazni) se ie dobrodelni zavod, zamazale pokvarjene štukature, potožile po tleh rdeče preproge ter postavila v še vedno krasne dvorane vednozelena drevesa ter sedeži za poslance. Na steno, nad predsedniškim stolom, pa se je obesila srednje velika slika carja vseh Rusov. Hiša ruskega parlamenta ie bila gotova. Ne ve se kaj ie pomenilo, da se je kmalu nato podrl strop v dvorani, a na srečo se ie to zgodilo po noči, ko ni bilo nikogar v dvorani. Strop se je na hitro zopet popravil, očistila se je carjeva podoba ter dali poslancem novi In bolj elegantni stoli. Deset let in še več se ie zbirala ruska Duma v te) dvorani; videti ie bilo v njej prizore in slišati obtožbe, kakršnih ni sli- šal še noben parlament izza leta 1793. Ko pa je bila nekega dne napolnjena mera ter Je divjal po predmestju upor, se je sklenilo v tej dvorani, da se odstavi car. Oljnata slika vladarja pa se je vrgla med Staro šaro. Na udobne stole so sedli ljudie v zamazanih škornjih in debelih bluzah. Bili so deiavci in vojaki. V Jekaterinski dvorani je pozdravil predsednik Dume, Rodzianko, ta velikan s tilnikom kot bik, dolge vrage Preobraženskega polka kot zastopnik ljudske suverenitete. Povsod na okrog, na rdečih preprogah in po vrtu pa se ie nagromadil plen, neizmeren plen, katerega ie prinesla vstaška masa Iz arzenalov in palač stare vlade na ta prostor. V nekem mičnem paviljonu iste palače so sedeli pozneje ministri stare vlade kot jetniki. Hiša kneza Patjomkina je kmalu po stala hiša 'zborovanja, dočim se je stara Duma izselila v osvojene palače in pro store preišniih gospodarjev. V Mariiini palači ie v dnevih preobrata zboroval revolucijski komitej. Tukaj je imela tudi vlada Nikolaja II. svoje zadnje seje in tukaj ie sprejela predsed nika Dume. ki ie v spremstvu vstaških vojakov sporočil ministrom, da hočejo v Ta-vrinski palači odstaviti carja. Eno uro pozneje so prestrašeni dostojanstveniki že zapustili palačo, katere edina znamenitost je neka moderna slika. Sredi mesta, nasproti velikanski Izakov) katedrali, na dol go razleknienem tTgu, je dat Nikolaj I zgraditi palačo za svojo hčer v onem slogu birokratske fantazije, ki so ga prej imenovali Italijansko renesanco. Stopnice so bile složne, dvorane visoke, a kljub temu vlada v palači mučna enoličnost. Le pogled na Izakov trg ie izredno lep. Nihče ga ni mogel boli občudovati, kakor odslovljeni ministri, generali in drugi dostojanstveniki, j k, so se blii zbiraii v državni svet Tako ie I prišla ta palača v posest te znamenite organizacije, ko je hči carja ni mogla več rabiti. Ko ie prišla ta organizacija vsled nepojasnjenega vzroka zopet do veljave ter se je h nje napravil senat ljudskega zastopstva, tedaj se je pričelo v tej pa lači novo življenje. Tam so se vse lepe postave, ki so bile sprejete v Tavriški palači, neusmiljeno niasakrirale in sedaj v k')t postavljeni možaki so si včasih dovolili veselje praviti aktivnim ministrom stvari, ki so jim bile bolj neprijetne kot slo vesne obtožnice v državni Dumi Ekselen-ce državnega sveta so namreč vedele za posameznosti, ki morejo biti znane človeku le v slučaju, če ie vse svoje življenje preživei v dvornem šepetu in intrigah državnih uradov. Javnost pa je prišla ob takih govorih na svoje stroške. Na večini sei so se člani državnega sveta zadovoljevali s tem, da so občudovali al* veliko sliko lliie Rjepina, ki predstavlja sejo dr žavnega sveta iz leta 1901 in na kateri Je videti vse zlate zapone in ovratnike gospodov, velikanske pleše in obraze. Par začilnih glav je tudi ovekovečenih na tel sliki, predvsem ona odurnega groia Wit-teja. Na Nikolaja I., rojenega fanatika absolutizma, spominja Zimska palača, naj-večie kamenito poveličevanje carstva. Pa sade so dek) Italijana Rastrelliia, ki je gradil za veliko Jekaterino. Stara palača pa je okrog leta 1830 zgorela in Nikolai I. jo Je dal z velikansko naglico zopet zgraditi, ker ni mogel pretrpeti misli, da bi stanoval v drugi hiši kot v največji in najvišji v krogu številnih vladnih poslopij, ki se zbirajo v dotlčni okolici. Notramost Zimske palače je dal Nikolaj L popraviti v enakem slogu. Velikanske dvorane so mrzle in neprijetne, delo epi« gonov brez vsake fantazije, ki so razumeli slog le kot posplošeno dolgočasnost. Le ena izmed velikih palač Petrograda sega nazaj v dobo ustanovitelja tega inesta, carja Petra. Ta palača je admira-litetao poslopje. Peter Veliki jo je dal zgraditi iz lesa. ker se mu je mudilo, da dogo* tovi to poslopje za svojo mlado mornarico. Pozneje pa so tc paiaeo pregradili v kamnu najboljši ruski arhitekti, in zdaj predstavlja velikansko stavbo, ki it- široka 420 metrov ter stoji ob reki Nevi. Na vrhu palače je zapaziti precej čuden ziat stof* pic, ki spominja na ljubezen Petra Velikega do Holandcev. Rumeno pobarvana hiša ie doživela obe prvi revoluciji, ki sta bili poizkušeni v Petrogradu Leta 1905 )« porabila vlada adtniramemo poslopie kot zadnji branik svoje moči. Povsod so bil® postavliene strojne puške, ki so branil® dostop do važnejših točk. V sedanji revoluciji ie vihrala na tem posiopju zadnja zastava Romanovcev, a tudi ta se ie morala umakniti rdeči zastavi revolucije Tako je pade! zadnji branik absolutizma. Od kar se ie sovjetska vlada preselila v Moskvo, je iz Petrograda izginilo tisto živahno živlienie, ki je- bilo lastno temu mestu v preišniih časih. V petrogradskih palačah zborujejo le Se lokalni sovieti. Zavezniška blokada je največ kriva za mrtvilo, ki vlada danes v prestolnici stare Rusije. Mesto ie bilo v vedni nevarnosti pred napadi od strani protireolucionariev in zunanjih sovražnikov, zato se v niem ni moglo razviti novo žlvlienje po revoluciji Izdalateli Ivan Mlinar Odgovorni urednik: lak Vehovec. L. Gerkman Ljubljana Velika naloga p^dpfatov, kož itd. na debelo USNJA Sv. Petra cesta 71 Pristne kranjske klobase zopet razpodili« v vsaki množini staro renomirana tvrdka M. URBAS, Ljubljana, Slomškova ulica št. 13. N resf#a Podplate na debelo dobite zopet pri tvrdki K. A KREGAR L)at> jana. Sv Peira c. 21-23 Cilajte ve’e?animivo študijo j Ccf Dr. Oto Bauer - Uratnik ^ jn[MS{|,| IMj Drag. Beseliak v Liubljani, Cankarjevo nabrežje 5 dobavlja vbb kreditne in privatne informacije v tu- in inozemstvu. V abonemenlu ter posamezno cene zmerne. ZD Cena K 2'— Naroča se v upravi ^NAPREJ*. r&pfsirciena zsefrusa £ omejeno zaveto bpiejtma t\f£|\ilre V f C g € vsak delavnik od 8. do 18. uie in iih obrestuje po čistih = 4°lo = P^rtnl davek pisca društvo iz svojega. Obieisti ee kppitnli/irajo polletno. Večje in Flalne vlcge te obieplujejo po dogovoru. PcsOiiie daje svojim zadru?nikcm proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice te eskomptuiejo po bančni obrestni meri. 55 Edini, res delavski denarni zavod. EE5 Splošna ključavničarska in mehanična delavnica se je olvorila. Sprejema splošna popravila pi- salnih in Šivalnih strojev, kontrolnih blfigajn itd. Fr. Lebar & L. Tišier Jenkova ulic» 9. Otvoritev trgovine. Cenjenim odjemalcem vljudno niunanjamo. da smo zopet otvorili svojo dobro znano m*nifnklurno drla:li.o trpovino v. manrfak turnim liln*>< m, v popolnoma prenovljenem oluilu. Zh bližajočo se 'zimsko sezijo priporočamo vsakovrstne novo»li, katere so ravno d« šle iz inozemstva, osobilo razno volneno in sukneno blago za dame in gospode, dalje perilne Larhtnle, flanele, cefirje, sifone, potrebščine za krojače, sivine, tapetuike itd. Zagolavl.ajoč prijazne in solidne postrežbe Fe priporoči lno 1. s E. SKUEIBE. velelpn z sinusnim Map. Ml. MESI 110. Posredovalci dobe nagrado. Cenjene ponudbe na upravo „Naprejau pod št. „500*. Pisalni stroji Remfnston se dobijo pri H. D. KREGAR. Ljsbln Sv. Petra cesta št. 21—23. Zahtevajte ponudbe. m i n o D Jadranska banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod .......... najugodnejšimi pogoji. - Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. danica i obyt*» »vet?, ohranla minil.. £a«reb. flEcs 213. '*S5JI V• Brzoiavi: .W. \im 5 * 46. W i Dunajska usta O Podr. JurtUeva ^ul S prlporeia pneumafiko ra e uto in koieta vaafce vrste gumiievin predme« na (It žel blizu zHe/inske po- st« ie v z a m e n tiikoi v naiein. tov, izoliran^ zaie m električno napeliavo elektrotehnični matenia- po najnižiih cenait. Telefon it 470. Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor, Metkovic, Opab a, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, ............. Trst, Wien. ................ — Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-in inozemstvu, sssssrr --------------------= Tisk »Učiteljske tiskarne* v Ljubljani.