PoStnlna plačana v gotovtaL \ Leto XVI., ft, 243 o^iöviuatvoi bjutajana, KnaTlieva uüca X — Telefon fit. ят »m 3124, 312Ü, 8120, ^^ ^^ inseratm vKldeieK: Ljubljana, Selen-burgova OL IL o Tet 8492, 2482. podružnica Maribor: Uoepoaka Ulica 10. IL — reieton dt 245Ä. Podružnica Celje: Kocenova ulica fit iL — Telefon et. 19a ftačunl pn pošt. ftek. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čialo 78Д80, Л" i on st 105.241. LJubljana, sobota oktobra 19}$ Cena 1 Din Naročnina znate mesečno Din 25.— Za inozemstvo Oin 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica & Telefon 8122, 3123, 8124, 3125, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon fit. 2440. Celje, Stroesmayerjeva ulica štev. 1. Telefon fit. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. [ 'Or. Karel Koderman | Iz Dobrne pri Celju so nam kratko sporočili, da dr. Karla Kodermana ni več med živimi. Pretresljiva je ta novica: še pred tremi dnevi je uredništvu »Jutra« sporočil, da pojde na kratek oddih na svoje prijazno vinogradniško posestvece na Dobrni, šeel nekaj dni je, kar je eden izmed njegovih izvrstnih člankov šel skozi tiskarski stroj Narodne tiskarne. Poudarjamo to ne samo, da obeležimo njegovo nepričakovano naglo smrt, marveč da povemo javnosti: izgubili smo enega naših najodličnejših publicistov, tihega, neumorno delujočega pionirja našega tiska, moža peresa, ki je iz svoje ogromne zakladnice znanja pretakal na papir neštete ideje, informacije in reminiscence. Dr. Karel Koderman je bil nedvomno eden naših največjih inteligen+ov, pa tudi najznamenitejših piscev in najbolj žilavih narodnih delavcev. Pa vendar je vse njegovo intenzivno, ogromno delo poznal le ožji krog prijateljev, da*i ie sadov njegovega truda in znanja bila" deležna vsa slovenska javnost. Po rodu je bil iz romantičnega Fran-kolovega pri Vojniku, v kraju, kjer je stekla zibelka utemeljitelju naše stenografije prof. Bezenšku. Bil je sin nad-učitelja. Celjska okolica, ki je bila zlasti ogrožena od nasilnih potujčevalcev, je dr. Kodermann že v zgodnji mladosti kazala svoje žalostno lice. Od ranih let je bil prežet z nacionalnim duhom. Ko je potem študiral gimnazijo v Celju in v Mariboru, je kot bistroviden, plam-teee domoljuben študent bridko opažal in okušal posledice nemškega, ali pravilneje, nemskutarökega gospodstva na Spodnjem štajerskem. Temperamenten, živahen, zaljubljen v knjige, se je zgodaj oklenil narodno obrambnega dela in je s svojimi tovariši netil med slovenskim dijaštvom nacionalno zavest. P гая/о je študiral izprva v Gradcu, potem je zaradi razširjenja obzorja šel na Dunaj, naposled ga je primamila zlata Praga. Bila je takrat doba najlepšega in najplodnejšega preporoda slovenske nacionalne omladine. Že je tržaški kongres začrtal smernice narodno radikalnemu stndentstvu, že so Gregor Žerjav, Albert Kramer in tovariši vrgli med slovenski inteligenčni naraščaj pla-menico, že so bila utrta pota, ki so vedla od mračnih pOsedevanj in puhlih burševskih zabav med narod, v tabor Ciril Metodove družbe, na ogrožena tla Slovenskih goric, proti Gospi sveti in v goriška Brda. Tudi mladi Koderman se je z vsem zanosom oklenil narodno radikalnega dijaškega gibanja in že takrat pokazal STi-oi izredni publicistični talent. Po promociji za doktorja je prišel okrog leta 1910. v Celje kot odvetniški kandidat pri dr. Hrašovcu. Bila so to leta največjega narodnega odpora celjskih Slovencev. Dr. Koderman, dr. Ka-lan, Štibler, Spindler, Brttnčko, Gruden, Mravljak, Vrečki, Hrašovci, Detički itd. — to je bila inteligenca, ki je roko v roki z zavednim obrtništvom pod vodstvom nepozabnega Ivana Rebeka stala ob čvrstem odporu nasproti nadutemu nemškutarstvu. Kjerkoli je bilo treba ustanoviti knjižnico ali voditi borbo za slovensko posest, kadarkoli je bilo treba nastopiti pri priljubljenih predstavah v Narodnem domu, ki so bile visoko nad nivojem običajnih diletantskih predstav, vse povsod in vselej je bil dr. Koderman vedro in voljno poleg, v kolikor vobče ni bil sam najboljši inicia-tor. V Celju si je izbral tudi življenjsko družico go. Melanijo iz veleugledne družine pokojnega dr. Josipa Serneca. Iz Celja je šel dr. Koderman v Ptuj za koncipienta k dr. Senčarju; tudi tu je v častni meri nadaljeval borbo za slovensko stvar. Potem je bil nekaj časa tudi v Ljubljani pri odvetnikih dr. Valentinu Krisperju in dr. Franu Tominšku. Tu je zlasti poglobil svoje delo pri Ciril Metodovi družbi, za katero je tako plamene!, da izgubi z njim gotovo enega svojih najzvestejših, naj-Mealnejših opornikov. Z bodrilnimi članki, s statistiko, s pravcato strateeijo,^ z besedo in deiam'em je delal za častitljivo šolsko družbo. Ko se je preizkušen vrnil nazaj na š ajerska tla," je stopil v vrsto voditeljev ondotne narodne stranke. Kot samostojen odvetnik se je naselil !. 1913. v Mariboru, kjer se je z vso svojo agil-nostio vrgel na delo za narodno in napredno stvar, pred vsem pa se je posvetil organizaciji slovenske obrambe pred nemškim pritiskom. Svetovna voina ie prekinila njegovo delo. Bil je mobüi-kran vse do prevrata, ko se je zopet vrnil v Maribor. Mariborski zgodovinar bo moral zapisati v kroniko tistih usodnih dni, da je bil dr. Karel Koderman med vodilnimi. najbolj odločnimi in najbolj uvidevnimi člani mariborskega narodnega sveta. Snet je delal, kolikor je mogel in kierkoli je bila potreba, saj je od nekdaj bil njegov ideal, razviti široko ofenzivo za probujo narodne zavesti in JUGOSLAVIJA ZAHTEVA ODŠKODNINO ZA IZVAJANJE SANKCIJ Na včerajšnji seji gospodarske sekcije za vzajemno pomoč v ženevi so zahtevali naši delegati nadomestilo za izgubo italijanskega trga ter zagotovitev dotoka ile lz ženeva, 18. oktobra, p. Angleška delegacija neomajno vztraja na stališču da se mora prepovedati izvoz vsega blaga v Italijo in ne le proizvodov- ki so neposredno potrebni italijanski vojni industriji, torej tudi izvoz blaga za prehrano in opremo italijanskega civilnega prebivalstoa in vojaštva. Če bi bili ti angleški predlogi sprejeti, bi bile oškodovane seveda v prvi vrsti agrarne države v srednji Evropi in na Balkanu, ker imajo v Italiji svoja najboljša izvozna tržišča. Pri trgovini z Italijo so vsekakor najbolj zainteresirane Avstrija, Madžarska, Jugoslavija in Rumunija. Ker pa sta madžarska in avstrijska delegacija v Ženevi izjavili, da se njuni državi ne bosta pridružili sklepom Društva narodov, bi bili pri izvajanju go. spodarsko-finančnih sankcij proti Ita. liji torej v prvi vrsti oškodovani Jugo. slavija in Rumunija. Avstrija in Madžarska bosta povsem svobodno uvažali svoje blago v Italijo in ne bosta v ničemer oškodovani, zlasti, če se napram njima ne bodo izvajale sankcije v enaki meri kakor napram Italiji. Jugoslovenska delegacija v Ženevi je zato sprožila pobudo, naj se Jugosla. viji in Rumuniji zagotovi odškodnina za škodo, ki Ы jo morali u trpeti v primeru izvajanja gospodarskih in financ, nih sankcij proti Italiji. Na snočnji seji gospodarske sekcije za vzajemno pomoč so jugoslovenski delegati dr. Subotic, dr. Protic in Pre. dič predložili svoje predloge za prak- tično izvajanje 3. odst. čl. 16 pakta Društva narodov. Jugoslovenki dele. gati so najprej izjavili, da se vlada kraljevine Jugoslavije pridružuje skle. pom Društva narodov o sankcijah proti Italiji, nato pa so predlagali, naj se zagotovijo državam, ki bodo zaradi ukinitve izvoza v Italijo najbolj oško. dovane, tržišča v drugih državah, ki so članice Društva narodov. To naj bi se izvedlo tako, da bi države.članiee Društva narodov, ki imajo tesne trgovinske stike z državami, ki pri izvajanju sank. cij ne nameravajo sodelovati- kakor sta Avstrija in Madžarska, ukinile svoj uvoz lz teh držav in ga nadomestile z nvozom blaga iz držav, ki so sklenile izvajanje sankcij. Dalje je jugoslovenska delegacija predlagala, naj se državam, ki izvajajo sankcije, zagotovi dotok deviz- ki bi jih izgubile zaradi ukinitve izvoza svojega blaga v Italijo. Taka odredba bi bila mednarodmega pomena. Če bi namreč države, ki izvajajo sankcije, ne imele na razpolago dovolj deviz iz drugih držav, bi se lahko zgodilo, da ne bi mogle izpolnjevati svojih plačilnih obveznosti napram inozemstvu. Ženevski diplomatski krogi priznavajo, da so predlogi jugoslovenske delegacije popolnoma upravičeni, ker ne služi jo Ie obrambi interesov jugoslovenskega gospodarstva, nego tudi ob. ram bi interesov mednarodne tnrovine. И bi v primeru Izvajanja gospodarskih in finančnih sänket i proti Italic prav lako trpela veliko škodo. Mussolini odredil prekinitev operacij da ne bi oviral sedanje Lavalove posredovalne akcije med Anglijo in Italijo Sredozemskem morju zelo povoljen in da bo francoska vlada definitivno sprejela angleško tezo, toda pod pogojem, da эе izrazi angleška vlada pripravljeno umakniti vsaj del angleškega vojnega brodovja iz vzhodnega Sredozemskega morja. V takem primeru bi francoska vlada lahko pričela izvajati na Muesolinija mnogo večji pritisk, kakor ji je bilo mogoče doslej. Pogajanja se nadaljujejo in informirani krogi naglašajo, da je treba zelo upoštevati tudi dejstvo, da je Mussolini odredil prekinitev prodiranja v Abesinijo, da tako ugodi Angležem, ki so zahtevali, da mora italijanska vojska ostati na svojih sedanjih postojankah, dokler se vršijo pogajanja za ureditev spora. Pariz, 18. oktobra, о. V.krogih vlade in desničarskih političnih skupin se pojavlja vedno večji optimizem glede na mednarodni položaj. Splošno sodijo, da se v mednarodnih političnih odnošajih že opaža popuščanja napetosti med Anglijo in Italijo. Po zaupnih informacijah se pogajanja baje razvijajo zelo povoljno. Anglija je zadnji trenutek pokazala precejšnjo voljo za popuščanje, za vsako ceno pa bi rada izvedela kaj vendar hoče Mussolini in kakšne so italijanske zahteve glede na vzhodno Afriko. Pravijo, da Angleži čakajo samo še na to, da bi potem lahko zavzeli svojo definitivno stališče napram Lavalovim posredovalnim predlogom. Precejšnje zadovoljstvo so izzvale informacije iz Londona, po katerih angleška vlada ne vztraja več na tem, da bi Italija umaknila svojo vojsko iz vzhodne Afrike, temveč zahteva le odpoklic italijanskih ojačenj iz Libije. Tako se je ustvarila prva, dasi še slaba podlaga za nadaljevanje pogajanj, za katera je dal pobudo ministrski predsednik Laval. Laval je napel vse svoje sile predvsem za to, da reši Francijo iz neugodnega položaja v katerem se je znašla, ko je postavljena pred alternativo: Anglija ali Italija. Službeno danes zatrjujejo, da bo francoski odgovor na angleška vprašanja o izvajanju sankcij ter posebej o sodelovanju francoske in britanske vojne mornarice na Lavalove konference v Parizu Pariz, 18. oktobra. w. Ministrski pred. sednik Laval je sprejel dopoldne italijanskega poslanika Ceruttija, kmalu nato pa je imel razgovor z angleškim poslanikom Clerkom, ki je vztrajal na zahtevi, naj Francija jasno odgovori na vprašanje glede vojaške pomoči v primeru napada na angleško brodovje na Sredozemskem morju. Popoldanski listi trdijo, da bo končno, veljavni odgovor Lavala na angleško vprašanje v splošnem priznanje angleškega stališča. : zavarovanje slovenske posesti na črti tam od robov koroške zemlje preko Kozjaka, daleč notri v Slovenske gorice. Bila je njegova srčna želja, da postani Maribor ne samo predstraža Jugoslavije, temveč pravi tabor narodne in kulturne prosvete. Kakor toliki idealisti na žalost tudi dr. Koderman ni bil kos vsem viharjem krute vsakdanjosti. Doživel je mnoga razočaranja in mnoge nesreče, ki so ga potrle, vrh tega pa se je začela oglašati še sladkorna bolezen. Bolj in bolj je slabel, dokler ni končno sredi leta 1932. prenehal z izvrševanjem odvetniške prakse. Kakorkoli je to bilo na škodo njegovi eksistenci, vendar je našel uteho v knjigah in v publicističnem delu. »Jutro« ga je že od svojega postanka štelo med naizvestejše prijatelje, ko pa ni mogel več izvrševati odvetniškega poklica, je stopil v krog njegovih rednih sotrudnikov. Par sto Kodermanovih člankov iz vseh mogočih področij je bilo v zadnjih^ letih objavljenih v našem listu, zelo številni tudi na tem uvodnem mestu, kjer se danes z žalostjo od njega poslavljamo. Njegovi so bili odlični članki iz naše narodne zgodovine, njegovi ponovni apeli, da delo narodne obrambe ob naših mejah še ni končano. Vestno je zasledoval tudi vse politične in kulturne pokrete od navidezno lokalnega pojava v kakšnem slovenskem predelu, pa tja do velikih tokov svetovnega dogajanja. Njegove sestavke je odlikovalo izredno široko obzorje, saj ie gotovo malo Slovencev, ki bi bili tako vsestransko in globoko izobraženi, kakor je bil on, in ki bi pri tem imeli še tak kolosalni spomin, s kakršnim je narava obdarovala pokojnika. Njegovi članki so bili vrh tega, o kateremkoli področju 90 razpravljali, vedno pozitivno usmerjeni in vedno prežeti optimizma in idealizma. Vršil je s tem tudi važno delo nacionalne vzgoje, ki že samo po sebi zasluži trajno priznanje in hvaležnost. Z Dobrne bodo prerano umrlega javnega delavca prepeljali na celjsko okoliško pokopališče. Danes popoldne ob 16. bo položen k večnemu počitku v Sernečevo družinsko grobnico. Poleg strte ge. Mel-amje in hčerke Brede žaluje ob smrtnem odru edina sestra ga. Fina Bizjakova, soproga upokojenega ravnatelja celjske osnovne šole. A iskrena tu ga prevzema prav V9e, ki so vedeli dr. Kodermana pravilno ceniti. Se zbsti bridko občuti njegovo izgubo »Jutro«, ki ga je £te!o med naizvesteiše v svoji široki družini. Ohranili ga bomo v hvaležnem, in blagem spominu. Sankcijski sklepi gospodarskega pododbora 2neva, 18. oktobra. w. Na dopoldanski seji gospodarskega pododbora so v glav nem razpravljali o francoskih predlog h glede prepovedi izvoza produktov za vojaške evrhe v Italijo. Razprava se je ob 17.30 nadaljevala. Važno vlogo igra vpra. sanje, kako bi se preprečilo, d;a ne bi prišlo bla-go, ki je za uv0z v Italijo pre. povedano v Italijo Po drugi poti. Zastopnik Švice minister Stiicki je pp-dal izjave, k" se tičejo le nekaterih držav, ki se nahajajo kakor Švica v posebnem položaju napram Italiji. Izvajanje sankcij od strani teh držav bi po-menilo nove gospodarske zapFetljaje, predvsem pa povišanje brezposelnosti. Končno je pododbor sklenil istočasno izvedbo angleškega predloga glede popolnega bojkota italijanskega uvoza in fran. coskega načrta glede izvoza vseh siroviii, potrebnih Italiji za vojaške svrhe. S tem je po soglasni ugotovitvi kršitve pakta vzpostavljena francosko-angleška solidarnost v vprašanju sankcij. Podrobnosti sankcijskega načrta se bodo določile v posebnem dokumentu, ki ga bo izdelal redakcijski odbor in ki b.o že jutri predložen koordinacijskemu odboru. Rusija in Belgija že pričeli izvajati sankcije Ženeva, 18. okrobra. g. Ruska delegacija je dopoldne predložia v Ženevi neto, v kateri sporoča, da je Rusija uvedla sankcije v smislu prvih dveh resolucij, ki se tičejo prepovedi uvoza orožja v Italijo ter finančnih sankcij. Belgijska delegacija je sporočila, da je tudi Belgija pričela izvajati sankcije v smislu prve in druge resolucije. Poziv nečlanicam DN London, 18. oktobra. AA. »Daily Telegraph« poroča iz Ženeve, da je bilo na snočnji seji odbora za sankcije sklenjeno, naj se jutri odzpošlje državam, ki niso članice DNT, namreč Zedinjenim državam, Nemčiji, Japonski in Braziliji poročilo o dosedanjih sklepih svera in skupščine DN glede gospcdoTskh sankcij ter poziv, naj se izrazijo o svojem stališču napram gospodarskim sankcijam. Odbor se je postavil na stališče, da bi bilo koristno, če bi štiri države obranile svoje trgovinske od-nošaje z PaH:o in pzrepovedale samo izvoz blaga, ki s'u^i vojni industriji. Ukrepi proti Avstriji, Madžarski in Albaniji Beograd, 18. oktobra, p. Nocojšnja »Pravda« je objavila daljše poročilo iz ženeve o mednarodni akciji za izvajanje sankcijskega sistema proti Italiji. List poroča, da se sedaj gospodarski pododbor ba-vi z odredbami, ki bj se morale izdati proti Avstriji, Madžarski in Albaniji, ker so odklonile svoje Sodelovanje pri izvajanju sankcij proti Italiji. Čeprav so cmenjene tri države v pohiradni obliki zagotovile Društvu narodov, da ne bodo izvajale nikakega reek-porta za ItaMjo, namreč, da ne bodo kupovale Ыаза v drugih državah in ga nato prodajale Italiji, s čimer bi ее izvajanje sankcij po drugih državah izigravalo, meni poročevalec »Pravde«, da bi бе Društvo narodov s tem ne smelo zadovoljiti in bi moralo izolirati nele Italijo kot napadalko, marveč proglasiti gospodarske in finančne sankcije tudi proti tem državam. ker so dejansko tudi one prekršile pakt Društva narodov. Vojna v Abesiniji Na vseh frontah le manjši spopadi, sicer pa mirno Rim, 18. oktobra. AA. Ministrstvo za tisk in propagando je izdalo naslednji 22. komunike: Razen izvidnih poletov letal na eritrejski in somalijski fronti ni nič novega. Doraa-činski poglavarji se še vedno pridružujejo Italiji in ji iirekajo svojo zvestobo. Maršal Badoglio na fronti Asmara, 18. oktobra. w. Šef generalnega itlijanskega štaba maršal Badoglio je prispel v italijanski glavni s*an, kjer so ее pričela vojaška posvetovanja z generalom de Bonom o nadaljnjih operacijah. Marš 1 Badoglio bo obiskal tudi fronto od Adue do Adigrata. Tudi državni podtajnik za kolonije poslanec Lesona je prispel v italijanski glavni stan Padec Makale? London, 18. oktobra. AA. Razširile so se vesti, da so Italijani zasedli Makalo, vendar pa jih doslej še noben kablogram ni potrdil. Kaže, da je nekaj italijanskih oddelkov prodrlo do abesinskih straž severno od Makale. Abesinski krogi so mnenja, da Italijani ne bodo še tako kmalu zavzeli Makale, zlasti, če se bodo Abesinci izogibali spopadom na odprtem polju ter se zadovoljili e četniškimi pohodi. Čfim dalje bodo Italijani prodrli v Abesinijo, tem daljše bodo ceste, ki jih bodo morali zgraditi za zvezo med Eritrejo in fronto. Abesinci na bojišču prejemajo sedaj strojnice, puške in strel j i vo, kolikor so jim doslej primanjkovale. Neuspeh Italijanov v danakilski puščavi Djibuti, 18. oktobra. AA. Agencija Havas poroča: Italijanski oddelki, ki so se borili v abesinski puščavi severno od Francoske Somalije, so se vrnili v Eritrejo. Ti oddelki so se skušali približati reki Akvati in se tamkaj utrditi. Ker jim 10 ni n>poio, so se morali vrniti k svoiemn iibodišfu. Abesinske fete se v Musalskem gorovju branijo в uspehom Doslej so preprečile vsak poizkus italijanskih čet. da hi vdrli v dolino Ause, kjer bi prišle do vode. Onemogočen] e dovoza municije glavni italijanski cilj Rim, 18. oktobra, d. V italijanskih krosih označujejo kot najvažnejši cilj vojaških operacij v vzhodni Afriki, da se čimprej zasede DžiHri^a ter onemogoči abesinski dovoz municije. Pričakujejo, da bo prišlo sedaj predvsem iz Britanske Somaliie do vecüh poäil ietev orožja in municije kr*t posledica ukinitve prepovedi izvoza orožja v Abesinijo. V zadnjih par dneh je prispelo v Ber-bero v Britanski Somaliji 6 ladii iz Jemena г vojnim materiiabm in en angleški trgovski parnik s strojnicami. Tovor teb ladij bo čimprej odposlan v Džidžigo. Masaua zatrpana z ladjami Sne*. 18. oktobra, d. Po angleških vesteh je italijansko pristanišče Masaua v Eritreji popolnoma zatrpano z ladiami. ki jih zaradi pomanjkanj« delavstva ni mogoče nazrfo-vor:ti. V prvi vrsti izkrcava io najpotrebnejši marterijal za armado. V mestu je vode I že pričelo primanjkovati in jo plačujejo po 10 angleških šilingov tono. Vojaške oddelke, ki 00 bili te dni izkrcani, so odposlal: takoj v Aem-aro, kjer bo lažje izvesti njiihovo organizaciji». Eksplozija na italijanskem parniku Rim, 18. oktobra. w. Kakor poroča agencija Štefani iz Aleksandrije, se je davi v pristanišču na krovu 13.000-tonskega parnika tržaškega Lloyda »Ausonia« pripetila eksplozija, ki je povzročila požar, ki se je zelo naglo razširil. Izmed posadke je bilo šest mož ubitih, 20 pa ranjenih. Izmed potnikov ni bil nihče ranjen. Gmotna škoda je zelo velika. Več sto tisoč Abesincev na ogadenski fronti Harar, 18. oktobra, d. Ameriški zdravnik dr. Hockman, ki je prispel semkaj iz l)ži-džige, je izjavil, da je sedaj zbranih na ogadenski fronti več stotisoč abesinskih vojakov. Ta vojska je razdeljena na mnogoštevilne med seboj zelo oddaljene postojanke, tako da se more spoznati njena prava moč le z letala. Da bi Italijani na ogadenski fronti prodrli, smatra dr. Hockman le za težko mogoče. Morala abesinskih čet je izborna in komaj čakajo na pričetek bojev. Nekateri groze, da todo Italijane pognali do morja. Te pretirane grožnje so značilne za razpoloženje med abesinskim vojaštvom, ki se še vedno ne zaveda učinkovitosti napada z najmodernejšimi vojnimi sredstvi. Tekle Havariate — komandant na ogadenski fronti Pariz, 18. oktobra. w. Abesinski poslanik v Parizu in zastopnik Abesinije pri DN Tekle Havariate se je danes vkrcal na parnik D' Artagnan za pot v Djibuti. Havariate, ki ima čin generala, bo prevzel poveljstvo na ogadenski fronti. Angleško-italijanski incident v Somaliji London, 18, oktobra p. Današnji »Daily Telegraph« je objavil iz Djibutija senzacionalno vest, po kateri so bili vojaki med gleškega kamelskega oddeika na meji med Italijansko in Britansko Somalijo v bližini abesinske meje napadeni od Italijanov s plinskimi bombami. Vse kaže, da je bilo več angleških vojakov ubitih. Vest je prejel angleški komisar v Berberi iz Zeile, e doslej še ni potrjena, vendaT pa zatrjuje list, da je g'edt пл svoj iz^or zelo verodostojna. Imenovanja v generali teti Beograd, 18. oktobra. Včeraj je bil objavljen daljši vojni ukaz, po katerem so bili imenovani divizijski general Živko M. Stanisavljevič za komandanta moravske divizijske oblasti, divizijski general Borisav M. Ristič za komandanta osiješke divizijske oblasti, divizijski general Mihajlo D. Bodi za pomočnika inšpektorja državne obrambe, pešadijski brigadni general Vla-dislav P. Kostič pa za vršilca dolžnosti komandanta savske divizijske oblasti. MINISTRSKI PREDSEDNIK 0 AKTUALNIH VPRAŠANJIH Govor dr. Stojadinoviča v klubu vladnih poslancev - Stališče Jugoslavije v abesinskem konfliktu — Odnosaji med vlado in JRZ Beograd, 18- oktobra. AA. Danes popoldne se je vršila seja kluba skupščinske večine, na kateri je imel daljši govor predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič. Izvajal je med drugim: Že v deklaraciji pred Narodnim predstavništvom je kraljevska vlada izjavila, da ostane zunanja politika naše države tudi v bodočnosti ista, kakor je bila do-slej, namreč spoštovanje mirovnih po. godb in s pogodbami sprejetih obveznosti, zvestoba zaveznikom, Mali antanti in Balkanski zvezi ter tradicionalno prijateljstvo do Francije. Mala antanta In Balkanska zveza Konec avgusta se je vršil sestanek ministrov zunanjih zadev drŽav Male antante na Bledu. Moj sestanek z dr. Bene. šem in g. Titulescom je potekel v največji prisrčnosti. Kaj se je storilo na Bledu, je javnost izvedela v objavljenem sporočilu- Kar želim tu posebno naglasiti, je pa to, da se je na blejski konferenci še enkrat pokazala popolna solidarnost interesov in soglasje nazorov s češkoslovaško in Rumunijo. Vsi sklepi so bili sprejeti soglasno. Obravnavali smo vprašanja po. dunavskega in vzhodnega pakta,, vpra. žanje razorožitve, habšburško vprašanje in vprašanje spora med Abesinijo in Italijo. Se nikoli dotlej ni Mala antanta z večjo jasnostjo in odločnostjo povedala, kaj misli, kakor ravno to pot na Bledu, če želimo, da se ne pripeti nič neprijetnega, ni druge pobi, kakor vnaprejšnja izjava in odkrite besede o temj kar mislimo. Tik po sestanku z dr. Benešem in Titulescom sem se na Bledu sestal s turškim zunanjim ministrom Tevfikom Ruždijem. Lahko vam rečem, da so naši odnošaji s turško republiko zelo prisrčni. Skupaj z Grčijo, Rumunijo in Turčijo tvorimo blok balkanskih držav, katerih osnovni načeli sta: Mir na Balkanu in Balkan balkanskim narodom. Ker sem imel na Bledu sestanek tudi z bivšim predsednikom grške vlade Tsaldarisom in sedanjim predsednikom Kondilisom, sem v teku tega poletja imel priložnost ugotoviti enakost naziranj o vseh vprašanjih mednarodne politike, ne samo z našimi zavezniki iz Male antante, temveč tudi z našimi pri. jatelji iz Balkanske zveze, Takö stoji naša država čvrsto zavarovana s tesnimi zvezami prijateljstva in ■zvez po eni strani z Rumunijo in češkoslovaško, po drugi strani pa z Rumunijo, Grčijo in Turčijo- Teh pet držav s svojimi 70 milijoni prebivalcev ima enake nazore o vseh važnih vprašanjih zunanje politike in so vse zmerom pripravljene braniti svoje življenjske interese tako na političnem področju, kakor na diplomatskem, gospodarskem, finančnem in naposled — česar Bog ne daj, da bi bilo treba — tudi na vojaškem podroiju. Ta politični sistem Male antante in Balkanske zveze ima za nas svojo tradicionalno dopolnilo v prija. telistvu do Francije Imel sem priliko biti na vabilo predsednika francoske vlade njegov gost v začetku septembra. Topli sprejem in pozornost, ki sem ju doživel, prisrčnost raz. govorov s predsednikom g. Lavalom, -vse to so znamenja prisrčnih prijateljskih odnošajev, ki družijo naši dve državi, Francijo in Jugoslavijo. Tako sem v Parizu imel priložnost ugotoviti popolno soglasje naziranja o vprašanjih zunanje poli. tike, kolikor se tičejo naše države. Abesinska vojna, sankcije in Jugoslavija Po sestankih na Bledu in v Parizu, se je pojavil teman oblak na jasnem nebu evropskega miru. Pred 14 dnevi se je začela vojna med Italijo in Abesinijo. Dogo» dek ni prišel nepričakovano. Mi smo ga na Bledu predvideli in taikrat smo rekli v komunikeju, da so naše države globoko zveste miru in da bomo zastavili vse svoje sile. v službo miru. Kot edino sredstvo te politike, smo izjavili. smatramo Društvo narodov. Spor za Abesinijo bo spravil v težko preizkušnjo Društvo narodov. Toda ta naša zvestoba utegne imeti tudi nevšečne posledice, kadar gre za gospodarske sankcije proti sosedni državi Italiji, ki stojimo 7 njo v najtesnejših gospo-darkih stikih. 20>% vsestranskp erudicijo, ki Jo po vsej pra- РШ ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo Franz Josefove ^ Registrirano od ministrstva za вое. poütOra m nar. zdravje & br. 15.485 od 25. V. 1935. 14(Ш urni pregled Srbski roman Gerharta Gesemanna Dr. Gerhard Gesemann, profesor slavi-stike na nemški univerzi v Pragi, je zlasti v naših slavističnih krogih znano ime: njegova študija o srtskohrvaški književnosti, spisana za znameniti »Handbuch der Literaturwissenschaft«, je izšla tudi v srbsko-hrvaškem prevodu. V teku zadnjega leta je obogatil svojo »jugoslavico« z dvema knjigama: spisal je študijo o črnogorskem človeku (»Der montenegrinische Mensch«) in izdal v »Südöstliche Bibliothek« zbirko črnogorskih ljudskih povesti »Helden, Hirten nnd Hajduken«. Te dni pa je izšla pri založnikih omenjene biblioteke, Alberta Langenu in Georgu MüUerju v München«, nova knjiga Gerharda Gesemanna, roman »Die Flucht« (226 strani, vezano vplatno 4.S0 M). Prizadevni urednik in uvaževani sodelavec slavističnega dvomesečnika »Slavisch« Ruiidschan« kot romanopisec? — Poznavalec njegovega znanstvenega dela jemlje z nenavadnim zanimanjem v roko knjigo, ki skoraj še diši po tiskarskem črnilu. In dalje ko obrača strani lepo opremljene knjige, boli se vživlja v »roman« tega znanstvenika. »Die Flucht« prav za prav ni roman ne po naturalistični ne po kakšni drugi definiciji tega slovstvenega pojma- Sicer pa: naturalističnemu pojmovanju še najbolj ustreza, ker pisatelj obdeluje dejstva, stvarno življenje, lesnične ljudi. No. Geseman-nov literarni spis ima dejanje — m -e koliko dejanja - pa zapletljaje, ki zaustavljajo čitatelju sapo; celo happyend mu ne manjka. Torej vendarle roman? Ne, še vedno ne roman, kakor pričakuješ po naslovni strani. V spisu je res zaobsežen cel roman človeške usode, vendar je »Die Flucht« več kakor more zahtevati od pripovedne knjige teorija naturalističnega romana z vsemi dopolnitvami psihologizma in impresionizma. »Die Flucht« je v obliki vojnega dnevnika spisana knjiga spominov na srbski umik preko Albanije, novo, pretresljivo pričevanje o danes že legendarnem pohodu bolnih, izmučenih, lačnih skozi mraz in viharje divjih gorä v prostovoljno pregnanstvo. Leto 1915., kakor ga je opisal Brani-slav Nušič v svoji najresnejši knjigi. Eno najbolj dramatičnih poglavij v kroniki svetovnega pokol ja 1914—i 918. Gesemannova knjiga je posvečena spominu Jovana Cvijiča, »dem ich von allen Serben das Meiste und Beste verdanke« (str. 119). Hannoverski rojak, slavist, ki je bil malo pred svetovno vojno imenovan za profesorja nemškega jezika na neki beograjski univerzi, beži s Srbi vred iz oblegane Srbije v črnih dneh, ko se junaška šumadijska zemlja zvija v koncentričnem ognju Avstrijcev, Nemcev in Bolgarov. Ž njimi vred se prebije skozi Južno Srbijo v Črno goro in preko Albanije na morje, kier se po dolgem čakanju vkrca na ladjo, ki ga kot srbskega državljana prepelje v Italijo. Ta nemški profesor je säm avtor romana »Die Flucht«. Njegovo izpoved čitamo na str. 40: »Ko sem HI po promociji sporočil svojim učiteljem, da nameravam sedaj preiti k študiju slavistike, mi je dejal eden izmed njih: »Tedaj samo pazite, da ne nalezete uši«. Vse brezdno tega stavka, najgloblje zaničevanje humanista do znanosti o barbarskem vzhodu, sem doumel šele pozneje. Ko je na to še izvedel, da v ta namen ne nameravam iti najprej k Leskie-nu v Lipsko, nato pa vsekako še za dva tedna v hotel Esplanade v Zagrebu, marveč najprej za nekaj let v Srbijo in šele potem k Leskienu. mi je ob slovesu mrzlo rekel: »Tedaj samo pazite, da vas koštrunji tatovi ne zvabijo prej v svoje balkanske klance in tam ubijejo, če jim gospod oče ne pošlje odkupnine«. Tako so nemški profesorji pojmovali Srbijo in Balkan! (Ali niso imeli najgrši dovtipi na račun teh narodov pečata »made in Wien«. Tu so bile proslule kovačnice nemških klevet o slovanskem jugu). In vendar je mladi doktor pogumno odrinil v deželo »koštrunjih tatov«. In svet, ki ga je tu odkril, mu je napolnil duha z novimi spoznanji o človeku in družbi, o kulturi in primitivnosti, o rasi in krvi. Vihar velike vojne ga je zasačil med tem narodom in ga prisilil, da si je г njim delil zadnji košček skupnega kruha in zadnje skupno ležišče v obcestnih »kanih«. To, kar je doživel leta 1915., ko je mogla Srbija nuditi svojim gostom samo muke, je trdo preizkusilo njegovo ljubezen do tega naroda- In če je ta preizkušnja rodila poleg številnih znanstvenih spisov še knjigo »Die Flucht«, tedaj je to nov dokaz, da ?e »na muci radjaju junaci.« Tudi junaki nrav-nih 'dejani. Spis prof. Gesemanna preveva zavestna in v vseh svojih legah močna simpatija ALBUS Terpentinovo milo odstrani vso nesnago in varuje Vase perilo vici občudujejo poznavalci njegovega dela. Po daljšem uspešnem delovanju na beograjski univerzi je bil prGf. Spektorskij povabljen v Ljubljano, kjer je prevzel stolaco prof. dr. pitamica, ki je odšel za poslanika v Washimgt^. s svojim obsežnim m globokim znanjem in z mnogimi osebnimi odlikami, ki kažejo značaj-nega in fino čutečega moža, si je kmalu pridobil v naših veeučiiiških krogih in tudi izven njih velik u®led in nedelje-no priznanje, širši krogi našega izobražen stv a so imeli že ponovnp prijetno priliko, spoznati v prof- Spektonskem izredno prijetnega predavatelja, ki s preprostimi sredstvi razglablja tudi najtežje problema. V Beogradu si je odlični ruski učenjak v toliki meri prisvojil srbskohrvaški jezik, da piše v" njem kakor v ruskem jeziku. Njegovi literarni in filozofski eseji, ki jih je priobčeval »Srpskn književni glasnik*, so po široki razgledanosti, bi. strih pogledih in elegantni obliki vztou jali splošno pozornost, pra-v kakor njegove znanstvene razprave v strokovnih revijah. V Ljubljani je priredi svojo »Zgodovino socialne filozofije«, -čije a!o venski prevod je izšel pred ruskim originalom v izdaji Slovenske Matice in je bil deležen hvaležnega priznanja vseh či_ tateljev in celotne kritike Tu je tudi spisal v srbščini poljudno knjigo o državi, ki jo je izdala »Srpska književna zadruga«. Slovenske razprave prof. Spektorskega so izšle v »Zborniku znanstvenih razprav«. V »Ljubljanskem Zvonu« je objavil več odličnih literarnih esejev, med njimi o Bloku in Turgenjevu. V ruskem jeziku je izdail v Ljubljani zgodovino Ki-jevske univerze in raapravp o liberalizmu. Prof. Spektorskij se je v telku let popolnoma uživel v naše razmere in našel v Ljubljani, kakor je ob neki priliki sam izjavil, pripravno mesto za znanstvene študije. Ob njegovi šestdesetletnšci mu želimo Obilo zdravja in življenjske radosti za nadaljnje uspešno delo, zlasti še, da bi med nami dovršil evoj poglavitni f ilozpfsko-zn anst ven i opuis: veliko delo o etiki. Žene zahtevajo politično enakopravnost Namen jutrišnje manifestacije v Ljubljani Sedanja vlada napoveduje spremembo volilnega reda. Ker ženam že ustava načelno priznava volilno pravico, ki sc ima urediti s poeebnim zakonom, žene upravičeno pričakujejo, da bo z nov;m zakonom o volitvah rešeno tudi vprašanje ženske vo.ilne pravice. Ženske se borimo za 'volilno pravico predvsem z načelnega vidika: zahtevamo enakopravnost vseh državljanov in državljank. Volilno pravico pa potrebujemo tudj kot sredstvo za zboljšanje našega položaja. Ob vsaki priliki moramo čutiti, da smo ženske državljani druge vrste. Dočim nosimo nadloge gospodarske stiske predvsem žene, ki zlasti kot matere najbolj občutimo vsesplošno pomanjkanje, smo pa pri odmerjanju državljanskih pravic čedalje bolj zapostavljene. Se preden odraste šoli. že mora ženska občutiti na lastni koži dvojno mero: že pri sprejemu v razne strokovne šole sme biti število deklet manjše, kakor število fantov, tudi njihova kvalifikacija mora biti boljša V službah so ženske zapostavljene, vsa boljše p'ečana mesta so pridržana mošk;m. Vsake redukcije. bodisi glede na skrčenj« službenih mest, kakor tudi one. kj zadevajo plače, vedno žensko nameščenko bolj prizadenejo kakor moškega. Ko bi imele ženske sposobne in poštene zastopnice v par'ementu, bi se gotovo ne uporabljale dvojne mere na tak. često nezaslišan način. Danes se snujejo zakoni, ki urejajo ženin odnos do moža (v zakonu), do družine, do otrok, do družbe. A vse brez njenega sodelovanja! Kdo bolj čuti kakor žena potrebo po času primerni in dosledno izvajani socialni zakonodaji. Kje imamo primerne dečje in materinske domove, domove za varstvo deklet, zavetišča za onemogle posle itd Žene prav tako plačujejo različne davke, kakor moški; ali ni povs€m naravno, da | bi tudi soodločevale, kako se ti davki uporabljajo? In koliko je žen, ki same vodijo posestvo, svojo lastno ali tudi moževo obrt. Vsem predpisom morajo prav tako ugoditi, plačevati morajo vse neštete dajatve — ko p>a je treba izbirati zastopnika, pa voli lahko njen pastir in njen sluga, ona pa ostane doma, prav какот otroci in slaboumniki težje vrste. (Ker lažje stopnje slaboumni volijo in se zgodi, da so tudi izvoljeni). Takih argumentov, ki govore v prilog ženski volilni pravici, bi lahko našteli še mnogo, tod-a to ni potrebno. Velika večina držav je pokazala, da vpošteva vrednost ženskega sodelovanja v vseh področjih javnega življenja. Med one redke države, kjer žene nm-ajo prav nobenih političnih pravic, spada tudi Jugoslavija. Toda naše žene so s svojim delom dokazale, da ne zaostajajo prav n;č za ženami drugih držav in da so za politične pravice vsaj toliko zrele kakor naši moški. Zato so organizirale enotno akcijo po vsej državi z namenom, priboriti si politične pravice. Pri nas v Ljubi'"ani bo zborovanje v Lady Macbeths, Roccejev »Di-buk« in Wagner-Regenyjev »Kraljičin ljubljenec«. 0 Gioachinu Rossiniju in njegovi »Pepelki Angelini« pišeta M. Bravničar in O. Šest. I PRIDE Adolf Wohlbrück je državna uprava prevzela v svojo last za zgradbo proge potrebna zemljišča na S področju občine Jalžabet. Tam je stavbenik , Nasimbeni iz Maribora že začel graditi postajno poslopje, stavbenik Stojadinovič pa bo gradil železniško postajo v Ludbregu-Dela na progi so v polnem teku in je zaposlenih že okrog 700 delavcev. Zaslužki so zelo skromni, saj zaslužijo mnogi delavci za lOurno delo komaj po 15 do 18 Din. Kopanje enega metra so prevzeli delavci za 3 Din. Sekcija je že dovršila projekte mostov in postajnih poslopij. * Promet na Dunavu spet normalen. Vodovje Dunava se je v zadnjih dneh na celem toku, razen v Rumuniji od Vidina do Braile, toliko zvišalo, da je promet ladij spet normalen. Nizko pa je še vedno vodovje Save in Tise in je promet na Tisi še vedno onemogočen. Sava je v 10 dneh od Siska do Beograda narasla povprečno za en meter * Zagonetne rane direktorja beograjske opere. Ranjenega direktorja Stevana Hristi-ča je zaslišal preiskovalni sodnik v prisotnosti .državnega tožilca. Hristic je odločno ponovil svoje izjave, da se je ranil sam in da ni njegova žena v prav nobeni zvezi z dogodkom- Dva od sodišča določena zdravnika sta pregledala njegove čudne rane in je direktor Hristič tudi njima zatrjeval, da se je ranil sam, četudi je nekaj ran na takem mestu, ki da sklepati na udarec tuje roke. Ranjenec je ponovno prosil pre iskovalne oblasti, naj prenehajo s preiskavo, ki ga tako razburja, da v največji meri ograža njegovo zdravljenje. _ Pod zaglavjem »Me- dju nama« beleži beograjska »Politika:: Četudi vsepovsod čitamo reklamo »Pušite Vardar«, »Pušite Drino«, moj mož ne more slediti tej reklami in iz finančnih razlogov vedno kadi »Dravo«. Z »Dravo« pa je te dni doživel čudno presenečenje. Po obedu si je prižgal cigareto, nekajkrat potegnil, izpuhnil čuden dim in po sobi je zasmrdelo. * Tihotapstvo živeža in pijač т Zagrebu. Zagrebški trošarinski organi «majo vedno večje težave s tihotapci iz okolice. Na periferiji mesta pride večkrat do spopadov, zakaj tihotapci prihajajo v mesto v večjih skupinah in se na samotnih trošarinskih postajah spustijo tudi v borbo s trošarinski-mi organi. Kratkomalo navalijo nanje, jih pomečejo v kak jarek in se razgubijo po skrivnih potih v mesto. Nekateri poskačejo tudi iz vagonov mešanega vlaka, ki mu v Zagrebu pravijo »zec«, in. ker trošarinci na železniški progi ne morejo uradovati, tihotapci izkoristijo zamudo ter sami ali s pomočjo svojih že pripravljenih pomočnikov vtihotapijo razno blago v mesto. V mesto prihajajo zaklane svinje in purani, ki imajo namesto drobovine steklenice, polne žganja. V okolici mesta je tudi vse polno skritih klavnic, ki zalagajo tihotapce z mesom. Mestna trošarina ima na ta način škodo, ki znaša letno tudi več milijonov Na trošarin-skem uradu so najrazličnejše tihotapcem zaplenjene posode in najrazličnejši drugi predmeti, ki se jih tihotapci poslužujejo pri svojih trikih. Zanimive so mlekarske kante z dvojnim pokrovom. Ce tako kanto od 25 litrov odkrijemo, je zgoraj mleko, pod mlekom pa je drug pokrov in je tako zgoraj kakih 5 litrov mleka, spodaj pa 20 litrov sli-vovke. * O reorganizaciji radiofonije v naši državi poroča obširno na uvodnem mestu številka ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče film, šport in modo «NAŠ VAL», ki je postala v zadnjem letu naš najboljši slovenski magazin. Oglejmo si samo bogato vsebino nove številke. Zdrav-ko Goeak poroča v lahkem reportažnem slogu o postanku posamezne številke «Našega vala», Gustav Strniša je prispeval «Nagačeno mačko», Josip Ribičič satirično sliko «žiher», Zoščenko je zastopan s črticami «Parlophon» in «Zakonski pekel» duhovita je zabavljivka o «Radijskih motnjah» in Bandetova «Ironija usode», Ivan Vuk je pa zaključil povest iz naših krajev «Gospa Mica». Bogata je modna priloga in radijska tehnika, nova važna pridobitev revije je pa 32 stranska priloga s točnimi programi vseh evropskih radij, skih postaj. Zadnja številka oznanja še novi roman iz državljanske vojne v Srednji Aziji «Edeminštiridesetb in v prilogi za ljudske odre Goldonijevo Komedijo «Krčmarica Mirandolina». «NAŠ VAL» je najcenejša slovenska tedenska revija. Mesečna naročnina znaša komaj 12.— dinarjev. Zahtevaj še danes brezplačno in bre-zobvezno na ogled eno številko. Pišite na naslov: Radijska revija «NAŠ VAL», Ljubljana. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane u— Proslava foškoslovaškega narodnega praznika. Jugoslovenska - češkoslovaška liga bo letos na slovesen način proslavila 28. t. m. češkoslovaški narodni in državni praznik. Pod njenim pokroviteljstvom bo izvajala Ljubljanska filharmonija na slavnostnem koncertu v prenovljeni dvorani Uniona dela čeških, ruskih in domačih komponistov. Prvi letošnji nastop naše mlade filharmonije je že dokazal njeno umetniško upravičenost in bo nedvomno s svojim drugim nastopom 28. t m. filharmonija zbudila zanimanje najširših slojev. u— Jaro Hilbert se vrača v Kairo. Akademski slikar prof Jaro Hilbert, ki je poletne mesece preživel v svojem domačem mestu, je včeraj zjutraj zapustil Ljubljano in je z gospo preko Trsta odpotoval v Kairo, ki si ga ie bil izbral za svojo drugo domovino. Kakor je to pri aktivnih umetnikih pač navada, mu topli meseci pod domačim nebom niso nudili samega oddiha. G. Hilbert je bil ves čas bivaeja v Ljubljani in Jugoslaviji marljivo na delu in je po naročilu nekega uglednega hrvatskega ljubitelje umetnosti dovršil kopo novih del. Po motivih izza svojega nedavnega potovanja v Palestino je naslikal »Pogled iz Jeruzalema na puščavo Juda«, »Puščavo Jude« in »Pogled na Albugoš«. po motivih iz Egipta »Vas v Egiptu« in >V oazi« in pa še velik »Portret gospe«. Delal je deloma v ateljeju, ki si ga je bil uredil v Ljubljani, deloma pa tel. 21-Z4. Danes ob 4., 7.15 in 9.15 uri svečana premiera. Tudi vi -vsi morate videti božansko v svojem najnovejšem in največjem filmu PISANI PAJČOLAN GRETA GARBO je v tem filmu dosegla vrhunec slave. Kritika smatra to delo za največji film sezone 1935-36 FELM, KI JE PRAVA UMETNINA REZERVIRAJTE VSTOPNICE. Predprodaja od 11. do pol 13. ure. Zvočni kino Ideal na gradu Jelšah pri Šmarju in na gradu barona Trenka pri Slavonski Požegi. Prvega novembra začne z rednim poukom njegova umetnostna akademija v Kairu, pa je moral pohiteti s slovesom, dasi je komaj dobro odložil paleto po opravljenem delu. Od Trsta do Kaira potuje g. Hilbert z gospo na par niku »Kraljici Mariji«. u— Člani banovinskega odbora za zaščito prebivalstva pred napadi iz zraka naj se danes točno ob 13.30 z bero pred palačo kr. banske uprave! u— Žene! Udeležite se našega zborovanja za žensko volilno pravico, ki se bo vršilo v nedeljo dopoldne ob 10. v sejni dvorani mestnega magistrata. Г!е zamudimo prilike, ki se nam nudi za naše politično osvobojenje. Združene žene Slovenije. u— Umrla je gospa Marija Bichlerjeva v zavetišču sv. Jožefa. Pogreb bo jutri ob pol 16. Lep spomin, žalujočim naše iskreno sožalje' u_ Zveza akademsko izobraženih zen vabi vse člamice, pa tudi neorganizirane koleginje, na predavanje ge. dr. Vilme Janiševe o kontroli porodov in o poteku letošnjega zdravniškega kongresa v Beogradu. Predavanje bo v nedeljo 20. t, m. ob 18. v damaski sobi »Emone.« u— Ekskurzijo v ljubljanski botanični vrt priredi danes Prirodoslovno društvo. Po vrtu bosta vodila gg. asistenta botaničnega instituta na univezi, Tomažič in Lazar. Vstop prost. Zbirališče na dolenjskem koncu Karlovškega mostu točno ob 15. Člani in prijatelji društva se vabijo k čim številnejši udeležbi. u— Natečaj za naše dame: klobuk »a la Greta Garbo«. Pogoji natečaja so: 1. uganiti je treba naslove osemnajstih filmov Grete Garbo, ki smo jih videli v Ljubljani, 2. odgovore je treba oddati pri blagajni Elitnega kina Matice in to najkasneje do naslednjega dne dopoldne, ko bo film zadnji dan tekel, 3. natečaja se lahko udeleže samo one dame, ki so se udeležile predstave velefilma -Pisani pajčolan«, 4. v dokaz, da so se udeležile predstave, naj cenjene dame prilože odgovoru tudi kupone vstopnic, 5. darilo dobi ona dama, ki najbolje ugane vse naslove falmov Grete Garbo, 6. če je več enakih odgovorov, odloči žreb, 7. izid žrebanja se objavi v Elitnem kinu Matici pri eni prihodnjih predstav. Klobuk je v okusnem aranžmaju razstavljen v foaieju Elitnega kina Matice. Vsekakor je prvovrsten, aparten, okusen, v ponos in priporočilo salonu »Nives«, Knafljeva ulica. Sinočnja premiera velefilma »Pisani pajčolan« je bila za našo publiko senzacija- Malokateri film zanje toliko uspeha in priznanja. u— Film ZKD. Danes ob pol 15. predstava vesele in zabavne operete »Težko je biti oče«. Film nudi mnogo razvedrila in dobre volje. Vstopnina 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 Din. u— šentjakobčani ponove danes in ju tri ob 20.15 Govekarjevo ljudßkp igro s petjem » Legiomarji«. Sodeluje ves ansambel odra. »Igra je zelo zabavna in so se vsi obiskovalci nasmejali do solz dogodivščinam krojača Ježa, ki ga izvrstno igra g. Lavrič. Občinstvo opozarjamo na fotografične posnetke izpostavljene v ljubljanskih izložbah. Prodaja vstopnic pd danes dalje f*! 10. — 12. im od 15. — 17., ter 1 uro pred predstavo. u— Intervencija v odvetniških stanovskih zadevah. Zastopnik Odvetniške zbornice v Lju/bljami, odvetnik dir. Anton Urbane se je te dni mudil v Beogradu, kjer je konferiiral o raznih aktualnih, pdvet-niški poklic zadevajočih vprašanjih in to pri ministru pravde dr. Miškuliau in ministru brez Piptrtfelja dr. Mihi Kreku. ML nistra sta obljubila, da &e bosta zavzela za želje in težnje odvetniškega poklica. u— Nad 200 košar gob. Ta teden je bila velika sezona za gobe. Kraji okoli Vodic, Smlednika, Dobro ve im Brezovice во letos prav bogati gob. Včeraj so goba-rice iz teh krajev prinesle na trg nad 200 košar jurčkov. Tržno nadzorstvo je izvedllo strožjo kontrolo nad gobami. Odredilo je, da se preprečijo n©redmosti, postaviti javne tehtnice, na katerih se lahko tehtajo Sipbe. Določilo J« tudi cene Sobam in sicer: velike gobe 7 Din kg, male in lepe 9 Dim kg. Včeraj je bila drugače merica gob 2 do 3 Din kg. u— Kmetsko prosvetno društvo »Brazda« v Ljubljani vljudno vabi cenjeno občinstvo na trgatev grozdja, ki bo danes v dvorani gostilne pri »Levu«, Gosposvetska cesta. Začetek ob 20. uri. Za prijetno zabavo je v polni meri preskrbljeno! u— Kdor se zanima za esperanto, naj pride drevi ob 18.45 v šolo na Grabnu, I. nadstropje levo, soba 17. Sprejemajo se še novi tečajniki. Pouk vsak torek in soboto od 19. do 21. ure. u— Trije tički pred senatom. Oče Jože, star k obar, je takle: rad kraul«, zlasti še rad prazni nabirlanike po cerkvah. Lanski jeseni je ukradel neki Jožefi po-eteljno odejo in rjuhe, v cerkvi v Preski 2 dežnika, poleti je izpraznil v kranjski cerkvi nabiralnik, kjer je našel samo 28 Din. Bil je pbsojen na 6 mesecev strogega zapora. Ima že mnogo tatvin v registru. Notramjec Jakob je že 1. 1931. ukradel posestniku Roku na Goričicah ob Cerkniškem . jezeru 5000 Din vrednega konja. Pred malim senatorjem je tajil in pravil dolgo storijo o tihotapcih. »Ce bi jaz konja ukradel, bi ga bogatinu, ne pa revnemu kmetu«! Spdba б mesecev strogega, zapora. — Na 7 mesecev strogega zapora je bil obsojen žužkov France, ki je hodil po ljubljanskih hišah. Pri nekem odvetniku je pobasal suknjič in druge malenkosti v vrednosti 840 Din. u— Aretacija nevarne specialistke za galanterijo. Policija je v Zornovi trgovini v Lepodvorski ulici v šiški aretirala 33 letno Marijo Gorjančevo ki je v spisih I kriminalnega oddelka že nekaj let zabeležena kot rafinirana, zlasti vsakovrtoemu Točno plaču) »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino usnjenemu blagu nevax:?a tatica. Zadnje dni se je Gorjamčeva pogostokrat pojavljala po trgovinah z usnjenimi izdelki in galanterijo na raznih koncih Ljubljane, na predrzen način sklepala kupčije in naročala blago pri tem pa je zmerom iskala prilike, da bi sama na tihem pobrala s pulta, kar ji že pride pod roko. Policija je od raznih trgovcev prejela prijave, da si je neznana prevejanka privoščila ž njimi to potegavščino, da je pri njih naročila blaga za razne zneske in ga ukazala odnesti na ta ali ta naslov, ki se je pa nazadnje zmerom izkazal kot fingiran. Trgovci, ki so priglašali te prijave, sami niso vedeli, ali jih je neznanka oškodovala tudi v blagu samem. V šišenski trgovini pa je Gorjančeva imela smolo. Medtem ko se je s trgovko pogajala za račun, ji je izpod plašča na lepem zdrsnila torbica, ki jo je hotela odnesti na skrivaj. Gorjančevo, ki ima že 11 kazni za sabo, so na policiji zaslišali in izročili sodišču. u— Vinska trgatev v restavraciji »Zvezdi«. Drevi 19. oktobra ob 20. uri pri rede nameščenci gostilniške obrti v vseh prostorih restavracije »Zvezde« vinsko trgatev s pestrim sporedom. Za dobro in obilno postrežbo bo poskrbel restavrater g. Zupan, plesaželjni posetniki pa bodo prišli na svoj račun ob prijetnih zvokih Nagodejevega jazza. To je druga večja prireditev naših vrlih gostilniških nameščencev. Cisti donos je namenjen gradbi društvenega doma. u— Drevi plesni večer — vežba i družabnimi igrami v Jenkovi šoli — Kazina. Jutri popoldanski ples. Iz Celja e_ Proslava 50-letnice celjske podrož. niče CMD, ki je bila določena na soboto 9. novembra, se je morala žal preložiti na nedoločen čas, ker je večina odbornikov v zadnjem času gospodarsko hudo prizadeta in ne more utrpeti nikakih novih gmotnih izdatkov. Upamo, da se bodo razmere v kratkem zboljšale in da bo mogoče nadaljevati prepotrebno narodno obrambno delo. e_ Koroški družabni večer bo drevi v Narodnem domu. Po pestrem sporedu bo šest koroških parov v ziljskih narodnih nošah izvajalo koroško ohcet. Jutri ob 9. bo v Narodnem domu redni letni občni zbor kluba koroških Slovencev v Ljubljani. * ~ e— Štetje obiskovalcev grobov na vseh pokopališčih ob Vseh svetih oskrbi tudi letos celjski sreski odbor Rdečega križa. e— Delavstvo celjske cinkarne se zahvaljuje vsem darovalcem, ki so podprli delavstvo ob zadnji stavki. e_ K premovanju bikov, ki je Ьйо te dni v celjskem s rezu so prignali 128 lepih živali. Splošno je kvaliteta bila letos boljša kakor lami. Zadnje premovanje bo v Braslovčah danes od 13. dalje. Opaža se večje zanimanje za nakup dobre plemenske živine, ki bo na prodaj v ponedeljek 4. novembra na velikem plemenskem sejmu v št- Juriju ob južni želez, niči. e— Kino Union. Danes ob 16.30 im 20.30 »Brod ljubezni« in dve zvočni predigri. Iz Maribora a— Smrt zaslužnega šolnika, v Mariboru je umrl v četrtek upokojeni naduči-telj g. Kari Pestevšek, ki mu ni bilo dano, da bi bil dočakal svoj 80- rojstni čan, katerega bi bil praznoval letos л- decembru. Pokojnik je služboval v raznih krajih na bivšem Spodnjem štajerskem in je v Slivnici pri Mariboru po 42ietne;n službovanju stopil v zasluženi pokoj. Tekom svojega učiteljevanja v Slivnici je vzgojil dve generaciji, iz katenh je izšla cela vrsta narodno zavednih inteligentnih mož, ki zavzemajo v javnem življenju odlična mesta. Za odlično delo/an je na šolskem in gospodarskem polju je bil odlikovan z redom sv. Save. Za njim žanjejo užaloščena vdova Anica, rojena Ka. pusova, sinova Kari, policijski svetnik v Ljubljani in Rihard, sreski šolski nadzornik v Celju, ter sestri Marija Drofen'kova v Stopercah in Dora Wusserjeva na Sladki gori. Bodi Nagemu šoniku ohranjen med nami trajen spomin! a— lz tajne seje mastnega sveta. Sprejet je odsekov predlog o upokojitvi tržnega nadzornika veterinarskega uadsvet-nika Hugonia Hmterlechnerja, ki pa se bo zoper upokojitveni odlok pritožil na višjo instanco- Nadalje so bili upokojeni: tržni revizor Mihael Deutschman, delp. vodja Miltner, paznik Franc Markp m poduradmik Alojzij Scheucher. Mestni eve1 je odobril napredioanje v višjo položajno skupino magistratnim uslužbencem: mestnemu fiziku dr. Novaku, ravnatelju mestne klav-цке dr. Rojku, tehu. oficialu Francetu Bezlaju, pisarniškemu nadofi-ciaiu Ludviku Zpzutu in uradnikom Ko-larju, Amdlovcu in Bahunovi. V članstvo mestne občine je mestni svet na svoji tajni seji sprejel 14 prosilcev, vse druge prošmje pa je zavrnil. Prav tako je sipre jel uradni predlog o odstranitvi paviljona brivskega mojstra Pinea v Cvetlični ulici in predlog o otvoritvi Kacijanarje. ve ulice. a— Iz pravoslavne parohije. Redni pouk iz ver0nauka bp odslej na I. dekliški osnovni šoli v Miklošičevi ulici vsak torek in četrtek, in sicer od 15. do 15.45 za učence prvega in drugega razreda, od 15.45 do 16.30 pa za učence vseh ostalih razredov osnovnih in višjih narodnih šol a_ Velike jesensko gasilsko vajo bo priredila jutri v nedeljo dopoldne ob 10. Danes ob 4., 7. in 914 url premiera premiera prekrasnega filma odlikovanega letos v Benetkah Svatbena noč Ana Sten — Gary Cooper Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din. V nedeljo ob pol 11. matineja »ŽENA BREZ PIŽAME« Vstopnina 3.50 Din. mariborska gasilska četa. Ob napovedani uri bo alarm, da je mariborski grad v plamenih. Pri vaji se bodo mariborski, gasilci poslužili vseh pripomočkov in bodo črpali vodo iz tankov. Vaja bo zelo zanimiva im bo pokazala pripravljenost mariborskih gasilcev. d_ Starešinsko društvo jugoeL akad- društva »Triglav« ima izredni občni zbor v nedeljo 27. t. m. ob 10. dopoldne v ho. telu Orel v Mariboru z dnevnim redom: Razgovor o proslavi 60 letnice Triglava. a— Branibor priredi 9. novembra zvečer in 10. novembra dopoldne narodno-obramb-ne dneve ter prosi vsa društva tn organize-cije, naj se tej prireditvi pridružijo tako, da bo postala v resnici vsenarodna manifestacija. Prosi, da bi se v teh dneh opustile vse prireditve in veselice. V prihodnjem tednu bo Branibor sklical poseben sestanek vseh predstavnikov organizacij s posebnimi povabili ter prosi že sedaj za popolno udeležbo, da bo organizacija narodno-obrambnih dni vsestransko uspela. a— Vlom pri tvornic4 Doctor bi drag pred sodniki. Pred malim senatom okrožnega sodišča sta se včeraj dopoldne zagovarjala 31 letni delavec Ivan Gašpur ta njegova 38 letna žena Otilija, obtožena vloma v skladišče tekstilne tvornšce Doctor in drug. Oboženi Gašpur je trikrat vlomil v skladišče tvornice im odnesel raznega tekstilnega blaga v vrednosti okrog 7000 dinarjev. Nadalje je vtamft tudi v strojnico tvrdke Zupane im odnesel iz nje 1000 Din vreden, elektromotor. Za moževe tatvine je vedela njegova žena Otillija. Pri razpravi je svoje grehe priznal in bil obsojen na leto dni strogega zapora in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let, njegova žena Otilija pa na 2 meseca strogega zapora, pogojno na 2 leti. a—Zasačen nevaren tat koles. Mariborski policiji je prišel v roke nevaren tet kole®, ki je bil zadnje čase pravi strah vseh mariborskih in okoliških kolesarjev. Policijski stražnik je aretiral nekega 18-letnega mladeniča in ga odvedle, ker ee mn je zdel silno sumljiv, na policijo. Tam so spoznaäi v njem prebrisanega in pretkanega tatu Pavla Kranjca iz Zg. Porči-ča v Slovenskih goricah, priznal je, da je zadnje čase v družbi svojih dveh prijateljev izvršil več tatvin v Mariboru im oko-iiei. a— Zaradi razpečavan|a ponarejenih kovancev je mariborska policija aretirala včeraj nekega delavca ж mariborske okpiice. pri njem s© našli nekaj precej dobro ponarejenih dvajsetakov, o iOTVjp.ru katerih pa trdovratno molči. a— Brezobziren kolesar je na vogalu Vetrinjske in Tatterubachove ulice podrl na tila posestnika Karla šmirmavla. Pri padcu se je šminnavel tako mpčno poškodoval, da во ga morali z reševalnim avtom prepeljati v bolnišnico- Kolesar pa je jadroo izginil po Glavnem trgu preko mošta. Iz Kamnika ka— Bombni napad na Kamnik. Danes ob 16. bo izvršen na Kamnik »sovražni« napad iz zraka. Občinstvo se opozarja, da se strogo pridržava odredb policijskih oddelkov. Na cesti ee ne sme zadržati nihče, na pločnikih pa naj se stoji tik ob hišah. ka— Zvočni kino Kamnik predvaja v soboto, nedeljo m ponedeljek veselo opereto »Pesem pomladic, z Rihardom Tau-berjetrn v glavni vlogi Iz Trbovelj t_ Zborovanje posestnikov norih hiš za Trbovlje in okolico bo jutri v nedeljo 20-t m. ob 10. dopoldne v Društvenem domu v Trbovljah. Na zborovanje vabimo vse posestnike, ki so zgradili svoje hiše po leta 1918. Društvo posestnikov novih hiš. Iz Ptuja j— Naplavljeno truplo. Drava je ▼ Mar. kovcih najplaviia moško truplo, ki je mo ralo ležati v vodi najmanj diva meseca. Sodijo, da je bil utopljenec star 25 dp SO let, temnih las, redkih zdravih zob. močne postave in visok 170 cm. Ker je bil gol, sklepajo, da. je utonil pri kopanju. Pokopan je na pokopališču v Markovcih. j— Nepošten brezpoeelnik. V Zgornja Goricah se je zglasdi brezposetoi krojač Lubej Franc, ki je dobil začasno delo pri posestnici Lizi Pernat. Krojaček je bistro zasäiediova! vsako kretnjo svoje dobrotnice in je kanalu u videl, kje je denar. Ko je bila Pipsestnica na Polju, je izmaknil iz omare 3.400 Dim gotovine. Z denarjem jo je mož pobrisal v Maribor, kjer je prodajal sumljivo blago. Na zahtevo orožnikov v Cirkovcih je biil mož aretiran in ep pri njem našli še 2.100 Din. ostalo je že zapravil v prijetni družbi. j_ Kino bo predvajal drevi ob 20. in jutri ob Rpl 19. in pol 21. zanimiv film »Eskimo«. Predigra kulturni film m Fok-Sqv tednik. Iz življenja na Komenda. Zvezna strelska družina v Komendi priredi v nedeljo 20. t. m. ob 9. do 15. ure nagradno streljanje za člane vseh strelskih družin. Prva nagrada je flobert puška. Po kpnčanem streljanju bo pri g. Vode tu trgatev grozdja. Odbor vabi člane in prijatelje strelskega športa k obilni udeležbi. RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 20. uri in jutri v nedeljo ob 15.15 in 20. ruski velefilm »Pastir Kostja«. Za dodatek nov Paramountov zvočni tednik. SEVNICA. Zvočni kino predvaja danes in jutri v nedeljo rusko družabno dramo »Gospoda Golovljevi« in običajni dodatek. VRHNIKA. Sokolski zvočni kino predvaja danes in jutri film »Pod lažnim imenom«, ki je znan tudi pod naslovom »Begunec iz Chicaga«. Dopolnilo programa Para moti nfov zvočni tednik. Obrekovanja in laži o ljubljanski Kazini Končno seje posrečilo postaviti pred sodišče vsaj eno serijo hujskajočlh laži, ki so se v zadnjih letih razširjale proti dr. Kramerju : Sobota KL p&tcjm H^Si • Na kratko smo že poročali, da se je vršila v sredo pred okrožnim sodiščem v Ljubljani sodna razprava v tožbi društva Kazine in konzorcija »Zvezde« proti »Glasu Naroda«. Stvar sama na sebi ne bi bila nič izrednega ako ne bi imela izrazito političnega ozadja. Proces predstavlja namreč vsaj delni ob-račun z onimi neštetimi klevetami in lažmi, ki so se pojavljale v naprednem taboru v zadnjih letih in ki so imele za cilj oblatiti dr. Kramerja ter oslabiti njegovo politiko. Razširjale so se s peklensko zlobo, pri tem pa tako spretno, da se nikdar ni dalo prijeti pravega krivca in mu pred sodiščem nuditi priliko, da svoja obrekovanja dokaže. Prav pridno so klevetniki mešali v to godljo tudi ljubljansko Kazino samo za to, ker je dr. Kramer njen predsednik. Dobrodošel povod — bilo je tik pred volitvami — jim je bila celo tragična usoda te smrt uglednega in popularnega restavraterja in калгагпчгја »Zvezde« g. Frana krapeša. Priobčili so v »Glasu Naroda«, ki je ravno takrat začel izhajati, poročilo po pogrebu g. Krapeša in mu pristavili vrsto grdih napadov na kazinsko društvo, kateremu predseduje dr. Kramer in ki skupaj s konzorcijem »Zvezdo« upravlja kazinsko poslopje. K sreči pa tiskovni zakon, kakor je v gotovih pogledih drakoničen, ne dopušča bega pred odgovornostjo. In tako je članek v »Glasu Naroda« omogočil, da se vsaj ena serija laži proti dr. Kramerju in njegovi politiki postavi pred sodišče in tam razkrinka. Da vidi in spozna tudi širša javnost, s kakimi sredstvi se je" vodila borba proti dr. Kramerju, objavljamo danes o razpravi še podrobnejše poročilo. Iz obtožnice Obtožnica, ki jo je zastopal odvetnik g. dr. Josip Jakše, inkriminira v poročilu »Glasa Naroda« o pogrebu g. Krapeša predvsem one odstavke, ki naj bi v javnosti napravili vtis, kakor da je povzročila smrt in gospodarsko piopast pokojnega Krapeša družba, ki upravlja ljubljansko Kazino, z dr. Kratne^em na čelu, in kakor da je Krapeš le žrtev koristoljubja in samopašnosti teb ljudi, ki da so ga takrat ko je zašei v finančne težave, zapustili, du-čim je on ves svoj denar vtaknil v Kizioo. •Sprejemali so njeg ove darove, niso pa razumeli njegovih žrtev Da je meril inkr:-nrnirani članek na dr. Kramerja tet upravo Kazine, o tem si je bila vsa javn-jst na jasnem S temi trditvami se je grdo in brezvestno potvi-jia resnica, ker izhaja iz izpovedi prič. da so tožitelji prijateljsko in obzirno postopali s Krapešem mu skušali na vse načine pomagati in mu potem, ko so uvideli, da ga finančno ni več mogoče rešiti, ponudili celo starostno oskrbo, prosto stanovanje ter najmanj 2.000 Din mesečne plače kot ravnatelju Kazine, kar pa je pokojni Krapeš odklonil. Obtožnica nato podrobno opisuje razmerje med pokojnim Krapešem in Kazino ter navaja zlasti glede na očitke, češ ta je Krapeša minirala visoka najemnina, med drugim: Obrat v dobi konjunkture G. Krapeš je imel v Zvezdi v najemu vse kavarniške prostore, vse restavracijske prostore z velikim vrtom in vsemi potrebnimi pritiktinami, restavracijsko klet in vse ostale kletne prostore s kegljiščem, dalje veliko in malo dvorano v prvem nadstropju ter stanovanje, obstoječe iz petih sob tn vseh pritiklin. Za kavarniške in restavracijske prostore je plačal g. Krapeš od 1. februarja 1923 do 30. aprila 1929 Din 62 750 ali 837 Din mesečno! Od 1. maja .929 do 31. decembra 1930 je plačeval za restavracijo in kavarno po 9000 Din na mesec. Tako nizko najemnino je plačeval g-Krapeš v dobi najboljše konjunkture, ko je imel po računu nepristranskega strokovnjaka samo v času od leta 1922 do leta 1927 26 milijonov dinarjev prometa in najmanj 7 milijonov dinarjev čistega dobička. Pri teh dohodkih bi mogel g. Krapeš po sodbi strokovnjakov kriti vse investicije, ki jih je izvršil po lastni inicijativi in brez vsakega vmešavanja uprave Kazine, ter vse stroške za nabavo inventarja, ki je ostal itak njegova last. Nasprotno pa je moralo društvo Kazine v tem času zaradi nizke najemnine iz vo-jega doplačevati za davke, zavarovalnine in vzdrževanje poslopja. Ker Kazina razen poslopja nima nikakega premoženja in ni-kakih dohodkov, se je moralo društvo vedno na novo zadolžiti, tako da je narasel dolg na hiši že skoro na pol milijona dinarjev. Investicije g. Krapeša Najemnina je bila za prva leta odmerie-na tako nizko zaradi tega ker je pokojni Krapeš kavarniške in restavracijske prostore, ki jih je prevzel na lastne stroške i-n-tiral in je *udi sam oskrbel potrebi gostilniški in fčavarniški inventar Koliko 'e v to vložil denarja, je nemogoče točno ugr> toviti, ker je pokojnik vse urejal po svc ji volji in ni pripuščal nobenega vmešavanja in nobene kontrole uprave Kazine, rt r nega knjigovodstva pa ni vodil Ko je pn šlo do te tiskovne tožbe so razbremenilne priče navajale da so ga veljale investicije okrog 3 milijone dinarjev mventaT pa *> nadaljnje 3 milijone Čeprav se zde ti ->o datki mnogo previsoki, bi bil g Krapeš tudi, če bi büi točni, lahko investicijske stroške kril iz dohodkov prvih petih, šestih let. Poudariti je treba, da je inventar ostal tast g. Krapeša in da so se njegove investicije nanašale le na prostore, ki jih je sam uporabljal, dočim je poslopje kot tako vzdrževala in popravljala Kazina in se je ravno zaradi tega morala zadolžiti. Zloba je zato, če se v inkriminiranem članku namiguje. da so ljudje, ki so Kazino upravljali, gospodarili dobro za sebe in sprejemali od g. Krapeša darove, njegovih žrtev pa niso upoštevali, marveč so ga izkoriščali in brez sočutja upropaščali. Leta krize Obširno govori obtožnica o zadnjih letih, ko je z nastopom gospodarske krize tudi g. Krapeš zašel v finančne težave. Društvo Kazina se je ponovno posvetovalo o tem, kako bi se mu dalo pomagati Na prizadevanje društva je bilo uvedeno posredovalno postopanje in društvo je izjavilo celo svojo pripravljenost, da odstopi od zneska, ki ga je imelo terjati za najemnino, še 118.000 dinarjev, ako se g. Krapešu posreči poravnava z ostalimi upniki. Do poravnave ni prišlo. Na to dobo se tudi v prvi vrsti nanašajo očitki, na katere se sklicuje obtoženec in ki trdijo, da postopanje Kazine napram g Krapešu ni bilo kulantno. V dobi od 1. I. 1931. do 13. V. 1935 bi bil moral g: Krapeš plačati 676.400 dinarjev najemnine. Tudi ta zvišana najemnina je bila še vedno dosti nižja, kakor so jo plačevali drugi ka-varnarji in restavraterji za mnogo manj obsežne prostore. Vrh tega je g. Krapeš plačal le 433.000 dinarjev, dočim je 343.000 dinarjev ostal še na dolgu. Krapeš sam je baje v zadnjih mesecih pred svojo smrtjo večkrat tožil, da ga ubija visoka najemnina Morda je bil res tega mnenja, toda to je le dokaz, da ni imel pregleda čez svoj lastni finančni položaj ter čez svoje do-hödke in izdatke. Da najemnina, tudi če bi jo bil plačal v polnem obsegu, ni bila odločilna pri gospodarskem propadu g. Krapeša izhaja iz tega, da so ob uvedbi posredovalnega postopanja znašali njegovi dolgovi 2,393.000 Din. Če bi bil torej od l. 1931. do konca imel vse te prostore v Kazini zastonj, bi pasiva znašala še vedno 1,700.000 Din. To je pač najboljši dokaz, da je dolgovana vsota povsem drugega izvora in da ni prav v nobeni zvezi z najemnino. Obtožnica navaja nato na osnovi mnenj prijateljev pokojnega Krapeša in poznavalcev njegovega gospodarstva razne momente, ki so vplivali na poslabšanje njegovega finančnega stanja. Zlasti poudarja pomanjkanje smotrnega gospodarstva, ko Ob milijonskem prometu niti ni bilo pravilnega in rednega knjigovodstva. Podčrtava dalje da je bil pokojnik skrajno dober človek, ki je pomagal vsakomur, kdorkoli se je obrnil nanj, čeprav to ni bilo v skladu z njegovim finančnim položajem. Bil je nadvse gostoljuben in dobrosrčen pri tem pa ni znal prilagoditi svojega obrata razmeram, ki jih je izzvala gospodarska kriza. Ponudba starostne preskrbe Ko se je videlo, da je finančni položaj g. Krapeša nerešljiv in ko so se ponesrečili poskusi za poravnavo, je društvo Kazina ponudilo g. Krapešu častno mesto nekakega nadzornika nad vsem kazinskim po slopjem z dosmrtnim prostim stanovanjem in z mesečno plačo najmanj 2000 dinariev V očigled svojega lastnega težavnega položaja je društvo šlo s tem pač do najskrajnejših mej in to baš iz iskrenega prijateljstva do pokojnega Krapeša. Obtožnica zaključuje s predlogom, naj se odgovorni urednik obsodi v smislu zakona o tisku. Z razprave V teku sodnega postopka so bile zaslišane številne priče Na razpravi sami so bile nekatere priče še ustno zaslišane. d*> čim so bile izpovedi drugib prič. podane v preiskavi, prečitane. Priče so potrdile navedbe obtožnice, ki jih konkretno tudi razbremenilne priče niso mogle v nobeni točki ovreči Vse priče so slikale pokojnega Krapeša kot skrajno dobrosrčnega in velikopoteznega moža. ki pa je imel premalo realnega čuta. da bi se mogel prilagoditi dejanskim razmeram Izpovedovale so, kako so g. Krapeša ponovno svarile pred često docela nepotrebnimi investicijami ter mti svetovale, nai omeji ogromne režijske izdatke. Pokojnik pa. ki očividno ni ime! jasne slike o svojem gospodarskem položaju, je bil za vse take nasvete nedostopen One priče, ki so člani odbora Kazine ali konzorcija Zvezde, so podrobno opisale vse napore obeh organizacij, da bi pomagali pokojnemu Krapešu in ga rešili. Iz njihovih izpovedi, kakor tudi iz vseh drugih predloženih dokazil jasno izhaja, da pogodbeno razmerje med g. Krapešem in Kazino ni bilo suho gospodarsko razmerje, marveč da je stalo ves čas v znamenju pri jatfiljskih zvez. S stališča prijatelistva in dobrohotnosti so se reševali vsi problemi To prijateljstvo ie končno ko se je pokaralo da ie gospodarska rešitev g Krapeša nemogoča dovedlo tud; do pogodbe dostojno starostno preskrbo V doVaznem nostopanju je bilo tudi ugotovljeno, da rlani vodstva Kazine in član* konzorcija Zvezde niso preiemah in ne nreiemajo od te funkcije absolutno nikakih materielnih koristi Pledojeja tožilca bi zagovornika Odvetnik dr. Jakše je kot zastopnik tožilcev v zaključnem govoru še enkrat podal pregled razmerja med Kazino in pokojnim Krapešem. Poudarjal je. da je Kazina ravno v želji, omogočiti zaslužnemu možu lep razmah, nastavila v dobi največje konjunkture tako nizko najemnino, da ji ni bik» primera ne v Ljubljani, ne nikjer drugod; bila je to le nekaka priznavalnica. Očrtal je nato odnošaje med Kazino in g. Krapešem v dobi upadanja konjunkture ter poudaril veliko popularnost, ki si jo je pokojnik pridobil v javnosti s svojo izredno gostoljubnostjo in dobrosrčnostjo. Ravno to popularnost so hoteli gotovi ljudje izkoristiti, da bi sočustvovanje ob smrti g. Krapeša spremenili v ogorčenje javnosti proti dr. Kramerju in ostalim članom vodstva Kazine Iniciatorji članka so imeli dovolj prilike, da bi se lahko informirali, kaj je na stvari. Toda njim ni bilo do resnice, marveč jim je šlo le za to, da oblatijo dr. Kramerja. Špekulirali so, da javnost vidi Krapeševe investicije in pozna njegovo dobrosrčnost, ne pozna pa njegovega resničnega gospodarskega položaja in ne njegovih dejanskih odnošajev do Kazine. Če se pomisli, da so ljudje, ki upravljajo Kazino, delali vsa dolga leta in delajo še sedaj brez vsake posredne ali neposredne koristi, je tem večja krivica, če se jim nazadnje očitajo take stvari. Zagovornik obtoženca, odvetnik dr. Go-Ijar. je skuša! krivdo omiliti z dokazovanjem. da je bilo subjektivno mnenje pokojnega Krapeša, da je najemnina previsoka. Društvo Kazina bi moralo še več storiti za g. Krapeša, zlasti z ozirom na investicije. ki jih je bil izvršil v kavarni in restavraciji in ki so bile na korist vse Kazine. Ponudbo o starostni preskrbi je označil za zasmehovanje, k' ga je g Krapeš mo-r<*' zavrniti. Članek »Glasa Naroda« je v ostalem samo orisal razpoloženj« javnosti. Zato naj sodišče izreče oprostilno sodbo. Sodba Po kratkem posvetovanju sodnega senata je njegov predsednik dr. Orožen razglasil naslednjo sodbo: Odgovorni urednik »Glasa Naroda« se obsoja zaradi inkrimi-niranih klevetnih žalitev v smislu določb tiskovnega zakona na 1200 Din globe, na »Riviera« zobna pasta daj« uetam prijeten m osvežujoč voej, ь—^јц, isrefldra, odstrani hitro zobni kamen in ohrani »Дц^ in bele zobe. To pasto uporabljajo v vseh kulturnih državah 600 Din povprečnine, na 1000 Din odškodnine tožilcem, na povračilo pravdnih stroškov in na objavo sodbe na čelu lista V utemeljitvi sodbe je predsednik ugotovil, da se obtožencu dokaz resnice ni posrečil. Tu so priče, ki so z blagajniškimi knjigami, sejnimi zapiski, računi in dokumenti točno prikazale vse poslovanje društva Kazine in konzorcija Zvezde s pokojnim Krapešem. na drugi strani pa je nekaj prič, ki pripovedujejo, kako je bil g. Krapeš užaljen in koliko je investiral. Sodišče se je pri svoji presoji raxmalo po tem, kar je ojektivno dokazano in ugotovljeno. Dokazano smatra sodišče zlasti to, kar so priče izpovedale o poslovanju in iz česar je razvidno, da je najemnina ne le ni bila pretirana, marveč da bi moral imeti pokojni Krapeš v dobi konjunkture v resnici 7 milijonov čistega dobička, ako bi bil umno gospodaril. Sodišče se je prepričalo, da je bilo postopanje društva Kazine in konzorcija »Zvezde«■ popolnoma lojalno, da celo naravnost kavalirsko ter da ni dalo povoda za to, da bi se po smrti pokojnega Krapeša moglo trditi to, kar je napisal »Glas Naroda.« Zaradi tega je eodišče toženca obsodilo. Predsednik je nato še utemeljil odmero kazni in sporočil, da bo obširnejša utemeljitev sodbe izdana pismeno. Oba zastopnika sta si pridržala pravico pritožbe odnosno priziva. 40 let zveste službe Ljubljana, 18. oktobra. G- France So vdat, nadzornik t. t prog v Ljubljani, je praznoval te dni 40 letnico svojega vzornega službovanja. Tovariši so mu pri Sokolu prirediK slavje ter povabili tudi g. inšpektorja Brusa( šefa S. t. t. sekcije in sekcijske uradnike. Slavje je otvoril nadzornik g. Stanič, nadzornik g. Zaje pa je v lepem govoru orisal vrline sivolasega slavljenca. Poudarjal je njegovo narodno zvestobo in požrtvovalnost, njegovo službeno vestnost, iskreno tovarištvo ter vrednost njegovega značaja. Preobrat je zatekeJ g. Sovdata na službovanju v Trstu. V vrstah tržaških Slovencev je M g. Sovdat dober tovariš in požrtvovalen delavec. Za službo ▼ svobodni domovini se je dobro pripravil s tem, da je zbral mnogo prepotrebnega telefonskega materijala. Službo je vršil vedno z vzgledno vnemo ter postal тоr. mik mlajših tovarišev. Stavljenca sta počastila tudi g. Gosar, ki je govoril v imenu mlajših tovarišev, in nadzornik g. Kobilica, ki je poudarjal njegove organizacijske sposobnosti. v spomin od tovarišev je dobil jubilant malo darilo in ganjen se je zahvalil za častitke in prisrčne izraze zvestega tovarištva in prijateljstva. i HIVEA Čeprav imate stalno opravka ж mrzlo In toplo vodo, ostane Vaša koža vendar mladostno sveža in nežna. Negujte kožo с NIVEO. Vse to povzroča eucerit, Id ga vsebuje Nivea. Prekmurska gimnazija hoče živeti Zavod šteje letos 400 učencev Murska Sobota, 18. oktobra. Dolgo vrsto let se že glasi želja po popolni gimnaziji v Prekmurju, saj ga ni bilo zborovanja, da bi se ne stavila ta zahteva. V peticijah na oblastva, v številnih brzojavkam, v izjavah najmerodajnejših slovenskih političnih in kulturnih glasni, kov se ponavlja- V neštevilnih intervencijah poslanca Benka, v podpisih 15.000 rodbinskih očetov, ki jdh je zbral Klub prekmurskih akademikov, v člankih po vseh tistih, vedno se oglaša upravičena zahteva, da dobi Prekmurje glede na številnost svojega prebivalstva, glede na davčno moč m na njegove kulturne po. trebe k nižjim še višje gimnazijske razrede. Dolgotrajni napori so marsikoga že napravila malodušnega, zato je tem pomembneje, da se je letos znova podala v Beograd delegacija iz Murske Sobote, da ponovi zahtevo m jo realizira Pot je šel pripravljat v Beograd g dr. Kelenc, sledila sta mu g. župan H artner im g. BajJec Posrečilo se jam je, da so dosegli najprej obljube od merodajnih slovenskih zastopnikov, nakar je tudi ministrstvo prosvete pristalo, da dobi Murska Sobota začasno samoupravno višjo gimnazijo, pri čemer pa je obljubilo, da se ta po-državi, brž ko bo to možno iz finančnih vidikov Obljiubi v ministrstvu je sledil 19. septembra ukaz Nj. Vel. kralja, s katerim se otvarjajo postopno samoupravni višji razredi realne gimnazije v Murski Soboti. G. župan je sklical sejo občinskega sveta, ki je odobril njegovo posredovanje v Beo. gradu ter izvolil poseben kuiratorij za samoupravno gimnazijo, v katerem so 3 zastopniki občine^ 2 ■zastopnika staršev in 2 zastopnika gimnazije. Ker je ministr. stvo naročalo ravnateljstvu, da takoj vpisuje učence za 5. razred, so se obvestili o možnosti prestopa vsi oni dijaki, ki so bili medtem že odšli na druge zavode, tisti pa, ki niso še mogli nikamor, so bili itak obveščeni o stanju. Dne 11. oktobra se je pričel tudi že redni pouk 5- razreda. V 5. samoupravni razred se je vpisalo 40 učencev, tako da šteje zdaj zavod skupno ravno 400 učencev. V 5. razred jih je prišlo iz Ljubljane 11, iz Maribora 9, iz Ptuja 4, iz Kočevja 1 in iz Celja 1. Nikjer pa še ni bilo vpisanih 14. ker niso mogli nadaljevati svojih študij, ko so dovršili nižje razrede v Murski Soboti- — Vzdrževanje samoupravnega razreda in takojšnji odziv učencev ie pač dovoljni dokaz, kako potreben je zavod in ni dvoma, da bodo to uvideli na merodajnih mestih. t®r ga skoraj podržavili. Polkovnik Stanišič zapusti Maribor Pomočnik poveljnika mariborskega vojnega okrožja polkovnik Bajp Staniiič je premeščen v Trebimje za komandanta tamošnjega vojnega okrožja. V Maribor je prišel dne 14. junija 1932 leta iz Celja, kjer je tudi bil pomočnik tamošnjega vojnega okrožja. V Mariboru se je zlasti udejstvovail pri vseh nacionalnih organizacijah, predvsem pa v strelskem športu Biil je predsednik mariborske strelske družine in podpredsednik tukajšnjega okrožnega odbora strelskih družin. Kot strelec športnik je imel l€pe uspehe, saj je vsako loto bil v reprezentančni mariborski strelski ekipi ki, je od nekdaj zavzemala na teh tekmah tretje mesto v državi Ko odhaja priljubi jen i rtolkpveik Bajo Stanišič iz Maribora, ki ga je vse cenilo kot odkritega, ljubeznivega in pra-vicol>"'"aega častnika, mu želimo na no vem službenem mestu najlepše uspehe in pa, da bi i® Maribora odnesea kar najlepše vtise. Postani ln ostani Slan Vodnikove dru2be ! RADIO Izvleček te programov Sobota 19. oktobra Ljubljana 12: Plošče. — 12.4»: Vreme. Poročila. — 13: čas, obvestila — 13.15: Plošče. — 14: Vreme. — 18: Plošče. — 18.20: Otvoritev razstave Franceta Kralja, govori dr. Stele. — 18.40: Važna zU nanja politična vprašanja (dr Kuhar). — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19-50: Prenos iz Prage. — 20.30: Jaka Smodiaka in no-gomet-zvočna igra — 22: čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Nekaj okrog-lib, potem pa zapik (Radio orkester). Nedelja 20. oktobra Ljubljana 7.30: Kmetijska ura Podkov-ska šola in njen pomen (dr. Čeh) — 8: Čas, poročila, spored — 8.15: Koncert Ljubljanskega šramel kvarteta — 19.15: Vokalni koncert Akademskega pevskega kvinteta. — 9.45: Versko predavanje (p. Valerien Učak). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz 9tolnice. — 11: Jesenski sprehodi — Radio orkester — 11.40: Pož^ančkov oča govorijo otrokom (Mirko Kunčič) — 12: Čas. obveetila spored — 12.15: Radio orkester igra po ze'iah — 15: Reproduoiran koncert po željah. — 16: Gospodin jski nasveti {gdč. Anica Lazarjev«). — 1620: МЙ- činslri: Cigani-veseloigra, izvajajo člaof radijske dramske družine. — 19_30: Nac. ura. — 20: Čas, poročila, spored, obvestila. — 20.15: Vokalni solistična koncert gdč. Zvoni mire Zupevčeve. — 21: Valčkova ura Radio orkestra. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Za ples in kratek čas, prenos z nebotičnika. Beograd 16: Orkester. — 20: Prenos opere i z gledališča. — 23: Ples. — Zagreb 12: Klavir. — 16.40: Kvartet mandolin. — 17.15: godalni kvartet — 20: Pesmi. — 20.15: Čelo. — 21: Mešan program. — 22.15: Plee. — Praga 19.30: Lahka glasba. — 20.20: Ženski zbori. — 20.50: Angleška glasba — 22.35: Orkester. — Varšava 20: Orkester in solisti. — 22: Lahka glasba. — Dunaj 11.45: Simfomčen koncert. — 15.25: Komorna glasba — 18.15: Orkester. — 20.15: Arije m pesmi. — 20.45: Humor. — 21: »iPrev-ljiica«. — 22.20: Caruso poje. — 23.05: Dunajska glasba. — 24: Ciganska kapela — Berlin 20: Orkestralen koncert. — 22.30: Pesmi. — München 20: O vinu in ljubezni. — 30.45: Prenos opere iz Tunina. — 21.30: Klavirski koncert — Stuttgart 20.10: Drem-ski večer. — 21.30: Komorne skladbe za Pehala. — 24: Koncert operne glasbe. — Rim 20.40: Plošče. — 20.50: Simfoničen koncert. — 23.30: PJee. Vremensko porocSo številke za označbo kraja pomenijo: L čas opazovanja, 2, stanje barometra, J. temperaturo, 4. relativno vlago v odstotkih, 5. smer in brzino vetra, e. oblačnost 0—19, 7. padavine v mm, 8. vrsto padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 17. oktobra. Ljubljana 7. 770.8, 14.2, 94, N1, 9, dež, 0.1; Ljubljana 14. 770.5, 18.2, 71, SE, 6, —, —; Maribor 7. 76S.8, 14.0, 90, 0, 10, — _; Zagreb 7. 766.1, 16.0, 80, NiNWl, 8, —, —; Beograd 7. 709.8, 14.0, 80, 0, 10, —, •—; Sarajevo 7. 770.8, 13.0, 90, 'о, 10, —, —; Skoplje 7. 7*33.9, 10.0, 90, 0, 0, — —; Kumhor 7. 767.0, 16.0, 80, NE3, й, —, —; Split 7. 768.0, 17.0, 60, NE2 0, —, —; Rab 7. 768.6, 17.0, NE2, 0, _; Rog- Slatina 7. 12.0, 95, W1, 10, — —; Temperature: Ljubljana 20.0, 13.8;' Maribor 17.0, 13.0; Zagreb 19.0, 13.0; Beo. grad 24.0, 13.0; Sarajevo 25.0, 11.0; Skoplje 28.0, 9.0; Kumbor 26.0, 15.0; Split 25.0, 17.0; Rab 21.0, 17.0; Rog. Slatina 16.0, 12.0- 18. oktobra Ljubljana 7. 767.4, 11.9, »3. SW1, 1«, _ -; Ljubljana 14. 766.6, 16.8, 82, W, 2, —, —; Maribor 7. 766.7, 9.0, »0, 0, 0, —, —;' ZaV vojni razlikujemo lahko le med bolj ali manj učinkovitimi orožji.« Neštevilni italijanski in francoski vojaški strokovnjaki so napadali te nauke. Gotovo je v teh naukih mnogo pretiranega in na- Vojni minister odhaja na bojišče Bas Mulugata odhaja iz Addis Abebe na fronto Pred procesom zaradi afere Staviskega Sleparjeva otroka nosita danes materino dekliško ime Dan procesa proti krivcem afere Staviskega se vsak dan bolj bliža. Napol pozabljene senzacije nanovo oživljajo in dobivajo zopet aktualno vrednost. V sedmem nadstropju neke pariške hiše stanuje v skromnem stanovanju Arletta Sta-vir-ka in nestrpno pričakuje dneva, kako bo odločena njena usoda. Njen sklep je že zdaj trden. Zapustiti hoče Paris in se preseliti drugam, že zaradi svojih otrok. Najbrže poj-de v inozemstvo, kjer se bo stalno naselila in začela novo življenje pod drugim imenom. Vsa njena pozornost je posvečena njenima otrokoma Klavdiju in Michelini, ki ju mati ne pusti niti v šolo. Staviska ju sama pod" učuje, uči ju čitati, računati in pisati. Otroka sta dobila materino dekliško ime, da ne bi vzbujala z očetovim priimkom pozornosti in zaničevanja. Pišeta se Simon, kakor se je imenovala mati pred poroko. Dolgo prikrivana očetova smrt je zdaj dobila drugo obliko. Mati je sinu in hčeri povedala, da je oče umrl. Peljala je tudi otroka na pokopališče, kjer leži Staviski in otroka sta pokrila očetov grob "s kitami cvetja-Ime na kamnu nad grobom sleparja je vedno zakrito z rožami, da ne vpije v vsakega obiskovalca pokopališča. Njegova posmrt-nost je pač žalostnejša od njegovega življenja! Fo zlih letih se je vrnil iz Sibirije Doživljaji ujetnika iz svetovne vojne Na Dunaj je prispel neki Leopold Kainz iz Volšperka na Koroškem, ki je preživel 21 let v Sibiriji, k. mor je pri šal kot vojni ujetnik. Ker ni imel več nego 50 kopejk v žepu, 6 katerimi bi ne mogel plačati voznega listka do svojega rojstnega kraja, se je zgiasiil i;a policiji in je prosil za podporo. Zgodba tega vojnega ujetnika je precej pisana. L. 1914. je kot infanterist 7. «avstrijskega polka ob prelazu Dukli v Galiciji prišel Ruse m v roke. Poslali so ga v Omsk v Sibiriji. Tam je živel kot mizar in ae je Napadalci? Ne« Osvoboditelji! Odpad nekaterih plemenskih voditeljev Abesinije v provinci Tigre, dalje udanostne izjave koptske duhovščine po nekrvavem padcu Aksuma ter razpoloženje proti abesin-skemu cesarju v nekaterih krajih hararske okolice nudijo italijanskemu časopisju bogato propagandno snov za formulacijo, da Italija ne nastopa v Abesiniji kot napadalec, marveč kot osvoboditelj. Listi podčrtava jo tudi izjavo generala de Bona, da ima italijanski pohod v Afriko zgolj civilizatorični značaj. Treba je, pravijo, organizirati v deželi preskrbo prebivalstva z živili, jo opre miti z vsemi zdravstvenimi napravami, zgraditi ceste in mostove. Italija se drži v seda niem abesinskem pohodu starega rimskega zgleda: vojaškim legijam sledijo pri vsakem koraku pionirji zapadne evropske civilizacije. Ta kolonialna vojna ni noben plu-tokratski, marveč kmetijski podvig, zato je v Italiji tako popularen. Ekspanzijski program Italije meri torej na rešitev naselitvenega problema v deželi, ki ima še mnogo prostora za tuje koloniste, a ga ne more izrabiti za lastne potrebe. oženj,! z neko domačinko, ki jo je bi? mo* os ta vi. Godilo se mu je dovolj dobro, vendar ni möge] nikoli pozabiti svoje domovine. Večkrat je poskusil, da bi dobil dovoljenje za odhod, a šele pred petimi leti je dobil avstrijski potni list S svojimi prihranki je odrinil na pot, a so mu ves denar ukradli in se je moral vrniti v Sibirijo, kjer je potem še toliko čaea delal, da si je prisluži? denar za potne stroške Avstrijsko poslaništvo v Moskvi mu je končno preskrbelo vozovnico do Dunaja in tako se je odpeljal. Med potjo pa mu je pošel skoraj ves denar, ki ga je imel. Policija na Dunaju mu je izročile primeren znesek, da se je lahko odpravil k svojim so-irodmikcm na Koroškem, ki jih bo videl tako po 21 letih znova. pačnega, gotovo je Douhet podcenjeval obrambne možnosti in odpornost ljudstva, ki je pripravljeno na vse, dalje tudi učinek morebitne zasedbe velikih delov lastnega ozemlja po nasprotnikovi vojni sili. Predvsem bi bilo tudi upoštevati, da strategija, ki jo vsi poznajo, ne more imeti posebne vrednosti, ker ье nasprotnik lahko tudi po njej ravna. A vendar je marsikaj v mislih tega italijanskega častnika, kar je trajne vrednosti. Seveda bo trajalo še nekaj časa, preden pridemo po takšnih dejanskih izkušnjah do prave jasnosti o tem vprašanju. Zračna vojna sila ima nedvomno velike možnosti in Douhet ji je pokazal popolnoma novo pot kot samostojni sili. Sedanji spopad med Italijo in Abesinijo bo dal morda priliko, da se izkaže, v koliko je ta pot uporabna. Rojalistlčne manifestacije na Grikent Atenski visokošolci manifestirajo po ulicah za novi režim generala Kondilisa Tragedija dveh zakonskih mož ki sta ljubila eno in isto nevesto »Kis Uisag« poroča o tragediji dveh zakonskih mož iz Velike Kaniže. Štiri in Šti ridesetletni posestnik Fülöp in štiridesetletni mesar Török sta se pred desetimi leti potegovala za ljubezen ene in iste mladenke. Končno sta prepustila, naj odloči žreb, kateri dobi nevesto. Usoda io je naklonila Fülöpu. Török se je s tem pomiril, poiskal si ie drugo in se oženil z njo. Oba pa sta si še nadalje ostala prijatelja. Toda Fülöp ni bil srečen v zakonu in je to večkrat potožil prijatelju, ki je bil takisto nesrečen v svojem zakonskem življenju. Za- tegadelj sta oba sklenila razdreti svoj zakon. Vložila sta tožbo za ločitev. Sodišče jima je ugodilo. Toda tudi po ločitvenem postopku sta se čutila nesrečna in sta se dogovorila, da gresta skupno v smrt Sklep sta izvršila ob istem času, toda vsak na drugem kraju. Fülöp si je v svojem stanovanju pognal kroglo v glavo in je bil na mestu mrtev, Török pa je šel na grob svoje matere, kjer se je življenjsko nevarno obstrelil-Našli so ga in so ga odnesli v bolnišnico, kjer so ga sprejeli v zdravniško oskrbo brez posebne nade na okrevanje. Vojaška parada v abesinski prestolnici Nad sto tisoč vojšcakov deSilira pred črnim cesarjem Iz Addis Abebe poročajo 17. oktobra: Cesar Haile Selassi je danes prisostvoval v neposredni okolici prestolnice mogoča, in ■veličastni vojaški p>aradi. Poleg cesarja so bili navzoči vsi ministri, ki so prišli v slikovitih vojnih nošah. Paradi, ki so ji prisostvovali, je bila največja prireditev svoje vrste v abesinski prestolnici, odkar vlada Abesiniji sedanji cesar. Okoli 115 tisoč vojščakov je ob tej priliki defiliralo pred cesarjem in ministrskim evetom. Defile se je vršil pred odhodom na bojišče. Vojščaki so ves čas divje vreščali, oesar pa je mirno in dostojanstveno sedel pod svojim rdečim baldahinom im motril mimohod. Poglavarji' plemen so se udeležili parade v svojih tradicionalnih nošah, nosili eo okrasje iz levje grive in plašče iz kož divjih živali. Nekateri eo jahali na krasnih konjih. Krasili so jih škrlatasti plašči, bogato izvezeni z zlatom. Vsak poglavar je jahal pred svojim oddelkom in vihtel v roki sulico in meč, ko je prišel v bližino cesarja, pa je spodbodel konja in zdirjal ter pozdravil vladarja z orožjem in divjim krikom. Vsak takšen krik eo povzeli tisoči in tisoči vojščakov za njim tako, da so se njihovi glasovi razlegali na kilometre daleč. Bodeča žica za prvo linijo Abesinci so zadnje dni dobili velike količine vojnega materijala. Skladišča v Addis Abebi so polna bodeče žice, ki jo pošiljajo v velikih kolutih na fronto Rop armenske Venere Pobeg favoritke s tujcem iz sultanovega harema Latifa Mehmed opisuje usodo nekdanjih harenmskih princes bivšega turškega sultana Abdula Hamida i® omenja tudi zgodbo armenske Venere, ki jo je pridružil sultan svoji zbirki lepotic v Serailu. 'Armenska Venera je šteia komaj dvajset let in je bila hči nekega armenskega kmeta. Sultan je slučajno nekje videl njeno sliko. Ugajala mu je in se je p»ozanimal za original. Ukazal je, naj mu privedejo lepotico na dvor, kar se je zgodilo. Raj pod italijansko zaščito Atentat v ordinacijski sobi K zobozdravnici Sidoniji Bigdmovi v Linzu je prišetl te dni mladenič kakšnih 18 let, ki je imel obraz obvezan s črno ruto- Tožil je o hudem z^boboiu. Zdrav, niča ga je odvedla v ordinacijsiko sobo. Med tem ko se je obrnila, da bi si umi la r0ke, je zlil mladi človek nanjo od zadaj steklenico bencina in vrgel gore čto vžigalico proti njej. V trenutku j* bila zdravnica v ogTiju, na njene krike s0 prihiteli ljudje, a atentator je med t<4n pobegnil skozi okno m izginil pre ko strehe. Zakaj je izvrši peklenski atentat, ie ni pojasnjeno. Armenska Venera je bila živa popolnost v pogledu telesnih oblik. Ude je knela po grških proporcijah, lasje so ji bili bronče-ne barve, očd pa temne in polne duše. Sultan jo je obiskal že koj prvi dan v haremu. Povzdignil jo je v favoritko. _ Na nekem izletu k »sladkim vodam« pa se je lepotica srečala s tujcem, kateri je napravil nanjo nepozaben vtis. Izmenjala sta nekaj besed.. BiLo je dovolj za prisego večne ljubezni! Pri naslednjem izletu sta se tujec in armenska Venera dogovorila, da pjobegneta. Tujec je podkupil ћатетп-skega evnuha. Aremska lepotica se je pre-oblekJa v služabnico in je skrivaj smuknila iz sultanove ječe. Spustila se je po vrva-sfeih lestvah na dvorišče pailače, kier jo je pričakoval v evnuha preoblečen ljubimec. Ne da bi ju kdo spoznal, sta begunca prišla do Bospora, kjer sta se vkrcale na ameriško jahto in odplula po morju. Naslednje jutro so odkrili pobeg. Abdul Hamid se je penil od jeze in je dal obesiti trj evnuhe, armenske Venere p>a ni videl nikoli več.. Justifikacija Hauptmanna Se enkrat odgodena Zaradi vzklica, ki ga je prijavil branitelj Bruna Riharda Hauptmanns newyorikemu sodišču, je bila izvršitev kazni proti morilcu Lindberghovega prvorojenca ponovno odgodena. V teku tridesetih dni bo sodišče odložilo, бе ее bo elučaj še enkrat obravnaval ali ne. V zadnjem primeru bo sledila justifkacijo obsojenca brez ponovnega zavlačevanja . Severna Abesinija je zelo hribovita in nudi Italijanom, kakor kaže ta slika njenega ozemlje, velik« ovire pri napredovanja Abesinski drobiž Italijanski general de Bono je imep>e-čenko« žagati. »Kaj pa delate«? ga vpraša ravnatelj Otto Brahm. Kainz: »Jem gosjo počenko. gosp>od ravnatelj«. Brahm: >Pa z žago«? Kainz: »Na drug način je ne morem razsekati«. Brahm: >Dobro, ljubi Kainz, prihodnjič, ko boste igrali v »Kovarstvu j in ljubezni«, vam damo tudi pravega strupa. . .« _____ VSAK DAN INA Vojna in vosek Vojščaki rasa Gukse, ki se je izneveril abesinskemu cesarju in uskočil k Italijanom, so priredili v generalnem stanu generala de Bona plesno zabavo s spremljevanjem godbe Na londonski borzi vlada zadnje dni velfiko povpraševanje po čebelnem voz ustaviia. V zadnji letih &o na Angleškem sicer delali poskuse e umetnim voskom, a doslej se ni posrečil v kvaliteti, ki bi bila enakovredna kvaliteti naravnega voska. Zato nameravajo sedaj raapisati veliko nagrado, da bi kemike spodbudi, li k novemu ppakufeunjn. •емда Kdor ume čarati, nejde gumb aa ovrait nik lažje kakor drugi. (»Eiverybodys weefcly«) »JUTRO« št 243. - .,•.»■... . ......i. . 7 Sobota 19. oktobra 1935L Gospodarstvo Naše lesno gospodarstvo in sankcije Vesti, da se pripravljajo gospodarske sank. cije nasproti Italiji v obliki prepovedi odnosno omejitve izvoza v to državo, so povzročile precej vznemirjenja v krogih našega lesnega gospodarstva, kjer poudarjajo, da bi omejitev našega izvoza lesa v Italijo v preobčutni meri prizadela lesno gospodar, stvo. Predsednik Centralnega odbora lesnega gospodarstva kraljevine Jugoslavije, bivši minister za gozdove in rudnike dr. Milan Ulmanski je zaradi tega sklical nujno sejo Centralnega odbora, da se napravijo primerni koraki v zaščito interesov našega lesnega gospodarstva, ki bi bilo pri izvajanju sank cij najhuje prizadeto. Plenarna seja centralnega odbora, v katerem je zastopano vae jugoslovensko lesno gospodarstvo, se bo vršila 28. t. m. Istočasno se je predsednik di; Ulmanski odločil, da odpotuje na Qänaj v svrho posvetovanja s predstavniki Mednarodnega stalnega odbora za U-s zaradi sporazumnih ukrepov glede situacije, ki je nastala v zvezi z ženevskimi sklepi o sankcijah nasproti Italiji. Centralni odbor je na iniciativo predsednika naslovil spomenico pristojnim ministrstvom, v kateri je razloženo težko stanje naše lesne industrije in trgovine, ki bi nastalo v primeru omejitve izvoza lesa v Ita-Üjo, Spomenica poudarja, da plasira naša lesna industrija povprečno okrog 60% vse svoje produkcije na italijanskih tržiščih. Okrog 70*'« mehkega rezanega lesa gre v Italijo. Za nekatere panoge lesne produkcije znaša odstotek plasmana v Italiji celo 95"». Prizadeta bi bila predvsem Bosna, ki je gospodarsko zelo siromašna in katere gospodarstvo je v največji meri povezano z lesnim gospodarstvom. Hudo prizadeta bi bila tudi Slovenija- Ukinjen je izvoza v Italijo bi naše lesno gosjx>darstvo dovedlo v težak položaj, iz katerega bi se ne moglo izvleči z lastnimi silami in brez mednarodne pomoči. Vsak. tudi najmanjši zastoj v izvozu gradbenega lesa bi imel za posledico uničenje velikega števila naših srednjih in manjših žagarskih obratov, hudo pa bj bila prizadeta tudi velika industrijska podjetja. Oškodovani pa bi bili predvsem delavci, zaposleni v lesni industriji. Spomenica nadalje ugotavlja, da je izključeno. da bi se moglo najti nadomestilo za italijansko tržišče v drugih državah, če se takoj ne uredi in preorientira izvoz in uvoz vseh evropskih držav. Konkretno predlaga predstavka, da se v Ženevi poišče rešitev, po kateri bi bila našemu lesnemu gospodarstvu nadalje garantirana enaka izvozna kvota, kakor v ustrezajočih mesecih lanskega leta, in da se ona količina lesa, ki je do-slej šla v Italijo, razdeli na druge države uvoznice. Predstavka se peča tudi z vprašanjem klirinškega salda v Italiji, ki znaša 150 milijonov Din in to v italijanski valuti, katere vrednost nazaduje. V primeru sankcij bi nastalo takoj vprašanje, kako realizirati te znatne terjatve naših izvoznikov, ki v pretežni meri odpadejo na našo lesno industrijo. Če zaradi senkcij ne bi bila mogoča realizacija te terjatve, tedaj je potrebno, da-nam države, članice Društva narodov zajam- ejo ustrezajoč denarni ekvivalent, pa četudi v obliki posojila, tako da bi naši izvozniki prišli do denarja. Žrtve v interesu miru in evropske solidarnosti ne smejo predstavljati za Jugoslavijo bremena, ki bi ogražal njeno gospodarsko situacijo in s tem pogoje, da bi naša država nadalje prinašala žrtve v interesu miru. Konferenca lesne industrije In trgovine dravske banovine. Včeraj эе je vršila pri Zvezi industrij, cev skupna konferenca predstavnikov lesne industrije in trgovine v dravski banovini. Na konferenci so vsestransko razpravljali o sedanjem položaju te naše najvažnejše gospodarske stroke ter o njenih izgledih za bližnjo bodočnost, v smislu sklepov konference je bila sestavljena obrazložena spomenica, ki jo je posebna de. putacija izročila gospodu banu dravske banovine dr. Marku Natlačenu. Glavna zahteva navedene spomenice je ta, da se našim lesnim izvoznikom omogoči hitrejša realizacija njihovih klirinških terjatev v Italiji. V to svrho naj Narodna banka še nadalje po dosedanjem načinu odkupuje klirinške terjatve naših izvoznikov- Ako Narodna banka na ta predlog ne bi mogla pristati, pa naj dovoljuje izvoznikom na podlagi klirinških nakazrl vsaj klirinške kredite po ugodnostni obrestni meri. Kar se tiče nedavno uvedene privatne kompenzacije, se je že prve dni. ko so se pričela klirinška nakazila trgovati na borzi, pokazalo da so te kompenzcije izvoznikom škodljive ter prinašajo koristi le raznim špekulantom Zato эе zahteva, da se privatne kompenzacije zopet ukine, jo. Da se razčisti vprašanje likvidacije naših klirinških terjatev, naj Narodna banka točno tudi ugotovi stani® klirinških dolgov nasproti Italiji ter naj vodi o teh dolgovih stalno razvidnost. Da se naši izvozniki lesa obvarujejo pred škodo zaradi tečajnih razlik, naj se obstojoče klirinške terjatve nasproti Italiji. vsaj kolikor so krite z obvezami naših izvoznikov iz Italije obračunavajo brezpogojno po klirinškem tečaju. Spomenica je bila dostavljena vsem merodajnim mestom, tako gospodu predsedniku vlade in gg. ministrom za trgo. vino in industrijo, za finance in za šume in rudnike. 2e danes ie jasno,1 da-se je polastila borznega prometa s klirinškimi nakazali špekulacija želeti je. da interesenti ne nasedajo raznim vznemirljivim vestem, ki so zgolj voda na mlin soekulantov. Ne samo v interesu neposredno prizadetih, temveč v interesu vsesra našesra gospodarstva. se fnora pričakovati.da - bo kr. vlada vprašanje išravnave klirinških terjatev pravilno in pravdno Državne finance v L 1934-35 Finančno ministrstvo objavlja v »Službenih novinah« običajni mesečni pregled državnih dohodkov in izdatkov, in sicer za. mesec avgust. Pravkar objavljen pregled je važen zaradi tega, ker je mesec avgust poslednji mesec računskega leta 'n se do konca tega meseca lahko izvršijo izplačila na račun prejšnjega proračunskega leta po kreditih, ki so bili angažirani do konca proračunskega leta t. j. do konca marca. Izkaz dohodkov in izdatkov državne administracije za poslednji sedemnajsti mesec računskega leta 1934/35 se razlikuje nasproti izkazu za šestnajsti mesec v toliko, da so bila izvršena še nekatera izplačila, predvsem pa vidimo tu, da se je skupna vsota izdatkov od konca julija do konca avgusta zmanjšala od 6378 na 6319 milijonov Din, čeprav je bilo ob koncu julija še za 57 milijonov Din neizplačanih računov. Pri podrobni primerjavi obeh izkazov pa se opazi, da je biia predvsem zmanjšana končna vsota izdatkov za državne dolgove in sicer od 937 na 689 milijonov Din (v prejšnjem proračunskem letu je bilo za državne dolgove izplačano 919 milijonov Din). To zmanjšanje gornje postavke v komentarju ni pojasnjeno in gre najbrž za povračilo anuitetnih plačil, ki spadajo v transferni moratorij. Izkaz žal tudi ne vsebuje podatkov o tem, koliko je ob koncu računskega leta ostalo neizplačanih računov, zlasti pri državnih podjetjih. Tej okolnosti, da se je končni izdatek za državne dolgove bistveno zmanjšal, je pripisati tudi, da izkazuje končni obračun za leto 1934/35 sedaj znatnejši presežek dohodkov, torej suficit, medtem ko smo v prejšnjih dveh letih beležili deficite, kakor je razvidno iz naslednje primerjave (v milijonih Din): Državna administracija 1932/33 1933/34 1934/35 dohodki 6132 6467 6698 izdatki 6879 6653 6319 —747 —186 +379 Državna podjetja dohodki 3470 3506 3455 izdatki 3560 3127 3074 — 90 +379 +381 Višek dohodkov državnih podjetij, ki je vštet med dohodki državne administracije, je v letu 1934/35 znašal 381 milijonov Din. To je za malenkost več nego v prejšnjem letu. Od tega viška dohodkov pa so državna podjetja izročila glavni državni blagajni le 199 milijonov Din, dočim so ostalih 181 milijonov zadržala. Državna blagajna je od skupnih dohodkov 6698 milijonov Din prejela le 6312 milijonov, ker kakor rečeno, državna podjetja niso izplačala vsega viška dohodkov in vrhu tega železnice niso izročile glavni državni blagajni za preko ЭОО milijonov Din pobranih voznm- skih in ostalih taks. Ce se torej upoštevajo le dejanski dohodki glavne državne blagajne stojijo izdatkom drž. administracije v višini 6319 milijonov nasproti dohodki v skoio enakem znesku 6312 milijonov. Zaključni račun državne administracije v posameznih postavkah ne kaže večjih sprememb. Pri izdatkih vidimo zmanjšanje, kakor že v uvodu omenjeno, pri izdatkih za državne dolgove od 919 milijonov v letu 1933/34 na 689 milijonov v letu 1934/35. Nadalje so se zmanjšali izdatki za vojsko in mornarico od 1804 na 1704 milijonov Din in izdatki ministrstva pravde od 350 na 345 milijonov. Naraščanje pa opažamo pri pokojninah, ki so se povečale od 1051 na 1083 milijonov, pri invalidninah od 106 na 110 milijonov in pri ministrstvu za prosveto od 783 na 794 milijonov. V primeri s proračunom so bili prekoračeni v proračunu predvideni dohodki pri pokojninah za 8.6*'», pri invalidskih podporah za ti% in za malenkost pri izdatkih ministrstva za prosveto ter ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. V ostalem pa so bdi izdatki deloma precej manjši nego je bilo v proračunu predvideno, ker so pač dohodki zaostajali. Tako so bili izdatki prometnega ministrstva (brez železnic) nasproti proračunu manjši za 54.4*'*, izdatki za državne dolgove za 27.2%, izdatki kmetijskega ministrstva za 22.2"'«, izdatki vojnega ministrstva za 12.3%, medtem ko se prihranek pri ostalih postavkah proračuna giblje do IO*'». Dohodki od aeposrednih davkov so so nadalje dvignili in so znašali v preteklem proračunskem letu 2198 milijonov Din nasproti 2103 in IV"92 milijonom v prejšnjih dveh proračunskih letih. Povečali so se tudi dohodki trošarin na 812 milijonov (prejšnje leto 773), od taks na 982 milijonov (89D in od carin na 661 milijonov (635). Manjši pa so bih dohodki od viška monopolov, ki so znašali 1537 miljonov, in razni dohodki, ki so znašali 124 milijonov (124). Državna podjetja Dohodki uprave državnih železnic, ki so v letu 1933/34 znašali 1991 milijonov, so se zmanjšali na 1958 milijonov, medtem ko so se izdatki železnic zmanjšali od 1856 na 1834 milijonov. Dohodki pošte, telegraia in telefona so se nebistveno povečali od 433 na 434 milijonov, dočim so izdatki nazadovali od 328 na 317 milijonov. Pri državnih go-idovih so dohodki narasli od 88^na 101 mi lijon, izdatki pa so se povečali od 65 na 67 miljonov. Pri državnih rudnikih so do hodki padli od 230 na 210 milijonov, izdatki pa od 213 na 205 milijonov. Pri direkciji rečne plovbe so dohodki padli od 67 na 52 milijonov, izdatki pa so nazadovali od 67 na 56 milijonov. nje po 38.50, za španske pezete pa po 5.65. Italijanske kompenzacijske lire notirajo v Ljubljani 301.80—304.20, v Zagrebu 293.80 —296.20 (zaklj. 2Ü5) in v Beogradu 300 blago. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v vojni škodi nadalje slaba in je bil za kaso promet po 336 (v Beogradu po 337—340). b% begiuške obveznice so se nudile po 59.50 (v Beogradu premet po 61.50). Devize Ljnbljana. Amsterdam 2964.94 - 2979.54, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 735.61 — 740.67, Curih 1424.22 — 1431.29, London 214.S3 _ 216.89, Newyork 4340.37 . 4376,68 Pariz 288.43 — 289.87, Praga 181.12 — 182.22, Trst 355.39 — 358.47. Curih. Beograd 7, Pariz 20.25125, L<>n. don 15.12, Newyork 30.725, Bruselj 51.70. Milan 2<5, Madrid 41.95, Amsterdam 208.15. Berlin 123.55, Dunaj ."•гб, Stockholm 77.95, Kobenhavn 67.50, Praga 12.7250. Varšava 57.85, Atene 2.90, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: \ojna škoda 337—339. za okt — nov. 337—339. za dec. 339 Ы. 7% invest. 72—75. 4% agrarne 43 b!.. 7°/o Blair 64-t>5. R% Blair 73 den, 6% begiuške 59.50 bi. 7% stabiliz. 70—78; delnice Trboveljska 100—110. še-čerana Osijek 120 den Beograd Vojna ikoda 33« -340 (337— 340) za okt 33"—3 >9.50 (339). /a nov 339—340 (337.50-339). 7«/» ir.vc-t. 77-78. 4% agrarne 4-1 75 bl„ 7% stabiliz 79 b'., 6°/o begiuške 61—6175 (6150). 8Ve Flair 76 bi., 7% Blair 64.50 den. (6~). Narodna barka 575O-5S00, PAB 217—219 (216— 220). Borze 18 oktober Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz ostali v glavnem nespremenjeni. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi 8.48 — 8.58. v zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.3750 in v angleških funtih po 243.75; za grške bone je bilo povpraš«va- Blagovna tržišča HMKU -f Žalec, 18. oktobra. Potek kupčije je sicer mirnejši, venuar so cene nespremenjene in ziasti za najlepše blago Čvrste. Zato je tudi živahnejše povpraševanje. Partija »Hochausstich«, menda najboljša partija v Sloveniji je bila prodana po 33 Din. Mirnejše razpoloženje v slabših kvalitetah izrabljajo pri nepoučenih kmetovalcih brezvestni tekači. Primerilo se je, da je tekač neki ženici rekel: »Mati, danes še gre hmelj) jutri ne bomo več kupovali« Ш je ta ženica dala 26 Din vreden hmelj za 17 Din. Zaradi sklenjene pogodbe tržni nadzornik tu seveda ni mo. gel več pomagati in uspešno posredovati ri koncu sezone prinajajo pogostejše pritožbe o nerednostih Dočim je polovica inozemske trgovine zaposlena z odpoši-ljanjem kupljenega blaga, druga polovica več ali manj živahno kupuje. Hmeljski tržni nadzornik. ŽITO -f- Chicago, 18. okt. Začetni tečaji: Pše-niča: za dec. 103. za maj 102.25; Koruza: za dec. 59.75, za maj 59. -f- Winnipeg, 18.: okt." Začetni tečaji: -Pšenicar-za okt. -9Г25, za dcc. 91.50, za maj 95-50. -f Ljubljanska borza (18. t. m.) Tendenca čvrsta. Zaključki: 1 vag. koruze, 2 vag. krompirja. Nudijo se (vse franko nakl. postaja): pšenica baška 79/80 kg po 185 — 190; banatska. 78 kg 185—190; k<>ruza: baška po llo — 115; banatska po 105 — 107.50; oves: slavonski po 132 50—137.50; moka: baška in banatska »Ogi po 275 — 285; baška >2« po 255 — 260, baška »5« po 235 —250; «trobi: baški po 110—115; krompir: beli štajerski, franko nakladalna postaja po 58 —63 + Novosadska blagovna borza (18. L m.) Tendenca slaba. Pšenica (78 kg:): baška 170 — 173, baška ladja Tisa ali Begej 175 — 178; slavonska 172.50 — 175; sremska 171 — 175; banatska 170 — 173. Oves: baški sremski in slavonski 137.50—140. Ječmen: baški in smremski. 64 kg 130—132.50. Koruza: baška in sremska 102 — 105, banatska 102 — 106. M0ka: ba ška in banatska »Og« in sOgg« 245 — 265. »2« 225 - 245; »5«'205 - 225; >6« 185 — 205, >7« 165 - 175, *8< 115 — 120. Otrobi: baški. sremskj in banatski 87—89 Fižol: talki in sremski beli 270 — 275. V Domu visokošolk v Ljubljani o otvoritvi Doma viäoxosolk v Ljuoljarn jc »Jutro« že lam poročalo. Letos, ko stopa ta socialna ustanova v drugo leto svojega obstoja in delovanja, je oor povabil na ogled vse prijatelje in podpornike. Zal je število teh še majhno, čemur je tudi pripisovati, da Dom visokošolk še ne more nuditi zavetja vsem potrebnim. Prijazne gospe m stanovalke so povabljenim gostom razkazale notranjo ureditev in pojasnile namen ustanove. Že ob vstopu v obednico je presenetila svežina ozračja, izvirajoča iz gojenega zelenja in cvetja, nameščenega v vazah. Verna slika dekliške duše, ki ljubi cvetje. Zelenje in cvetje je nameščeno tudi po ostalih sobah. Iz obednice so peljale gostiteljice goste v spalnice, katerih je petero. V njih je nameščenih 3—6 postelj. Skupno je nastanjenih 22 slušateljic. Povsod vzoren red. čistoča, prijetnost in domačnost. Koliko važnost polaga odbor doma na nemoteno delo pri študiju, pričajo kar tri učilnice, od katerih je ena namenjena slu-šateljicam, ki ne bivajo v domu. S tem je torej dom prekoračil meje strogega internata. Omenimo naj še vzorno urejeno imi-valnico, katero lahko ob enem uporablja 6 stanovalk. Od umivalnice ločena je kopalnica. Kuhinja je dokaj prostorna in. pripravlja stanovalkam popolno hrano. Poleg tega postreže s kosilom in večerjo še nekaterim zunanjim. Stanovalke doma se vzgajajo in navajajo na tovarištvo in pomoč tako pri študiju, kakor pri osebnih zadevah. Za razvedrilo jim služi izfeoren radio, dar nekega beograjskega dobrotnika. Kupuj domače blago! Francija odpušča naše rudarje V zadnjem čara se jib je precej vrnilo z družinami Zagorje, 18. oktobra. Število naših brezposelnih rudarjev se povečuje od dneva do dneva. V zadnjem času se je vrnilo iz Francije z družinami več rojakov - rudarjev, ki so izgubili zaslužek. Francija odpušča polagoma vse tuje delavce, ki si niso pridobili francoskega državljanstva. Naši rojaki, kar jih še niso odpustili, živijo v strahu, da pridejo prej ali slej na vrsto. Takoj, ko tujemu delavcu odpovedo službo, določi podjetje rok, v katerem mora odpuščeni delavec zapustiti stanovanje in kraj. Odpuščenim delavcem plačajo vožnjo in po številu družinskih članov dajo tudi nekaj za prehrano. Nobena prošnja ne pomaga, kdor je odpuščen, mora nazaj v staro domovino. Kruta je usoda rudarja Andreja Široka, ki je te dni prispel s svojo družino iz Franc? je v Zagorie Leta 1923. je več rudarjev iz zagorskega rudnika odšlo v Franciji, kjer se jim je obetal ler> zaslužek. Dela je bilo dovolj in tudi zaslužek je bil zadovoljiv. Življenje je bilo skoraj brezskrbno,-trajne zaposlitve pa so se naši rojaki tudi nadejali zaradi prijateljskih vezi med Jugoslavijo in Francijo. Prod dvema letoma ob razmahu gospodarske krize pa so bile plače reducirane in v nekaterih rudnikih so odpustili tudi nekaj rudarjev. Spošna retukcija vseh tujih rudarjev se je pričela letos. Med zadnjimi odšlo vi jenci in izgnanci je bii tudi Andrej Širok s svojo družino. Pri podjetju Mineš de Lens je služboval 12 let in 5 mesecev. Trdno je upal, da ga bo podjetje obdržalo v službi vsaj še 6 mesecev, da bi dobil neka] pokojnine. V Franciji dobijo namreč vsi rudarji po 55. letu starosti pokojnino. Siromikovo upanje pa se je izjalovilo. Mož je od dela ves izčrpan in bolan. Zdravi se v ljubljanski bolnišnici. Njegova družina je dobila skromno stanovanje, za živ-xjenje revnih po letnikov pa bodo morale skrbeti razne socialne ustanove. ORT Ilirija pred preizkušnjo Za nedeljo se nam zopet obeta velik športni dogodek. Naša želja je naj bo ta dogodek lep, dostojen važnosti srečanja med Ilirijo in Gradjanskim. O tem smo edini, da moremo pričakovati veliko borbo, hočemo pa tudi, da bo ta borbe v resnici športna in podobna vsem dosedanjim, s katerimi smo odnašali najlepše vtise in si vedno želeli ponovitve. Za Ilirijo je nedelja prevažen dan. Tega naj se zavedajo vsi njeni igralci, pa tudi vsa Ljubljana, ki bo gobovo v velikem številu prihitela, da prisostvuje lepemu športu, in kar si vsi želimo, tudi uspehu. Tekma bo ob 15.30 na igrišču Prmorja s predtekmo ilirijanske rezerve proti p,o-pulr.rnemu oficirskemu moštvu planinskega polka iz Škofje loke. Predprodaja vstopnic jutri. Službene objave LNP (Nadaljevanje seje p. o. dne 16. X. 1935.) Verifikacije igralcev: S pravico nastopa dne 36. oktobra t. I za Jadran Bedeina Slavko, za Žalec Raz-devšek Vinko, za Moste Kremesec Rudolf, Primožič Ivan. Garbajs Ivan. za Ilirijo Strause Emil. za Reko Dobnikar Marjan, za Muro Merič Ludvik, za Mladiko Gvardjan-čič Alojzij S pravico nastopa 26. oktobra 1935, 16 januarja in 16. aprila 1936 za Ko-rotan-Lj. Hosi Franjo, za Svobodo-Lj. Švaj-aer Miroslav. Sattler Pavel, za Žalec Cajn-ko iosip, za Rapid C^rnešek Aleksander. Preklicujeta Kalin Oskar, Rapid, ostane prj Viktoriji (Svoboda-Mrb.), Zupane Roman. Reka, ostane pri Jadranu. Suspendira se Herman Janko, Železničar, dokler ne vrne opremo Iliriji. V roku treh dni po objavi imajo dostavite savezne izkaznice z odjavami: Slavija za Hosija. Ilirija za Svajgerja Prinorje za Sattler ja, Maribor za Če rneška. Šoštanj za Cainka. ker soese igralci prijavil, v druge klube. . . Na podlagi sodniških poročil se jredajo k o.: Sanier Janez. Svoboda-Lj. Ko a« Ervin. Slovan, Gašperšič Zvone, Grafika, Bergoč Karel. Mladika, Povhe Ак>ЈЗД. Mars. S takojšnjim suspenzom se preda Jc. o Jakopin Franc, Svoboda-Lj. U o. se preda Mengeš zaradi netočne navedbe v postavi moštva z dne; 13. oktobra U o. se odstopi porooilo o t®km! blo-tfa _ Svobodo 13. oktobra zaradi pomanjkljive reditel iske službe in neredov na igrišču. Prav tako se odstopi u. о. рогоейо o" tekmi Reka - Grafika. 13. oktobra, zaradi motenje poteka igre po Hartmanu. U. о. ее preda Grafika, ker m oddala 13. oktobra postave moštva S o. se odstopi poročilo o tekmi l>slc — Radomlje, ker ni sodil delegirani sodnil^ Dopisi: JNS K. 1120 od 15 oktobra, ČSK 554 od 14. X. Drava od 14. X., Bratstvo 175 od 11. X. sejni zaoisnik o. lrbov-lie 14 X . sejni zapisnik o. o. Maribor od 15. X.. Korotan-Kr od 14. X., Ilirija od 13 X Na podlagi sodniških poročil se predejo 14 oktobra se verificira tekma Korotan — Radovlj'ca 3:0 p. f. Amater : Dask 2:1. Moštvo Amaterja 9i je na tekmi v nedeljo vnovič priborilo dve točki Prvenstvena tekma в Trbovljami, ki je končala z rezultatom 3:5 za Amaterja. je pokazala, da je njegovo moštvo v letošnji sezoni na dobri višini. Moštvo Daska je v nedeljo dalo izprva prav dobro igro. a proti koncu tekme je Amater podvojil svoje moči in obrnil igro v svojo korist. Sodnik « Lukežič je sodil objektivno in dobro. SK Jugoslavija : SK Olimp. Jutri ob b. se bo pričela na igrišču Jugoslavije pri Sp. Lanovžu v Celju drugorazredna prvenstvena tekma med Jugoslavijo in Olimpom. SK Celje : SK Rapid. Jutri ob 15. bo v Mariboru zanimiva prijateljska tekma med SK Celjem in SK Rapidom Službene obiave ljubljanskega haz®na podsaveza. Prvenstvena hazenska tekma Ilirija : Jadran je preložena na 27. X. V nedeljo 20. X. je na programu prvenstvena tekma Gorenje : Ilirija. Tekma se vrši ob 11. dopoldne na igrišču ASK. Gorenjca na Jesenicah. Za vodstvo te tekme je določen podsav, sodnik Volčini. Opozarjajo se podsavezni sodniki da morajo oddati skupno s poročilom o tekmi tudi celotno sodniško takso Din 20. ker velja sklep savezne glavne skupščine, po katerem sme sodnik 7 a dr ž? ti polovi sodniške takse t. j. Dm 10 si-mo za savzne sodnike. Službeno iz SO v Celju. Delegira se k prvenstveni tekmr Jugoslavija : Ol'mn 20. t. m ob 15- na nrV'i Jugoslaviie ss. Se't". ' prvenstveni tek"" ^ostani : Žalec 20. t m -«b 15 im iTriščn 5ošt«»rij« v ^stanju V «w. Wagner rezerva ss Vcb'e Vs? sodniški kandidata v Celju se zadnjič pozivajo, da plačajo izpitno takso Din 100 najpozneje do ponedeljka 21. t. m. Sestanek nogometnih sodnikov in sodniških kandidatov v Celju bo v ponedeljek ob 20. v restavraciji »Na-Na«. Iz smuško tehničnega odbora J.Z.S.3. Vse olimpijske kandidate, ki se wiele. žijo treninga na Triglavu v dnevih 19, 20. io 21. oktobra, oppfzarjaano, da je skupen odhod v petek 18. pktobira ob 15. iz Mojstrane. Vodi član tehničnega odbora g. Rutar Peter. Vse tekmovalce opozarjamo, da ее primerno tpp.o oble. čejo, vzamejo zadostno rezervnp perilo ter rokavice. Odhod ob vsakem vremenu. Smučarski klub Ljubljana opozarja ponovno vse prijatelje kluba in celokupno članstvo na redni občni zbor, kii bo v četrtek 24. t m. ob 20. v Kazini Smučarski gimnastičnj tečaji za gospode, dame, ž€nsko in moško mladino. SK Ilirija prične predvidoma že prihodnji teden s smučarskim gimnastičnVn tečajem za gospode, dame ter žensko in moško mladino Tečaj se bo vršil ločeno za gospode in dame, kakor tudi za mladino. V tečaj bodo pnipuščeni začetniki in že izvežbani smučarje iin smučarke. Ob katerih dneh in v kateri dvorani se bo tečaj vršil, bo objavljeno pribodnje dni. Prijave za sprejem v te tečaje se sprejemajo pri blagajni kavarne Evropa, kjer so na vpogled tudi pogoji za sprejem. Prijave se sprejemajo od nedelje 20. dalje. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 19. strogo obvezen sestanek Kgine-ga moštva pred Emono. V nedeljo dopoldne naj bodo juniorji ob 1030 v naši garderobi. S. K. Ilirija (hazenska sekcija)^ Vodstvo hazenske sekcije poziva igralke Ivico, Silvo. Darinko, Omanovo. Zajčevo. Bermkovo, MiKoo, Vlasto m Bribovškovo, da se zgla-sijo drevi ob 18.30 v kkibsk; sobi kavarne Evropa. Udeležba m vse navedene obvezna. STK Moste. Drevi ob 20. strogo obvezen in radi nedeljskih tekem zelo važen sestanek vseh nogometašev. Ker bo opremo v Tacnu preskrbel gospodar, morajo vsi člani, kn imajo kaj klubove opreme doma, isto prinesti na ?estanek. Člani, ki so danes popoldne prosti, naj «e ob 15. gotovo zglase na igrišču. Seja odbora nog. sekcije bo drevi ob 19.30. Obvestite se med seboj. Naše gledališče Drama Začetek ob 20. ur? Sobota, 19. oktobra. Med včeraj in jutri. Red A. gost. R©d A. Nedelja, 20. oktobra. Frak ali Od krojačka do ministra. Izven. Ponedeljek, 21. oktobra. Direktor Campa. Red C. Torek, 22. oktobra. Zaprto. Opera Začetek ob 20. urj Sobota. 19. oktobra. Rigoletto. Izven. Globoko znižane cene od 24 Din navzdol. Nedelja. 20. oktobra. Madame Butterfly. izven. Ponedeljek.' 21. Zaprto. Abonenti reda A imajo drevi za svoj abonma predstavo »Med včeraj in jutri«. To delo je napisala nadarjena zagrebška avtorica Božena Begovičeva in je imelo tako na naši kakor v minuli sezoni tudi na zagrebškem odru jako lep usj>eh. Režija je Jerma-nova. V posameznih vlogah nastopijo ge. Na blocka. M. Danilova. Bol ta r jeva, Gabri jelči-čeva, Slavčeva, ter gg. Daneš, Gregorin, Jan in Drenovec. Drevi se poje v operi po globoko znižanih cenah od 24 Din navzdol Verdijeva opera »Rigoletto«. Naslovno vlogo poje g. Primožič, Gildo gdč. Župevčeva, vojvodo g. Bano-vec, Sparafucila g. Zupan. Ostala zasedba kakor običajno. Prva repriza izvrstno uspeie j opere »Madame Butterfly« bo v nedeljo 20. i t. m. ob 20. v naši operi. > »Mamielle Nitouehe«. Sredi prihodnjega tedna bo premijera znane francoske operete »Mam'zelle Nitouehe«, ki jo je predelal za letošnjo vprizoritev režiser Bratko Kreft, nekatere glasbene točke pa kapelnik Raha, ki opereto dirigira. Pri premijeri bo igrala vlogo Denize izredno nadarjena gdčna Igli" čeva, ki se tokrat prvič predstavi v večji vlogi na našem odru. Šentjakobsko gledališče. Začetek ob 2fl .1" Sobota, 19. Legionarji. Nedelja, 20. Legionarji. Mariborsko narodno gledališče Sobota. 19. oktobra ob 20. uri: »Tartuffec Red C. Nedelja, 20. oktobra ob 20. uri: «Izdaja pri Novari«. Ponedeljek. 21. oktobra: Zaprto. Torek . 22. oktobra ob 20. uri: xMedv*dii i ples«. Premiera. Red B. H. EL Werner: 27 1Пг.Thorsten hoče boi! Buzz, Wessentin itn Regina эо ji sledila za petami. Domenili so se bili, da je najbolje, če prično svoje opazovanje pri Kammlerjevem laboratoriju. Ko so stali še pred hotelom in čakali kakega prostega taksija, je poročevalec zdajci pridušeno vzkliknil. «Kaj vam je?» je osupel vprašal Wessentin. «Sami poglejte!» Buzz je razburjen pokazal na srednjo promenado Pod lipami- «Dobro poglejte!» Regina, ki je stala zraven Wessentina, ga je stisnila za komolec: «Günter, to je Kammler — s tistim dekletom.» «Seveda!» je pritrdil poročevalec. «Bolje nismo mogli naleteti! Slučaj nam je res naklonjen.» Kammler in Monika Grabbejeva sta med tem počasi stopala proti Friderikovi cesti. Niti zmenila se nista za trojico, ki je po pločniku v previdni razdalji korakala za njima. Vse je kazalo, da posvečata svojo pozornost nekomu, ki hodi pred njima. Buzz je mahoma obstal. «Res zanimivo», je rekel tako Шю, da sta ga razumela samo Regina in Wessentin. «Ta dva pred nami se sama igrata detektiva — in kdo je žrtev?» Reginine oči so se trdo zableščale- «Gloria Garronova!» «Da!» je zamišljeno prikimal poročevalec. «Očividno se gospoda ne mislijo zadovoljiti samo z Mr. Thorstenom! A podvizajmo se, da snarna ne izgineta izpred oči!» Ko so nato prišli na križišče Friderikove ceste, se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Gloria Garronova, ki jo je bilo zdaj dobro spoznati, je mahoma sedla v taksi in se odpeljala. Na kraju, kjer sta stala Kammler in njegova nevesta, ni bilo daleč na okoli nobenega praznega voza. Doktor je jezno zacepetal z nogo, se obrnil in krenil z Moniko proti naši trojici. «Izginimo!» je hitro predložil Wessentin- A poročevalec je zmajal z glavo. «Vse, samo tega ne! Ce nas je Kammler že opazil, mora zbuditi naš — beg njegov sum, in če nas ni opazil —» Obmolknil je in krenil dalje. Regina in Wessentin sta šla z njim, čeprav se nista popolnoma soglašala z njegovo namero. Nedaleč od Pasaže sta se stranki srečali. Dr. Kammler jih je menda šele zdaj spoznal. Začuden «Ah!» je bil vse, kar je rekel. Nato se je odkril in pozdravil. «Zabavno naključje!» je dejal Buzz in se vljudno nasmehnil- Doktor je v vidni zadregi pokimal, a takoj nato se je zbral: «Povejte mi, ali že imate kako novico o Mr. Thorstenu?» «Prav od vas bi jo radi slišali!» je rekel Buzz z glasom, ki je razločno kazal, da hoče nam ah razčistiti negotovost. Wessentin in Regina sta se hitro in nejevoljno spogledala. «Vse bo pokvaril», ji je šepnil na uho. Med tem je Kammler premagal osuplost, ki jo je bil zbudil v njem poročevalčev osorni odgovor. Njegov nasmeh je bil res da še nekoliko prisiljen, ko je zdaj odvrnil: «Za Boga, odkod pa naj vem. •.» A Buzz se je nasmehnil: «Mislil sem — glede na vaše veliko zanimanje za Miss Garronovo--» «A, tako», je doktor zategnil. «Torej ste videli? Potem bo pač najibolje. da igramo z odkritimi kartami! Zaveznik je v takem boju zmerom dobro došel!» Poročevalec je bil kakor živ vprašaj: «Zaveznik?» Zdaj se je oglasila Monika Grabbejeva, tako smotrno in jasno, da ji ni bilo moči oporekati: «Mislim, gospod, da ste v obžalovanja vredni zmoti. A cesta r>ač ni pripraven kraj za take razgovore! Kaj, če bi stopil na skodelico kave, da spravimo ves nesporazum s sveta ?» Nobeden izmed ostalih se ni uprl temu predlogu- * V kavarni so našli mizo, za katero so mogli nemoteno govoriti, ne da bi jim bili drugi gostje im godba na poti. Se preden je natakar prinesel naročene pijače, se je Lytton E» Buzz nestrpno obrnil k Moniki: «Dovolite mi vprašanje, gospodična!» «Prosim!» Pričakujoče se mu je nasmehnila. «Ali niste v službi pri nekem — Jaffeju?» V njegovem glasu je zvenel rahel dvom. V poročevalčevo začudenje je dekle prikimalo. «Ne samo v službi, ampak celo osebna tajnica gospoda Jaffe ja! A kako ste to zvedeli?» Poročevalec ni pričakoval, da bo imelo njegovo vprašanje tako majhen učinek- Ves ponos na današnje odkritje ga je mahoma minil. «Oh — vsak se gre časih malce detektiva», je rekel in skromno mahnil z roko, «A bodite tako ljubeznivi in pojasnite nam —» Wessentin mu je razburjen segel v besedo: «Da, gospodična, izprevideli boste, da se nam čudno zdi, ko slišimo —» «— da je tajnica človeka, kakršen je Jaffe, zaročenka doktorja Kammler ja pri Kemičnem trustu?» Neskrbno se je zasmejal a. «To vam rada pojasnim — ali bolje, Georg naj govori, med tem ko mu nalijem kavo!» Doktor Kammler se kot središče občega zanimanja ni Bog si ga vedi kako dobro počutil. Krepko se je moral odkašljati, preden je začel: «Torej, da s kratkimi besedami vse povem — moja zaročenka je stopila v službo pri Jaffeju na mojo izrecno željo, ko so se takrat Francozi pojavili na prizorišču s svojim serumom zoper raka. Kot vodja laboratorija sem se čutil v nekem pogledu odgovornega; zato sem hotel, da bi Monika dognala, kje nam je iskati izdajalca!» Premolknil je in prijel za skodelico. A Buzz mu ni privoščil požirka. «In — ali so obrodile te poizvedbe uspeh?» «V nekem oziru — da!» je pritrdil doktor- «Kake zveze s tukajšnjim oddelkom Kemičnega trusta Monika sicer ni mogla zaslediti, a zato ji je prišel v roke neki newyorski naslov, s katerim se je Jaffe pogosto osebno dopisoval. In ker ie Monika mislila na to, da bi utegnil tudi Mr. Thorsten v Newyorku--» CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za äifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ženitve se zaračunajo po 1Лд 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Ogiasne^oddel.a.Ju^ DÜJ J.' T Znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tieoča se malih oglasov, ie naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Beseda 1 Din. davek 3 Din. sa 5ifro ali dajanje -aslova 5 Jin. Na>manjši znesek 17 Din. Ia Portugalko tajamčeno pristno, ugodno nud; Belokranjska klet Ljubljana VII. Gasilska u. a 33847-18 Beseda 1 Oin davek * Din. »i Sifro ali daianje naslova 5 Din- Najmanjši mesek 17 Din. Delavko izvežbano v kvačkanjil in d-ugih ročnih delih, sprejmem takoj. Tovarna pletenin Janko Norak, Radovljica. 2SC67-1 Pletiljo Kflperstroj, za rokavice, z večletno praks«, sprejmem takoj v delo. Tovarna pletenin Janko Sova. k. Radovljica. Natakarica Kilada. pridna. _ poštena č-dne zunanjosti. s kavcijo, dnbi takoj sl-užbo. Predstaviti se v soboto it), t. m. od 9.—lil ure dopoldne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Э3317-1 Krojaškega pomočnika ы maJe kose in vaienea wirejmem takoj. MaJis, dipl. krojač, Tržaška r. 23335-1 Mestna hranilnica v Ormožu išče uradnika, veščega vseh hranijmekih poslov. Ponudbe z event. spričevali ali drugimi listinami in z navedibo dosedanje prakse je vložiti pri navedeni hranilnici, najkasneje do konca t. m. Plača in ostali službeni pogoji po dogovoru. 33316-1 Službe išče Vsak; beseda 50 par; daveb Dio. zs dajanje aaslova 5 Din. najmanjši tnesek 1? Din. Natakarica zmožna, voditi samostojno goetilno, želi službo v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zanesljiva.«:. 33293-2 Mesto oskrbnika na manjšem posestvu ali praktikanta na velepose-stvu išče odličen absolvent kmetijske šole. Naslov v vseh poslovalnicah Jutr«. 7 33355-2 Opravo za špecerijo in delikateso stroj та гега.пје šunke., električni mlin za kavo, a;>arat za praženje kave, poceni proda A. Stacul. Ljubljana. 93358-6 Natakarico sprejmem, ki je voljna preko zime tudi v kuhinji pomagat' gospodinji. Ponudba s sliko na Restavracijo G rad.sk i vrt, Rakar. 3SJ77-1 Krojaškega pomočnika bi prvovrstno do-ln. velike ! večjo množino (čaeopisne-k ose. sprejme takoj Sesek, gal cono proda Razdelni-Medvode. i štvo, ResJjeva 16. 8iseda 1 Din, davek 1 D»n za Sifro ali dajanje aaslova S Cin. Najmanjši mesek 17 Dia Italijanščino poučuje vieokoSolka absol- ventinja italijanske gimnazije. Telefon 21-10 aii 27 33 23134-4 Beseda 1 Din. daveb i Din. rs 5ifro ali daianje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hubertus nepremočlj-ir 250.- Din, otroški s kapuco 145.- Din, trench-coath, impregniran, samo 420- Din, pumparce od Din 48.- naprej, dobite pri PRESKERJU, Sv. Petra cesta 14. 31-« Makulaturnega paoirja G. Th. Rotman: življenje Jakca Такса Na vrat na nos je zdirjal k Jakče-vemu očetu in se razjarjen pritožil nad grozodejstvom. »Ta sakrabolski paglavec!« je ogorčen vzkliknil oče. »Ali res ne bo konca njegovih grdobij? Le počakaj, nepridiprav!« In že je jadrno planil po stopnicah. Pozor mizarji! Napredni mizar uporablja samo patentirano posteljno tračnico (Betts-chiene) »Kapo«. Prihrani delo in čas. Brez zadolbenje. Dobiva se v trgovinah 7. železmno: Schneider & Verovšek. Stu-pica, Breznik Erjavec. Zal-ta & Co. — vei v Ljubljani. Rok Arhar v St. Vidu, Omerza v Kranju. D Raknsch v Celju in Andra-schitz, Lötz v Mariboru. 3S3-6 Potniki Bet>eda I Din. davek 3 Din. ca šifro ali dajanje naslova 5 Din. NaimanjSi tnesek 17 Dia. 2 marljiva zastopnika iščemo sa tukajšnje okrožno vodstvo za obisk privatnih strank, za prvorazredno specijaliteto. Dnevni zaslužek dokazano t>in 60. Predstaviti se v soboto ob 14. Hotel Miklič, portir. 33337-5 Beseda 1 Dio. davek 5 C'o z? šifro aH daianje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Domač odbran gorenjski krompir po Din 72.- 100 kg oddaja vsako množino tvrdka A. Volk, Ljubljana, Resljeva 31. 28040-33 Beseda I Din. davek 3 Din. ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Dobrega psa - čuvaja kupimo v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 33376-37 Beseda 1 Din. davek • Din. ta šifro al) dajanje laslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Dta. Poravnalni stroj (Abrichtmaschine) s pripravo za vrtanje, skoro novo, prodam. Naelov v vseh poslovalnicah Jutra. 23137-S9 Glasbila, Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro aii dajanje naslcva 5 Din. Najmanjši mesek 17 Din. Klavir izvrsten, lep ton, močna m trpežna mehanika, prodam. Vprašati Tržaška IVI., desno ali ponndbe na ogl. odd. .Tntra pod »Zgrajen po naročilu«. 33370-26 Harmonij aH nianino kupimo Ponudbe i navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »■Piaaino«. 33297-38 ВЭВЯ339В Beseda 1 Din. davek 3 Din. ta šifro ali dajanje naslova J Din. Najmanjši tnesek 17 Dh» Damsko kolo dobro ohranjeno, kupim. Ogled v soboto popoldne od 17.—18 ure, na Dolenjski cesti 88. 33368-11 Rabljena kolesa damäfea in moška, ugodno naprodaj pri »Promet« (nasproti križanske cerkve). 33373-lil Beseda 1 Din. davek 3 Din, ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trgovska lokala v Kranju «a oddeeta v najem; eden na glavnem trgu aajpro metnejša Prešernov» cesta priporočljiv za vsako trgovino, drugi v predmestju Kranja cesta na Golnik, za trgovino г de-ieimmi pridelki mlinskimi izdelki, špeoerijo aJi dru- Din Javek j L>u. tp šifro ali dajanje oaslcva 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. S 1. novembrom oddam v sredini mesta lepo, veliko sobo zakoncema ali 2—3 dijakom Sv. Petra cesta ЗОЯ. desno. 333111-33 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam. Beethovnova ul. 4, pritličje, levo. 23334-33 OJUUUUnUUUUUUL' INSERIRAJ V „JUTRU41 1ПППОПППППППСПП Se pari rano sobo takoj oddam, event. sostanovalcu. Rožna 31 ' 3304,7-33 Ooremljeno sobo veliko, mirno, takoj oddam eni osebi. Napoleonov trg 6, Д. nad. 33231-33 Potrti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naša dobra mamica, stara mamica, prastara mamica in tašča, gospa MARIJA BICHLER (roj. BRUMMER) preminula s tolažili sv. vere, danes zjutraj ob 7. uri. Nepozabno pokojnico spremimo na zadnji poti v nedeljo, dne 20. oktobra t. 1., ob pol 4. uri popoldne, izpred mrtvaške veže Zavetišča Sv. Jožefa na Vidovdanski 9, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, 21. t. m. ob 7. uri zjutraj v cerkvi Sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, dne 18. oktobra 1935. ŽALUJOČI: Emilija Perovic roj. Bicliler — hči; Ivan Bichler — sin in rodbine Perovic, Kastner, Ort, Jaugust. Občinska elektrarna v Titeln potrebuje 30—40 VAGONOV suhih prvovrstnih bukovih ali hrastovih CEPLJENIH DRV ZA KURJAVO posekanih leta 1933-34. Reflektanti se naprošajo, da vlože svoje pismene ponudbe in plačilne pogoje najkasneje do 1. novembra t. 1. Drva bi se dostavljala sukcesivno po 5 vagonov mesečno. OBČINSKA ELEKTRARNA - TITEL. «■■ШНННШВЯИШНШ Sobo oddam, prozno ali opremljeno, eveotu < dO tudi kabinet, ki se lahko uporabi ta kuhinjo. Naslov ▼ vs»h poslovalnicah Jutra. 33293-33 Stanovanja Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Trisobno stanovanje s kopalnico, iščem za 1. december. Ponudbe t oeno na ogl. odd. Jutra pod Шго »Zmerna cena.«. 23369-31» GOSPODINJE! \.li ste se že preskrbele z gospodinjskimi potrebščinami? Gospodinjski teden гјгтут^ Vam nudi samo med tem časom ugodne znižane cene. Kozarci . • * Nastavek . . Servis za liker. Din 1.50 Lonci mali Din 2.50 Din 16.— Lonci........Din 3.75 Din 24.— Skodelice s krožnikom . . Din 7.50 Servis za črno kavo Din . Servis za čaj ali kavo . . Jedilni servis .... » Din 32.— , Din 55.—-. Din 210.— V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem tužno vest, da je umrl naš predragi mož, oče, brat, stric, gospod Dr. Karel Kodermaft Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 19. t. m. ob 16. uri iz mrtvašnice okoliškega pokopališča v Celju. IARIBOR, 18. oktobra 1935. MELANIJA KODERMAN — soproga; BREDA — hčerka; JOSIPINA in JOSIP BIZJAK ~estra in svak; DOMINIK BEZENŠEK — neča'-xtalo sorodstvo. V službi domovine je preminul lereb DačI (Franc) vazduhoplovni kapetan П. klase Pogreb v Slov. Konjicah, 19* oktobra ob is« uri« RODBINE: Jereb, Božič, Türk, Mastnak, Mlakar in Pavlin. 33S2 p ^Sfl I ш Ii mm urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja ca konzorcij »Jutra* Adott Ribnik ar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot dakarnarja ffraae Jezeršek, — 2a ineeratnl dei Je odgovoren Alojz Novak. — Val * Ljubljani