Foliflčnl ojled. — Stajeirski deželnl zbor Še ni sklican, vkljub temu Kukovčevi in Plojevi hlapci vedo že veliko » njem povedati in pisatL Toda vse, kar pigejo in pravijo, so le ugibanja^ Naši poslanci se dosedaj Se z vlado niso pogajali, vsled tega tudi obstrukcije niso tnegli onustiti, ali kakor liberalci pra^ijOv prodati.: Pa6 pa so liberalci že prodali svojo obstrukcijo, katero je drv Kukovec v, deželnem zboru tako slo.jsno naznanil, in katero so mu liberalci na mnogoStevilniM shodih odobrili. Za kakc oeno, ne vemo. — Ministrski predsednlk se je vrnil z letoviišča na Dunaj ter se začel z različnimi politiki pogoyarjati o bodočem delu v deželnih zborih in državnem zboru. Deželni zbori bodo imeli časa za delovanje pet do Šest tednov. Koncem oktobra bodo sklicane delegacije, ki zborujejo letos na Dunaju, in istofiasno tudi 'državni zbor. Ministrski predsednik se sedaj najbolj trudi, spraviti Cehe in Nemce ter privezati Poljake na-se z obljubami, da jim bo zgradila država draga kanale. — Spanski katollJd nastopajo vedno odločnejSe v boju za prayice svete Cerkve. V dvornih krogih. se čuje, da nameravajo stari plemiški dvorni dostoianstveniki odložiti svoje visoke časti, kakor hitro bo uradno potrjen razdor med Spansko in sv. Ofietom. Karlisti (stranka, ki je proti sedanji vladiu hiši na Spanskem) so siclicali na stotine shodov podmilim nabom na dan 28. avgusta, in sicer večinoma v krajiK Catalona in Navara, kakor tudi v deželi Baskov, kjer se zelo širi karlistično gibanje. Na čelo ikatolikov v boju zoper liberalno politiko Kanalejasa se je postavil sam kardinal Aoiera, ki ima velikansk upliv aa. Spanskem. Kardinal je izdal oklic, da bodo branili katoli5ani sv. vero zoper liberalno vlado. Kanalejas si skuša pomagati iz zadrege s tem, da trosi laži o rimski stolici. Španiji bo pa s svojo gonjo zoper Cerkev zelo škodil, ker ji z notranjim sporom veže roke, da ne more braniti svojih. koristi v MaTOku, kjer si pridobiva Francija vedno več tal ter se okorišča na račun svoje sosede. — Japonska. S par besedami so dne 23. avgusta Japonci javili svetu, da so si popolnoma prisvojili Korejo. Za kar se je bila krvava rusko-japonska vojska^ kar, so želeli Japonci že stoletja in stoletja, to so dosegli sedaj, k"o so si osvojili Korejo. Koreja je bila po rusko-japonski vojski že itak samo japonskapokrajina, ker je morala priznati Rusija Japoncem v miTovni pogodbi prednost pred drugimi državami na Koreji. Z osvojenjem Koreje se povefia japonsko cesarstvo za polovico. Osvojenju Koreje ni ugovarjala nobena država, čeprav bi 'Američani mnogo raje vi-i deli, da bi se ne bila izvršila, ker jim dela mogočni sosed nekoliko preglavice. Tudi Angležem ni ta ko-t rak Japonske 6i6 kaj po volji, ker menijo, da so z b* svojitvijo Koreje tudi Nemci v zvezi, ki bi si radi pridobili nekaj otokov v Kitajskem morju.