Največji
t Združenih državah
Vefc k m leto
Za pol lete Za Ne« York cdo leto . $7.00 Za	celo leto $7.00
• . $6.09 . . $3.00
NARODA
list slovenskih delavcev T Ameriki.
TELEFON: CHelsea 3—1242
Entered aa Second Glass Blatter September 21, 1303, at the Post Office at New York, N. under Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: CHelsea 3—1242
No. 264. — Stv. 264.
NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 11, 1936—SREDA, 11. NOVEMBRA 1936
Volume XLIV. — Letnik XLIV,
SPANSKA VLADA NUDI FASISTOM ZADNJI ODPOR
KS^K^M Več denarja za relief; novih davkov ne bo
SE PRIPRAVLJA NA PROTINAPAD
Uporniki-skušajo odrezati cesto v Valencijo. — Reka Manzaranes je velika zapreka za fašiste. — Med republikanci se bori mnogo tujcev. — Vladne čete dobivajo tuja ojačenja.
MADRID, Španska, 10. novembra. — Fašistične čete, ki oblegajo Madrid, se še vedno nahajajo izven mesta, četudi ljuto napadajo vladne postojanke ob reki Manzaranes.
Republikanska armada, kateri pomagajo mednarodni prostovoljci, je tekom dneva odbila vse fašistične napade. Vladnim vojakom so zelo podžgali pogum mednarodni prostovoljci, med katerimi so Rusi, nazijem nasprotni Ne-mci in franccoski soci-jalisti. Mnogo prostovoljcev je na potu na Špansko.
Republikanci so izvedli močan protinapad na fašiste, ki so skušali priti v mesto preko Časa de Campo in ko so hoteli vdreti v mesto od Pozuelo. V teh bojih so se posebno odlikovali mednarodni prostovoljci.
Popoldne so bili zopet zelo vroči boji v Časa de Campo, od koder je fašistična artilerija neprestano obstreljevala mesto.
Uporniki so vdrli v mesto, ko so premagali republikance pri Puerta del Angel, toda s protinapa- J dom so republikanci fašiste zopet prisilili, da so se umaknili.
Fašisti so bili tudi vstavljeni na cesti, ki vodi v Aranjuez in ravno tako pri Cuatro Vientos.
Fašistično desno krilo se je obrnilo proti vzhodu v namenu, da prepreže cesto v Valencijo, toda republikanci so obdržali svoje postojanke.
MADRID, Španska, 1 0. novembra. — Fašisti so bili vstavljeni 500 jardov pred Madridom pri Toledo mostu. Fašisti so posebno napadali na severu in to hoteli vdreti v mesto, kjer je reka Manzaranes najbol j plitva, ijt* kjer so bregovi najnižji.
Madridska posadka je dobila velika o jačen ja iz Barcelone z velikimi zalogami vojnega materijala in republikanska grmada namerava v kratkem pričeti z močnim protinapadom.
Uporniki skušajo prekoračiti reko Manzanares, ki je še edina ovira med fašistično armado in Madridom.
Marokanci in tuji legjonarji so se vrgli v reko, ki teče zapadno in južnozapadno od Madrida, v namenu, da vdrejo v mesto.
Žalosten je pogled na Madrid, kajti fašistična artilerija je na šestih mestih zažgala mesto. Ponoči v Madridu ne gori nobena svetilka, da je mesto bolj zavarovano proti zračnemu napadu.
Uporniški letalci poročajo, da so republikanci postavili topove po vseh parkih.
LONDON, Anglija, 10, novembra. — Španski poslanik Pablo de Azcarate y Flores je angleškemu vnanjemu uradu naznanil, da se je španska vlada preselila v Valencijo.
Poslanik je rekel, da se je vlada umaknila iz Madrida na svet vojaških poveljnikov, da vlada ne bi bila odrezana od ostalega sveta, ako bi uporniki zavzeli glavno mesto. Poslanik pa je zagotovil, da se bo vlada še dalje z vso svojo silo borila proti upornikom.
DEM0KRATJE SO IZDALI NAD TRI M1LJ0NE
Primanjkljaj v d e m o-kratski blagajni znaša pol miljona dolarjev.— Hamilton 'se bo posvetovali z Landonom.
Blagajnik demokratskega ott-bora W. Forbes Morgan je sporočil, da bodo izdatki demokratske kampanje znašali okoli $3,300,000 in da je v blagajni primanjkljaja okoli petsto tisoč dolarjev. Knjige bodo zaključene 30. novembra.
Morgan pravi, da so dohodki znašali $2,700.000, ali okoli $200,000 več, kot pa so pričakovali, toda izdatki so bili za pol milijona dolarjev višji kot pa so domnevali.
Blagajnik je hvalil radodar-l.ost južnih držav. Država Texas je svojor kvoto $250,000 prekoračila in država Arkansas je prispevala $60,000 več, kot pa je znašala njena kvota $75,000.
'Predsednik republikanskega narodnega odbora John D. Hamilton. ki je včeraj odpotoval iz New Yorka, je rekel, da ne namerava odstopiti kot predsednik. Rekel je, da sedaj ne bo sklical seje republikanskega odbora, ker je noben član odbora ni predlagal. Hamilton je prišel v New York, da je zaprl urad za republikansko kampanjo. Pred svojim odhodom je tudi priznal, da ima republikanska stranka en miljon dolarjev primanjkljaja.
Glavni urad republikanske stranke, ki se je tekom kampanje nahajal v Chicagu in je imel podružnico v New Yorku, bo zopet prenesen v "Washington- Hamilton je tudi rekel, da bo odpotoval v Topeka, Kaus., kjer se bo s. poraženim, republikanskim kandidatom govei*-nerjem Landonom posvetoval o bodočnosti republikanske stranke.
PHILADELPHIA, Pa., 10. novembra. — Pennsylvanski demokratski voditelji, ki so se zbrali v Philadelphiji, da obhajajo zmago, so naznanili, da se med delavstvom v Penu-sylvaniji nabirajo podpisi za prošnjo, da bi bil predsednik d e mokratske organizacije v [Philadelphiji John B. Kelly i menovan za delavskega tajni ka.
DELAVSKI NEMIRI V FRANCIJI
Komunisti so hoteli razbiti nacijonalisticno zborovanje. — Razgnanih je bilo 2000 komunistov.
PARIZ, Francija, 10. nov.— V ponedeljek zvečer je prišlo do velikega spopada med 2000 komunisti ter policijo in mobilno gardo v St. Denis Arrondis-sement v Parizu, kjer je imel voditelj francoske ljudske stranke Jacques Doriot zborovanje.
Mnogo komunistov je bilo ranjenih, ko so skušali prebiti policijski kordon, njihovi voditelji pa so bili prijeti in odpeljani na policijsko stražnico.
800 komunistov je prebilo prvi kordon gardistov ter so po B o ulevard Carnot prodirali proti mestnemu gledališču, to da drugi kordon gardistov jih je pognal nazaj .
Trgovci so pričeli zapirati svoje trgovine, ko so se po uli cah zbirali socijalisti in komunisti. Okoli 2000 komunistov se je zbralo na Boulevard Felix Faure v bližina gledališča, so odpeli internacijonalo ter za htevali. da Dorriot odstopi kot župan St. Denisa, ki je predmestje Pariza in kjer večinoma žive delavci.
Doriot, ki je bil prej komu nist, je v gledališču pozival svoje pristaše, da se zadrže mirno ter je v svojem orovoru zahteval, da Francija prekliče svojo zvezo z Rusijo.
NEMIRI HRVATSKIH DIJAKOV
BEOGRAD, Jugoslavija, 10. novembra. — Hrvatski nacionalistični dijaki, ki pripadajo k Frankovi stranki, so metali črnilo in barvo na kip kralja Petra I. v Dubrovniku. Kip je izdelal slavci hrvatski kipar Ivan Meštrovič.
•Srbski dijaki so se spustili v boj s hrvatskimi dijaki in je vmes posegla policija. Med bojem je bilo razbitih več izložbenih oken in aretiranih je bilo več hrvatskih dijakov. Mestno oblasti so zopet osnažile spomenik.
C0UGHLIN B0 ŠE GOVORIL
Skof Gallagher upa, da Coughlin ne bo opustil svojih govorov. — Od cerkvenih oblasti ni prejel nikake prepovedi.
DETROIT, Mich., 10. nov. — Neposredni predstojnik župnika Charlesa E. Coughlina, škof Michael J. Gallagher, je rekel, da upa, da bo Coughlin na željo.naroda še vedno govoril po radio.
Škof je zanikal, da bi kar dinal Pacelli, ki je pred kratkim bil v Združenih državah, ali pa kak drug cerkveni predstojnik župniku Coughlinu povedal molčati.
James Appell, newyorski zastopnik župnika Coughlina, je sporočil, da pričakuje Cough-lina in da bo mogel pozneje več povedati o njegovih načrtih. Če pa bo skozi 13 tednov, kakor se je prvotno namenil, govoril po radio, še ni gotovo. Župnik Coughlin je svoj "odstop" utemeljil s tem, da so ga miljoni njegovih pristašev pri volitvah pustili na cedilu. Pred volitvami je izjavil, da b o skončal s politiko, ako predsedniški kandidat nje g o v g stranke William Lemke pri volitvah ne dobi 9,000,000 glasov. Lemke pa ni dobil niti miljon glasov.
OGLAŠUJTE v "GLAS NARODA"

ABESINSKA VOJNA ŠE NI KONČANA
RIM, Italija. 9. novembra.— Nocoj je bilo objavljeno, da je bilo meseca oktobra usmrčenih 34 italijanskih častnikov in vojakov, ki so vršili v Abesiniji "policijsko službo". 95 vojakov je podleglo ranam oziroma boleznim.
700 LJUDI IŠČE POGREŠA-NEGA L0VQ
LOWVILLE, N. Y., 9. nov. — Sedemsto oseb, med njimi CCC delavci, pomožni šerifi in državni policisti, išče po okolici Martinsiburga 221etnega Er-vi<na Van Schaika, ki ga že pet dni pogrešajo. Prejšnji teden je bil odšel na lov s svojim bratom, ki je obvestil državno policijo, da se mu je izgubil v go-
vv •
scavi.
P0 NOVEM LETU BO PREDSEDNIK RAZPRAVLJAL O PRORAČUNU
SAMO MLAD MORNAR SE JE RESlL
Nemška motorna ladja "Isis" se (je potopila z vsem moštvom. — Deček je bil sam v rešilnem čolnu.
SMRT ZGODOVINSKE OSEBE
DELPHOS, Kans., 10. nov. — Mrs. Grace Bedell Billings, ki je kot dekle napotilo predsednika Albraliama Lincolna. da si je pustil rasti brado, jo umrla v starosti 88 let.
Tekom volilne kampanje leta 1860, je Mrs. Billings, tedaj stara 11 let, v Westfield, N.Y., kjer je takrat živela, videla Lincolnovo sliko.
Njegov gladko obriti obraz ji ni bil všeč in je zato tedanjemu republikanskemu kandidatu Lincolnu pisala naslednje pismo:
"Dragi Mr. Lincoln: Mislim, da bi lepše izgledali z brado. Dva moja brata sta republikanca, dva pa demokrata. Mislim, da bi svoja dva demokratična brata pridobila, da bosta glasovala za Vas, ako bi nosili brado. Okvir okoli Vaše slike je zelo lep. Ali imate kaj majhnih deklet?"
Štiri dni nato je od Lincolna prejela naslednje pismo:
"Grace Beddell: Vaše prijazno pismo z dne 15. prejel Žal mi je, da moram povedati, da nimam nobenega dekleta. Imam pa tri .sinove, eden je r-tar 17 let, eden 9, eden pa 7. Ko govorite o bradi, ali ne mislite, da se 'bo ljudem zdelo čudno, ako jo bom nosil?"
Pred nekaj leti je rekla Mrs.
WASHINGTON, D. C., 10. novembra. — Da-nes so bili pri predsedniku Rooseveltu zastopniki ameriškega časopisja, ter so ga vprašali, če namerava tako izpremeniti ameriško ustavo, da najvišje sodišče ne bo moglo več ovreči postav, ki jih bo u-veljavil kongres.
Časnikarjem, je odgovoril, da zaenkrat še ne more razpravljati o tem. Dostavil je pa, dn bo naprosil prihodnji kongres, naj dovoli za fiskalno leto , ki se bo končalo 30. junija 1937, znatnejšo vsoto za reliefne s vrhe, ker je bilo letos izdanega dosti denarja za žrtve suše.
Na vprašanje, če se mu bo posrečilo uravnovesiti državni proračun, je predsednik smeje odvrnil, da bo o tem razprav-jljal v poslanici, ki jo bo našlo vil dne 6. januarja na kongresi Takoj je pa dostavil, d« ne bo treba davkov zvišati.
Delavska tajnica Miss Perkins je govorila danes na narodni konferenci za delavsko zakonodajo, da je bilo v zadnj i Si treh letih uveljavljenih več zveznih in državnih postav z»i zaščito ameriškega delavstva kot pa kdaj prej v istem razdobju.
Po njenem mnenju so največji uspehi: zakon za socijalno zaščito, odprava zaposlitve mladoletnih, skrajšanje delovnih ur ter prilika, da si morejo delavci izposoditi denar, s katerim lahko zgrade oziroma popravijo svoje domove.
Izza meseca marca leta 1933 so bile v trinajstih, državah sprejete pofstave za skrajšanje delovnega časa.
HAMBURG, Nemčija, 10. novembra. — Ko se je nemška motorna ladja "Isis" v nedeljo zvečer v velikem viharju južno od Irske potopila z 39 mornarji, je bil rešen samo 17 let stari mornar Fritz Roe tke iz Berlina,
Krčevito se držeč rešilnega čolna, ki je postal igrača viharja in valov, se je Roethe celo noč držal nad vodo, ko je proti jutru dospela rešilna ladja, ki ga je v zadnjem trenutku rešila vodenega groba.
Parnik 'We s ter nI and' Bernstein proge, je v soboto popoldne, ko je prejel SOS — klic parnika "Isis", je takoj odhi-tel na mesito nesreče. V.sled hudega viharja in temne noči je bilo iskanje, ki je trajalo celo noč, zelo težavno. Niti o ladji, niti o moštvu ni bilo ni -kakega. sledu. Naenkrat pa je klic z opazovalnega jambora " Westernlanda " elektriziral celo moštvo. Opazovalec je na morju zagledal rešilni čoln in Fritz Roethe je bil rešen.
Kapitan "Westernlanda" je po radio sporočil, da je Roethe tako izmučen, da od njega ;ne more dobiti nikakega poročila o katastrofi in da je samo rekel, da je vsa posadka "Isisa" našla grob v morskih valovih.
LETOS JE DOVOLJ PURANOV
WATERTOWN, N. Y., 10. novembra. — Tajniik New York State Turkey Producer's Association, George A. Jeffreys pravi, da so farmer j i v Jefferson okraju letos zredili in odebelili 24,000 puranov za Zahvalni da.n in Božič. V St. Lawrence okraju pa so jih zredili okoli 18,000.
Billings: "Prepričana sem, da sem jaz dala Mr. Lincolnu povod, da si je pustil rasti brado.""
V februarju po izvolitvi je prišel Lincoln v Westfield in je na železniški postaji s svojega voza poklical deklico k sebi. Sedel je ž njo na stopnicah in rekel: "Gracie, poglej mojo brado. P.ustii sem jo rasti zaradi tebe."
Nato jo je poljubil, in Mrs. Billings ga ni nikdar več videla.
KARDINAL MUNDELEIN -PREDSEDNIKOV GOST
WASHINGTON, D. C-, 9. novembra. — Čikaški kardinal George William Mundelein je bil danes opoldne gost predsednika Roosevelta.
NAROČITE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLO VENSKI DNE V MIK ^ 'T*B BfiŽAVAK - _
ROOSEVELTOVA VEČINA NAD LANDONOM
WASHINGTON, D. C., 10. novembra. — Po zadnjih poročilih je predsednik Roosevelt pri volitvah 3. novembra porazil svojega nasprotnika gaver-nerja Landona z večino 9,809,-940 glasov.
Roosevelt je dobil 25.810,049 glasov, Landon pa 16,000,109.
Štetje glasov pa še ni zaključeno,.kajti izmed 122,672 volilnih okrajev še ni sporočilo iz-? iida volitev 12,413 okrajev..
9LAB VaBODZ"
New York, Wednesday, November 11,1 936
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN TJ.82.
"Glas Naroda"
<▲ Corporation) Owned and Published by SLOVKNIC PUBLISHING COMPANY

Frank Bakser, President
L Benedlk, Tress.
e.
Place of HI Wea
of the corporation and •I
of shore officers: New ink Oty, N. X.
"GLAS NARODA (Voice of the Peeple)
Issued Every D«| Except Sundays end Holidays
Ka celo leto Tdja ma Ameriko In
Kanado ..................... fft.00
Sb pol leta •••»•••••••••».«»••• $3.00
Ki četrt leta.........................$1.50
Za New York sa celo leto......f7.0t*
Za pol leta.................... $3.50
Za Inozemstvo sa celo leto......$7.00
Za pol leta....................$3.50
Subscription Yearly $6.00
Dopisi bres podpisa In osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pofiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da * nam tudi prej&nje blvaliSče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
____Advertisement on Agreement
"Glas Naroda" Izhaja vsaki dan izvzemdi nedelj ln prasnlkOF
-GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New N. Telephone: CHelsea 3—1242
LAHOM SE VRESNlCUJE ZELJA
OBSODBA UBIJALCA
''Na posestvu Stankovičeve zadruge v okolici Zemuna se je letos 8. avgusta odigral krvav dogodek. Zadruga 'se je razdelila na dva dela in pri delitvi je prišlo do pravde. Pravdo je izgubil vodja matične zadruge kmet Dimitrije Stankovi«1 in baš, ko je spravljal žito, so prišli njegovi nasprotniki z odvetnikom dr. Cmogoričem iz Zemuna, da bi mu zaplenili žito. Preti skednjem so se skregali in spopadli in Stankovičev pastorek Borivoj Trifunovič je odvetnika ubil. O tem krvavem dogodku je razpravljalo okrožno sodišče v Sremski Mi-trovici in je državni tožilec zafhteval, naj Trifunovica obsodijo na smrt ali v dosmrtno ječo. Za zagovornika je bil določen odvetnik dr. Kostie iz
Ko bodo čitatelji čitali ta članek, bodo španski fašisti najbrž že gospodarji španskega glavnega mesta Madrida. — Prodrli so že prav v predmestja. Vladna posadke se ne more več uspešno ustavljati zraonim napadom.
Španska vlada se je zanašala predvsem na pomoč Rusije in Francije. V svojih nadali in pričakovanjih je bila »pa bridko razočarana.
Francija in Rusija sta se namreč držali splošnega dogovora, da se evropske države ne bodo vmešavale v španske zadeve. Italija in Nemčija se pa nista <lržali teh določb, pač sta fašiste moralno in materijaluo podprli.
Slednjič je tudi Rusija izjavila, da ni zanjo obvezno, kar ni obvezno za Italijo in Nemčijo in je poslala nekaj ladij z živili in menda tudi z vojaštvom in orožjem na Špansko. Ta pomoč je pa španski vladi dospela prepozno.
Italija hoče biti nagrajena za podporo, ki jo je dajala španskim fašistom. To nagrado naj tvori Balearsko otočje na vzhodni obali Španske.
Mussolini je bil že s španskim diktatorjem Primom de Rivero sklenil sporazum, da se v primeru kakšnih ovir na Sredozemskem morju preseka zveza Francije z njenimi ko-ionijalnimi posestvi v severni Afriki.
Čeprav je odtedaj poteklo že mnogo časa in se je mednarodni položaj precej spremenil, italijanski generalni štab vendar ni pozabil te zadeve. Italija je pričela sodelovati ? španskimi nacijonalisti na Balearskih otokih.
To italijansko sodelovanje ima predvsem namen, da zagotovi premoč Italije v zapadnein delu Sredozemskega morja.
Laški letalski minister general Val le je prišel pred vec kot dvemi meseci osebno na Balearsko otoke ter je «lal tam na razpolago španskemu fašističnemu generalu Francu del italijanskega vojnega letalstva.
Po tej prvi stratejgični ekskurziji ua Baleare so kmalu priletela še druga laška letala, ki so bila z Balearskih otokov poslana v Španijo in stavljena na razpolago generalu Francu.
Dne 27. avgusta je na Balearskih otokih v Palmi izkrcala velika laška transportna ladja v spremstvu laškega rušilca 160 ton vojnega materijala. Tej pošiljatvi je sledilo nadaljuih 360 ton.
Za vse to je bilo pa treba plačila. Kajti Mussolini niti tvojim fašističnim somišljenikom ne da ničesar zastonj.
In tako se je zgodilo, da se je pripeljal iz Italije aktivni italijanski častnik grof Rosi ter razobesil na ibalearskem otoku Ibizo italijansko zastavo.
ŽENO JE PRODAL NA OBROKE
V Bojanoveu je kmetu Sul-lejmanu Mutrezoviču umrla žena, za katero je moral plačati pred 8 leti veliko odkupnino. Zdaj ni imel toliko denarja, da bi si kupil drugo ženo, in je to gorje potožil svojemu prijatelju Alifu Mamutovkiu. Alif, ki je star 60 let, pa je imel dve ženi. prvo kakih 10 let mlajšo, s katero je imel ve«v' otrok, in drugo, 18-letno Nedjimo, s katero s«' je poročil prod nekaj meseci. Sulejraanu je predlagal, da mu drugo, mlado ženo prepusti za 4,000 Din. Sulej-man pa tudi t«>liko denarja ni imel in po dolgih razgovorih sta se pogodila za 3.500 Din. ki jih naj Sulejman plača v štirih obrokih. Alif mu je od-
NOVA GOSPODARSKA ORGANIZACIJA NEMČIJE
Takoj po izdaji svojega prvega gospodarskega ukaza je gospodrski diktator Nemčije general Goering napovedal izčrpne izjave o svojem gospodarskem programu. V nemških krogih so pričakovali, da bo (xoering v teh izjavah ori sal splošni gospodarski in zlasti finančni položaj Nemčije ter vsaj nakazal način financiranja gospodarske štiriletke. S svojimi izjavami, ki jih je podal pre«l nekaterimi maloštevilnimi gospodarskimi ln političnimi odlični ki ! ret je države pa je pin&a kovanja gospodarskih krogov precej razočaral: vsa njegova izvajanja so bila le splošnega značaja.
Zborovanje je otvoiil in vodil propagandni minister dr. Groebbels, ki je v svojem otvoritvenem govoru poudaril samo svojo solidarnost z generalom
stopil svojo mlado ženo takoj, Zemuna, ki je v svojem govoru z;lhtovn] pa ,la mu je Sulej-
naglasil, da mu je sicer težko braniti obtoženca, ki je usmrtil njegovega stanovskega tovariša, a da mora vendarle opozoriti na to, da je obtoženec izvršil svoje krvavo dejanje v največji in celo upravičeni razburjenosti. Dr. Kostie je opt>-zarjal tutli na razne obsodbe, kakor na primer na obsodbo Puniše Račiča ter na obsodbo morilca bivšega poslanca Brk-Ijačiča, pri katerih se za dosti hujše zločine ni izrekla najvišja kazen. Borivoj Trifunovič je bil dbsojen na 20 let ječe. odvetnik dr. Kostie pa je. prijavil revizijo in priziv.
VELIK PROCES V NOVEM SADU
Pred novosadskim okrožnim sodiščem se je p ričela razigrava proti .31 obtožencem, ki so po večini madžarske narodnosti. Glavni obtoženec je delavec Jožef Nagv, ostali pa sc budi delavci ali kmetje in kmečki fantje, vsi iz Starega Bečeja in okolice. Obtožnica jim očita, da so dne 4. maja skupaj z večjo množico skušali vdreti v sresko sodišče v Staram Bečeju in osvoboditi nekatere tovariše, ki so bili aretirani zaradi izgredov pri stavki poljskih delavcev. Obtožence zagovarja 20 branilcev.
nost in uvidenost vsakega Nemca posebej.
Ne mišk o gospodarstvo ne sme vsega pričakovati samo od države. -Sedaj ima prilike, da pokaže, da je tudi zasebna pobuda za državo in njene živ-Ijenske interese koristna. V vrsti nujnih potreb nove Nemčije pa mora slej ko prej stati na prvem mestu oboroževanje. Šele nato pride na vrsto preskrba s surovinami in nazad nje tudi rešitev stanovanjske krize.
Ko se je nato dotaknil še vpliva komu m stične propagande na produktivnost delavskih slojev, ki se mu zdi porazen, je prešel na zahtevo po stalnosti cen in izjavil, da bo v ta namen izdal vse potrebno nared-be, čeprav jih bo morda kdo smatral "za barbarske."
Končno je dejal, da bo neraš-
Peter Zgaga
man vsak teden za en dan pošlje nazaj domov. Sulejman je i ud i na to pristal, a ko je minilo sedem dni, je Alif zastonj čakal na Nedjimo. Najel je nekaj prijateljev ter se z njimi napotil v Sulejmanovo liišo, da bi, če ne gre drugače, s silo odvedel mlado ženo. Ta pa ni hotela več nazaj in med Ali-fom in Sulejnianom je prišlo do krvavega pretepa. Alifovi spremljevalci so skušali miriti in predlagali so, naj bi se, čeprav je bil že plačan prvi ob-rok, pogodba sploh razveljavila. O tem pa Sulejman in njegova. na obroke kupljena žena nista hotela ničesar slišati J količino življenskih potrebščin
Goeringom, ki da je prav tako ki narod spoznal učinke njegovega dela že po prvem letu izvajanja obsežne štiriletke, ponovno pa je pri tem poudaril, da bo glavno skrb posvetil vprašanju čim popolnejše nemške oborožitve. Seveda pa bo. je zaključil, uspeh njegovega dela odvisen v prvi vrsti od sodelovanja prebivalstva samega.
močna in izven dvoma -edaj, kakor je bila v preteklosti.
Goering sam je porabil vso svojo zgovornost, «la bi odgovoril na pomisleke, ki jih je njegovo imenovanje sprožilo v nemški javnosti v pogledu načina izvedbe nameravane štiriletke. Opozoril je zboroval-ce na položaj. v katerem se nahaja Nemčija, odkar so ji bivši vojni nasprotniki ugrabili vse kdlonije in vse njeno zlato.
Zato ne bo Nemčija nikdar odnehala od svoje zahteve po boljšem mestu p«wl solncem in nikdar kapitulirala.
Ker ne razpolaga z zadostno
SVETI MARTIN
Danes je torej tisti svetnik, katerega povprečni Slovene« najbolj obrajta izmed vseli svetnikov, kar jih kaže Blazni-kova Pratika s	mlatiči
vred.
V Pratiki je zaznamovan z rdečo gosjo, stara zgotlba p« pripoveduje, da je bil sv. Martin mogočen vojščak, ki je preganjal nevernike po naših krajih in revežem pomagal.
Nekoč je srečal nekega takega reveža — v jarku jt r-edel in zeblo ga je.
Pa kaj je naredil sveti Martin?
Overcoat je slekel, britko sabljo je potegnil in — frsk — presekal je overcoat na dvoje.
Revežu ga je dal polovico, sam je pa drugo polovico oblekel.
Reveža je zanaprej samo po desni strani zeblo. Martina je pa začelo zebsti po levi strani.
— Nak, — -si je mislil svet nik. — to pa ni nobena ordnuu-ga,—da bi tako fifty-fifAy prezebala.
Ker premoga še niso imeli v
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazil* izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO
Ža $ 2.55 ________________________________Din. 10«
$ 5.M ---------------....	Din. 20«
$ 7JB$ ____________________________________Din. 300
$11.94 ...----------------------------Din. 500
$23.00 .............................Din. 1000
$45.00 ..............................Din. 2000
V ITALIJO
Za $ 6,50 .................... Ur 100
$ 12.25 .................... Lir 200
$ 30.00 .................... Ur 500
$ 57.00 .................... Lir 1000
$112.50 ................... Lir 2000
$167.50 .................... Lir 3000
KMM.BM GMNM BE DAJ H IT BO MENJAJO BO NAVEDENE CENE VQDVM£XNE 8PMEMEUBI &ORI ALI DOLI
Zi tiplaHU večjih zneskov kot stanj navedeno, bodisi v dinarjih alt Urah. dovoljujemo *e boljšo pogoje.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH tlatt_____________
Za toptašljo * 5— morate
|0w— -
.$ 5.75 JI*88
.......,$41JS5
- - ________________53
Etotffftttfk doM ▼ starem Maju Is^sflto v dolarjih.
MUHA nakazila muSwnw po cngif lketeb za pristojbino $L~
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
"Gin Naroda"
Niwnp. N. ¥>*
Otrpel hrbet? Dobite dobrodošlo in hitro odoomoč s par vdrgnenji. •
PAIN-EXPELLER
je bil uspešno rabljen v izza leta 1S67.
/A
MEKT
Zda j '-e bo 7. zamotano kupčijo ha vilo sodišče.
JETIKA MED BEO-GRAJSKIM DLJA-ŠTVOM
Beograjska poliklinika ima že v tekočem šolskem letu 2.556 bolnih <lijakor, ki so žrtve tuberkuloze. Od skupnega števila bolnikov pa odpade 23 odst. na dijake, ki so doma iz črnogorskih krajev. Po statistiki i'Z prejšnjih let in po podatkih od letos je 20 odstotkov vseh beograjskih dijakov podvrženo jetiki. Od 2,556 bolnih kov jih je bilo z rengenom pregledanih 652, v bolnišnicah pa se jih zaradi pomanjkanja prostorov zdravi saxno 132.
bo v prvi vrsti skrbela za to. da z vsemi razpoložljivimi sredstvi dvigne nemško poljedelsko produkcijo, pri remer opozarja kmetovalca, naj z žitom z«do previdno ravna. Tudi «rlede masti bo potrebna kar naj ver ja omejitev. Zato trka na razsod-
tistem času in ker je bilo d račje V okvir štiriletke za gospo-Jyse premočeuo od oktoberske-darsko osamasvo.ntev Nemčije i deževja. sta popila v bi,-spada tudi podržavljena za-{žp-„ ^^ fm. yn?.pln sebne vele industrije. Kot pr-( vo bo podrzavljano podjetje
100 LET V DUHOVNIŠKI SLUŽBI
V starodavnem župništvu na Gori pri Petri nji so te <lni našli razne slike in dokumente iz 16, in 17. stoletja. Meti njimi je tudi slrka župnika, ki je na Gori služboval polnih 100 let. To je bil župnik Josip Hasek, ki se je rodil leta 1451, umrl
pa je leta 1586. Zraven slike so našli dokument v latinskem jeziku, ki predstavlja nekakšen življenjepis 100-letnega župnika. Ko je bil župnik Hasek star 120 let, ga je, kakor
_____ stoji a* dokumentu, obiskal za-
dija- J grebški škof ter ga vprašal, na kak način je dosegel tako visoko starost. Župnik mu je odgovoril, da je bil vedno zmeren pri pijaei, da se je ogibal žena in da se ni nikdar razjezil. Tako stoji v latinskem dokumentu, da pa je župnik Hasek res dočakal 125 let, potrjujejo Matične knjige.


z božičnimi darili.
Ker nastajajo zaradi nestaLnosti na d^* najnem trgu v čas i precejšnje zamude pri dostavi jen judenarnih pošiljatev, opozarjamo rojake, naj že sedaj odpošljejo svojcem v domovino denarna darila, namenjena za Božič.
Ce pošljete sedaj., vam lahko jamčimo, da bodo pošiljatve oravočasm dospele.
PUBLISHING CO. gggj
216 WEST 18th STREET	NEW YOBfK, N.. X.
uliljL ..i iLigSPSgS^
»■IMMji
"Simson-Werke" k i ima svoja centra v Snhlu in Weimarjn.
Kakor pravi "Voetkischer Beobachter" se bo sedaj pričel izvajati socialni program narodne socialistične stranke. Podjetje bo po podržavljanju imenovano po narodnem socialistu Wilhetlnm Gus-totloffu, ki je bil libit v Švici. List pravi, «la se imajo odpraviti dohodki, ki ne pomenijo plačila za delo, da se ima odpraviti delavsko odvisnost, d;1 sc imajo zatpleniti vsi vojni dobički.\
Nemški socialni program postavlja načelo, da je splošna blaginja nad blaginjo zasebnika. V posameznih podjetjih se ho ustanovili uradi za socialno vzgojo delavstva in nameščencev v narodno-socijalnem duhu. Dobički podjetij se imajo postaviti za osnovo delavskim plačam in mezdam.
Podjetja bodo morala podpirati tudi mnogoštevilne rodbine delavcev in prispevati v Fond za išolsko vzgojo otrok, delavstvo pa bo moralo bi^i zato neomejeno zvesto in vd^no narodni socialistični s^^anki ter njenemu programu.
žn j o oštarijo ter se začela greti.
Krčmarica je nosila na miz j bokal za bokalom mošta.
Mošt je bil pa se mlad, je še vrel in kolovratil po bokalih.
Sv. Martin je nekaj t'asa pokušal. pa mu sladka pijača ni prijala.
Strašno .grdo je pogledal v bokal — tako grdo je pogledal —ila je moštu kar kri zastala in je prenehal vreti in se je hipoma v vino izpremenil.
Kako je prišla gos zraven, pa ne vem natančno, toda zdi s«? mi, da sta svetec in revež postala lačna in da je svetec uk?i-zal oštirki:
—	Kdo -se bo kar naprej nalival, ali imaš kaj prigrizka?
Ker tedaj še niso bili klali in je bilo že pozno zvečer in so bile vse bučarije zaprte, je rekla oštirka:
—	Nimam nič drugega pri hiši kot gos.
In tako je najbrž prišla tudi gos zraven.
In od tistega časa praznuje^ jo Slovenci sv. Martina.
Važno
za
Kdor i« namenjen potovati v stari kraj ali dqbiti Uoja od tam, Je potrebno, da Je poučen t vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam camoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitre. 7*to se zaupno obrnite na nas za ^sa pojasnila.	, ,
Mi preskrbimo, vse. bodisi prošnje za povyatq* dovoljenja, polni list«, vi žeje in sploli vse, kar je ca potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške
Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mespe. ...	r
\ z *
Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potojrali.
, . , i » 1 SLOVENK: PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West 18th Street New York, N. Y.

■WP
■W^—W.	Jl '"j"
I
Tudi v Ameriko se je zanesla ta hvalevredna nava«da.
O svetem Martinu prirejajo rojaki veselice in zabave ter pokušajo in pokušajo, kar so sami in kar so prijatelji napre-šali.
Zaloge lanske kapljice <so žc pošle.
Starega pridelka uirna uihčo ' več.
Če ga pa ima slučajno šj kaj, je kislo ali zbrozgano. ali ga ima pa zato še par galou. ker mu je adra\Tiik takole me*, seea aprila ali maja vso pijačo prepovedal.
Kar se bo danes in na Martinovo nedeljo krstilo, je torej letošnji pridelek iz nevrvorških, oliijskik in californijskih vinogradov.
Mimogrede naj omenim, in na uho vam povem, da sem se tudi jaz nekoliko preskrbe! za bodočnost.
V splošnem ni »osebno močno, ker je dosti v otle vmes (da bo dalj časa luštno) toda v kotu ga je stnlček, ki je tak kakor gad.
Nag prej ga bom skušal sam tižugati, če mu pa ^am ne bom kos, bom kakšno pomoč poklical.	• . .
Ga bomo pa z združenimi močmi.
Za tako .pomoč, upam, ne bo treba nikogar na kolenih pro-[siti.
QLVLB VABOVl* *
New York, Wednesday, November 11, 1936
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ33*
TE2KA POT
(Ob današnji obletnici premirja.)
Po silnih udarcih, ki jih je zadel zavezniški generalisimo Foeh nemški armadi na francoskem bojišču jeseni 1. 1918, so se začele rušiti nemške obrambne črte druga za drugo. Že poprej se je zrušila fronta na Balkanu pod napadom združene srbske armade pod poveljstvom blagopokojnega kralja Aleksandra in francoske armade, pod poveljstvom maršala France-t d'Espereya. Nemcem slednjič ni preostalo drugega, kakor da so prosili za premirje, sicer bi bila njihova armada popolnoma uničena.
Nemško vrhovno armadno vodstvo se je brezžično dogovorilo z zavezniškim glede prihoda nemških parlamentarcev v Eavezni*ki glavni stan.
V valsico Haudroy, ki šteje 1 ■ nekoHko hiš, ob cesti iz Caipelk v Rocquigny je v četrtek 7 novembra 1918 ob 21. uri prišlo pet nemških delegatov. Nemci in Francozi so v tistem odseku fronte že zgodaj popoldne dobili povelje, naj prenehajo s sovražnostmi. Trobente so bile dale obema armadama znak "Ustavite ogenj!" in polagoma so obmolknili topovi in puške.
Bilo je žalostno jesensko vreme. Gosta megla je pokrivala pokrajino in blatno cesto, ra-zorano od neštetih izstrelkov. Naglo je tisti večer legla tema na zemljo, a nemških parlamentarcev ni bilo od nikoder. Francoski čatetniki, ki jih je bilo poslalo zavezniško vrhovno poveljstvo, da sprejmejo Nemce, so odšli v bližnjo vilo in tam čakali.
ftele po devetih zvečer se je pred prednjimi francoskimi stražami začelo nekaj svetlikati. Tu so ležali na mokrih tleh. uti *ujeni od štiridnevne bitke, a pozorni do skrajnosti, vojaki 3. čete 171. pehotnega polka v svojih blatnih uniformah, možje in fantje, doma z meje, iz belfontske okolice.
Svit je prihajal ocl avtomobilskih žarometov, ki so prodirali meglo in noč. Bili so nemški avtomobili, v luči žarometa je vihrala na hladilniku prvega voza velika bela zastava, običajni prapor parlamentarcev. Francoski častnik, ki je poveljeval četi, ležeči oh cesti, mlad kapetan, star šeh 25 let, po imenu Lhnillier, j< stopil na cesto v luč reflektorjev in dvignil roko. V tem trenutku so zaškrtale zavore avtomobilov; ustavil se je prv in za njim še druga dva.
Iz enega je izstopil nemšk general v paradni uniformi z vrsto bleštečili se redov na prsih. Približal se je kapetanu Lhuillieru in se mu predstavil
"General de Winterfeld, de J la mission des parlamentaires allemande.,,
Popolnoma je obvladal francoščino, saj je bil pred vojno več let vojaški ataše pri nem-i škein poslaništvu v Parizu.
"Gospod kapetan, je nadaljeval, oprostite nam, prosim, našo zamudo. Vzrok so predvsem skrajno slabe ceste. Dovolite, da vam predstavim parlamentarce, ki me spremljajo."
"Gospod general," mu je odvrnil francoski kapetan, "nisem opolnomočen, da vas uradno sprejmem. Izvolite zopet sesti v vozove in mi slediti."
To je bila prva slika priznanega in sprejetega nemškega poraza: ta general, posut s križci, pravi tip pruskega ju likerja, stoječ pred 25-letnim francoskim kapetanom, zastopnikom oflih stotišočev, ki so s svojim junaštvom pripomogli do francoske zmage ... in kot gledalci tega prizora peščica umazanih in blatnih vojakov, naslanjajočili se na svoje dobre puške in strojnice, nemi in mirni ... A vsem je brez dvoma moralo srce biti močneje.
Na kapetanovo povelje je sedel v prvi avto nemškega trobentača francoski kaplar Sel-lier. In v temno noč so doneli veseli in zmagoslavni zvoki francoske fanfare. Od vseli strani so prihiteli vojaki preko polj k cesti in gledali, kako so >b zvokih francoske trobente počasi mimo vozili nemški avtomobili. Začuli so se navdušeni klici: "Vive la France!"
Polkovnik je peljal Nemce v vilo. Skozi dve sobi so prišli v salon, kjer so se pogovorili o nadaljnjem potovanju v francoski glavni stan. Čudna ironija usode je hotela, da je visela prav v tem salonu slika velikega Napoleona, zmagovalca Nemcev pri Jeni.
Pogovor je potekal hladno a vljudno. Dogovorili so se, da ostanejo nemški avtomobili v vasi in da se bodo peljali na-
prej v francoskih vozovih. To se je izvršilo takoj, in uro pozneje so dospeli Nemci v vas Hombileres; tam so jim pripravili skromno a dobro prenočišče v hiši, v kateri so še pred nekaj tedni stanovali nemški oficirji. Francoski voja'ki so prinesli Nemcem večerjo iz čast niške kuhinje: juho in gnjat z rižem. Ko je prišla kava na mizo, sta vstopila francoska generala Debeney in Hueher ter se oprostila zaradi skromne večerje. Prisedla sta in se z pravo francosko prijaznostjo menila z gosti nad eno uro.
Nalslednje jutro so sc odpeljali Nemci naprej v Terg-nder ,k jer jih je čakal posebni vlak, da jili je odpeljal v glavni stan vrhovnega poveljnika Foeh a.
STOPA PO MLEČNI POTI
•'M
L. Ganghof er :
Grad Hubertus
:: Ro
man ::
URAVNOTEŽENA PREHRANA
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
Ameriški dietetik idr. William Howard Hay, je dospel s svojo ženo na Holandsko in reporter ji, ki so vprašali elegantno vitko go. Hayevo, dali sledi dietnim predpisom svojega moža, so bili zelo presenečeni, ko jim je z nasmehom odgovorila: .Jeni kar mi ugaja in le tu pa tam upoštevam načela svojega moža.'r
I)r. Ilav, ki je prisostvoval temu pogovoru, je napravil, kakor da ni slišal, pa je doci-ral: "Že leta 2000 bodo ljudje lahko dosegli povprečno starost 200 do 300 lot. In še bo medicinski znanosti nekoč u-spelo, da bodo ljudi pripravili do življenskega načina, ki bo iztrebil bolezni ter preprečil obrabo tkiva, ne uvidian, zakaj bi morali ljudje sploli umirati. Ta čas živimo nemara še bolj napačno in nespametno nego naši primitivni predniki, ki so zavživali toliko presne in krepke hrane, pa so se toliko gibali, da so imeli v zdravstvenem pogledu razmeroma boljši standard nego mi.
"Danes razsipavamo svoje sile enostransko, preo'breme-njujemo živčni sistem, živimo v stalnih razburjenjih, dajemo nekim svojim organom preveč dela, drugim premalo, in vsi ti kaotični ekscesi so v zvezi s popolnoma napačnim načinom prehrane. Nisem prijatelj popularnih stradalnih kur in zhujševalnih kur. Ješ prav za prav lahko vse, kar hočeš, samo ne smeš vsega po mili volji Tnešati. Jajca in slanina se na primer med seboj dobro skladajo, če pa dodamo kinih
MAE CIARK
Republic Pictures Zvezdnica, nastopajoča v "Hearts in Bondage"
Večina filmskih zvezdnic pije mleko redno, ker po njem zelo dobro izgledajo ter se dobro počutijo.. ■ ne da bi dodale kaiko inče k svojim ljubkim, stasitim postavam.
Tudi vi lahko kontrolirate svojo težo s pitjem m lok a. Vi lahko varno shujšate, ne da bi si postarali obraz ali izgubili ži vahnost. Pišete po brezplačno knjižico za dijeto shujšanja in lepoto. "The Milky AVay''. Dopisnica z vašim imenom in naslovom zadostuje. Naslovite: Bureau of Milk Publicity, Albanv.
THE STATE OF NEW YORK
58
"Tas ni hladen, najmanj proti svojim domačim. Povem ti, ker vem. Samo resen je. In da ga razumete, .želi.''
"No, zaradi mene!" Vili je stegnil roko in stopil proti bratu. "Dober večer, ljubi Tas! Zelo sem vesel. Imenitno res, da smo spet tako lepo vsi skupaj. Celo Hubentovo gnezdo!''
"Pozdravljen, ljubi Vili!" Tasilo je prijel !:ra<ta za roko. "Veseli me, da si videti zdrav l:i upam, da se počutiš dobro!"
"Brez skrbi! Sem že splaval spet pošteno na vrh."
"Ali si bil bolan?" je vprašala Kiti prestrašeno.
Zmede! se jo nekoliko. "Ali, Bog varuj! Samo nedolžen prehlad, ni da bi govoril. Je že proč. Veš. ihilo je tako—" Začel ji je dopovedovati o nekem maršu v "groznem" vremenu in *la je bi! malo nepreviden pri pijači. Pri tem j;« pritajil glas in potegnil sestro od Tasila stran.
Bil je po nepotrebnem oprezen. Tasilo je odvzel pismonoši, ki je prinesel večerno pošto, liste in pisma. Hiitro je preletel naslove. Eden je bil napisan z okorno roko: "Visoko Rojenemu doktorju grofu Dasilu Ekke-Senefeld."
Tasilo je pisavo menda ipoznal. "Počakajte za Irenotek," je zalklical pismonoši, ki se je bi! že .nameril za odhod, in odprl pismo.
Kiti je molče poslušala gostobesedno VilLjevo Zgodbo in ga božala po lien. "Res smeš govoriti
sreči, da si jo odnesel samo s strahom. Spet .si ko samo življenje. In zdaj bodi pameten in se pazi!"
"I. kako pa drugače! Z leti pride tudi pamet, veš!"
"Toda kje je neki Tas?" Ozrla se je po bratu in cula, ko je dejal pismonoši: "Proti osmim bom posla'1 še ekspresno pismo in prosim gospo da upravnika, na j'bo tako dober in naj izjemoma sprejme pismo. Oditi mora še danes, drugače sem prisiljen, poslati ga naravnost na postalo."
\li
Kiti se je vznemirila in stopa k bratu: j«' kaj neprijetnega -
"Ne. draga! Nekega reveža, ki so ga lani mo-
ali krompir, tedaj smo razbili ravnotežje in nezgoda je tu. Meso in zelenjava se istotako
skladata, toda krompir bi mo-,	. , ,
rali jesti samo z zvezi s sadjem' *"ali	»» lcta- so zara<h
ANGLIJA GRADI LETALA
ali nekuhanimi salaitaini. Kuhane sala te spada jo sploh med največja barbarstva grla. Kdor se hoče seznaniti s fino hrano, naj se privadi grobe. Šele potem bo spoznal, da so vse prekuhane in začinjene s težavo užitno napravljene jedi samo borni nadomestki za tiste, ki so nepredelane in po naravi okusne."
V ostalem je dejal sir William Arbutlinot Lane med svojim bivanjem v Združenih državah, da je prepričan, da ne bo nikoli umrl za rakom, kajti s svojim načinom prehrane je utrdil svoje telo proti tej strašni bolezni. Prav tako moremo tudi mi vsi zavarovati svoje telo proti vsem boleznim, če svojo prehrano uravnotežimo in spremenimo dosedanjo anarhijo prehrane v pameten način prehrane.
vzornega vedenja pomilostili. Jaz sem ga ta-
krat zagovarjal. Zdaj me je iskal po Monako-vem in me ni našel. Ne ve, kaj bi, nihče mu noče dati dela. A delo mora najti, da se preživi in menim, da mu ga bom mogel preskrbeti jaz. Oprosti, draga, toda mudi se mi." Pokimal je sestri in hitro odšel. "Kaj mu je?" je vprašal Vili. "Odgovoriti mora na pismo. J£«lo resna stvar."
Vili se je zasmejal: "Resno	resno!
To je tvoja druga beseda! Povej mi vendar, ti mala miška, kaj neki je s teboj! Kdor te pogleda, bi dejal, da si dama, in kdor posluša, da si guvernanta."
4'Ne uganjaj burk! Jaz začenjam končno spoznavati, kako resno je življenje. A zdaj pojdi-va k Robertu." Prijela je Vilija za roko in jo t pet izpustila, da bi urno stekla za bratom Ta-Srilom. Pri verandi ga je ujela in se ga oklenila okoli vratu. "Bajna je, Tas, brezumno jo ljn-Um!" je zašepetala. poljubila ga na uho in med smehom stekla nazaj k Viliju.
"Dovoli, miška, vedeš se z njim naravnost čudno!" Nekaj kakor bratovsko ljubosumnje je zvenelo iz njegovih besed-
Kiti je zardela. Skrivnost, ki jo je morala prikrivati pred Vil i jem. jo je osrečevala, a ji malo tudi težila vest. "Tako je dobrega srca!" "Tako - Jaz pač nisem?" "Seveda! Ti tudi!"	* ~ " * T
Prazni lovski voz je zavil v krogu okoli gradu, iz veže se je čul glas gospodiem- ^vieesberg.
je bila prevzela skrb za prtljago. Stari Mo-ser, ki je pri tem že opravil svoje delo. se je približal bratu in sestri s klobukom v roki. "Kje je moj brat Robert?" je vprašala Kiti. "V hlevu, gospodična kontesa " "Dočim je Kiti stekla stran, je postal Vili ored starcem in ga potrepljal po rami. "Xo. Moserček. kako smo prezimili:"'
"X<- slabo, gospod grof! Kakor star zajec, .-i pozna topla gnezdeča. A to pa moram že reči, gospod grof, kar grizlo me je, da gospod grof starega Moserja tako dolgo še pozdraviti ni hotel. Da, kar grizlo me je zares. In jaz sem tako veselil gospoda grofa!" "Toda Moserček, kdo neki bi že bil kar uža-lien! Midva sva bila vendar vedno dobra pri jatelja in to tudi ostaneva!"
VALJE PRIDE
MORILČEVA ZAPUŠČINA
Pogledi v notranjščino angleške tovarne, v kateri grade velika bombna letala za angleški armado. Svoječasno je posvečala Anglija največjo važnost bojnim ladjam.
V kaznilniški norišnici v Broadmooi-u na Angleškem je umrl te dni neki 66-letni Har-gravds, ki je ostavil imetje kakšnih 200,000 fantov šterlin-gov. Hargraves je podedoval veliko denarja kratko preti svetovno vojno in je odšel v Blackqwol, da naj bi živel od renta 2000 funtov letno. Leta 1915 pa so ga aretirali zavoljo umora mladega nameščenca, s katerim se je bil nekaj spri. Sodišče je tedaj izreklo, da mož za svoje dejanje ni odgovoren, in so ga spravili v kaznilniško blaznico, kjer je preživel 21 let. V tem času je njegovo imetje naraslo na vsoto, ki smo jo navedli. Pripadlo bo menda njegovim oddaljenim sorodnikom.
ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA
Kdo bine hotel spoznati Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 1
KZ BAGDADA V STAMBUL	Izdajalec; Na lovu; Spet n? divjem za padu;
4 knjige, s slikami, 627 strani	Rečeni milijoni; Dedi«
Vsebina:	Cena —......—........Mt
Smrt Mohamed Emma; Karavana smrti;
Na begu v Goropa; Dražba En Naer	„4IKA1SIA
.............. l	y GORAH BALKANA
..............."............4 knjige, s slikami, 576 strani
KRIŽEM PO JUTRO VEM	. Va€bina.	" -vi^^jvi
4 knjige, 598 strani, s slikami	Kova<5 §imen; Zaroka z zaprekami: V golob-
Vseblna:	njaku; M0bamedanskl svetnik
Jezero smrti; Moj roman ob Nlln; Kako sem	Cena	15t
v Mekko romal; Pri Šamarih; Med Jezldi
Cena .......................L5i
PO DIVJEM XIJRDISTANU	WIN RTOV
4 knjige, 591 srtrani. s slikami	™	8 »i^ami. 1753 strani
Vs6bins •
Vsebina: Prvikrat na divjem za padu; Za življenje; Amadija; Bog iz Ječe; Krona sveta; Med indijanka; Prokleatvo zlata; dvema ognjema	Cena ........................L3*	Za detektiva; Med Komand in ApaCi; Na
_	nevarnih potih; Winnetovov roman; Sana
PO DEŽELI SKIPETARJEV	Ear; Pri Komančih; Wlnnetova smrt; Wln-
4 knjige, s slikami. 577 strani	netova oporokil
Vsebina:	Cen* .............5t
Brata Aladžija; Koča v soteski; Miridit;
<»b Vardarju	Cena ......................I.5# ž C T I
SATAN IN IŠKARlOT	4 Mig«. » "likan.i, 597 strani
13 knjig, s slikami, 1704 strani	Vsebina:
Vsebina:	z medvedom; Jama draguljev; Kon-
Izseljenoi; Yuma ftetar; Na sledu; Nevar-	Cno — i Rlh« ln njegova poslednja pot
Dosti nasproti; Aimaden; V treh delih areta;	- Cena .......................1.59
, :	v k'.
Naročite jih lahko pri:
"Glas Naroda"
216 West 18th Street	New York, N. Y.
wz*M »ion
New York, Wednesday, November 11,1 936
m LJMGE9T BfflWNE DZILT IN VJS&.
navzgor
□
ROMAN IZ ŽIVLJENJA 25	ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
ZA OBRAMBO ŠPANSKE REPUBLIKE
In ko se ne bi nič pripetilo, zopet sede in brezskrbno govori s Džoržem in Gito.
V bodoče je prihajal najmanj po en večer na teden k Feld-manovim. Mladi par je bil vedno vesel n'jegovega prihoda. Njegovo živahno obnašanje je oživljalo njun ozki krog. Malemu prepiru z Dzorževo materjo je vedno znal spretno odvzeti ostrost. Ker je stal v središču berlinskega duševnega življenja, je znal povedati marsikaj zanimivega. Posebno <iita je rada poslušala njegovo pripovedovanje. Dogodke iz svojega sveta je znal pripovedovati tako nazorno, da je mislila, da vidi vse jasno pred seboj. Dtfhovit razgovor s Hart-jnanom ni ostal brez vpliva na njeno duševno življenje.
Kadar je potem opravljala svoje skrivno najljubše delo, in je to, kar je nosila v svoji glavi in srcu, napisala, ji je bilo, kot toi ji pero na perutih plavalo po papirju.
Pa tudi njeno vsled ljubezni zbujeno življenje je mnogo vplivalo na njeno pisateljsko delo. Bogati so bili viri njenih misli. Treba ji je bilo samo sesti in vzeti v roko pero, pa so se naglo vrstili stavki za stavki. Njena živa domišljija jo je silila ik vstvarjanju.
Džorž je imel mnogo bolj prav, kot je sam mislil, ko je rekel, da tiči v G-iti nekaj velikega umetniškega. Njeno ljubezensko življenje je razbilo steno, ki jo je tiščala in tlačila. Vse njeno bitje je dobilo peruti, ki so jo nesle v veliko daljavo.
Spisi, ki so nastali v tihih urah, so bili mojstenski. Gi-ta rii niti slutila, kako dragocena so njena dela. Ker ji je vse tako brez truda teklo izpod peresa, ni prav nič mislila, o svojih duševnih proizvodih. Nikdar ji ni prišla misel, da bi njeno delo imelo kako korist tudi za druge. Kot prej, sc popisani listi odhajali v stari ročni kovčeg. Nikdo ni vedel za nje, tudi Džorž ne. Neka tiha bojazen je zadrževala Gito, da bi o tem govorila.
Pri tem duševnem delu je našla visoko, notranje zadovoljstvo, tiho veselje na podobah, ki jih je vstvarila sama.
Nekega dne pa ji poide zaloga papirja. Prvič ji je bila bridka misel, da ni imela niti beliča. Do sedaj jo vedno 'imela kaj denarja. Toda sedaj ga je izdala.
Nekaj dni ne more pisati. Bila je zelo nejevoljna; svojih misli ni mogla zajeziti. Džorža ni hotela prositi za denar. Vedno jo je pogledal tako prestrašeno, če ni mogel izpolniti kake njene želje. In to jo je bolelo. In ni vedela, ako bi ji mogel kaj dati. Njegova mati je kupovala vse in Džorž je vedno obdržal le malo denarja za sebe.
Slednjič tse vendar odloči, da naprosi taščo za nekaj denarja. Stara žena jo zaničljivo pogleda:
"Za kaj pa potrebuješ denar?"
"Nekaj malenkosti si moram kupiti, mati."
"Kaj pa vendar! Saj imaš vse, kar potrebuješ."
To izpraševanje Gito muči. Zalije jo rdečica.
"Pismen papir raibim in za poštnino," pravi v zadregi.
"Pismen papir? Prosim te, komu pa boš pisala? Saj vendar ne dopisuješ z nikomur."
"Nekatere* prijateljice pričakujejo od mene pisma."
Stara žena jo zvedavo pogleda. Njeno stalno nezaupanje se zopet zbudi.
"O teh še nisi nikdar govorila.''
Gita stisne ustnice. Že se hoče dbrniti in pozabiti na denar, kot pa da bi jo tašča še dalje izpraševala. Tedaj pa mati nejevoljno položi na mizo dve maiii.
"Ako že mora biti, tukaj imaš denar. Toda ne pozabi, da mora biti pri meni denar vedno preštet."
Z negotovo roko vtzame Gita denar. Sramežljivost ji gori na licih, da je morala lagati zaradi tako malo denarja.
'Kmp\ si najcenejši papir, ki ga je mogla dobiti in ga nese domqv Jcot zaklad. In piee tako majhne črke, kolikor ji je bilo le mogoče, da bi čim dalje izhajala s papirjem.
Poteklo je skoro leto, odkar je Gita postala Džorževa žena.
Slika, katero je Džorž z neumorno pridnostjo delal ob zipiskih nedeljah, je bila končana. Giti se je zdela neizmerno lepa in je od nje mnogo pričakovala.
Ko pride Hartman, ga pelje v svoj atelje,, da najprej sliši njegovo sodbo, predno pošlje sliko pred sodnike. Hartman ,io dolgo opazuje z resnimi očmi, Gita in Džorž pa v tesnem objemu stojita poleg njega ter ga radovedno gledata. Hartman nala.šč ni hotel prej pogledati še nedogotovljene slike. Hotel je imeti neposreden utis.
Slednjič se obrne in položi roko na Dzorževo ramo.
"Sedaj vem, da imaš bodočnost," pravi prijazno.
Gita se oddahne. Žareče pogleda Džorža.
"Saj sem vedela," pravi tiho, solznih oči.
Na Dzorževo čelo stopi rdečica.
"Ali misliš, da se mi je slika posrečila?" vpraša hripavo
Hartman sekaj časa molči. Nato pa prime Dzorževo roko in pravi:
"Zelo je lepa. Ta slika kaže ženialnost in globoke občutke. Pa š§ vedno je nekoliko pomanjkljiva. Samo šola ti se manjka; še vedno se boriš s tehničnimi težkočami. Samo eno leto nemotenega, resnega učenja, pa boš na višini "
Džorž počasi sede na stol.
"Ima« prav — šole mi je trefca. Postati bi moral gospodar surov« tvarine. In tega sam ne bom nikdar dosegel. V Pariz bi moral saj za eno leto. Tam so mojstri barv, pri katerih more vsakdo dobiti, kar mu primanjkuje. Brez tega pa ne bom prišel do cilja.
Gita objame njegovo roko.
"Samo ne obupaj, Džorž, — delaj! To moraš prisiliti," ga prosi .plaho.
Hartman se zopet zafopi v sliko.
"Tvoja gospa ima prav. Prisiliti moraš. Samo dalje bo trpelo, prodno iboš premagal vse težave. Moja sodba te ne sme potreti, Džorž. Kritiziral sem ostro, kot sem mogel ker sem tvoj prijatelj."	-
"Misliš, da ni nikakega smisla, da jo pošljem sodnikom?"
Hartman poseže proti qjemu. .
(Dalje prihodnjič.)
Dekleta, ki so vstopile kot pro stovoljke v špansko republika lisko armado, branijo postojan
iko pred fašističnim napudom.
Z NOVE GVINEJE
Novogvinejski obrežni prebivalci so se od Polinezijcev naučili, da se morejo s svojimi čolni, ki jih izdolbejo iz enega samega debla, o Opravljati na dolge vožnje. Čoln je stesan iz lahkega in mehkega lesa. Ob jezera Sentani	napravijo
tako, da izdolbejo debio prav globoko. Zgoraj ostane le ozek razporek in člove,k more sedeli le z razkračenimi ncgar.ii na obeh robovih čolna. Obe strani čolna okrasijo z rezbari jami. Srecli čolna je zvišen mostiček, kjer je ognjišče in vse drugo, kar prevažajo s seboj. Včasih ima mostiček tudi ograjo, ki vsaj malo varuje človeki, da ne telebne v vodo. Po troje vodoravnih drogov preko čolna pa imajo z?a to, da nanje obešajo harpune, loke i ti puščice ter ribiške priprave. Jadro je po več metrov dolgo in za meter široko. Brez čolnov ti ljudje pač ne bi mogli živeti.
Čim prideš v kako papuan-sko vas, takoj zagled*aš moške, ki si tešejo čolne, z imenom if-tja, (t. j. moški čoln, ženski, ki je močnejši, pa se imenuje kaji.) Po en čoln dela več moških skupaj. Ženski Čoln je last vse družine, moški pa le enega samega moža.
Papuanci imajo toliko trgovskega duha v sebi, da jim pravijo, da so Jfudje iz Oceanije. Že otroci so takšni, da si naglo kaj pribarantajo in čim starejši so, tem bolj se vdajajo kupčijam in zlasti so mi/jbtri v mešetarjenju. Sleherni dar, sleherno darilo zahteva spv t darilo; na tej logični podlagi stoji vse njihovo družabno življenje. Pridelke, kakor banane, sa-gojevo moko, gomoljčaste sadeže in tudi svinjsko meso niso le njihova živila, marveč z
njimi tudi kupujejo, plačujejo in zamenjavajo. Imajo pa tudi svoj denar in to so kamnite sekire, lonci, stari stekleni in porcelanasti biseri in prav za prav le biseri so resnični papuanski denar odkod in kdaj so Papuan ci prejeli te bisere, pa nihče ne more določiti. Mnogi menijo, da so ti biseri prišli s Fenieani v te kraje; ali da so jih semkaj zanesli Evropci, Portugalci, vendar tega ni moči dokazati.
Pač pa moremo skoraj določno trditi, da so ti stari biseri s Kitajskega. To izpričuje način njih izdelave. Že od nekdaj so Kitajci prihajali tudi na najoddalnejše otoke Oceanije. Saj so njihovi tudi oni krasni porcelanasti krožniki in lonci ter s/klede, ki jih najdemo na severni Novi Gvineji. Bisere so dobili Papuanci tudi kot plačilo za ptico rajčieo. Evropci so te krasne in dragocene ptiče kaj radi plačevali s steklenimi biseri.
Druge vrste papuanski denar so starodavni, zeleni stekleni obročki. Kdor jih ima, je že kar bogataš. V notranjosti Nove Gvineje plačujejo s školjkami (kauri.) Za dve školjki dobiš že prašička, za tri ali štiri rejenega prašiča, za osem do deset škol.ik pa dobiš ženo. Več ko deset školjk je pa že takšno premoženje, da se Papuanec še sanjati ne upa o njem. TCvro-pec, ki je vajen drugačnih rakunov in številk, imora pač bla-grovati Papuance, ki sicer ne živijo breiz dela, niti ne poznajo razkošja, vendar niso lačni, niso zasužnjeni po tovarnah in so brez naših skrbi. Poznajo le svoje skromno bogastvo, nekaj preluknjan ill školjk in vendar složno živijo v svojih čolnih in stavbah na kol ob.
mm
ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO
NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA

.54 .60
JB5
DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena .....................3«
GODČEVSKI KATEKIZEM. 61 strani. Cena	J25
HUMORESKE IN GROTESKE. ISO strani. Cena	.SO
Trda vez. Cena L—
12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena	.25
PO STRANI KLOBUK. 15» strani. Cena ____
POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel, 136 str. PREDTRŽANI. PREŠERN IN DRUGI SVET-
NIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .
SANJSKA KNJIGA ..............................................60
SANJSKA KNJIGA ................................90
SLOVENSKI ŠALJIVEC. 90 strani. Cena.......40
SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena .................90
TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena .....................70
TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani. Cena TRENUTEK ODDIHA
(Knjiga vsebuje tudi Salolgro * Vse naše").
180 strani. Cena ..............
VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA . . 1.M
VESELE POVESTI. 79 strani. Cena________35
ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena
.30
.54
.45
TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI:

KNJIGARNA "GLAS NARODA
21f WEST 18th STREET
NEW IWK, N. T.
MESTO LENUHOV.
Najmirnejše mesto na svetu je Kueijang v južnokitajski provinci Kueičan. To mesto šteje nad 150,000 prebivalcev, ki so morda še preveč mirni in o katerih lahko po pravici 'trdimo, da večino svojega življenja prespe. Strastno so namreč udani kaji opija, ki ga pridobivajo v tej provinci največ na svetu. Na avtobusnih postajališčih v Kueijangu so postavljene za kadilce opija posebne hišice. Do devetih zjmt-raj vse mesto spi, ob desetih ljudje zajtrku jejo in pokade nekaj pipic opija, po katerih je treba zopet malo počivati. Opoldne, ko stoji solnce najvišje, padejo njegovi žarki na lečo, pritrjeno na topu, leča zažge smodnik in top se sproži. To pomeni, da se je pričel v Kueijangu dan. Mesto se prebudi, trgovine in uradi se odpro.
Nankinška vlada pa ne kaže posebnega razumevanja za tak način življenja. Odredila je namreč, da mora v štirih letih kaja opija iz mesta povsem izgi niti. Policija ima pravico vsakemu kadilcu vzeti cigareto iz ust in pogledati, če ni v nji opija. Vsako makovo polje bo visoko obdavčeno. Na drugi strani bodo pa riževa polja o-proščena na vse davkov. Med ljudstvom prirejajo predavanja o škodljivosti opija. Nočni čuvaji razbijajo v mestu zgodaj zjutraj po vratih zaspancev, da jih opozore, da bi lahko že vstali in prijeli za delo. Kueinjang ni samo najmirnejše mesto na svetu, temveč tudi nravo mesto lenuhov.
PREVZELI SMO PREOSTALE LETNIKE
"ČASA"
ki ga je izdajal in pisal
Frank Kerže
VSAK LETNIK IMA 12 ZVEZKOV PO -10 STRANI VELIKEGA FORMATA, torej je vsak letnik KNJKiA S SKORO 000 STRANMI
Citali liostc lepe i>ovesti, razprave. nasvete za tlom in zdravje in stotero drugega.
Zadnja prilika, da pridite do to revije, ker nI dosti zvezkov na
razpolago.
Cena vsakega letnika je $2.r- za naročnike, za druge pa $3. —
Imamo letnike od 1919 do 1927— razven letuika 1921, ki je razprodan.
K N J I G A R N A • GLAS NARODA"
216 WEST 18TH STREET New YorL

18,836 POLJUBOV JE DAL.
Zelo točen zapisnik je vodil angleški igralec Parker o svojem delovanju. Igral je v različnih gledališčih 45 let. V tem času je dobil 1876 vlog in sicer v 1112 gldaliških komadih. Včasih je igral tudi po dve vlogi v eni igri. Parker je izračunal tudi, da je imel na gledališkem odru 2827 ljubav-nih pustolovščin. Od teh mu jih je 887 prineslo za kazen zakonsko zvezo, seveda samo na gledališkem odru, v vseh drugih primerih se je pa srečno izmuznil ali pa je moral sprejeti to kazen samo pogojno, ko se je avtor odločil za tak konec, da je bil volk sit in koza cela. 67 žen se je na gledališkem odru zaradi tega ustrelilo, 12 jih je bilo, ki so ga polile z žvep-leno kislino, 19 Ksantip ga je pred občinstvom oklofiutalo, 8 jih je pa streljalo nanj.
Tudi otrok mu ni manjkalo. Bil je oče 1,420 hčeram in 320 sinovom. Konkurs je napovedal 89krat, kradel je 119 krat, moril 468 krat, požigal 44-krat, ropal 816-krat, velei-zdajalec je bil pa 67-krat. Nastopal je pa tudi v imenitnih vlogah. Bil je 445-krat cesar, 102-krat prestolonaslednik, 4-krat sultan, 22-krat krvnik, a 490 krat je bil ob'ešen. Njegovo pestro življenje je bilo tudi polno sladkosti, saj je dal 18,836 poljubov lepoticam, pa tudi manj lepim. Pozabil je pa izračunati, koliko je v teh 45 letih zaslužil.
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno do '-daj Imate plačano naročnino Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pe leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naruCnl-no pravočasne poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte nagemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojih imena so tiskana z debelimi Črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj nagih rojakov naseljenih
CALIFORNIA:
San Francisco, Jacob Lanshin
'"Or_-ORADO:
Pueblo, Peter Culi«, A. SaftiČ Walsenburg, M. J. Bavuk
INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič.
"LLINOIS: Chicago, J. BevClC, J. Lukanich Cicero. J. Fabian (Chicago, Cicero.
In Illinois) Jollet, Mary Bamblch La Salle, J. Spelich M a scout ah. Frank Augustln North Chicago, Joe Zelene
KANSAS: TSirard in okolica, Joseph Močnik
MARYLAND:
Kitzmiller, Fr. Vodopivec
MICHIGAN: Detroit. Frank Stnlar
MINNESOTA:
Cbisholm, Frank GonSe Ely. Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel II i Id »Ing, John PovSe VIrgina, Frank Brvatich
MONTANA:
Roundup, M. M. Paniu Washoe, L. Champa
NEBRASKA: Omaha, P. Broderick
NEW YORK: Gowanda, Kari little Falls,
OHIO: Barberton, Frank Troha Cleveland. Anton Bobek, Chas. Karl-linger, Jacob Resnlk. John Slannlk Glrard, Anton Nagode
Lorain, Louis Balant, John Kumse Youngstown, Anton Kikelj OREGON:
Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA:
Broughton, Anton Ipavec Conemaugli, J. Brezo vec Coverdale in okolica, M. Kupni k
Export, Louis Supančič
Farrel, Jerry Okorn
Forest City, Math Kamin
Greensburg, Frank Novak
Johnstown, John Polanta
Krayn, Ant. Tauželj
Luzerne, Frank Ballocb
Midway, John Žust
Pittsburgh, J. Pogačar, Philip Pro
gar
Steelton, A. H ten Turtle Creek, Fr. Schifrawest Newton, Joseph Jovac WISCONSIN: Milwaukee, West AlUs, Fr. Skok
Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louis Tauchar Diamondvllle, Joe RoUch
Vsak zastopnik Izda potrdil« a svata, katera Je prejel. Zastopnike teple
UPRAVA "MAH NARODA"
Pišite cam za cene voznih listov, rezervacijo kabin ln pojasnila za potovanje.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Burean) 216 W. 18th St., New York
Na parnlkih, ki bo debelo tiskani, a«
vrne v domovino izleti pod vedstvoa izkušenega spremljevalca.
14. novembra: Rex v Genoa
18. novembra:	f
Queen Mary v Cherbourg
JO. novembra :
Bremen v Bremen	i
LI. novembra:
Lafayette v Havre Saturnla v Trst i
25. novembra:
Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg
28. novembra: Conte dl Savoia v Genoa
TV
2.	decembra:	f. Queen Mary v Cherbourg
3.	deecmbra:
Champlain v Havre	>'<
4.	decembra:	~ Europa v Bremen \
5.	deecmbra: Vulcania v Trst
9. decembra: Normandie v Havre Berengaria v Cherb* u^g
12. deecmbra: Rex v Genoa
3.5. decembra:
Bremen v Bremen
16. decembra:	j
Queen Mary v Cherbourg
26. decembra:
Normandie v Havre
Z
EMLJEVIDI
STENSKI ZEMLJEVIDI
Na močnem papirju s platnenimi pregibi ............7.55
POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI:
Jugoslavi j a-
Dravska Banovina ...
CANADA
_30
... .30
... .40
ZDRUŽENIH DRŽAV
VELIKI .................40
MALI ____^...............15
NOVA EVROPA
.................60
ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV:
Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky, Tennessee, Oklahoma. Indiana, Montana, Missippi, Washington, Wyoming ............-26
\
Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York, Virginia ............ 40
Naročilom Je priloilU denar, bodisi ▼ gotovini, Money Order all poštne znamke po 1 ali 2 centa. Ce pošljete gotovino, rekoraandi-rajte
KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18 Street New York, N. Y.

—-i—_
j .jrf'-.-.l.-'ia