Uredništvo in upravništvn :
Maribor, Koroške ulice 5.
%, „STRAŽA“
izhaja v pondel jek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold
Telefon št. 113.
tacitino listo:		
Celo leto		12	K
Pol leta		6	K
četrt leta ......	3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke 10 v.
Zunaj Avstrije celo leto 17 !L
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 101.
Maribor, dne 2. septembra 1912.
Letnik IV.
Lesna trgovina v Dravski dolini in južna železnica.
Spodnji jStajjer je ‘ponosen na svoje zeleno Pohorje. Gorovje, ki z,a!vzema, veliki del slovenskega o-zemlja med Dravo, Mislinjo in Dtravinjp, je zelo bogato na, lesu. Drevje raste naglo, kakor malo kje drugod; lesna trgovina daje posestnikom veliko bogatstva in (Mavcem, sploh ljudstvu, I mnogo ; zaslužka. Pred desetletji je bila lesna trgovina zelo razvita z Oigrsio, ko so lastniki še večinoma splavili ves les po Dravi. Večina lesa gre ‘še tudii sedaj na Ojgrsko, toda; ne več po vodi, ampak po železnici.
Južna železnica je pa v, zadnjih letih vedno še bolj zvišala tarife, tako da že premišljujejo neikateri gospodarji, 'če bi ne bilo zopet boljše, Vrniti ; se k prevažanju po vodi.. 'Z ozirom na drago prevažanje na železnici se naši Pohorci tudi zoperstavljajo stavbam raznih vodnih naprav, kakor jih nameravajo u-resnieiiti mai Dra|vi, t ker se opravičeno bojijo, da bo južna železnica zopet porabila; to priliklo in zopet zviševala tarife, računajoč z dejstvom, da se bodo vsled teh novih ovir, ki se bodo delale ‘splavom, les,ni trgovci morali posluževati železnice.
Žalostno je pač dejstvo, ;da dela južna železnica vedno večje Ovire in z vedno višjimi tarifi škoduje naravnost napredku lesne trgovine, mesto da bi pospeševala to obrt. V celi Dravski dolini se že čuti med prizadetimi 'gospodarji velikja nevolja, ki je popolnoma! I opravičena. Našli so namreč manjši lesni trgovci, zlasti pa gospodarji sami, ki iz lastnih gozdov sekajo les in !ga prodajajo, čudne razmere, ki obstojajo glede tarifov. Velikaši In mogočni podjetniki imajo glede lesne trgovine, kakor tudi trgovine z žitom in moko velike lagodnosti od južne železnice in celo nižje tarife, med tem ko morajo i manjši posestniki in manjši trgovci plačevati voznino, ki ni z ozirom na daljavo v 'nobenem prafvem razmerju. Navedli bomo samo nekaj slučajev:
Iz Spodnjega Dravograda! do Kotor-Alsodombo-ra je 159 km, znaša voznina r za en vagon (10 ton) 02 K. (Od Spodnjega. Dravograda do Čakovca je 129 km, torej 30 km krajša proga, kakor prejšnja, voznina pa znaša 63 K,, torej 1 K več, r0d Spodnjega Dravograda do MurarKiraJy je 147 km, ‘torej 12 km
PODLISTEK. V proslavo Slomšeka.
i.
Slomšeku — pesniku.
Iz (labodske je doline
priletel labod.
Spustil se iz visočine
tam na dravski brod,
%
Krog pogledal je resnobno, vzdfignil glas izbran.
Pevati začel milobno,
Kot ha smrtni dan.
Slišal tožno je napeve, ko je bil mladič.
Ljudstvo pelo svoje reve, prerano bo nirlič.
Narodne napeve tožne on posnema züaj.
Pesmi pa tolažbe zmožne v srcih vnema zdaj.
Deve zorne, fanti zdravi z glasom radostnim ; deca., Starci sivoglavi pojejo za njim , . .
Pesmi bile te labodje niso nam na smrt.
Zemlje svoje smo gospodje, ki je kakor vrt.
Slava tebi, sin veliki našega rodu!
krajša, proga od prve, toda Voznina znaša 69! K, torej 7 K več.
Še en slučaj. Od 'Spodnjega Dravograda do Mura-KeresiZtur je 1,64 km, torej 3 km več, kakor v prvem slučaju, voznina pa znaša 76 K; za 5 km večjo progo se torej Se zahtevla 14 K več vpznine. Jednako razmerje, kakor od Spodnjega Dravograda je pa na vseh štaci j ah od Sinčevlesi na; Koroškem do Bistrice pri 'Mariboru. Na ta način se zlasti otežkočJ trgovina manjjšjim lesnim trgovcem na Koroškem in Štajerskem in se pospešuje edino le trgovino mažar-skih prekupcev v Kotoru.
Ker se južna železnica ni ozirala na razne prošnje, katere so že večkralt vložili interesientje, se pripravlja večja akcija proti južni (železnici, katero se mora prisiliti, da uredi svoje tarife, kolikor le mogoče v smislu, da Eie, lesna obrt pospešuje, 'ne pa ovira,. Interesentje se bodo kmalu sešli in se posvetovali o svojih nadalnjih korakih. Na posvetovanje je povabljen tudi državni poslanec dr. Vjerstovšek, ki je pripravljen z vso odločnostjo- pcjd(pirati male lesne trgovce in 'gospodarje in bo začel pritiskati na južno železnico, z drugimi ji jako neljubimi sredstvi, če ne ugodi oprajvačenim zahtevam prebivalstva. V ta namen naj iz Dravske doline poročajo posamezniki poslancu vse nedostatke na 'progi, zlasti v; I -tehničnem oziru.
Zopet sijajna zmaga na meji.
Dia naši obmejni Slovenci res vrlo čuvajo našo mejo, da se zanimajo za politično vrvenje ; ter se zavedajo svoje važne naloge i na jezikovni periferiji, nam kaže Izid občinskih volitev v občini $,etnica ob Muri, v župniji šentiljski, ki so se vršile v- četrtek, dne 29. avgusta 1912,
Kljub strastni agitaciji od nasprotne strani in kljub dejstvu, da ‘leži ta občina, tesno ob Muri nrjd Cmurekom | ter meji na severu in vzhodu na nemški cmureški okraj, je zmagala slovenska; stranka sijajno v vseh treh volilnih ralzredih. Nasprotniki so bili razcepljeni, naše vrste pa dobro organizirale. To nam je prineslo zmago.
Rezultat je sledeči:
III.	volilni razred: za odbornike: Žebot Fran 91 glasov Šef Franc 82 glatgov, Grofic Iva,n *81, Al. Jaušnik 81, Lorber Josip 66 in Brus Franc 60 glar
Slava Slomšeku vladiki, pevcu rajskemu;
II.
Poklonitev šolske mladine Slomšeku.
Stoji örevesnica- prelepa
na kraju, ki je mrazu skrit. Vrtna?* divjake še nacepa.
da vloži cepič plemepit.
Obreže rane iz voskom, trakom, da cepič prime (se z divjakom.
Mi bili smo semenai.gola,
(razrastli smo se v sadež mlad, Drevesnica, je naša šola, ki nas goji na dober slad. Učitelj z ukom tam vrtnari, otrebi, reže, kar nas kvari.
Otroke je le tisti ljubil, ki šolo je odprl, z;ačel.
Kdor nič ne ve, bo vse Izgubil, iše dušo težko bo otel,
Zlato: Kdor šolo je obudil, največ se je za nas potrudil.
Da vsi ‘spoznate dobrotnika, povem njegovo vam ime:
To bil je Slomšek, naš vladika, da mrtev je, boli srce.
Od smrti že njegove leto poteka danes petdeseto. '
O Slomšek, šolo si vdomačil, ki tuj imela prej je duh.
Za svet potrebno si tolmačil, da bo v življenji lažji kruh.
K Zveličarju si vodil male, ki matere jih v šolo dale.
sov; namestniki: Srok Miha 85, Breg Franc 80 in Mört 'Franc 77 glasov. Nasprotniki so dosegli 20—43 glasov. Veselje, da smo zmagali v temi razredu, kar terega so šteli nasprotniki že za svojega, je bilo med Slovenci veliko.
II.	razred: Küster Andrej 33, Očkerl Fric 33, Hader Ivan 32, Peklar Karol 32, Poš Jurij 30 in A, Smirjna-ul 27 glasov; namestniki: SenciČ Simon 35, Hedl Frie 28 in Roškar Anton 21 glasov. Nasprotni glasovi sio bili v tem volilnem razredu še huje razcepljeni kot V III. razredu.
V I. razredu se Nemci volitev niti niso ve8 u-deležili. Od 23 volilcev tega razreda se je volitve u-deležilo 15 našincev. Dobili so: župan Ferlinc 15, veleposestniki Gornik Karl 15, Golob Josip lo; Sim. Šmid 15, Bohi Simon 14' in Herzog Jožef 9 glasov; za namestnike pa so izvoljeni: Deučman Ivan s 13, Gornik Jožef z 10 in Hecl Ivajn z 10 glasovi.
Volitev je trajala ; od 8. ure zjutraj; > do 7. ure zvečer. Volilpi komisiji je predsedoval našfinec gospod Franjo Žebot. Naši ljudje so vkljub temu, da je bilo nujno delo na; travnikih, prihajali i ure daleč, samo da rešijo slovensko ime svoje občine. Selnica je tretja največja občina mariborskega okraja. Volitev Župana in svetovalcev ; se vrši f v nöfdeljo dne 6. septembra.
Mazaču „Slov. Nar.“, tki si je drznil nedavno zapisati žaljive besede, da je ‘obmejno kmečko ljudstvo „korumpirani element“, bi jpriporočali, "da bi bil prišel na dan volitve opazovat zaivednost našega ljudstva na meji, pa ne bi mogel več ‘zapisati tako nesramne žalitve. Naša stranka je, (ki z izobrazbo in gojitvijo zavednosti rešuje slovensko mejo. Našim vrlim stražarjem ha meji pa za to lepo zmago prisrčna hvala in krepak: Bog jih živi!
Naše prireditve.
Podgorje pri Slovenjgradcu.
Včeraj dne 1. septembra je bil pri nas zopet državni in deželni .poslanec; gospod dr. V e r s t o v-š e k, da poroča o svojem (Moranju,
Predsednik shoda častiti gospod Pečnik otvori shod Slovenske kmečke zveze s srčnim pozdravom in pdrleli besede gospodu poslancu.
Dr. Verstovšek govori11 poldrugo- uro o
O Slomšek rajni, nepozaben ostaneš Ti nam vekomaj.
Da mi zorimo sad poraben, obračamo se k Tebi zdaj:
Drevesnica smo domovini,
Tvoj duh razsveti nas, prešini!
III.
Dekliška daritev v spomin Slomšeku.
Slo/vensko ljubim domovino, k|i zala je podoba srca.
Od Drave, Mure, tja do Pulja, kjer ladijo mornar izkrca.
Dežela ta je kakor srce,
iz nje življenje se razširja.
Rodi junake, učenjake,
rodila slavnega pastirja.
Rodila Slomšeka je škofa,
v dolnjem Štajerju na Slomu.
Škofijo vladaj lavantinsko,
ki bil je roijen V kmečkem domu.
Za. ljudstvo delal, molil, trpel, ni tresel se kot trepetlika.
Na delo in hiolitev kliče,
na mučeništvo ta vladika , , ,
Ovenčale smo, Slomšek, danes v spomin hvaležen sliko Tvojo,
Pred tem altarjem- domovini darujemo ljubezen svojo!
IV.
Slovenka na tujem Slomšeku.
Srce me vleče spet iz množice pocestne, iz megle tukaj mestne nazaj v domači svet.
raznih postavali, ki so se sklenile in opozarja na rar zna važna gospodarska vprašanja.
Gospo!) župan Verčkovnik, po domače Novak, se zahvali, gospodu posilaneu i za posredovanje glede cestnega vprašanja in ga prosi, da še nadalje podpira občine.
Na predlog gospoda predsednika se izreče gospodu pos!anc,u in vsem poslancem S. K. Zi. popolno zaupanje.
Hoče.
V nedeljo dne 1. septembra je bil pri nas dobro obiskan gospodarski sliocit na katerem sta govorila državni in, deželni poslanec gospod Piše ;k in živinorejski instruktor gospod M a u c h 1 e r iz Maribora. Zborovanje je bilo nepričakovano dobro^ obiskano. Sand najbolj ugledni kmetije in med njimi tudi dve gospodinji (vsa čast jima) so se zbrali. Kako hrepeni naš kmet po gospodarski izobrazbi, je jasno pokazal ta shod.
Gospod poslanec Pišek je j umljivih foesedah razložil namen in p o me n kmetijskih podružnic. Gospod Mauchler k temu še nekaj obda f in nadaljuje svoj govor o živinoreji f in skupni prodaji živine.
Udeleženci so z zanimanjem sledili obema gospodoma govornikoma ter nazadnje izrekli željo, da bi se kmalu zopet sklical večji gospodarski shod.
Deželni zbor štajerski.
„Tagespost“ oG dne 1, t. m. piše:
„(Upanje naprafviti štajerski deželni zbor tekom meseca septembra delazmožen, se 'ne bo uresničilo! Kakor smo že ponovno poročali, so se trudili poslanci nstavovernega veleposestva v zadnjih dfveh ^ mesecih ustvariti podlago, na kateri r bi naj med obema taboroma, Nemci in Slovenci, prišfljo do pogajali j in konečno do sporazuma. Posredovalci so dobili sicer tudi od slovenske strani principijelno zagotovilo, da so pripravljeni stopiti v nova pogajanja, vendar do pozitivnih predlogov ni prišlo in tudi ne do neposrednih razgovorov med obema taboroma* Pri 'tem je še stalilo ovire tudi dejstvo, da so bjfdali v poletnih mesecih nemš|konacionalni ‘ in slovenski voditelji daleč proč od Gradca, tako da je posredovlajmai !ak(cija trpela tudi vsleid neprilik letnega catsfa. Med tem je pa prišel čas, I katerega je določila, vlada deželnim zborom za zasedanja, tako blizu, da danes ni mogoče že vsleid kratkega čaisa ' računati na delovanje deželnega zbora v prihodnjih tednih. V drugi polovici septembra še zberejo kakor znano delegacije in v prvih tednih oktobra državni zbor, ki bo skoro gotovo zboroval Še pozno v decembru* kar je tudi še vzrok, da moramo smatrati Vprašanje ’ štajerskega deželnega zbora 'za odgođeno. Goji se pa upanje,, ‘da se bo moglo do decembra še enkrat — in sicer zadnjikrat — pričeti s pogaj'anji, (Skoro ^gotovo bo, Vzel vso akcijo v roke namestnik grof <ClaVy, kij je ' že pređzlađnja pogajjainja vodil z veliko požrtvovalnost-jo. Za neizpodbitno pa lahko smatrajmo, da bo s kopcem decembra potekel zadnji rok zai delovanje deželnega zbora. Ce do takrat ne bo šlo, bo deželni zbor razpuščen.“
iTo poročilo graškega, nam neprijaznega! 'lista, ki ga priobčujemo v informacijo Čitateljev, postavlja krepko na laž naše liberalce, 'ki so' ' vedeli1 velino mnogo povedati o pogajanjih za Selamožnost deželnega izbora ter se na podlagi te lažnjivje Itrditvje tudi niso vstrašili grdih in nesramnih napadov« J na naše poslance in mašo stranko, O razgovorih med Nemci in liberalci poročilo molči. Prvič ti razgovori niso i-meli nikake odločilne ■ važnosti, drugič pat nočejo Nemci svojih zaveznikov postaviti na sramotni o;der. Ti čedni prijatelji, ki jih druži sovraštvo do na|s, se med seboj dobro poznajo, zato molčijo.
0,	kje je cerkev bela, kjer sem na koru pela. Napis je staroletil, da Slomšek jo posvetil.
V sredini teh palač le tuji jezik čujem.
S seboj se pomenkujem, da slišim glas domač.
O, kje so znanke moje?
Še li katera poje „(Veselja dom“ kot ptica, nedolžna kot cvetlica?
Pjaistirje ,sem ter tje po stolnicah poslušam.
Po tuje — tujim dušam oznanjajo Boga.
O, kje je dušna paša,
M da jo vera naša?
Tvoj, Slomšek, molitvenik je vedno moj družbenik*
Od tukaj si želim na praznik Ti pripravljen. O Slomšek, bodi slavljen, med tujci Te častim!
O, Ti si duše ljubil, jih za nebesa snubil.
O, Čuj, da razkropljene ne bomo izgubljene !
„Grazer Montags-Zeitung“ od 'danes dne 2. t. m. pa piše:
„.Kakor se j doznaje, fse ne misli na zasedanje deželnega zboria, tekom septembra. Upanje se je zdaj preložilo na december, če se bo mogoče do takrat posrečilo, nasprotna stališča zediniti 'na enotno podlago. Glasovi se množe, da se da odpraviti sealanjo de-želnozborsko mizerijo samo z razpustom.“
Politični pregled.
Berchtolcl.
V soboto dne 31. avgusta je bil v avdijenci pri cesarju v Išlu naš zunanji minister grof Berchtold. Avihjencai je trajala od 11. ure predpoldne ’ dog pol ene ure popoldne. Že dolgotrajnost avdijence dokazuje, da je bilo na dnevnem redu marsikaj važnegar. V resnici je bila 'ta avdijenca od ličnog 4 pomena in so se politični krogi za njo zelo interesirali.
Minister je poročal vladarju o nadalnjih. korakih glede znanega svojega predloga, katere, immurava storiti na podlagi diošlih odgovorov; 1 nadalje o svojem obisku in sprejemu pri rumunskemu kralju in o sinčki, s katero se bo bavil prihodnji skupni ministrski svet,
Vladar 'je v avdijenci popolnoma odobril konkretne predloge, ' ki jih bo stavil naši zunanji minister velevlastem v svrho poravnale kritičnih razmer na Balkanu, 1 kako bo treba določiti in omejiti pojm decentralizacije in individualizacije 'turške uprave in najpopnostne politike v turških evropskih deželah,
K Berciitoidovi akciji piše „Reichspost“ : Dejstvo, da so velevlasti pritrdile Berchtoldovemu predlogu, izraža nado, da bo prišlo 'med velevlastim do skupnega koraka. Ce bi pa do tega ne pr,išlo, ne zar dene Berchtolda nobena krivda, Avstrija je z Berch-toldovim predlogom pokazala več kakor dobro voljo. Ce bi se pa ta dobra volja ne upoštevala tako kakor zasluži, potem bo Avstrija imela proste roke in bo sama zasledovala politiko, ki bo '.varovala njene interese brez vsadili nadalnjih ozirov na tujo občutljivost. Da nastanejo na Balkanu zopet zdrajve rajzme-re, je bilo treba, da se pričnejo pogovori med vele-vlastmi. Dotična navodila za .„konverzacijo“ je že odposlal grof Berchtold na .avstro-ogrske pojslanike pri velevlast® in sporedno s tem se bodo tudi na Denar ju pričela posvetovalni a. grofa Berchtolda z zastopniki velevlasti. Tudi je smatrati za gotovo, da bosta politika na Balkanu in sklep miru predmet posvetovanj med grofom Berehtoldom ter nemškim državnim kanclerjem pl, Bethmann-Hollwegom ob; navzočnosti poslanikov pl. Tischirsclikyja in Szögyeny-Maricha v Buhlovi.“
Nemčija.
„Lokalt-Anzeiger“ poroča, dai 'pride nemški državni kancelar Bethmann-Hollweg ' dne septembra na Moravsko v Ogrsko Gradišče, kjer se na grajšči-ni Buchlau sniSe z avstrijskim zunanjim ministrom grofom Berehtoldom,
Manifest kralja Ferdinanda.
Uradni list bolgarski priobčuje manifest kralja Ferdinanda za nand ob priliki 251etnice svojega vladanja. Kralj izraža v manifestu svoje veselje na naravnost čudovitem napredka Bolgarije v zadnjih 25 letih in poudarja izredno zmožnosti bolgarskega naroda, ki so mn zagotovile častno mesto v civiliziranem svetu. Obenem zatrjuje, da se čuti srečen, da je po svojih močeh sodeloval pri tem napredku. Raška državna dama.
Začetkom prihodnjega tedna bo razpuščena sedanja, tretja državna doma in bodo takoj razpisane nove volitve. Grof Štefan Tissa proti splošni In enaki volilni pravici.
Grof Štefan Tišja priobčuje v svojem glasila članek proti splošni in enaki volilni pravici, v katerem trdi, daje splošna in enaka volilna pravica v vseh državah, kjer je
V.
Slomšek — buditelj.
Narodi drugi obhajajo Žetev,
polne vozove so sprayili y hram.
Bratje ob Savi začenjajo setev,
pomlad ni prišla edino še k nam.
Megla pokriva Podravje, Savinje, sleherni dom je že zimsko zaspan.
Slišijo k hiši se nagle stopinje,
čuje pri vraitih klicar se neznan:
'Vstani ti ljudstvo, ti rod 'siromakov, k delu pomladnemu, ker je že č/as,
Solnce prigrelo bo izza oblakov, meglo prežene še tudi od nas.
Sevnik napolnjen ti puščam pri vratih, da si semena ne iščeš drugoj}.
Dobro je seme, ker v časih 'sta zlatih isto sta sejala Ciril in Metod!
K oknu pristopili vsi so domarji, k nebu odhaja predsvitni klicar.
Njega so videli ž mitro, v talarji, ki jih je vzdramil, prinesel jim dar.
Brata solunska šta nam ozimi.no davno sejala, da skoraj je ni.
Seme si, Slomšek, nam dal za jarnino, k delu poklical nesmrtni si Ti!
Pankracij Gregorc.
bila uvedena, v veliki meri oškodovala parlamentizem Nadalje trd'., da ogrnia volilci še niso zreti za »pkšuo in enako Volilno pravico.
Srbila.
Iz Pariza poročajo : Potrjuje se vest, da se nahaja srbski kraljevič Jurij zaradi blaznosti v nekem tukajšnjem sanatoriju.
Evharistični kongres.
i N 6 k a t e r e določbe za veliko procesijo dne 11». sej)t.
. 1. Le moški grejo v procesiji; ženske j osebe dobijo določeno mesto, kjer lahko procesijo gledajo. Lavantinci se zberemo pri frančiškanski cerkvi, odkoder odidemo ob pol osmi uri. Le ko: bi hudo deževalo, izostane procesija, kar bi se pai 'eno uro prej naznanilo z belimi, na Štefan skem stolpu razobeše-nirni bandereami.
2.	Vsi, moš|:d in ženske, morajo nositi kongresni -znak naj levi prsni strani in sicer pod naišim lavantinskim.
3.	!a) Procesija se deli v, skupine s približno 500 osebami; vsaka skupina dobi svojo številko.
b)	Skupine dobijo že 'ob prihodu na dunajskih postajah za vso dobo kongresa dvoje voditelje, ki bočijo imeli belo-žolte trake na, rokavu. 1
c)	Več. skupin skupaj tvori kolono s svojim komandantom ali poveljnikom ter nekaterimi podpoveljniki.
d)	Več kolon se združi vi veliko, 'vrsto ali Četo (Treffen), ki jih bo za vsem troje. Poveljnik prve take čete je dr. Edvard princ Liechtenstein,
4.	a) K tej prvi četi spadamo mi Laivianjtinci kot samostojna skupina s številko 86 kolone 6.
b) Na prepozno došle se ne bo nikjer in nikdar oziralo.
c^f Prva četa — 50.000 mož — se porniče tri ure na; slavnostni prostor — Heidenplatz ; ostali dve Četi ostaneta zunaj tega prostora — na; (Ringu.
d)	Duhovniki, ki hočejo — v fcu.hijrju in koretlju — nastopiti skupno pred sv. Rešnjim telesom, se zberejo v cerkvi sv;. Stefana 'ob četrt na 11. uro, zakar se je pa treba pismeno priglajsiti. JOđShod iz cerkve ob 11. uri.
e)	Ob /412. uri se začnejo dovažati dvorniki, ob
12.	uri se pripelje cesar z nadvoj vb®1 pred cerkev sv. Stefana, na, kar se po danem 1 komandu: „Habt Ac,ht“ in „Vorwärts“ ztačne procesija,, , ki1 se ' konča na Heldenplatzu ob % 1, uro! začne se tiha sv, maša z zadnjim blagoslovom. Posamezni deli sv. maše se naznanjajo z vojaškimi signali. Po sv, maši tee odnesle sv. Rešnje telo v cesarsko dvorno kapelo.
Sicer se lahko pride k procesiji v; kakeršnikoli obleki, vendar želijo kolikor ftnogoče temno. 'Med procesijo se pa tu® lahko kupijo jedila in pijače, ne da bi bilo treba izstopiti iz vrste. Dobro pai je, si nekoliko krepčila vzeti že od doma seboj,
Spored s li o. [vije n s1 k ij h p r i n e d Mi e k na Dunaju.
Za Slovence je odmenjena ' frančiškanska 1 cerkev, ki je prav blizu cerkve sv. Stefana, v Wieihburg-gagse. Cerkvene ’slovesnosti s,e bodo vršile v sledečem redu:
Četrtek, dne 12. septembra, ob 6. uri j zjutraj govori dr. Andrej ' Karlin, škof tržaško-koprski : „(Evharistija, sre®šče krščanske družine," /Pontifi-kalna maša ob 6. uri zvečer: župnik Janez Kailan: „Kaj vi® Jezus iz tabernakeljma po n jaši domovini?“ Litanije z blagoslovom.
Petek, dne 13. septembra, ob 6. uri zjutrajp dr, Anton Bonaventura Jeglič, knezošlkof (ljubljanski: „Evharistija in mladina.“ Pontifikata ai maša, )Ob 6. uri zvečer: kanonik dr. Josip Gruden:, „Socialni po-pomen evharistije,“ Litanije z blagoslovom.
Sobota, dne 14. septembra, ob 6. uri (zjutraj : dr.. Mihael Napotnik), knezoškof lavantinski : f „Kako povzdigniti češčenje sv. Rešnjega telesa med Slovenci?“ Pontifikata a maša. Ob 6, uri zvečer: , profesor dr. Anton Medved:	„ilzobraženstvo in evharistija.“
Litanije z blagoslovom. 7
V	nedeljo, dne 15. deptembra;, ob pol 6, uri: dr. Frančišek Borgia. Sedej, nadškof goriški: „Izpričevani e sv. evharistije v javnem Življenju.“ Pontifikalna maša.
Razen tega beide še v petek, v veliki dvorani rokodelskega društva en govor in; (predavanje s krak snimi ski optični mi slikaimi,, ki so nalašč za dunajski kongres prirejene. ;Cas, 1 predmet govorov s in osebe govornikov se bode pozneje na-znanilo. V| soboto večer priredi društvo „Straža“ v čast Slovencem pozdravni večer.
V	petek, dne 13. septembra; ( so \ vsi udeleženci kongresa od posta odvezani.
Pri procesiji bodo šli Slovenci iz I Kranjske, Štajerske in Koroške skupno, kar je osrednji odbor že vzel na znanje. Opozarjamo tu® Slovence iz, drugih dežel, da se nam pridružijo. Posamezne 1 dežele bodo na deskah z napisi ozitfačene.
Raznoterosti.
Iz šole. Raspisano je v Črešnjevcu deifinitivno učiteljsko mesto. Prošnje do 15. septembra na, krojni Šolsiki svet.
Čuvaj ■ je dobil dobrega zagovornika;. IZfctflnja „Marburgerca“, ( ta tragikomični odsev borniranosti in politične zaostalosti mariborskih nemških Špisar-
jev, v svoji zadnji števjilki od dne 31. avgusta zagovarja hrvaškega despota Čuvaja, Brani ga pred napadi v časopisju, Češ, kdo se bo še drznil sefej po Čuvajevi avdijenci „blatiti tegia zaupnika cesarjevega in kraljevega?“ Res, 'prav: čdJnaj bratca sta se našla. Čuvaj, ki za. Judeže ve groše hoče hrvaški narod potisniti v mažarsko žrelo [ in :■ vganja korupcijo, ki smrdi do neba, pa „Marburgerca“, ki ji je glavni namen množiti „veliki in plemeniti nemški narod“ s neznačajnimi slovenskimi ' poturicami. i „Marburgerca“, ki ne skvarja samo slovenskega ljudstva, temveč vpeljuje svoj korumpirani lutrovski sistem tudi med Nemce. Buon appetito, amici!
Brca. Kafcor hitro pride v liberalcem tabora do kake resnejše politične debate, takoj so si liberalci v laseh. Te vrste ljudje ne prenesejo nobenega pametnejšega disputa in če se drzne liberalui A zastopati drugačno stališče kot ga ima liberalni B, potem je takoj pripravljen lopar, b katerim se vdari po njem. Radi znanega članka o reviziji liberalne politike v predzadnjem „Nar. listu“ obrca „Slov. Nar.“ od
31.	avg. tako-le „Nar. List“ : „Govorimo tudi mi odločno (radi dež. zbora, op. ur) — ne pa tako -kot tisti „Besch-wichtignngshofrat“ v predzadnjem „Nar. Listu“. — Kakor kaže ta pričetek, vtegne postati zborovanje liberalcev v oktobru še zelo — špasno.
Jezikovna prasorodnost Indogermancev, Semitov in Indijancev. Na Dunaja je izšla velezanimiva knjiga pod naslovom:	„Die sprachliche Urverwandtschaft der
Indogermanen, Semiten und Indianer“ — jezikovna prasorodnost Indogermanov, Semitov in Indijancev“. (Wien. Kommissionsverlag von Heinrich Kirsch, I. Singerstr. 7. 19 L2 — Mechitaristen-Druckerei, Wien, VII).
Ta knjiga vzbuja posebno pozornost učenjakor, pa tudi izobraženih lajikov, ker vsebuje prečudne stvari. Spisal jo je Ivan Topolovšek, ki je pred leti izdal knjigo: „Die baskoslaviscbe Spracheinheit“. Obče se je trdilo, da baskiški jezik ni soroden z nobenim jezikom. Topolovšek pa je na temelju raziskovanj dokazal, da je baskiški jezik soroden s slovanskimi jeziki, posebno še s slovenskim. Svojo trditev je utemeljil ' s stotinami baskiških besed, katerih izvor je slovanski. Učeno Topolovškovo knjigo so pobijali. Zgodil pa se je redek slnčaj, da je nemški učenjak, ki je v zadetku Topolovškovo knjigo pobijal, pozneje priznal, da je Topolovškova trditev o sorodstvu baškega jezika s slovanščino utemeljena. To je storil Linschmann v „Literarische Zentralblatt für Deutschland, 61. letnik (1910), štev. 2, ko je pisal o Winklerjevi knjigi: „Das Baskische und der vorderasiatisch-mittelländische Völker-und Kulturkreis“.
Znano je, da so po sv. pismn vsi narodi in jeziki enega izvora (genesis 11, 1: Erat autem terra labii unius et sermonnm eorundem“. Znano je pa tudi, da so učenjaki Indogermance, h katerim prištevamo Germane, Slovane, Grke itd. in Semite, h katerim spadajo Hebrejci, Arabci, Sirci itd. do danes strogo ločili. Topolovšek je po dolgoletnem temeljitem raziskovanja dosegel vspehe, ki vzbujajo strmenje. On dokazuje, da je jezik Semitov z jeziki Indo-germaneev, osobito pa z jeziki Slovanov, mej katerimi so na prvem mestu Slovenci, v najtesnejšem sorodstvu.
V sv. pismu stare zaveze kar mrgoli slovanskih izrazov, posebno pa nudi slovenščina toliko sorodnih besed, da se je le čuditi, kako je Topolovšek prvi zadel ob to čudno sorodstvo. — Pa še več ! Topolovšek nam je podaril še nekaj, kar bi Človek ne slutil. S prepričevalno silo dokazuje, da bo Indijanci, prebivalci Amerike, v jezikovnem sorodstvu starega sveta z indogermanskimi (slovanskimi) jeziki in s semitskimi. Ob piše: „V prazgodovinski dobi je bilo v Evropi prebivalstvo enotno, ki se je kasneje delilo v severno in južno. K severni skupini je prištevati prednike sedanjih Germanov in Keltov, kjnžni pa prednike današnjih Slovanov, kar dokazuje, da so Germani in Slovani v Evropi prvoselei ali domačini (avtohtonci). Pa še več čudo 1 Pisatelj imenuje tndi Turanee, Zamorce itd. in trdi, da so tudi ti sorodniki z indogermanskimi jeziki, kar bo dokazal v posebni knjigi.
Slovane, Kelte itd. pa ni staviti s Samiti in Indijanci po ethnologiji in anthropologiji na enako stopinjo, t. j. ti niso Slovani, kakor žive dandanes. Slovani so le najzvestejše ohranili jezikovno gradivo, kar jasno dokazuje da od pam-tiveka stanujejo na istih bivališčih.
Na to velezanimivo knjigo opozarjamo. Kdor jo čita, uživa posebno slast. Izreki sv. pisma izkazujejo se kot resnični — vede se sv. pismo nima bati, ker ta le vse potrjuje, kar je v svetih knjigah, kakor potrjuje tudi jezikovno sorodnost: „Erat autem terra labii unius et sermo-num eorundem“.	Konjiški.
Jugoslovanski kongres za gljasbo st ho vršil leta 1913 v Belgradi!. Mladi srbski komponist Hristič je uglasbil Vojnovičevo dramo „Dama s solnönico.“ Ta opera so bo prvič pela pri tem glatebenem kongresu.
Češka Mologična in botanična postaja na otoku Braču. Ceäka akademija; znanosti j'je skupno s poljsko akademijo ustanovila na otoku Brlacu biolo-gično in botanično postajo za slovanska vseučilišča. Potrebno zemljišče je darovalo češko-hrvaško kopališko društvo „Gomilica“ v Sulivanu.
Studenci pri Mariboru. V nedeljo dne 8. septembra se vrši v 'gostilni gospoda Šauperla ljudska veselica z nastopom Orlqfv. Vsi na veselico!
m Sv. Peter pri Mariboru Dne 7. in 8. sept. bodo zopet pri nas dnevi velikega duhovnega veselja. Kakor slišimo, se že pripravljajo romarji iz lepih Slov. goric, širokega Dravskega in celo daljnega Murskega polja, ter Ljuto-merških goric, da pohitijo na prijazno goro ob deroči Dravi in pozdravijo Mater gorsko in potem še tudi obiščejo Mater
Milosti v Mariboru. Zato se naj romarji, ki pridejo v procesijah naznanijo, da se jih dostojno sprejme. Bog daj le prav lepo in ugodno vreme! Ob enem se naznanja vsem pobožnim in dobrodošlim romanjem, da se bodo na praznik po rani pridigi naprej v zagradu blagoslavljali sv. rožni venci, podobice, križci in druge devoeijonalije. Sprejemalo se bo v bratovščino presv. Srca Jez. in Marije karmelskega škapulirja in sv. Srca Jez., sv. Duha, nadbratovščino sv. rož. venca itd. Dobijo se tudi karmel. škapulirji, škapulirji presv. Srca Jezusovega, III reda, in pasi.
Celje. Danes dne 2. t. m. se je pričelo jesensko zasedanje tukajšnjega porotnega sodišča. Na vrsto pridejo sledeči slučaji : Danes Martin Kink, uboj, jutri Andrej Pavlič, tatvine v sredo Alojz, Jožef, Elizabeta, Marija in Antonija Bezenšek, požig in goljufija, v četrtek Anton Korošec, uboj, v petek Ja&ob Beskovnik, tatvina, potepaš ivo in beračenje.
Majšperg. ; Kmalu bo preteklo leto, odkar smo MajSjperžani imeli žajlostno pot v Ormož na ! pogreb našega prečastitega gospoda 1 kaplana Simona Pete-ka, kateri je tam v bolnišnici V Gospodu zaspal. S solzami 'v očeh smo takoj začeli zbirati za skromni spominek na njegov grob. 'Žalostno bi, bilo, ko bi se prostorček, kjer počivajo bsit&iki{ tako blagega, milega in dobrega gospoda, pozabil, 'Posrečilo i se , je, ker vsaki župljjan je rad daroval Italdoj, tako da se je omogočilo dne 12.\ avgusta postaviti mu res 'skromen spomenik. Pa vsaj je tudi rainjki bil v svojem življenju skromen in ljubeznjiv.	»
Središče. Naša središka „vzor'“-infeligenca je nameravala pri svoji sokolski komediji v gornjem gaju na Sršenovi razstavi razstaviti slike nekaterih o-seb iz naših vrst v zasmehovanje, IT,oda zadnji čas je zadišalo po ričetu in „lepim“ liberalcem je njihovo skvarjeno srce padlo v hlače. Ričeta) se jim ni (zljubilo, ker so wie kakor boljša f in liberalcem bolje dišijo naravna .piščeta, gosčice in račiće. Okusne pečenke, zraven 'pa vino, pivo itd., krasna noč, diven gozd, vse to je imenitno vplivalo na končni vspeh sokolske veselice. Mogočni hrasti in slabotne leske si sramežljivo šepetajo čudne reči. Obilni mački, umazane duše, mater solze in očetov kletve, so nasledki liberalnih veselic.
Žetale. Dekliški shod v proslavo öOletnice smrti Škofa A. M, Slomšeka se vrši na malo mašo, 'dne
8.	t. m. 'pri Mariji Tolažnici v Žetalah. Ob ‘/slO. uri je procesija, domačih 1 in drugih ' že, došljh Marijinih družb od župne cerkve k Mariji ITjolažnici, Ob 10. u-ri blagoslavljanje nojvih bander dekliške in mladeniške Marijine družbe! potem pridiga in sv. maša. Po maši odmor. Ob 541. uri: Dekliški shod. Dnevni red: Slavnostni govor. Govor in deklaiuacije deklet, vmes petje Slomšekovih pesmi. Po shodu odmor in ob 3. u-ri popoldne slovesne večernice z govorom ter slovesni odhod Marijinih družb v procesijah. IV,abimo sosedne Marijine družbe in vsa pridna dekleta na ta shod !
Slovenjgradec. Vabimo k gospodarskemu zborovanju, katero se vrši v nedeljo dne 15. t. bi. ob 9i. uri dopoldne v prostorih hranilnice ’ vi Slovenjgrad-cu. Dnevni reti:	Skupna, prodaja živine in pospeše-
vanje živinoreje. Pride govornik iz 'Maribora, Kmetje, z ozirom na velik pomen živinoreje pridite v o-bilnem številu f k temu važnemu zborovanju. 'Osrednja zadruga za| vnovčenje živine in pospeševanje živinoreje v Mariboru. — Popoldne ob 3. uri istega dne je raVnotako zborovanje v St. liju nad Tur j. v gostilni gospoda KruŠiča. Kmetje, pridite !
Sv. Frančišek Ksaverij. (Pozen roj.) Dne 18. avgusta je Cuježev Jože ogrebal pri 'Tišlerju roj čebel/ ki so bile pa tako hude, da je Ves opikan moral leči v postelj in poklicati zdravnika. Upamo, da mu odleže v kratkem.
Sv. Frančišek na Stražah. Tukaj je po 'dolgotrajni mučni bolezni prominlul dne 28. avgusta gospod Janez Poličnik, posestnik v. Juvanju. Naj v miru počiva!
Sv. Križ pri Belili vodah- Včeraj se je na izredno slovesen način obhajala petdesetletnica posvetitve sloveče romarske cerkve sv. Križa pri Belih vodah po nepozabnem škofu Antonu Martinu Slomšeku. Ker je bila spojena s cerkveno petdesetletnico tudi petdesetletnica Slomšekore smrti, je ljudstvo — vkljub skrajno slabemu vremena — prihitelo v mnogobrojnom številu iz Štajerskega, Koroškega in Kranjskega na prelepo svečanost. Sicer zelò prostoma cerkev je bila topot premala za toliko množico. V cerkveni prepovedi je č. g. dr. Anton Medved proslavljal Slomšskov spomin ter posebno razložil Slomšekove zasluge v cerkvenem oziru za narod, potem je pa razložil poslednjo Slomšekovo pesem, zloženo, kakor znano, ravno po posvetitvi one romarske cerkve v proslavo sv. Križa :
O Križ, na visoko postavljen,
Zastava premage si nam;
Visoko nam bodi pozdravljen,
Zaupanje naše si nam!
Vsa slovesna prireditev, ki nam ostane vedno v najprijetnejšem spominu, je bila jasen dokaz, kako vroče ljubi naše ljudstvo nesmrtnega našega vladiko.
Vojska.
Prvi italijanski list v iT! r i p o-litaniji.
„Avanti“ poroča iz Tripolisa, da je izšel dne 29. avgusta tamkaj prvi italijanski list pod' imenom: „Nuova Italija.“
i (	Mir?
Iz Rima poročajo:
Tukajšnja, „Tribuna“ izraža v uvodnem člajn-ku svojo nezaupnost napham italijainsko-turškim mi-
rovnim pogajanjem, ki se vršo v Švici ter izjavlja, dal bi odločen nastop vojaških čet koristil mnogo vječ, nego pa vsi najmodernejši dogovori diplomatov. 'Ob enem povdarja, da zadnje vesti iz Švice poročajo, da so (se mirovna pogajanja* že prekinila, ne da bi se bil dosegel kak rezultat.
Kranjsko.
Nesreča na* železnici. V petek dne 30. avgusta zjutraj ob .pol treh je tovorimvlak povozil v Divači na Kranjskem skladiščnega mojstra Weniga, Vlak mu je odtrgal glavo in mu razdrobil tudi nogo. Cel vlak je šel čez njega). Kako je nesrečnik, là je bil) oženjen, prišel podi vlak, ni znano. Wenig je bil rodom Star jerc.
Koroško.
Brez župana so v Št, Vidu 'na Glini'. Vzrok je Kaj originelen. Med dopustom župana dr. Spoeta je podžupdki sklic,al občinske svetovalce, naj bj. župana imenovali za častnega člana občine. A 'k seji ni prišla niti ena; 'tretjina občinskih svetovalcev. Župan,pa pripisuje to svojim „skritim sovražnikom“ in je zajto odstopil.	____
Razgled po svetu.
Velika 'nesreča na železnici. Dne 1. septembra popoldne ob 1. uri se je pripetila pri Elberleldu na Nemškem grozna železniška nesreča. iZladnji vagon nekega vlaka se 'je odtrgal (in se je z vedno večjo hitrostjo vračal po tiru nazaj1. V vagonu je bilo 45 oseb. Voz je skočil iz tira in se je prevtpgel: iv nek jarek, kjer ga je popolnoma] razbilo. Iz razvalin se je tajkoj slišal stok, jokanje (in bbupni klici. ' Bil je grozen prizor. Nekaterim ponesrečencem so se zarili kosi razbitega voza globoko v trupla, zopet druge je na drug način grozno pohabilo. 0'sem oseb je 'mrtvih, šest težko in več lahko poškodovanih.
Nov prekop med Atlantskim in Tihim morjem. Namerava se ustanoviti angleško-francoska dražba, ki hoče zgraditi v republiki Nikaragua prekop, ki bi vezal oba Oceana in bil konkurenčno podjetje panamskemu prekopu.
Žatec, 27. avgusta.
Na žatečkem hmeljskem trgu vlada prav; živahna hmeljfslka kupčija. Pridelek, kolikor se ga iz dežele pripelje, je hitro pokupljen. Cene se gibljejo med 112 do 146 K za 56 kg. Kupčija bi bila mnogo živahnejša, 'če bi bilo več zanesljivo suhega blaga. Razpoloženje je mirno, trdno, norimberški trg zaznamuje padanje cen.
Obirainje hmelja ne napreduje tako hitro, kot bi bilo pričakovati glede na obilico obiračev. Neprijazno, mokro in hladno vreme otež'kpčuje hmeljsko trgatev. Vkljub neugodnemu vremenu se niso do sedaj pojavili nobeni škodljivi vplivi (na hmelj. Hmelj je zdrav in kakovost istega postaja od dne do dne boljša. Plesnjivec, katerega se je bilo bati, se vsled zračnega vremena do s ella j še mi nikjer pojdjvil,. Tudi glede množine se lahko konstatira, da bo letošnja žetev dosegla ono iz leta 1908. Na deželi ) se prav živahno kupčuje in količkaj gotovi hmelj se takoj po-proda. (Številni ino- in tujezemski trgovci pokupijo vsak dan veliko množino (domačega in tujega hmelja, za cene med 110 do 140 (K za 50 kg. Producenti sicer ne silijo s hmeljem, toda radi se ga pa tudi znebijo, dfa si naredijo prostor i za letošnjo obilno trgatev 'in tudi vsled) tega, [ker še hmelj hi popolnoma suh in je tedaj precej težak. __ IV približno treh dneh bo trgatev v obče gotova, ' če nastopi ugodnejše vreme. V združeni žatečki hmeljski škjadnici je spravljenih 1789 bajl domačega hmelja iz okraja, 123 bal iz okrožja, za vsem tedaj 962 bal,
Vpeme je že delj kot 14 dni z malimi izjemami hladno in deževno ter ovipa trgatev zgodnjega hmelja in 'je tudi neugodno za razvoj poznega hmelja. V Žatcu se ga je več pridelalo, kakor se je cenilo in se pričakuje popolna i žetevl ; iTjudi i južnoštajerska hmeljska letina bo do tričetrtinke prafv, dobra.
Na Gornjem 'Avstrijskem t bo dobra poprečeua hmeljska letina,
V	Galiciji je hmelju zelo škodovalo viharno in deževno vreme, vkljub temu bo še imela 'dežela prav dobro hmeljsko letino.
Na Ogrskem in Sedmograškem pa ne bodo pridelali več hmelja, kakor lani.
V	Avstriji se ho pridelalo letos' / splošno nekaj več hmelja, kakor leta 1910, v Nemčiji pa ravno toliko. Kakor leta 1910.
Dognano je že sedaj, da bo lejtošnja, svetovna hmeljska žetev zadostila porabi, a Ker so zaloge pi-vovaren izčrpane, se he sme računati s preveč niz-Kimi cenami. Na žatečKem hmeljsKem trgu 'so že precej regulirane cene in znašajo za žatečKi hmelj od 118 db 148 K in za štajerski hmelj bd 115 do 120 K per 50 Kg. Od drugod še ni prišlo na žatečki trg nič hmelja.
V nedeljo, dne 8. septembra
vsi k sv. Arehu !
Vsi, ki ste skrbni možie in ofetie ! - ---------------------=
Ali hočete vsaj 10 vinarjev na teden žrtvovati za svojo ozire ma za prihodnost svojih otrok?
Potem pišite „Slov Straži“ v Ljubljani po knjižic« g. župnika Haaserja o ijud-kem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj.
Aparat la
kakor ga kaže
IMam in kateri bi v hiši naj ne manjkal, s
Pri Zinauer Sc ob v Slov. gor.
lap, tirasi in straže s strojnim obratom. :: Zavod za paniranji M. :: Maji saggisi apninihi in vsa monumentalna in stav-— sa asm sSsia iz ta- in inozemskega materijala. = sa Pints? za nüs Is agzssäanaep marmorja. :: Velika zaloga
IzgstavUsnfb napilui ifaBsaikav. :: Kajnižj? ceni. :: Huianfni s sss pšačilni p§§fi. :: Harstiia se izdajajo tečno. = m Mil !n stnškosni arsračanl bragisčas. irzejaike: KamnoaeSka družba n Cell®.
Loterijske številke: Dne 31. avgusta 1912. Gradec	47	61	72	74	87
Dunaj	19	89	62	43	2
Sprejmejo
so 3 dijaki na hrano in stanovanje ; na razpolago jim je tudi lep vrt. Bankalarska ulica št. 10 v Mariboru. 183
Trgovski
pomočnik,
dober prodajalec, se sprejme v trgovini Janeza Löschnigg v Šmarji pri Jelšah. 182
LJàSn v Basali na prodaj v ■ D S «S £9 v lepem in prijaznem kraju blizu cerkve in kolodvora. Hiša ima 3 sob» spodaj in 1 pod strešno sobo in 1 kuhinjo, dve kleti, kravji hlev svinjaki in ške-denj, vse v najboljšem stanu. K hiši pripadate tudi 2 lepi njivi, nov sadonosnik in vrt z brajdami. Zelo pripravna je za kakšnega penzijonista ali rokodelca. Samo za stanovanje, ki je sedaj v najemu, se plača 30 kron mesečne, (jena je 12.000 kron, 4400 kron je \ knji Ženih. Kupci Slovenci imajo prednost. Več se izve pri Francu Repolusku, posestnik v Rušah.
HBHHBHHHnnHS
ki žele preskrbeti svojim hčerkam temeljito času primerno izobrazbo, store najbolje, ako je pošljejo v zavod šolskih sester v Celje. — V osemrazredni dekliški šoli se uče vsega, kar zahteva sedanja ženska izobrazba. Poleg predpisanih predmetov za ljudske in meščanske šole vadijo se deklice v vsestranskem gospodinjstvu, posebno šivanju in kuhanju. V zavodu je tečaj za učiteljice ženskih ročnih del in otroške vrtnarice. Pudučuje se tudi umetno ročno delo, risanje in godba. — Sprejemajo se deklice vsake starosti, ako so zdrave in lepega vedenja. — Pojasnile daje
Vodstva ioSskih sester v Celju.
A. Vihar & N. Novak
Koroška ceste 53 I!II.0Tlboir Hengasse 2 in 4
se priporočata v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih mizarskih del, kakor: za stavbe hiš, pohijšitvo za stanovanja, Sole, cerkve, prodajalne in pisarne; izdeljujeta portale in prevzameta vsakovrstna, popravila. — Strogo solidna, najcenejša in hitra postrežba.
Ir
Fr. Kampuš : Zg. Poljskava
poleg stoječa I
v nobeni e dobi
Co.
gor.
Cena s svincem in navodilom samo 5 K. Pošilja se po povzetju.	«
Jako priprosto! Zelo praktično! Nobena igrača)
Biser
K vsaki
med vsemi žitnimi kavami je
Franckova Perl • rž.
Vsak požirek iz Skodelice potrjuje premoč te fine kakovosti.
žitni kavi pa je, da se doseže v resnici poln okus in lepa, okusna barva, treba pridejati malo porcijo
pravega zagrebškega : Franckovega : pridatka za kavo.
Obe vrsti se dobita v vsaki špecerijski trgovini.^':-:	:-:
?sem kmetom naznani in se jim priporoča, da bi prišli h njemu stroje kupovat, ker zdaj jih isna okoli 2 do 300 doma, vsake vrste, ima zdaj najnovejše rečne mlatilnice, tudi geplne-mlatilnicč, slamoreznice, repo-reznice, pluge, brane, ckopalnike in osipalnike, miine za sadje in grozje mlet, stiskalnice ali preše, najnovejše sesalke ali pumpe za stadere* in gnojnico, s katero se lahko napumpa v eni minuti eden p-, lovni »k vode ali gnojnice, vsake vrste male in tudi velike tehtnice, tudi vsake vrste mostne tehtnice, katere pistim sam postavit na svoj odgovi r, stroje za seno kosit, obračat in grabit, najnovejše sejalne stroje, pri katerih se prihrani ena tretjina zrnja ; ima tudi vsakovrstno železje z r. mline in žage, tudi mot rje na bencin, sesalni plin, surovo olje, sopar ali „dampf, največje mlatilnice, zraven ima vse kar kdo rabi, stroje za šivat „Central Bobin“ po najnižji cehf, vsakovrstne stroje za kovače, lončarje, opekarje, tudi opreme za pekarije, kotle za kuho, brzoparilnike prave „Alfa Separator“, po najnovejšem izdelane, pri katerih se prihrani zelo -veliko časa in drv. Najnovejše mline za zrnje mlet, da si lahko vsak kmet doma vsakovrstno zrrje melje in doma vsakovrstno moko napravi, goni se lahko na roko, gepl, tudi na vodno in parno moč, domači izdelek, dam tudi vsakemu kmetu na poskušnjo; kolesa ali bicikelne. pisalne stroje vsake vrste. Zmerne nizke cene, ugodni plačilni pogoji, tudi na več let. Kder k njemu na dom pride, ali ako mu piše, da se c n Sam pri kmetu oglasi, d, bi vsak kmet vse stroje 10 odstotkov ceneje, kakor drugače, vsakemu pride na svoje stroške na dom, da se dogovorita, ne na kmetove stroške. Vse varstvene pripra e za mlatilnice se pri njem dobijo, katere mora vsak kmet imeti, kdor ima mlatilnico.	12«
|és lepa je ca-kev, veža, kuhinja ^ w le tedaj, če ima ličen in	♦
% trpežen tlak, %
$ kakoršen izdelujeta v mnogih vzorcih
% Zajec & Horn, Ljubljani
♦	Izdeielovanie stopnic,	♦
♦	cevi. - Azbestni ikrili s	♦
I «Zenit* I
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Liniment mazilo,
najbojše sredstvo, če si hočeš odstraniti potenje nog. Cena 3 krone (tudi v znamkah). — Pošilja franko. Mestna lekarna pri c. kr. ,Orlu“ v Mariboru Glavni frg tik rotovža. m
Pna južni - štajerska kamnoseška
družba « Celju.
Nikdar se ne bodete kesali
ampak zadovoljni bodete in vedno hvalili slovensko trgovino, ker si lahko veliko denarja prihranite če bodete vedno kupovali vse Vaše potrebščine v trgovini
J. N. Šoštarič, Maribor Gorska ui. s.
Veliko izbiro najboljšega in najmodernejšega blaga za moške in ženske obleke, platna, sukna, druka, satins, cefira. — Bogata zaloga gotovih oblek, srajce, kravate, ovratniki, naramnice, nogovice, dežniki itd. — Za telovadna društva vse potrebščine in kroji v zalogi.
Cene veliko nižje kakor drugod.	Postrežba strogo solidna
Motel Trabesinger
v Celovcu
Velikovška cesta
št. 5 ss»
se priporoča potnikom, ki prinočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe in snažne sobe; izborna kuhinja, zajamčeno pristna in dobra vina.
Za zabavo služi kegljišče. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
Veliko dvorišče za vozove in tri hlevi za konje. — V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo. Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus.
Lojzka in Pepca Leon.
ROBERT DIEHL
igastiarna sMia ^*n ^ štajerski I
IfipiBm, Viudlifj a	§ a	I
¥ €ei|H == Mu, Wsjuws tab» tali KOIHm <* »