Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo Zbirka Kakovost v vrtcih in šolah 6 Zbirka Kakovost v vrtcih in šolah 1 Področja in standardi kakovosti – nacionalna izhodišča 2 Dosežki učencev ter dosežki otrok v razvoju in učenju 3 Profesionalno učenje in delovanje učiteljev 4 Varno in spodbudno učno okolje 5 Vodenje vrtcev in šol 6 Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo Urednika Mateja Brejc in Klemen Širok Uredniški odbor Mateja Brejc, Simona Bezjak, Gašper Cankar, Saša Grašič, Alenka Jurič Rajh, Tomaž Kranjc, Tatjana Krapše, Tanja Rupnik Vec in Branko Slivar ISSN 2630-4031 Publikacija je sofinancirana s sredstvi Evropskih socialnih skladov v okviru programa Vzpostavitev, dopolnitev in pilotni preizkus modela ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja. Publikacija je brezplačna Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo Simona Bezjak Alenka Jurič Rajh Saša Grašič Mojca Brglez Simona Črep Silva Kos Knez Polona Papler Renata Škodnik Natalija Talan Fošnarič Mitja Turk Vsebina Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo · 5 Standarda kakovosti ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti s samoevalvacijo · 11 Tim za kakovost · 21 Navedena literatura · 29 Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo Simona Bezjak, Alenka Jurič Rajh, Saša Grašič, Mojca Brglez, Simona Črep, Silva Kos Knez, Polona Papler, Renata Škodnik, Natalija Talan Fošnarič in Mitja Turk Uredili Alenka Jurič Rajh in Simona Bezjak Strokovna svetovalka Mateja Brejc Jezikovni pregled Lena Vastl Oblikovna zasnova Sašo Gorjup Oblikovanje in tehnična ureditev Alen Ježovnik Zbirka Kakovost v vrtcih in šolah 6 Urednika Mateja Brejc in Klemen Širok ISSN 2630-4031 Izdala in založila Šola za ravnatelje Vojkova 63 · 1000 Ljubljana Ljubljana · 2019 © 2019 Šola za ravnatelje http://solazaravnatelje.si/ISBN/978-961-6989-33-6.pdf Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=298513152 ISBN 978-961-6989-33-6 (pdf ) Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti Koncept ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti¹ (v nadaljevanju UZK) z na- menom izboljševanja šolskih politik in kakovosti učenja in poučevanja v šol- skem prostoru ni nov (MIZŠ 2017; Brejc 2014; OECD 2013; Koren in Brejc 2011; Kos Kecojevič in Gaber 2011; Barle Lakota 2007). Tako v tujini kot tudi v slovenski praksi najdemo različne modele kakovosti, ki opredeljujejo notranjo evalvacijo (samoevalvacijo) in zunanjo evalvacijo² na sistemski in šolski rav-ni. Pri tem se osredotočajo na evalvacijo in ocenjevanje učencev,³ učiteljev, vodij šol, šol in šolskih sistemov. UZK s temeljnim poudarkom na samoevalvaciji postaja vse bolj ne le »ta hip modno priporočilo« in »sistemska prisila«, ampak profesionalna potreba vseh, ki se z izobraževanjem ukvarjajo. S sistematičnim in načrtovanim ter sistemsko celovitim pristopom k UZK namreč lahko: – pridobimo boljši vpogled in s tem poglobljeno razumevanje, kako do- bro se učijo učenci, – pridobivamo podatke za izboljševanje delovanja šol in šolskega siste- ma, – zagotavljamo ustrezne informacije staršem in širši družbi o delovanju šolstva. ¹ V slovenskem šolskem prostoru, tako v zakonodaji kot v praksi, uporabljamo različne izraze, npr. sistem celovitega vodenja kakovosti (ZPSI), presoja in razvijanje kakovosti (ZIO), spremljanje in ugotavljanje kakovosti (ZVSI), uvajanje izboljšav in samoevalvacija (Brejc, Koren in Širec 2014; Brejc idr. 2014; MIZŠ 2017), okvir evalvacije in ocenjevanja (OECD 2013; Brejc 2014 idr.). ² Zunanja evalvacija vključuje procese oz. aktivnosti ovrednotenja pojavov in procesov v izobraževanju, izvedene s strani oseb oz. institucij, ki niso neposredno vključene v predmet evalvacije (Eurydice 2012). V zunanjo evalvacijo je v Sloveniji mogoče uvrstiti zunanja preverjanja, mednarodno ugotavljanje dosežkov učencev na posamičnih področjih, nacionalne evalvacijske študije, delovanje Inšpektorata RS za šolstvo in šport, ocenjevanje delovne uspešnosti ravnateljev, vezano na letno načrtovanje in poročanje o realizaciji dela ipd. ³ V besedilu uporabljamo poimenovanja šola, učenec, učitelj. S poimenovanjem šola označujemo vrtec, osnovno šolo, srednjo šolo in dijaški dom. S poimenovanjem učenec označujemo otroka v vrtcu, učenca v osnovni šoli in dijaka srednje šole oz. dijaškega doma. S poimenovanjem učitelj označujemo strokovne delavce v vrtcu, osnovni in srednji šoli oz. dijaškem domu. 5 Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo Samoevalvacija šol Samoevalvacija šol kot oblika notranje evalvacije, ki jo izvajajo učitelji, je sprotno spremljanje in končno ovrednotenje doseganja zastavljenih razvojnih in prednostnih ciljev v določenem obdobju. »Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo« je po Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-UPB5, 49. člen)⁴ zakonsko opredeljeno formalna odgovornost ravnateljev. Z vidika izboljšav in profesionalizma pa je seveda tudi odgovornost vseh učiteljev. V proces se po potrebi vključujejo tudi drugi deležniki (učenci, starši, delodajalci, lokalna skupnost ipd.). Strokovna literatura, predvsem pa izkušnje v praksi kažejo, da je izvajanje samoevalvacije boljše in učinkovitejše, kadar je v t. i. proces vodenja kakovosti v šoli aktivno vključen tim za kakovost⁵ (Brejc 2014), ki pre-vzema strokovno in koordinacijsko vlogo in naloge. Z zakonom ZOFVI je uvedena odgovornost, ki šole postavlja pred potre- bo in zahtevo sistematičnega UZK s samoevalvacijo.⁶ »S tem država šolam sporoča, da ni dovolj, da le vedo, da so dobre, ampak je njihova obveza, da to tudi pokažejo oz. dokažejo in tako utemeljijo svoje dejavnosti in dosež- ke, povezane z učenci.« (Brejc, Koren in Širec 2014, 15) Hkrati se je država »z osredotočenjem UZK na samoevalvacijo odločila za odmik od poudarjanja procesa UZK kot nadzora nad delom institucij (vrtcev, šol) in učiteljstva. [. . .] [I]imamo opravka s prenosom skrbi za kakovost vzgoje in izobraževanja na institucije in učiteljstvo« (Gaber idr. 2011, 39). Samoevalvacija kot orodje za UZK na ravni šole pa kljub vsaj delnemu pre- nosu odgovornosti in skrbi za kakovost na raven šol formalno ni jasno opre- deljena (vsebina, struktura itd.) oz. prihaja po Zakonu o poklicnem in stro- kovnem izobraževanju (ZPSI-1).⁷ do razlikovanj po različnih ravneh izobra- ževanja (npr. področje poklicnega in strokovnega izobraževanja,⁸ višje šol- ⁴ Uradni list Republike Slovenije, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D in 47/15. ⁵ Naloge in kompetence članov tima so podrobneje pojasnjene in predstavljene v drugem delu besedila. ⁶ Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju ( Uradni list Republike Slovenije, št. 79/06) določa UZK po načelih celovitega sistema vodenja kakovosti, ki upošteva tudi skupni evropski okvir zagotavljanja kakovosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Zakon določa, da svet šole na predlog ravnatelja imenuje komisijo za kakovost, ki spremlja in ugotavlja kakovost vzgojno-izobraževalnega dela. Šola vsako leto objavi poročilo komisije za kakovost na svoji spletni strani. Kazalnike kakovosti poklicnega in strokovnega izobraževanja določi pristojni strokovni svet. ⁷ Uradni list Republike Slovenije, št. 79/06 in 68/17. ⁸ Poleg poročila o samoevalvaciji (49. člen ZOFVI-UPB5) je za področje poklicnega in strokovnega izobraževanja v 16. členu ZPSI opredeljena še komisija za kakovost, ki pripravi in objavi Poročilo o delu komisije za kakovost. 6 Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo stvo⁹). Različnim projektom oz. pristopom, ki se ukvarjajo z ugotavljanjem kakovosti in v tem okviru s samoevalvacijo (npr., POKI,¹⁰ EQAVET NRP v Slove- niji,¹¹ Uvajanje izboljšav in samoevalvacija,¹² področja kakovosti ISSA,¹³ KzP¹⁴), je skupno, da samoevalvacijo do neke mere opredeljujejo podobno, kot proces, ki z namenom izboljšav poteka na ravni šole, pri čemer pa so različna izhodišča, na katerih proces temelji (npr. vnaprej opredeljena področja ka- kovosti in/ali kazalniki oz. standardi, šola področje izbere sama oz. izboljšave usmeri na področje učenja in poučevanja, šola doseganje ciljev izboljšav vrednoti na osnovi meril, ki jih določi in oblikuje sama itd.) in usmerjenost (šola kot celota, določeno/izbrano področje izboljšav, raven učitelja). V tem okviru tudi ni (vedno) jasno opredeljeno, kdaj šola kakovost doseže. Ko vzpostavi notranji sistem kakovosti, ko doseže od zunaj določen standard ali npr. ko tako na osnovi interno oblikovanih meril presodi sama? Razlike v projektih oz. pristopih se kažejo tudi v samih orodjih ali mehanizmih oz. podpori, ki jih le-ti ponujajo. Skupno omenjenim projektom oz. pristopom pa je, da v osnovi temeljijo na izhodiščih nenehnega izboljševanja šol, šole se vključu- jejo prostovoljno, v procesu samoevalvacije zbrane podatke šole uporabljajo praviloma interno, samoevalvacija (ali notranja presoja) se kombinira (potr- juje) z zunanjo evalvacijo (presojo) (Brejc 2014; Brejc, Koren in Širec 2014). Pričujoče gradivo v nadaljevanju s standardi in kazalniki UZK s samoe- valvacijo opredeljuje dva temeljna pogoja, ki sta potrebna in na kate- ra naj bodo šole pozorne, ne glede na to, katere od zgoraj navedenih usmeritev upoštevajo pri svojih prizadevanjih za kakovost, in sicer: – vzpostavitev organizacijskega okvira UZK ter – sistematičnost in načrtnost izvajanja UZK s samoevalvacijo. Vzpostavitev okvira ter ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo v šoli Za UZK s samoevalvacijo je na šoli potrebno najprej vzpostaviti ustrezen okvir (Brejc 2014; Grašič, Pogačnik Nose in Žagar, 2017; Vanhoof 2011; Schildkamp 2007). Pri tem je ključna raven pripravljenosti šole za nenehen proces izboljševanja, medsebojno zaupanje, skupna prepričanja in cilji, predanost ⁹ V skladu z Zakonom o višjem strokovnem šolstvu (ZVSI) spada področje kakovosti v okvir visokega šolstva. ¹⁰ Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje, ACS. ¹¹ Nacionalna referenčna točka za kakovost poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, CPI. ¹² Zasnova in uvedba sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij, ŠR. ¹³ Korak za korakom, Pedagoški inštitut. ¹⁴ Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja, SIQ. 7 Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo Razvojno načrtovanje Nadaljnje Spremljanje ukrepanje in izvajanje Vrednotenje in poročanje Slika 1 Faze UZK s samoevalvacijo in vključenost učiteljev, raven šole kot učeče se organizacije, usposobljenost za samoevalvacijo, viri itd. (Brejc 2014; Koren in Brejc 2011; Vanhoof 2011). Tako je pomembno, da v šoli: – razvijamo t. i. evalvacijsko kulturo, pri čemer krepimo pozitiven odnos do spremljanja in vrednotenja lastnega dela in dela drugih; – poskrbimo, da je samoevalvacija kot orodje za UZK vpeta v »redno« de- lovanje šole in ni predstavljena in izpeljana kot dodatno delo, enkraten dogodek ipd. ter – skrbimo za krepitev zmožnosti, tj. pridobivanje potrebnega znanja in spretnosti za UZK s samoevalvacijo. UZK s samoevalvacijo v praksi pomeni, da v šoli: – razvojno načrtujemo delo s poudarkom na izboljšanju kakovosti učenja in poučevanja, – izvajamo načrtovane dejavnosti ter sproti spremljamo proces in dose- ganje ciljev, – ob koncu vsakega šolskega leta in razvojnega, tj. 3- do 5-letnega ob- dobja ovrednotimo doseganje ciljev in o tem poročamo ter – na osnovi ugotovitev opredelimo ukrepe, ki jih upoštevamo pri nadalj- njem načrtovanju. Gre torej za t. i. krog kakovosti (Grašič idr. 2017; Možina in Klemenčič 2012; Mali idr. 2007), ki predstavlja sistematičen pristop, hkrati pa poudarja tudi trajnost. Podrobnejše usmeritve, kako v praksi izvajati UZK s samoevalvacijo, sce- narije in predloge vsebine dokumentov šole lahko najdejo v Protokolu za uvajanje izboljšav in samoevalvacijo (Brejc idr. 2014). Protokol lahko šole smi-selno in po potrebi prilagodijo lastnim razmeram, ustaljenemu načinu delo- vanja, zmožnostim institucije ter posameznikov idr.¹⁵ ¹⁵ Za področje poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja lahko več najdete v publikaciji Okvir EQAVET za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti (Grašič idr. 2017). 8 Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo Področja ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti s samoevalvacijo Temeljni namen UZK s samoevalvacijo v šolah je izboljšanje učenja in pou- čevanja. Tako naj se v prvem koraku UZK, tj. pri razvojnem načrtovanju šole, primarno osredotočijo na določanje razvojnih ciljev za ohranjanje ali izbolj- šanje kakovosti: – dosežki učencev ter dosežki otrok v razvoju in učenju (glej zvezek 2), – profesionalnega učenja in delovanja učiteljev (glej zvezek 3) ter – varnega in spodbudnega učnega okolja (glej zvezek 4). 9 Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo 10 Standarda kakovosti ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti s samoevalvacijo Pri opredeljevanju standardov kakovosti izhajamo iz vprašanja: Kako naj s samoevalvacijo ugotavljamo in zagotavljamo kakovost učenja in poučevanja? Standardi kakovosti, ki so predstavljeni v nadaljevanju, izpostavljajo ključ- ne poudarke, kot so: evalvacijska kultura, tim za kakovost, krepitev zmožnosti, razvojno načrtovanje, spremljanje, vrednotenje, ukrepanje. Standarda Kazalniki Šola ima vzpostavljen V šoli je razvita evalvacijska kultura. okvir ugotavljanja in za- Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo je vpeto v delovanje gotavljanja kakovosti s šole. samoevalvacijo. Na šoli se krepi zmožnosti zaposlenih za samoevalvacijo. Šola načrtno in sistema- Razvojno načrtovanje na šoli je sistematično, sodelovalno ter usmerjeno v dvig tično ugotavlja in zago- kakovosti učenja in poučevanja. tavlja kakovost s samo- Na šoli izvajajo načrtovane dejavnosti in sproti spremljajo doseganje zastavljenih evalvacijo. ciljev. Na šoli vrednotijo (evalvirajo) doseganje ciljev in o tem poročajo pomembnim deležnikom. Na šoli skladno z ugotovitvami samoevalvacije predlagajo ukrepe, ki naj bodo vključeni za nadaljnje načrtovanje. 11 Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo 12 Standard 1 Šola ima vzpostavljen okvir ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti s samoevalvacijo Za UZK s samoevalvacijo je na šoli pomembna evalvacijska kultura, torej pozitiven odnos ravnatelja in učiteljev do evalvacije, pripravljenost vseh na re-flektiranje lastnega dela ter skrb za kakovost z namenom izboljševanja učenja in poučevanja. Pomembno je, da se v ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo vključujejo ravnatelj, učitelji in tudi drugi deležniki (učen-ci, starši, delodajalci itd.) ter da med njimi obstaja zaupanje. Običajno v šoli tim za kakovost skrbi za načrtno, sistematično in trajno UZK s samoevalvacijo, njegova vloga je tudi usklajevanje in povezovanje različnih dejavnosti in dokumentov za vpetost samoevalvacije v delovanje šole. Da ti procesi uspe- šno tečejo, so potrebni viri za podporo ter omogočena krepitev zmožnosti za kakovostno in trajnostno izvajanje samoevalvacije. Kazalniki kakovosti 1.1 Na šoli je razvita evalvacijska kultura. 1.2 Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo je vpeto v de- lovanje šole. 1.3 Na šoli se krepi zmožnosti zaposlenih za samoevalvacijo. Opisi kazalnikov in primeri vprašanj za razmislek so prikazani v preglednici na strani 14. Primeri meril in opisnikov kakovosti – Vsi/večina učiteljev ima pozitiven odnos do samoevalvacije. – Večina/vsi učitelji so motivirani za uvajanje izboljšav. – Vzpostavljen je tim za kakovost, ki aktivno deluje. – Jasno so opredeljene vloge in naloge ravnatelja, tima za kakovost, akti- vov in drugih skupin (npr. PUZ-ov, oddelčnih učiteljskih zborov, projek- tnih timov) in učiteljev pri UZK s samoevalvacijo. – O prizadevanjih za kakovost šola sistematično obvešča tudi druge de- ležnike (starše, delodajalce idr.) in jih vključuje. – Iz dokumentacije šole je razvidno, da je samoevalvacija povezana z rednim delovanjem šole (Program razvoja, LDN, Poročilo o realizaciji LDN). 13 Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo .) k , ipd e lastno ima ečji šolami? vseh? ela? tia timi inese različne najv z. d letnim razprav ed o dopr ,zunanja m oja, oča in ašega v reflektir rojektni vzr ečine n ako ezujemo enje v in k raz v i,p o okovne ež po ost samoevalvacijo in p jšole s str a ,mr vanja ljen mom o jnam akov izbor v a v .)? a k osti način znotr rednotiti v K delo ipd za v ogr torst e in ti, ako sesta pr k s usmerjene en elo? učiteljsk je akšen d k m nosti jnostno? za emlja ako Na ,financ or ljanju K ezano tra v uporabna spr v v učitelju? sodelujemo? o resoja, iale in oddelčni p in p samoevalvacije tno šole? ter odgo DN-ja?L posabljanja, ost? zagota evalvacije očju načr ,ma in .PUZ, tivno .us ostno vanje v samoevalvacije? akov in k membna (npr elo pera (npr olegialna podr ostor ako medsebojno d o ,k k za esionalne po ednost vljanju v realizaciji na ,pr riposameznem tično in of vr ko o aja p a ks k upine anje nost pr in gota vajanjem v ra izv sk vpet iz p šoli or el iu eto a d sistema elji? ih ost .z n evalvacija nami, pr očilom ruge v sv itd dgov kot je ednosti učit d vsebinsko samoevalvacijo obr ost o ljeni por d ,tehnologijo pr v in in ako e ,da a med k in za naloge st (čas akov o za e upno ripr in v imer ir samoevalvacijo k razmislek vamo p aktivi ,pobude ,vzajemno v samoevalvacija s pr za sk tim (LDN) za edanje obstaja ako je se rb zna nosti k a osti zav tom jekte zmožnosti v sk ismo imajo samoevalvacijo or za ito .)? ljamo ,d epo rakso? v v osti? samoevalvacijo ro v ašanj p v p ževanjea ako aže pr mer načr ipd k logo vpr k ejeli zaupanje ,tim repimo odgo v činko ako repimo obr rbimo se spodbujamo k spr k šoli e telj u imamo vnim k izmenjujemo zagota sk na ter samoevalvaciji? vljanja rimeri ako ako mo ako li kolikšni akšno a vna akšno ako ako ako ako ako ako P K K S K A V pedagoško K K ra K pri K dvigu K delo dejavnosti, K samoiz evalvacija K K K izziv? • • • • • • • • • • • • • • • - zagota a o , - k je . i s - in očja g .). - tih de sa- iza ja za ,da ru šo čite orga- je osti d itd osti U tegija- vir rbi odr . v v p na ojim a etnosti ljan timom v sk evalvacije ednotijo zaupanje s umen sv str vr ako ljiin ako različnimi ajanje s spr ebni do razmišljajo vanje k k z ok samoeval- in telj d DN-ja). in izv čite L ov ugota ezani potr v na elodajalci v u ir omembno ajo d obudami spodbudno si v za P učitelji sodelo vljanje ra vljanje p ezujejo zličnimi v k čiteljev iso v esom. ra znanja je o so izboljševanja u in edsebojno in n ezujemo ljučnih izpelja so m odi k o z a ajnostno in starši, p oc v telj v če v šoli reflektir realizaciji tr za tost zagota ju zagota pov ojekti, pr no vljen v evanja. a o in ljeni in kl in pr v učitelji telja vna .Na a ,g enci, idno učitelji in R obstaja odpr st,v zv čnim stno okolje namenom pouč vna a in o očilo u o samoevalvaciji. zposta delu v i(uč ra or z v o v azalniko z in ra en. ljanje ljanje k telj v o v njimi k je p z. telj idobivajo ,zagoto ost vnostmi, ar o ako ima pr pis vna v zitiv ka vna k a enja ojem ed ipodpir samoevalvacijo k samoevalvacijo a la O R ko uč odnos po sv M k Ugota s za deležnik Ugota samoevalvacijo deja li, (LDN, lji lom R mi za moevalvacije nizacijsko vacije podpor oŠ - | z- l- - 1 ra a. osti ž- i acij- vlja- v a vpe va- o sa- d je v . alv e je se za ultur ako o elo izm zapo šoli ev k k m dv šole šoli p azalnik a zagota a e . Standar K Na vita sk Ugotavljanje in nje ss vacijo to nje Na kr nosti slenih moevalvaci- jo 14 Standard 1 | Šola ima vzpostavljen okvir ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti . . . – Ravnatelj in učitelji sprotno in sistematično spremljajo svoje delo in se o ugotovitvah odprto pogovarjajo. – V šoli na različne načine sistematično krepijo zmožnosti učiteljev za UZK s samoevalvacijo (npr. interna usposabljanja, udeležba na seminar- jih in konferencah . . .). – V šoli si učitelji pogosto izmenjujejo primere dobre prakse na področju učenja in poučevanja. – Vzpostavljen je sistem kakovosti v šoli (v povezavi s Kazalnikom 1/PSI¹). Viri podatkov – Različni načini ugotavljanja odnosa do UZK s samoevalvacijo – razpra- va, vprašalnik ipd. – Podatki iz šolske dokumentacije (program razvoja, LDN, Poročilo o rea- lizaciji LDN-ja, letne priprave učiteljev, poročilo o kakovosti itd.). – Podatki iz internih dokumentov šole (zapisniki srečanj ipd.). – Povratne informacije, neformalni pogovori. ¹ Nacionalni kazalniki kakovosti na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja, glej www.eqavet-nrp-slo.si/wp-content/uploads/2018/05/09_Nacionalni_kazalniki_kakovosti _PSI2017.pdf. 15 Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo 16 Standard 2 Šola načrtno in sistematično ugotavlja in zagotavlja kakovost s samoevalvacijo Načrtno in sistematično UZK s samoevalvacijo v praksi pomeni, da v šoli razvojno načrtujejo in imajo s programom razvoja¹ opredeljene razvojne in prednostne cilje, ki so usmerjeni v izboljšanje učenja in poučevanja. V raz-pravi o ciljih sodelujejo vsi pomembni deležniki (učitelji, učenci, starši, delodajalci itd.). Za doseganje zastavljenih ciljev šole izvajajo načrtovane dejavnosti in njihovo uspešnost sproti spremljajo, tako individualno (učitelj) kot skupinsko (na ravni šole, aktivov in/ali drugih skupin (kot so PUZ-i, oddelčni učiteljski zbori, projektni timi ipd.). Pri tem uporabljajo različne podatke, o katerih redno razpravljajo. Na osnovi sprotnega spremljanja in zbranih podatkov šole ob koncu šolskega leta in razvojnega cikla ovrednotijo, v kolikšni meri so zastavljene cilje dosegle in o tem poročajo. Za izboljšanje oz. razvoj kakovosti pa je ključno, da na osnovi ugotovitev oz. spoznanj spremljanja in vrednotenja (samoevalvacije) v šoli določijo ukrepe za naslednje šolsko leto ali za naslednji razvojni cikel. Pomembno je, da šola načrtuje dodatne ukrepe tam, kjer ciljev še niso dosegli, da opusti dejavnosti, ki niso uspešne oz. da uspešne prakse postanejo redna praksa. Kazalniki kakovosti 2.1 Razvojno načrtovanje na šoli je sistematično, sodelovalno ter usmerje- no v dvig kakovosti učenja in poučevanja. 2.2 Na šoli izvajajo načrtovane dejavnosti in sproti spremljajo doseganje zastavljenih ciljev. 2.3 Na šoli vrednotijo (evalvirajo) doseganje letnih/razvojnih ciljev in o tem poročajo pomembnim deležnikom. 2.4 Na šoli skladno z ugotovitvami samoevalvacije predlagajo ukrepe, ki naj bodo vključeni v nadaljnje načrtovanje. Opisi kazalnikov in primeri vprašanj za razmislek so prikazani v preglednici na straneh 18–19. ¹ V praksi slovenskih šol najdemo dokumente, kot so npr. Razvojni načrt, Načrt izboljšav ipd., v katerih so praviloma opredeljeni cilji za 3 do 5 let. 17 Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo jih v a a? v,a in mo in/ali to tem S eni o v v zbir s o odpir se razpr Kdo .)? ili ljuč p in k doseganje jih o idr v nabor in ako analiz nih anjem, en? e aktiv rednostnih v v Je vjuji, p K Kdo ,z o ni so ...) .). oseganje vnosti acijo ljuč usmer v ter d ipd oko vk ra ,in str opaz način emljamo letnih ciljev? amo? deja je ciljev? bodo na rojekti upinsko ,p spr anje dnotili omunik v zbir sk k ako ,delodajalc šole? jih vah kšen o nevnik re repe? anih k a a es ljenih v k v k ih, v,d v šoli o u to ajanjem in oc cilji ako lahko K ipr dnostnih pr edeljenih telj)? par izv redno ,starše Na (opaz na ,pr re elko na zasta načr ,kolegialnim Kdo e a? p ,v njimi d opr v lahko cilje? v (učni z tke ra di? enc šole ciljev nadaljnje tabel .)? o eza a leta v .uč v letnih ,d poda ost, za vajanje ciljev? ednostnimi ojne o elom dela/iz v ipd ga v p oseganju iz emljanjem, vnih v omogočata (npr pr DN-ju d ali ga esničitev d raz L tako ako v ev ur k k dnostnih očila spr tko in Kdo ojnih zbir .individualno jasna e za re šolskega vniko zv za p ripor oda ra letnimi rednim p delali doseganje enč (npr omo p emljamo anje? eležnike idna z uč ispeva oncu tivnim o listo v d in edeljene za b ,tim v raz ejavnosti k in o zv vnosti pr spr a v to d e ciljev ma a opr ra ezan v za iob oti spodbujata ripr ačr je nosti v deja upine evanjem vit n oločanje ojnimi jo tivno v o načine encih? tk spr v,for ripr ost d v a a li p sk vnosti p A ,analiza v,p eja uč snič to ciljev? jno raz evanja? d vane in re goto vljenih o na deja u poda u om, akov v pomembne odpir oper akšne to v k p ouč opisnike k upine druge z ali načine umen ehodo p ,realen, in a sk eljih zi v zasta za acijo razmislek raz pliva in anih e a v cilje načr ok vljenih ljučili in N v spr torst učiteljev? deljene ila čit animi alv za e? zv ek k to u tim v 5-letnimi v e er sne en u v zbr v,d ot a iučitelji ojne ter m aktivi različne m in zasta p žnost do pri ,obliko čenja vladljiv zv opr ciljev? načr tke .z učnih ašanj o smo elko 3- u ripr cilje? ,fok vajamo na mer ra p ob iz doseganje samoev nas m s upin npr e ciljev izd s vpr raksi, oda ri koa sk anje p p šoli evanju p ima k smo imamo ljene ljenih v postavili v šoli (učitelji, v e v zano ravnatelj ost vnosti vajanje omo anih e v in na iz e ter b v rimeri ako koa li kolikšni ako ako mo li li až a ako zličnih ganizacijo ako esnič ako P K k A seznanili V izboljšanje K drugih učiteljev K deja zasta S zasta anketir A ciljev A k K Ali izbr K po ra or hospitacijami, K ur k • • • • • • • • • • • - vlja iz - iz- - v - a- ra- od- a lega re ra če n ci- let) .R alne -i, nosti u a ek stanju ciljih jasno na ciljev v upin- upin) meto zagota 5 .Temelji o izbolj- o LDN-ju konk UZ sk sk in i. ret v o ilok v P eja in do ter p ih v ima iizhajajo ipd). d otek in tk 3 šole evanju a i(učitelji, so nik zapisane so p antitativni v ter ,k v vlja až ola rugih k oda Š oja let šole timi dnostnih tem doseganje d načine p podatk razpr cilje (kot vanih se .). zv i) 5) re O gota rednot izboljšanjem izobr V eležnik edsta učiteljev p to šoli (učitelj) u usmerjeni d ra cilji obdobje v v pr itd ti). in/ali in so (do upin Na mu 3 tih) rojektni načr v (za sk o različne šole a (opisnik tično izije samoevalvacije cilji evanja. ednostne i,p vljenih ezanim zulta v idobljenih ogr (načr v acija. ma trendih eta pr ajanje (re uporabljajo e vanje očil pr ouč rednostni ,aktiv tivni sv pr ah rugih po d zasta in v va, p pomembni to v obdobje .P v izbor individualno sist in si delodajalci, a v in letne ziizv tem vanja šole alitav in ripor ednostni za s e omunik uporabljajo načr p člani drugih ciljev ripr in/ali k k p sko vni birajo sodobnih pr eni v in Z in tno starši, ouč ra azalniko poslanst in čenja cilje v o učiteljsk emljajo k p dna ojno iz u ter ljuč ni doseganje es) ritem ila) edeljene edeljene ojnih a in re spr (na načr analizi vk v emlja oc p dela. pis zv la a ojni enci, upnosti, ojne aktiv o O R haja na obdobja, šole zv šanje so uč sk opr zv opr raz tizir ni delčni Š spr (pr nja šoli ljev sko ter de (mer olaŠ - - | a - - ter v o in - o 2 na- n e v i ,so va- to d jav- spr sist koa nja iz e ljenih ojno evanja. d in v . je valno k če načr emlja- zv u šoli azalnik a tovanje spr doseganje Standar K R čr šoli matično delo usmerjeno dvig sti pouč Na jajo vane nosti ti jo zasta ciljev 18 Standard 2 | Šola načrtno in sistematično ugotavlja in zagotavlja kakovost s samoevalvacijo za na ih ostnov so osti) ezna) leto? na stanja v v drug šolskem osti ako redlogo ko ob in k (kot p eni a ljamo omogoča k v a o akov va šolsko plivalo ioc k v ako upin pno peljali? K šoli? v sk u pr o obja ,aktiv peljane sk stanja očilo zagota v ih na je naslednjem jih or in o v cilje? p ejel? očilo šole S najbolj ena naslednje drug ljeno spr tih učitelja? je v tudi ismo a oc trenda por za evanju .), aj ljene ta ga ti ,k K v uporabimo až načr in/ali ripr in anju ipd ks v p v ih ra zasta o nam p spodbujamo Imamo osti izobr to čitelje? emo? emljanje uporabljeno? v timi ih v amo čiteljev u nadaljujemo? ako ko nadaljeva aktiv u samoevalvaciji, a in akcijsk to Im K spr ako nem inačr ali obr osegli r o K v od a? v d ko te .)? pr ljučili jo a id redstavili? in jo e rojektni K ipd oko vk dimo nostmi zbor očilo p až a v eljev čitelji? str i,p u k še mo čit timi z uporabno in S ti eja cilje? (por vnostm u podatke omogočajo e d sti se ememb d e ta o itv pomaga izbor nadgr z o v v očila va spr vane deja vit to repe? ako na samoevalvacije? kov samoevalvaciji/k o licnem K ajali, to rojektni zbrane v a o uk ebno očila učiteljskega g šole? ripor a u ti? učiteljsk izv or i,p goto p o pok vili a ajnost načr vanimi p ni potr v u obr očilo m (v jih tr to e in ilahko ra je e o ni izbor or osta er iin v ost b a alizir li vili tk v rezultatih p o re a osegli načr zber m na vit o k str samoevalvacije sip e ismo d z oddelčni k st oddelčnega ako val ev izpeljane? o k ka -i, v poda na zagoto učiteljsk -a, stanja goto smo za acijo samoevalvaciji/k va jin UZ ismo ismo olikšni ni P nosti, ako k a ,u o spletni mogoč ajnostne PUZ v tr vnosti k V ene te tim obr j,ka na so mer ciljev? mer zbr ugotovit način pe eja bomo za čilo oc in o ka re d deja o komunik šole (kot koa tim oddelčni aktiva, v nam rezulta telj por ,za nam uk K -i, a to et u očanje? vljeno akšen je k bo lahko emembe kolikšni kolikšni bile sv m ako vni ipr ako ako vna li o ako a li upin li V doseganje V so K PUZ por ra pr K K ra odpr A Je K obja šole? K N A sk A spr letu? • • • • • • • • • • • • - - u za- re nali- očilo sk ri pa a animi akti- ijih p k a nasled- spešna na por eni, izbr ter z. njem ev u z o telj e postane rednotenju o v v na samoevalvaci- osež o se (tistim, edeti). upošt leto vit d učitelji v e v šoli ra in v v . temeljijo ezane o v si o v in vit šola goto niso p u vajo ravic šolsko leta še repek so na goto p na u čitelji v u eležnikom acije in končnemu a cilji d v .U alv tne in rispevajo ola lede p obr šolskega kjer tko .Š iimajok naslednje .G samoevalvaciji upine rugim ga doda o oda za e sk samoev cikel Tam, e p vitemu ciljev arjajo id e v v v koč tuje it tistim, itv v vanju ojni te anih celo in v v raksa. K druge ogo o načr p edsta to p zbr in raz samoevalvaciji pr aksa to Ugoto zi cilji. doseganja vi o paj je nima, Ugot načr nji pr dna na -le aj jnih a-v o la- - sa- in ajo) v o očajo sk lju- ,k to az in or ugo ami vk nadalj- p z v edlagajo pe v šoli šoli načr . ednotijo vit pr re Na vr (evalvir doseganje tnih/r ciljev tem pomembnim deležnikom. Na dno to moevalvaci- je uk bodo čeni nje nje 19 Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo Primeri meril in opisnikov kakovosti – Šola ima zapisane razvojne cilje na področju učenja in poučevanja ter pripravljen program razvoja. – Učitelji poznajo razvojne cilje šole in jih z različnimi dejavnostmi ure- sničujejo. – Z razvojnimi cilji šole so seznanjeni vsi pomembni deležniki (učenci, svet šole, starši . . .). – Razvojni cilji so operativno razdelani v LDN-ju šole, načrtih dela aktivov in drugih skupin (npr. PUZ-ov, oddelčnih učiteljskih zborov, projektnih timov) ter letnih pripravah učiteljev. – V šoli sproti spremljajo izvajanje načrtovanih dejavnosti in doseganje zastavljenih ciljev (npr. s strokovnimi razpravami, z vmesnimi analiza- mi podatkov, s sistematičnim pridobivanjem povratnih informacij od učencev . . .). – V šoli za spremljanje doseganja zastavljenih ciljev zbirajo in uporabljajo različne kvantitativne in kvalitativne podatke. – Šola ima letno poročilo o samoevalvaciji oz. poročilo komisije za kako- vost (PSI), ki ga obravnava z učiteljskim zborom in uporablja za nadalj- nje načrtovanje. – Letna poročila o samoevalvaciji obravnava in sprejme svet šole. – Ugotovitve o doseganju ciljev in priporočila (ukrepi) za nadaljnje delo izhajajo iz podatkov. – Vzpostavljen je sistem kakovosti v šoli (v povezavi s Kazalnikom 1/PSI²). Viri podatkov – Podatki iz šolske dokumentacije (program razvoja, LDN, poročilo o re- alizaciji LDN-ja, letne priprave učiteljev, poročilo o kakovosti itd.). – Podatki iz internih dokumentov (zapisniki srečanj ipd.). – Povratne informacije, neformalni pogovori. ² Nacionalni kazalniki kakovosti na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja, glej www.eqavet-nrp-slo.si/wp-content/uploads/2018/05/09_Nacionalni_kazalniki_kakovosti _PSI2017.pdf. 20 Tim za kakovost Da bi šola izvajala UZK s samoevalvacijo čim bolj učinkovito, kakovostno in trajnostno, je pomembno, da ima oblikovan in imenovan tim za kakovost,¹ ki skupaj z ravnatelji in učitelji uresničuje zastavljene razvojne in prednostne cilje šole. V proces se po potrebi vključujejo tudi drugi deležniki, tj. učenci, starši, delodajalci, lokalna skupnost idr. Tim za kakovost je strokovno telo, ki skrbi za načrtno, sistematično in traj- no UZK s samoevalvacijo. Skupaj z ravnateljem motivira in spodbuja učitelje šole ter druge notranje in zunanje deležnike, da se aktivno vključijo. Tim podpira ravnatelja pri vodenju in vpeljevanju sprememb na šoli ter pri ustvarja- nju pogojev za spremembe. Ker te dejavnosti zadevajo vso šolo, je pomemb- no, da ravnatelj tim za kakovost podpira in da obstaja med timom in ravnate- ljem medsebojno zaupanje (Brejc idr. 2014; Brejc 2014; Možina in Klemenčič 2012; Papež 2011). Za uspešno delo je pomembna kontinuiteta članov tima, da se torej ne menjajo vsako leto. Tim za kakovost sestavljajo učitelji šole. Vsak član tima ima svojo konkre- tno zadolžitev, o kateri se člani dogovorijo na začetku šolskega leta. Velikost tima je lahko različna (odvisno od velikosti šole, organizacijske strukture šole, odločitve ravnatelja ipd.), praviloma pa ga sestavlja od 3 do 5 članov. Priporočljivo je, da je del tima tudi ravnatelj. Pomembno je, da tim za kakovost sestavlja medsebojno povezana in do- polnjujoča se skupina oseb, ki je sposobna slediti skupnim začrtanim ciljem, sodelovati in dosegati sinergijo ter okrepiti prednosti in omiliti šibkosti po-sameznih članov tima. Ključno je tudi, da tim sodeluje z ravnateljem in k so- delovanju pritegne čim več učiteljev. Tim za kakovost se dogovori, kdo bo vodja tima. Njegova vloga, poleg strokovnega dela na področju UZK s samoevalvacijo, obsega tudi operativno vodenje tima. Za to vlogo potrebuje tudi znanje s področja razvoja skupin- ske dinamike in znanje o oblikah timskega dela, ki lahko pomembno vpliva na večjo učinkovitost tima ter večjo medsebojno podporo in zadovoljstvo njegovih članov. Predhodne izkušnje z vodenjem timov (npr. aktivov, uči- teljskih zborov, študijskih skupin) so zato lahko še zlasti dragocene za tiste vodje, ki se na novo soočajo z izzivi v vlogi vodje tima za kakovost (Grašič 2012; Grašič in Harb 2012; Rupnik Vec 2008). ¹ Na šolah obstajajo tudi druga poimenovanja, npr. tim za samoevalvacijo, skupina za kakovost, šolski razvojni tim, razvojni tim itd. 21 Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo Predstavnik delodajalcev Predstavnik Predstavnik Predstavnik Strokovni delodajalcev staršev dijakov delavci Tim za kakovost Slika 1 Sestava komisije za kakovost Tim za kakovost ni enako kot komisija za kakovost, ki jo določa Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju² v 16. členu. Komisijo za kako- vost, ki jo na predlog ravnatelja imenuje svet šole, sestavljajo predse- dnik in člani, ki so imenovani izmed strokovnih delavcev šole ter pred- stavnikov delodajalcev, dijakov in staršev. Komisijo za kakovost tako sestavlja predsednik in najmanj 5 članov, ki predstavljajo ključne no- tranje in zunanje deležnike šole. Tim za kakovost sestavljajo le učitelji šole. Praksa je pokazala, da je tim za kakovost pogosto ožje jedro ko- misije za kakovost oz. njen operativni del, ki se redno sestaja in izvede večino dejavnosti. Celotna komisija za kakovost v razširjeni sestavi se sestane nekajkrat na leto in obravnava predvsem strateška vprašanja, npr. v fazi načrtovanja razvojnih ciljev, ob obravnavanju poročila o sa- moevalvaciji, poročila o kakovosti in drugih mejnikih, kjer je potrebno posvetovanje s širšim krogom notranjih in zunanjih deležnikov. Kompetence članov tima za kakovost UZK s samoevalvacijo je kompleksen in nenehen proces, ki je sestavljen iz več medsebojno povezanih nalog, zato tim za kakovost potrebuje veliko raz- ličnih kompetenc, ki jih ima težko le ena oseba. V nadaljevanju opredeljene kompetence so znanje, spretnosti in stališča,³ ki jih kot skupina potrebuje- ² Uradni list Republike Slovenije, št. 79/06. ³ Kompetence kot kombinacijo znanja, spretnosti in stališč opredeljujeta dokumenta »Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje« (Evropski parlament in Svet 2006) ter Developing Key Competences at School in Europe: Challenges and Opportunities for Policy (Eurydice 2012). V »Priporočilu Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje« (Evropski parlament in Svet 2008) kompetenca pomeni zmožnost uporabe znanja, spretnosti in osebnih, socialnih in/ali metodoloških zmožnosti v delovnem ali študijskem okolju ter v strokovnem in osebnem razvoju. Na podoben način kompetence opredeljujeta tudi Svetlik in Kohont (2003), ki pravita, da so kompetence vse sposobnosti in zmožnosti, ki so potrebne, da lahko nekdo (posameznik ali skupina) učinkovito in uspešno opravi določeno delo, nalogo ali vlogo. Pevec Grm idr. (2006) kompetence 22 Tim za kakovost Znanje Kompetence Spr etnosti Stališča Slika 2 Opredelitev kompetenc jo člani tima za kakovost, da bi lahko uspešno uresničevali svojo vlogo in opravljali naloge s področja UZK s samoevalvacijo. Da bi tim za kakovost deloval dobro, je pomembno, da imajo njegovi člani temeljna znanja o UZK s samoevalvacijo, osnovne spretnosti za uporabo teh znanj pri izvajanju dejavnosti in nalog ter ustrezna stališča oz. vrednostno naravnanost in odnos do tega področja dela. Pri oblikovanju in imenovanju tima za kakovost je treba upoštevati, da ga sestavljajo člani, ki imajo določene SPLOŠNE KOMPETENCE, npr. poziti- ven odnos in zavzetost za razvijanje in vpeljevanje strokovnih novosti, razu- mejo pomen sprememb in procese, ki vodijo v spremembe, znajo učinkovi- to komunicirati in motivirati ljudi za sodelovanje, znajo organizirati in vodi-ti/moderirati strokovne razprave, so sposobni kritično ovrednotiti in reflek- tirati svoje delo, so motivirani za profesionalno delo in učenje, imajo visoka pričakovanja in etična načela, ki jih upoštevajo pri svojem delovanju. Za vodjo tima je pomembno tudi, da ima znanja, spretnosti in stališča, ki so potrebna, da bo tim za kakovost deloval uspešno (Irmer in Wieser 2012; Polak 2008; Rupnik Vec 2008; Rupnik Vec 2006). Vodja tima mora biti motivi- ran za vodenje, imeti mora osebnostne lastnosti, ki podpirajo uresničevanje te vloge, npr. stabilnost, kredibilnost, sodelovalnost, poznati mora dejavnike in zakonitosti učinkovitega timskega dela, znati mora spodbuditi zaupanje, spoštljivo komunikacijo, pretok informacij in sodelovanje med člani tima, poslušati in upoštevati predloge, načrtovati delo ter sodelovalno sprejemati odločitve in razdelitev dela in odgovornosti med člani. To, kar tim za kakovost pomembno razlikuje od drugih timov v šoli, je stro- kovno delo na področju UZK s samoevalvacijo, zaradi česar so pomembne in potrebne SPECIFIČNE KOMPETENCE, ki jih opredeljujemo v nadaljevanju. opredelijo kot razvijajoče se zmožnosti posameznikov, da uporabljajo znanje, spretnosti in sposobnosti za ustvarjalno, učinkovito ter etično delovanje v kompleksnih, nepredvidljivih in spremenljivih okoliščinah v poklicu, družbenem in zasebnem življenju. 23 Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo Standarda Naloge tima Znanja, spret- in kazalniki ugo- za kakovost nosti in stališča, ki tavljanja in zago- jih tim potrebuje za Primeri nalog, tavljanja kakovosti izvedbo nalog s katerimi lahko šola s samoeval- doseže standar- vacijo Predstavnik dijakov de/kazalnike Slika 3 Model opredelitve kompetenc tima za kakovost Specifične kompetence članov tima za kakovost izhajajo iz vloge in na- log tima za kakovost v šoli. Te so izpeljane iz standardov in kazalnikov UZK s samoevalvacijo, ki so podrobneje predstavljeni v prvem delu tega bese- dila. Ker so kompetence kombinacija različnih kognitivnih, funkcionalnih in medosebnih oz. osebnostno-vrednostnih elementov, vsaka izmed njih v na- daljevanju vsebuje seznam ustreznih znanj, spretnosti in stališč. V nadaljevanju navedene kompetence podrobneje predstavljamo z na- borom znanj, spretnosti in stališč, ki naj jih imajo skupaj člani tima za kakovost. Dopolnjene so še s primeri konkretnih nalog, ki so zasnovane za enoletni cikel in pokrivajo celoten krog kakovosti. Nabor znanj, spre- tnosti in stališč, kot tudi primerov nalog, predstavlja predvsem smer- nice za lažje in uspešnejše profesionalno delovanje in učenje tima za kakovost. Vzpostavljanje okvira ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti s samoevalvacijo Tim za kakovost sodeluje z ravnateljem pri razvoju evalvacijske kulture, vključevanju UZK s samoevalvacijo v delovanje šole ter pri krepitvi zmož- nosti zaposlenih za samoevalvacijo. Znanja, spretnosti in stališča – Razume, da je samoevalvacija proces, ki se izvaja z namenom izboljše- vanja učenja in poučevanja. – Pozna prednosti in omejitve samoevalvacije za šolo. – Se zaveda pomena gradnje evalvacijske kulture na šoli. – Razume, da je kakovost šole skupna odgovornost vseh, samoevalvacija pa del profesionalne odgovornosti in delovanja vsakega. – Razume pomen vključenosti in sodelovanja vseh učiteljev ter drugih ključnih notranjih in zunanjih deležnikov pri samoevalvaciji. 24 Tim za kakovost – Zna povezati UZK s samoevalvacijo z različnimi dejavnostmi, ki se izva- jajo na šoli. – Pozna temeljno strokovno literaturo, nacionalno zakonodajo in ključna evropska priporočila s področja ugotavljanja in zagotavljanja kakovo- sti. – Zna svoje znanje o (samo)evalvaciji deliti z ostalimi učitelji. Primeri nalog – Z učitelji in ravnateljem komunicira o pomenu skrbi za kakovost šole in izboljšanju kakovosti učenja in poučevanja. – Učitelje spodbuja k nenehnemu reflektiranju in vrednotenju svojega dela. – Gradi vzajemno zaupanje med ravnateljem, timom za kakovost in uči- telji. – K sodelovanju v samoevalvaciji spodbuja in vključuje različne notranje in zunanje deležnike. – Skupaj z ravnateljem vodi razpravo o načinih, na katere je UZK s samo- evalvacijo vpeto v delovanje šole oz. kako se različne dejavnosti v šoli povezujejo z izvajanjem samoevalvacije. – Podpira ravnatelja pri krepitvi zmožnosti zaposlenih za samoevalvaci- jo (npr. sodeluje pri načrtovanju in organizaciji usposabljanj in drugih aktivnosti s področja kakovosti, pripravi gradiv, dokumentov in podob- no). – Skrbi za lastni profesionalni razvoj na področju UZK in k temu spodbuja ostale učitelje (pozna področje, spremlja novosti ipd.). Razvojno načrtovanje Tim za kakovost aktivno sodeluje pri razvojnem načrtovanju, analizi stanja šole na izbranem področju ter določitvi razvojnih in letnih prednostnih ci- ljev. Znanja, spretnosti in stališča – Razume, da mora biti samoevalvacija usmerjen, načrtovan, sodelova- len, sistematičen in razvojno naravnan proces. – Je sposoben prepoznavanja in razvrščanja prioritet ter določanja ciljev, povezanih z nenehnim izboljševanjem šole. – Razume povezave med prednostnim področjem, izbranimi cilji, dejav- nostmi in pričakovanimi dosežki (rezultati). – Zna uskladiti razvojne cilje šole s potrebami učencev/otrok in drugih deležnikov ter z lokalnimi, nacionalnimi in evropskimi smernicami ra- zvoja vzgoje in izobraževanja. – Zna pripraviti program razvoja. – Zna načrtovati samoevalvacijo. 25 Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo – Zna povezati dejavnosti za doseganje ciljev z rednim delom na šoli (uč- nim procesom, projekti . . .). – Zna določiti merila in opisnike za spremljanje in vrednotenje doseganja ciljev. Primeri nalog – Skupaj z ravnateljem vodi razpravo o analizi stanja na področju učenja in poučevanja. – Skupaj z ravnateljem vodi razpravo o razvojnih in prednostnih ciljih šo- le in jih usklajuje z učitelji in drugimi ključnimi deležniki (svetom šole, starši, učenci, lokalno skupnostjo, delodajalci itd.). – Skupaj z ravnateljem pripravi predlog programa razvoja in letnega de- lovnega načrta. – Skupaj z ravnateljem in učitelji opredeli dejavnosti za doseganje razvoj- nih ciljev in sodeluje pri pripravi akcijskih načrtov (na ravni šole, aktivov in drugih skupin (npr. PUZ-ov, oddelčnih učiteljskih zborov, projektnih timov ter učiteljev). – Ravnatelja podpira pri skrbi, da se dejavnosti, ki izhajajo iz razvojnih ciljev, odražajo v letnem delovnem načrtu šole in letnih načrtih učiteljev. Izvajanje in spremljanje Tim za kakovost sproti spremlja izvajanje načrtovanih dejavnosti (proces) in doseganje zastavljenih ciljev (rezultati). Znanja, spretnosti in stališča – Zna in je pripravljen usmerjati aktive in/ali druge skupine ter strokovne delavce pri izvajanju načrtovanih dejavnosti. – Pozna in uporablja različne individualne in skupinske načine spremlja- nja (npr. analiza izdelkov in dokumentov, formativno spremljanje, stro- kovne razprave, učni sprehodi, kolegialno opazovanje, hospitacije). – Razume pomen podatkov, njihovo vrednost in omejitve. – Učitelje spodbuja k uporabi različnih podatkov za spremljanje in ovre- dnotenje zastavljenih ciljev. – Pozna in upošteva prednosti in omejitve različnih kvantitativnih in kva- litativnih podatkov ter načinov njihovega zbiranja. – Zna izbrati ustrezne načine zbiranja kvalitativnih in kvantitativnih po- datkov. – Zna pogledati na »problematiko« iz različnih zornih kotov in ločiti med dejstvi in mnenji. Primeri nalog – Skupaj z ravnateljem, vodji aktivov oz. drugih skupin in učitelji redno in sistematično usmerja ter spremlja izvajanje načrtovanih dejavnosti. 26 Tim za kakovost – Skupaj z ravnateljem vodi strokovno razpravo s celotnim učiteljskim zborom o izvajanju dejavnosti in doseganju zastavljenih ciljev. – Pomaga aktivom/drugim skupinam in učiteljem pri sprotnem reflekti- ranju ter vrednotenju svojega dela, če je to potrebno. – Načrtovano in sistematično zbira, zapisuje in dokumentira različne kvantitativne (merila) in kvalitativne (opisnike) podatke o izvajanju de- javnosti in doseganju ciljev na vseh ravneh (šola, aktivi/druge skupine, učitelji). – Zbrane podatke na šoli povezuje z nacionalnimi in mednarodnimi po- datki, ki so šolam dostopni (npr. iz mature, nacionalnega preverjanja znanja, TIMSS, PISA itd.). Vrednotenje in poročanje Tim za kakovost ovrednoti doseganje letnih/razvojnih ciljev, pripravi letno poročilo o samoevalvaciji in triletno poročilo o kakovosti ter sodeluje pri nju-ni predstavitvi pomembnim deležnikom. Znanja, spretnosti in stališča – Zna presojati ideje, argumente in rešitve ter se zaveda, da vrednotenje ni zdravorazumski ali intuitivni, ampak sistematični proces, ki temelji na določenih kriterijih. – Razume, da ugotovitve samoevalvacije morajo temeljiti na analizi zbra- nih podatkov in biti povezane z izbranimi razvojnimi/letnimi cilji. – Zna primerjati podatke s podatki iz preteklih let in prepoznati trend sprememb na šoli. – Zna zbrati, združiti, povezati, analizirati in interpretirati podatke ter oblikovati ugotovitve. – Ugotovitve zna predstaviti in zapisati na sistematičen, jasen, pregleden in razumljiv način. – Zna pripraviti in predstaviti poročilo o kakovosti. Primeri nalog – Spodbuja učitelje ter vodje aktivov in drugih skupin, da pravočasno pri- pravijo in oddajo poročila o izvedenih dejavnostih in doseženih ciljih. – Skupaj z učitelji ter vodji aktivov in drugih skupin analizira in vrednoti zbrane podatke, ki so v poročilih o izvedenih dejavnostih in doseženih ciljih. – Skupaj z ravnateljem in učitelji vodi refleksijo o učinkih vpeljanih spre- memb na področju učenja in poučevanja (npr. boljši dosežki otrok/učencev, boljše profesionalno delo učiteljev, bolj spodbudno učno okolje). – Pripravi poročilo o samoevalvaciji in poročilo o kakovosti in ju, skupaj z ravnateljem, obravnava z učitelji in drugimi deležniki. 27 Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo – Poskrbi, da je poročilo o kakovosti objavljeno na spletni strani šole (ob- vezno v poklicnem in strokovnem izobraževanju). Ukrepanje Tim za kakovost na podlagi ugotovitev samoevalvacije pripravi predloge no- vih ali dodatnih ukrepov za naslednje šolsko leto ali naslednji razvojni cikel. Znanja, spretnosti in stališča – Zna določiti odnose med vzroki in posledicami (ne)doseženih ciljev in to upoštevati pri načrtovanju novih ukrepov. – Ugotovitve in priporočila iz poročila o samoevalvaciji zna vključiti v na- daljnje načrtovanje. – Zna tehtati dejstva in argumente za in proti ter na tej podlagi uteme- ljevati svoje predloge in skupne odločitve. – Zna ohraniti pozitivne prakse in opustiti manj učinkovite. Primeri nalog – Z ravnateljem in učitelji vodi razpravo o doseženih ciljih kot podlagi za nadaljnje načrtovanje. – Priporočila, zapisana v poročilu o samoevalvaciji, upošteva pri pripravi načrta za naslednje šolsko leto oz. naslednji razvojni cikel. – Načrtuje ukrepe za nadgradnjo, popravke in izboljšanje predhodnih dejavnosti ter nove razvojne spremembe (zahtevnejši ali drugi cilji na istem področju razvoja oz. nova področja razvoja). – Na podlagi ugotovitev samoevalvacije preveri, ali so razvojni cilji za dru- go in tretje leto še vedno prednostni in jih po potrebi prilagodi novim okoliščinam na šoli. 28 Navedena literatura Barle Lakota, A. 2007. »Aktualizacija kakovosti – zarota evalvativne države?« Vodenje v vzgoji in izobraževanju 5 (2): 29–40. Brejc, M. 2014. Krepitev zmožnosti za samoevalvacijo v šolah. Kranj: Šola za ravnatelje. http://solazaravnatelje.si/ISBN/978-961-6637-63-3.pdf Brejc, M., A. Koren, in A. Širec. 2014. »Evalvacija šol: predlog sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti s samoevalvacijo in zunanjo evalvacijo v vrtcih in šolah v Sloveniji.« Šola za ravnatelje, Kranj. Brejc, M., M. Zavašnik Arčnik, A. Koren, C. Razdevšek Pučko, S. Gradišnik in A. Širec. 2014. Protokol za uvajanje izboljšav in samoevalvacijo v šolah in vrtcih. Kranj: Šola za ravnatelje. http://solazaravnatelje.si/ISBN/978-961-6637-69-5.pdf Eurydice. 2012. Developing Key Competences at School in Europe: Challenges and Opportunities for Policy. Luxembourg: Publications Office of the European Union. Evropski parlament in Svet. 2006. »Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje.« Uradni list Evropske unije, L 394/10–18. Evropski parlament in Svet. 2008. »Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje.« Uradni list Evropske unije, C 111/1–3. Gaber, S., A. Koren, V. Logaj, D. Mali, V. Milekšič in D. Zupanc. 2011. »Pregled stanja, primerjave z izbranimi državami in predlogi dograditve ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v Sloveniji.« V Kakovost v šolstvu v Sloveniji, ur. Živa Kos Kecojević in Slavko Gaber, 37–73. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Grašič, S. 2012. »Ustreznost stilov vodenja glede na usposobljenost in motivacijo vo-denih oseb ter stopnjo razvoja skupinske dinamike.« V Na poti k učeči se družbi – z uspešno prenovo poklicnega in strokovnega šolstva: zbornik strokovnih prispevkov, ur. Z. Krištof, 28–35. Nova Gorica: Konzorcij šolskih centrov Slovenije. Grašič, S., in D. Harb. 2012. »Ali število ljudi v timu in medsebojne razlike med člani vplivajo na delovno učinkovitost, zadovoljstvo pri delu in medsebojne odnose v timu?« V Na poti k učeči se družbi – z uspešno prenovo poklicnega in strokovnega šolstva: zbornik strokovnih prispevkov, ur. Z. Krištof, 36–45. Nova Gorica: Konzorcij šolskih centrov Slovenije. Grašič, S., Š. Pogačnik Nose in T. Žagar, ur. 2017. Okvir EQAVET za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti: priročnik za implementacijo evropskega okvira kakovosti poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja na ravni šole. Ljubljana: Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje. Irmer, M., in R. Wieser. 2012. Outline for the Development of Competence Profiles and Implementation Results. Dunaj: ARQA-VET. 29 Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo Koren, A., in M. Brejc. 2011. »Vloga države, šol, učiteljev in učencev pri ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti.« V Kakovost v šolstvu v Sloveniji, ur. Živa Kos Kecojević in Slavko Gaber, 316–346. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Kos Kecojević, Ž., in S. Gaber, ur. 2011. Kakovost v šolstvu v Sloveniji. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Mali, D., A. Vrabič, M. Pevec, M. Papež, K. S. Ermenc in S. Pevec Grm. 2007. Priporočila šolam za izvajanje samoevalvacije: ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Ljubljana: Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje. Možina, T., in S. Klemenčič. 2012. Mozaik kakovosti: priporočila za vzpostavitev in razvoj notranjega sistema kakovosti v izobraževalni organizaciji. Ljubljana: Andra-goški center Slovenije. OECD. 2013. Synergies for Better Learning: An International Perspective on Evaluation and Assessment. Pariz: OECD. Papež, M., ur. 2011. »Metodološki priročnik za delo šolskih komisij za kakovost.« Šolski center Velenje, Velenje. Pevec Grm, S., K. S. Ermenc, D. Mali, P. Hvala Kamenšček, B. Slivar, Š. Pogačnik in M. Kovač. 2006. Kurikul na nacionalni in šolski ravni v poklicnem in strokovnem izobraževanju: metodološki priročnik. Ljubljana: Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje. Polak, A. 2008. Timsko delo v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Modrijan. Rupnik Vec, T. 2008. »Šolski razvojni (projektni) tim – gonilna sila v procesih vpelje-vanja sprememb.« V Fleksibilni predmetnik – pot do večje avtonomije, strokovne odgovornosti in kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela: zbornik prispevkov, ur. F. Nolimal, 124–135. Ljubljana: Zavod Republik Slovenije za šolstvo. Rupnik Vec, T. 2006. »Vloga šolskega razvojnega tima v procesih zagotavljanja kakovosti v šoli, uvajanja sprememb in profesionalne rasti posameznega učitelja.« V Udejanjanje načel vseživljenjskega učenja v vrtcu, osnovni in srednji šoli s po-močjo razvojnega načrtovanja, 62–123. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Schildkamp, K. 2007. The Utilization of a Self-Evaluation Instrument for Primary Edu-cation. Enschede: University of Twente. Svetlik, I., in A. Kohont. 2003. »Teoretični uvod v model kompetenc.« Predstavljeno na srečanju Dobri zgledi vlečejo, Portorož, 19 marec. Vanhoof, J. 2011. »Načrtovanje in vrednotenje procesa samoevalvacije v šoli.« V Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti: teorija in praksa uvajanja samoevalvacije v šole in vrtce, ur. M. Brejc, A. Koren in M. Zavašnik Arčnik, 107–122. Kranj: Šola za ravnatelje. 30