Aktualna gospodarska gibanja in Jesenska napoved za obdobje 2007–2009 Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8–9/2007 str. 3 Tekoča gibanja v prvi polovici leta in ugodna poslovna letošnje visoke rasti formalne zaposlenosti je povezana s pričakovanja do konca leta kažejo, da bo gospodarska pospešeno gradbeno aktivnostjo, kjer so bile povečane rast letos dosegla 5,8 %. V prvi polovici leta je bila potrebe po delovni sili pokrite tudi z zaposlovanjem tujih gospodarska rast 6,5-odstotna, kar je precej nad delavcev. Visoka je bila tudi rast zaposlenosti v poslovnih lanskoletnim povprečjem, ki po reviziji podatkov znaša storitvah ter v kovinski in avtomobilski industriji. Čeprav 5,7 %. Glavna dejavnika gospodarske rasti sta visoka pričakujemo, da bo rast zaposlenosti do konca leta realna rast izvoza (13,9 %) in investicij v osnovna sredstva nekoliko nižja, kot je bila v polletju, pa bo v celem letu (21,6 %). Ob pospešeni realizaciji pri gradnji avtocestnega (2,3 %) precej presegla pomladansko napoved, v omrežja ter visokem obsegu gradnje nestanovanjskih prihodnjih dveh letih pa se bo postopoma umirila (na 0,9 % objektov so se v polletju najbolj povečale investicije v in 0,6 %). Stopnja registrirane brezposelnosti se je do junija zgradbe in objekte (realno za 26,5 %). Visoka je bila tudi znižala na najnižjo raven od aprila 1991, na 7,5 %, anketna rast investicij v opremo in stroje (17 %), na katero pozitivno pa v drugem četrtletju 2007 na 4,6 %, kar je najmanj, odkar vplivajo tudi ugodne gospodarske razmere v mednarodnem jo merimo (gl. str. 11). Njuno nadaljnje zniževanje je okolju. Slovenija namreč po vstopu v EU že četrto leto pričakovano tudi v prihodnjih dveh letih (na letni ravni zapored dosega visoko realno rast izvoza. V tem hitreje kot registrirane na 7,4 % v letu 2008 in na 7,1 % v letu 2009 ter izvoz blaga letos narašča izvoz storitev, kjer opažamo tudi anketne na 4,9 % oziroma 4,8 %). Kljub ugodnim splošnim strukturne premike v korist deleža skupine ostalih storitev trendom se na trgu dela ohranjajo nekateri strukturni (zlasti storitev posredovanj, finančnih, gradbenih ter raznih problemi (gl. str. 21). poslovnih, profesionalnih in tehničnih storitev), ki poleg Rast plač se bo v celotnem obdobju napovedi deleža storitev potovanj, tako letos presega delež storitev ohranjala pod predvideno rastjo produktivnosti. V prvih transporta v skupnem izvozu storitev (gl. str. 6 in 7). sedmih mesecih letos se je bruto plača na zaposlenega Proizvodnja in izvoz cestnih vozil, ki sta se začeli hitreje nominalno povečala za 5,7 % (gl. str. 12), napoved za celo krepiti že v drugem četrtletju letos (gl. str. 13), bosta v drugi leto pa predvideva njeno 5,9-odstotno povečanje. Takšno polovici leta delno nadomestila pričakovano rahlo umirjanje gibanje odraža nekoliko hitrejšo rast plač v zasebnem v mednarodni konjunkturi. Realna rast izvoza blaga in sektorju, kot je bilo predvideno s pomladansko napovedjo, storitev bo v letu 2007 po napovedi dosegla 13,4 %. kar je povezano predvsem z ugodnimi gospodarskimi Napoved rasti investicij v osnovna sredstva, pri katerih gibanji letos in deloma tudi z višjimi izplačili v marcu, ko so letos pričakujemo 14,5-odstotno realno povečanje, podjetja ugotavljala poslovno uspešnost za lani. V javnem predvideva umirjanje rasti v drugi polovici leta, ki je sektorju bo predvideno počasnejše naraščanje plač v povezana zlasti z umirjanjem investicij v gradbene objekte javnem sektorju posledica zamika v pričakovanem začetku in se že kaže v nekaterih tekočih podatkih (gl. str. 14). izplačevanja plač po novem sistemu plač in odpravljanju Realna rast zasebne potrošnje po prvih ocenah letos ostaja nesorazmerij med plačami v javnem sektorju, ki se bo v zmerna; tekoči kazalniki nakazujejo rahlo pospešitev v letih 2008 in 2009 odrazilo v pospešeni rasti plač v tem primerjavi s preteklim letom s 4 % na 4,2 % (gl. str. 15), sektorju. Kljub temu skupna rast plač tudi v teh letih spodbujeno predvsem z ugodnimi razmerami na trgu dela, (nominalno 7,3 % oziroma 5,7 %) ne bo presegla rasti deloma tudi z učinkom davčne razbremenitve na rast neto produktivnosti (nominalno 7,4 % oziroma 6,4 %). plač. Z okrepljeno rastjo domače potrošnje in izvoza bo letos visoka tudi realna rast uvoza (14,3 %). Po letošnjem povišanju se bo inflacija v prihodnjih dveh letih umirila. Ključni razlog za relativno hitrejšo rast V letu 2008 se bo gospodarska rast umirila na 4,6 %, v cen v Sloveniji v primerjavi s povprečjem evrskega letu 2009 pa na 4,1 %. Nižja realna rast bruto domačega območja, ki smo ji priča v zadnjih letih, so učinki procesa proizvoda v primerjavi z letom 2007 bo deloma posledica realne konvergence slovenskega gospodarstva. Primerjava pričakovane umiritve rasti izvoznega povpraševanja (na gibanja cen v prvih osmih mesecih letos s preteklima 10,3 %), deloma pa bo k temu prispevala tudi bolj umirjena letoma pokaže, da se večina skupin cen spreminja (raste stopnja rasti investicij v osnovna sredstva (6,2 %). Še oz. pada) podobno kot v istem obdobju preteklih dveh let. naprej se bo povečeval obseg investicij v infrastrukturne Izjemi sta visoka rast cen v skupini hrana ter rekreacija in objekte, zlasti nadaljnjo izgradnjo avtocest, prav tako bo še kultura. K rasti slednjih največ prispeva rast cen počitnic naraščal tudi obseg investicij v stanovanjsko gradnjo ter (gl. str. 8). Jesenska napoved letne inflacije za leto 2007 opremo in stroje. Investicijska aktivnost se bo tako še tako znaša 4,3 %, povprečne inflacije pa 3,4 %. Skladno z naprej krepila in bo pomembno prispevala h gospodarski napovedmi mednarodnih ustanov o umirjanju rasti cen rasti, vendar pa glede na že doseženo visoko raven hrane na svetovnem trgu v prihodnjem letu predvidevamo takšnega povišanja, kot smo mu bili priča v letu 2007, v upočasnitev rasti domačih cen hrane. Da bi preprečili prihodnjem letu ne moremo pričakovati. Rast zasebne prenos višje rasti cen v nekaj skupinah na ostale cene in potrošnje bo ostala na podobni ravni kot v letu 2007 (4 %). hkrati prispevali k umiritvi inflacijskih pričakovanj, pa je Za razliko od letošnjega leta, ko jo spodbujajo predvsem ključnega pomena tudi to, da usklajeno delovanje rast zaposlenosti in tudi pozitivni učinki sprememb v makroekonomskih politik zagotovi stabilen dohodninski zakonodaji, bo ključni dejavnik rasti v makroekonomski okvir, ki bo zagotovil prilagajanje prihodnjem letu višja rast plač. V letu 2009 pričakovano relativnih cen in ne dviga splošnega nivoja cen. To bo ciklično umirjanje gospodarske rasti na 4,1 % bo predvsem omogočilo vračanje inflacije na ravnovesno raven med 2,5 posledica še nadalje upočasnjene rasti investicij v osnovna in 3 % že v prihodnjem letu. sredstva (2,6 %) zaradi predvidenega zaključka izgradnje avtocest, čeprav pričakujemo, da bodo relativno večji pomen pridobile investicije v železniško infrastrukturo. Glede na umirjanje rasti razpoložljivega dohodka, ki bo posledica predvidene umiritve rasti plač in zaposlenosti, se bo tudi rast zasebne potrošnje v letu 2009 vrnila na raven blizu dolgoletnega povprečja (3,4 %). Septembrska 0,4-odstotna inflacija je rezultat višjih cen oblačil in obutve, hrane in gostinskih storitev. Delno so se uresničile napovedi o nadaljevanju rasti cen hrane v jesenskih mesecih, tako da se je prispevek višjih cen hrane k inflaciji povzpel že na 1,5 odstotne točke, kar predstavlja več kot 40 % skupnega povišanja cen v letošnjem letu. Podobno kot v preteklih letih so nove kolekcije povišale Visoka gospodarska aktivnost letos ugodno vpliva na cene oblek in obutve. Po pričakovanjih je zaradi gibanja na trgu dela, kjer se močno povečuje posezonskih znižanj v septembru prišlo do močne zaposlenost, kazalniki brezposelnosti pa dosegajo pocenitve storitev počitnic v paketu. najnižje vrednosti po osamosvojitvi. Približno četrtina Mednarodno okolje Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8–9/2007 str. 4 Avgustovski izbruh finančne krize v ZDA je občutno povečal negotovost prihodnjih gospodarskih gibanj. Nenadno poslabšanje kreditnih pogojev skupaj z že dlje trajajočo recesijo na trgu nepremičnin predstavlja resno tveganje ne samo za gospodarsko rast v ZDA, ampak tudi drugod po svetu, vključno z Evropo. Intenzivnost prenosa negativnih posledic iz ZDA drugam bo odvisna od tega, ali bodo ZDA doživele t. i. »mehek« (rast BDP pod 2,5 %) ali t. i. »trd« pristanek (rast BDP pod 1,0 %). Ključno vlogo pri tem bo, po tem ko stanovanjske investicije že od začetka leta 2006 negativno prispevajo k gospodarski rasti, imela rast zasebne potrošnje, ki je bila v zadnjih letih motor gospodarske rasti v ZDA. Ameriška centralna banka se je na finančno krizo ter posledično poslabšanje kreditnih pogojev in razpoloženja odzvala z znižanjem ključne obrestne mere. Ta se je spremenila prvič po juniju 2006, in sicer se je znižala za 0,5 o. t., na 4,75 %. To potezo je omogočilo umirjanje inflacije v zadnjih mesecih, saj je avgusta medletna inflacija znašala le 2,0 %. Ob sedaj ponovno rekordnih cenah nafte in zaradi t. i. moralnega tveganja pa je vprašanje, če bodo obrestno mero še naprej zniževali, kar je bilo značilno za čas finančnih kriz v letih 1998 in 2001. Tako je razlika med ključno obrestno mero v ZDA in evroobmočju, ki je septembra ostala nespremenjena (4,0 %), le še 0,75 o. t. To je skupaj s poslabšanimi obeti za gospodarsko rast v ZDA eden glavnih razlogov za rekordno nizko vrednost dolarja do evra (gl. graf). Recesija na trgu nepremičnin v ZDA se zaradi padanja cen nepremičnin še poglablja. Padec stanovanjskih investicij je v prvih dveh četrtletjih letos zmanjšal skupno rast BDP za 0,9 o. t. oz. 0,6 o. t. (anualizirano medčetrtletno). V prvih osmih mesecih letos se nadaljuje oz. povečuje lanski padec treh glavnih kazalcev prihodnjih gibanj (prodaja novih nepremičnin, gradbena dovoljenja, nove gradnje), kar nakazuje na to, da bodo stanovanjske investicije še nekaj prihodnjih Graf: Spremembe ključnih obrestnih mer ECB in FED 7 6 četrtletij negativno prispevale k skupni gospodarski rasti. Letos so začele padati tudi cene nepremičnin, ki medletno padajo že od začetka leta. Ob dejstvu, da so zaloge neprodanih nepremičnin najvišje po zadnji nepremičninski recesiji leta 1991 in ob upoštevanju, da se bodo po zlomu trga drugorazrednih hipotekarnih kreditov občutno povečale zaplembe nepremičnin, kar bo še dodatno prispevalo k povečanju neprodanih nepremičnin, je nadaljnje padanje cen povsem verjetno. Posledično bo to zaradi zmanjšane vrednosti nepremičnin, ki pogosto predstavlja obliko poroštva za posojila, vplivalo na nižjo rast zasebne potrošnje. Ta se je občutno upočasnila že v drugem četrtletju letos, saj je bila po lanski 3,1-odstotni rasti rast v prvem četrtletju 3,7-odstotna, v drugem pa le še 1,4-odstotna (anualizirano medčetrtletno). Posledice upočasnitve v ZDA so sicer že vidne pri različnih indikatorjih razpoloženja, vendar je še prezgodaj za dokončne zaključke. Indikatorji razpoloženja v Evropi so iz rekordno visokih ravni v začetku leta začeli padati že v drugem četrtletju, ko se je gospodarska rast v evroobmočju rahlo umirila, vpliv finančne krize pa je viden v zadnjih dveh mesecih. Ifo indeks poslovne klime v Nemčiji je septembra padel že četrti mesec zapored, in sicer na najnižjo raven v 18-ih mesecih. Štiri mesece zapored pada ZEW indeks razpoloženja investitorjev v Nemčiji, septembra je padlo tudi razpoloženje nemških potrošnikov. Zaskrbljujoč je predvsem podatek o padcu podindeksa nagnjenosti k nakupom, kar postavlja pod vprašaj okrevanje rasti zasebne potrošnje v Nemčiji. Septembra so na najnižjo raven po marcu padla tudi pričakovanja v predelovalnih dejavnostih v Franciji, najnižjo raven v dveh letih pa je dosegla poslovna klima v Italiji. Močan evro ogroža že tako nekonkurenčen francoski in italijanski izvoz, medtem ko bo poslabšanje kreditnih pogojev vplivalo na investicijske odločitve v celotnem evroobmočju. Sicer pa je še prezgodaj za podajanje zaključkov, kakšen bo dejanski vpliv finančne krize v ZDA ter njene posledice za gospodarsko rast v evroobmočju. ter gibanje tečaja USD/EUR 4 3 2 1 Vir podatkov : ECB, FED. 1,45 1,35 1,25 1,15 1,05 0,95 0,85 0,75 5 0 Konkurenčnost Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8–9/2007 str. 5 QII 2007/ 2006 QI 2007 QII 2007/ QII 2006 QI–II 2007/ QI–II 2006 100,8 Indikatorji cenovne konkurenčnosti, povprečni indeksi Efektivni tečaj do 17-ih trgovinskih partneric1 Nominalno 100,2 100,4 Realno, merjen z relativnimi cenami življenjskih potrebščin 100,7 102,0 Realno, merjen z relativnimi cenami industrijskih proizvodov2 99,1 99,8 Efektivni tečaj do 10-ih trgovinskih partneric zunaj evroobmočja1 Nominalno 100,6 101,4 Realno, merjen z relativnimi cenami življenjskih potrebščin 100,8 102,7 100,7 101,8 101,9 101,6 102,0 Realno, merjen z relativnimi cenami industrijskih proizvodov2 100,1 100,5 Efektivni tečaj do 7-ih evro trgovinskih partneric1 102,4 103,1 103,9 102,7 103,1 104,3 Realno, merjen z relativnimi cenami življenjskih potrebščin 100,6 101,7 101,3 101,0 Realno, merjen z relativnimi cenami industrijskih proizvodov2 98,8 99,5 101,1 101,1 Viri podatkov: SURS, APP, BS, OECD Main Economic Indicators; izračuni UMAR. Opombe: 1do košarice valut 17-ih trgovinskih partneric: Avstrije, Belgije, Nemčije, Italije, Francije, Nizozemske, Španije (7 evro trgovinskih partneric), Danske, Združenega kraljestva, Švedske, Češke, Madžarske, Poljske, Slovaške, ZDA, Švice in Japonske (10 trgovinskih partneric zunaj območja evra); rast indeksa pomeni apreciacijo in obratno; 2deflacionirano s cenami industrijskih proizvodov predelovalnih dejavnosti na domačem trgu. Merjeno z relativnimi cenami življenjskih potrebščin ko se je njihova medletna rast ohranila na ravni prvega se je v drugem četrtletju letos slovenska cenovna četrtletja (1,2 %). Slovenski efektivni tečaj evra je bil konkurenčnost poslabšala. Poslabšanje je bilo zato v drugem četrtletju realno za 0,2 % nižji kot v predvsem posledica hitrejše rasti slovenskih cen življenjskih potrebščin v primerjavi z njihovo rastjo v pomembnejših trgovinskih partnericah. V drugem četrtletju je bila namreč rast relativnih cen na četrtletni ravni 1,6-odstotna (po 0,5-odstotnem padcu v prvem četrtletju), na medletni pa 1,1-odstotna (v prvem četrtletju 0,5-odstotna). Vpliv nadaljevanja krepitve evra do ameriškega dolarja, japonskega jena in švicarskega franka na poslabšanje slovenske cenovne konkurenčnosti je bil relativno manjši zaradi hkratnega padca evra do valut nekaterih držav EU izven EMU. V drugem četrtletju je prispevek nominalne apreciacije efektivnega tečaja k njegovi realni četrtletni rasti (2,0 %) znašal približno četrtino, preostale tri četrtine pa je prispevala rast relativnih cen. K medletni realni rasti (1,8 %) je nominalna apreciacija tečaja prispevala dobro tretjino, dve tretjini pa je prispevala rast relativnih cen. prvem in za 1,9 % višji kot v drugem četrtletju lani. Slovenija je bila zaradi pospešene rasti cen življenjskih potrebščin v drugem četrtletju med članicami evroobmočja z večjim poslabšanjem cenovne konkurenčnosti. Pri tem se je ob krepitvi evra v prvem polletju letos poslabšala cenovna konkurenčnost vseh članic evroobmočja. V drugem četrtletju je bilo v primerjavi s prvim na osnovi podatkov Evropske komisije (EK) poslabšanje slovenske cenovne konkurenčnosti najizrazitejše. Medletne primerjave med članicami evroobmočja kažejo za Slovenijo nekoliko ugodnejšo sliko; Slovenija je bila v drugem četrtletju na repu prve tretjine, v prvem in drugem četrtletju skupaj pa v sredini (gl. graf). V nasprotju s celotnim gospodarstvom so slovenske predelovalne dejavnosti zaradi močne rasti produktivnosti dela v prvem polletju medletno Merjeno z relativnimi cenami industrijskih izboljšale svojo stroškovno konkurenčnost. Med proizvodov se je slovenska cenovna konkurenčnost članicami EMU je to uspelo še predelovalnim v drugem četrtletju na četrtletni ravni izboljšala, dejavnostim v Nemčiji, na Finskem in Nizozemskem. Po njeno poslabševanje na medletni ravni pa se je podatkih EK se je pri tem tako v Sloveniji kot v drugih rahlo umirilo. Slovenske cene industrijskih proizvodov članicah EMU (z izjemo Nemčije in Finske) poslabšala so v primerjavi s tujimi na četrtletni ravni padle (za stroškovna konkurenčnost celotnega gospodarstva (gl. 0,6 %, po 0,8-odstotni rasti v prvem četrtletju), medtem graf). Graf: Realni efektivni tečaji evra*, deflacionirani s CPI, stroški dela (gospodarstvo) in stroški plač (predelovalne dejavnosti) na enoto proizvoda v prvem polletju 2007 CPI Stroški dela na enoto proizv oda, gospodarstv o Stroški plač na enoto proizv oda, predelov alne dejav nosti *uiiIL a if] fe S in Vi r podatkov: EK. Opombi : *do 36 i ndustr i j s ki h dr ž av: EU 27, Avs tr alija, Kanada, Z D A, Japonska, N or veš ka, N . Z el andi j a, M ehi ka, Švi ca i n Tur čija; **za stroške plač na enoto pr oi z voda v pr edel oval ni h dej avnosti h ni podatka. 5 4 3 2 1 0 Ekonomski odnosi s tujino Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8–9/2007 str. 6 Plačilna bilanca Slovenije, I–VII 2007, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I–VII 2006 Tekoče transakcije 15.017,2 15.418,2 -401,0 -251,3 Blagovna menjava (FOB) 11.552,8 12.172,1 -619,3 -399,5 Storitve 2.407,0 1.673,7 733,3 481,7 Dohodki od dela in kapitala 577,5 935,9 -358,4 -218,8 Tekoči transferi 480,0 636,5 -156,6 -114,7 Kapitalski in finančni račun 7.792,0 -6.195,4 1.596,7 416,2 Kapitalski račun 147,6 -137,0 10,7 -0,3 Kapitalski transferi 147,6 -136,1 11,5 0,7 Patenti, licence 0,0 -0,9 -0,9 -1,0 Finančni račun 7.644,4 -6.058,4 1.586,1 416,5 Neposredne naložbe 464,1 -680,2 -216,1 -43,4 Naložbe v vrednostne papirje 1.105,9 -2.697,1 -1.591,2 -506,7 Finančni derivativi 0,0 -6,4 -6,4 -17,5 Ostale naložbe 5.898,8 -2.674,7 3.224,1 371,5 Terjatve 23.8 -2.658,4 -2.634,6 -1.251,2 Obveznosti 5.875,0 -16,3 5.858,7 1.622,6 Mednarodne denarne rezerve 175,6 0,0 175,6 612,6 Statistična napaka 0,0 -1.195,7 -1.195,7 -164,9 Vir podatkov: BS. Opomba: 1negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. Višji primanjkljaj na tekočem računu plačilne Pri faktorskih dohodkih so se povečala neto plačila bilance je bil v prvih sedmih letošnjih mesecih obresti domačih poslovnih bank, povečali pa so se večinoma posledica naraščajočega primanjkljaja v tudi neto izdatki od neposrednih naložb. Bankam so trgovinski bilanci in bilanci faktorskih dohodkov. se povečale prejete obresti na dana posojila tujini, Primanjkljaj v trgovinski bilanci se je večinoma povečal vendar so bila plačila obresti zaradi visokega zaradi manjšega presežka v blagovni menjavi z zadolževanja v tujini v preteklih letih še višja. V okviru državami nečlanicami EU (z 919,7 mio EUR na 734,5 neposrednih naložb so se okrepili tako neto izdatki od mio EUR), deloma pa tudi zaradi večjega primanjkljaja v lastniškega kapitala (dividende in razdeljeni dobiček ter trgovanju z državami EU (s 1.319,1 mio EUR na 1.353,8 reinvestirani dobički) kot tudi neto plačila obresti na mio EUR). Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov so posojila med kapitalsko povezanimi podjetji. povečale neto plačane obresti na zunanji dolg s strani Medletno povečanje primanjkljaja v bilanci tekočih bančnega sektorja in neto izdatki od neposrednih transferov je bilo večinoma posledica večjega naložb. primanjkljaja ostalih sektorjev. Slednji (zavarovanja, Nominalna rast blagovnega uvoza (18,7 %) je bila v ostali transferi, nakazila zdomcev) se je medletno sedmih mesecih na medletni ravni nekoliko hitrejša povečal s 27,3 mio EUR na 54,2 mio EUR). Na rast od rasti izvoza (17,8 %). Po razpoložljivih polletnih primanjkljaja v bilanci tekočih transferov je vplival tudi podatkih ocenjujemo, da se je zaradi visoke rasti večji primanjkljaj vladnega sektorja. Po podatkih industrijske proizvodnje medletno najbolj povečal uvoz Ministrstva za finance smo iz evropskega proračuna v proizvodov za vmesno porabo. Po strukturi SMTK so k sedmih letošnjih mesecih prejeli 154,5 mio EUR, kar je medletni rasti uvoza največ prispevali uvoz cestnih za 29,2 mio EUR manj kot v istem obdobju lani. vozil, železa in jekla, električnih strojev in aparatov, Zmanjšala so se zlasti prejeta sredstva za strukturno in barvnih kovin, kovinskih izdelkov ter kovinskih rud. kohezijsko politiko. Vplačila v evropski proračun so Razpoložljivi polletni podatki o blagovnem izvozu po znašala 184,2 mio EUR, kar je 12,8 mio EUR več kot v SMTK, izraženi v tekočih EUR, kažejo visoko rast istem obdobju lani. izvoza cestnih vozil (23,8 %) kot tudi rast izvoza vseh Finančne transakcije s tujino (brez mednarodnih ostalih proizvodov (16,4 %). K medletni rasti izvoza v denarnih rezerv) so v sedmih letošnjih mesecih tem obdobju so največ prispevali izvoz cestnih vozil, dosegle neto pritok kapitala v vrednosti 1.410,4 mio železa in jekla, kovinskih izdelkov, lesa in plutovine ter EUR. V istem obdobju lani je bil dosežen neto odtok živinskih krmil. kapitala v vrednosti 196,0 mio EUR. Povečan neto Presežek v storitveni bilanci se je v letošnjih sedmih pritok kapitala je bil večinoma posledica povečanja neto mesecih medletno povečal predvsem zaradi obveznosti BS do Evrosistema in dolgoročnega manjšega neto uvoza ostalih storitev in višjega neto zadolževanja poslovnih bank. Izvoz kapitala se je dohodka od turizma (gl. str. 7). Pri tem moramo medletno najbolj okrepil v obliki portfeljskih naložb poudariti, da je analiza storitvenih tokov v letu 2007 domačih poslovnih bank. Močni odtoki kapitala, ki so bili precej otežena. Ocena transportnih in ostalih storitev v prvem letošnjem četrtletju predvsem posledica namreč še vedno temelji na podatkih plačilnega zapadanja blagajniških zapisov BS, so se v zadnjih prometa. Izjema so storitve potovanj, ki so se julija štirih mesecih umirili. Iz naslova gotovine in vlog so se začele spremljati po novi metodologiji, in sicer na osnovi precej povečale terjatve BS do držav evroobmočja in ciljnih anket SURS-a. BS je revidirala podatke za terjatve v evrih do ostalih držav. Visoka statistična celotno leto 2006, vrednost izvoza potovanj v tekočem napaka je predvsem posledica ločevanja evrske obdobju pa je povečala s koeficienti na osnovi lanske gotovine, ki jo daje v obtok BS kot del Evrosistema, in strukture plačil pod pragom 12.500 EUR in nad njim (gl. tiste, ki prihaja v Slovenijo iz naslova transakcij z tudi EO 6/2007, str. 5). nerezidenti. Menjava storitev Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8–9/2007 str. 7 I–VII, mio EUR, tekoče cene Nominalne stopnje rasti, v % Struktura, v % 2006 2007 I–VII 2006 I–VII 2007 Storitve (saldo) 481,7 733,3 - - - Izvoz storitev 1.882,9 2.407,0 27,8 100,0 100,0 Transport 600,0 688,1 14,7 31,9 28,6 Potovanja 779,2 940,8 20,7 41,4 39,1 Ostale storitve1 503,7 778,1 54,5 26,8 32,3 Uvoz storitev -1.401,2 -1.673,7 19,4 100,0 100,0 Transport -332,2 -407,4 22,6 23,7 24,3 Potovanja -425,0 -469,1 10,4 30,3 28,0 Ostale storitve1 -643,9 -797,3 23,8 46,0 47,6 Vir podatkov: BS, preračuni avtorice. Opomba: 1med ostale storitve sodijo komunikacijske, gradbene, zavarovalniške, finančne, računalniške in informacijske storitve, licence, patenti in avtorske pravice, ostale poslovne storitve, osebne, kulturne in rekreacijske storitve ter državne storitve. Izvoz storitev se je v prvih sedmih mesecih letos močno povečal, gibanja pa znatno odstopajo od tistih v zadnjih nekaj letih. Po eni strani so odraz sprememb, do katerih prihaja v dinamiki in strukturi izvoza storitev, po drugi strani pa tudi sprememb v metodologiji spremljanja potovanj (gl. tudi str. 6). Po plačilnobilančnih podatkih se je izvoz storitev v primerjavi z istim obdobjem leta 2006 nominalno povečal za 27,8 %, kar je znatno več kot izvoz blaga (18,2 %) ali uvoz storitev (19,4 %). Posledično je bila prekinjena dolgoletna tendenca zniževanja deleža izvoza storitev v skupnem izvozu blaga in storitev, obenem pa se je presežek v menjavi storitev v obdobju januar–julij 2007 medletno povečal za kar 251,6 mio EUR. Znašal je več kot 730 mio EUR, kar je presegalo celoletne presežke v menjavi storitev pred letom 2005. Med tremi glavnimi kategorijami storitev se je najbolj povečal izvoz ostalih storitev. Med njimi je bila dosežena izjemna rast izvoza storitev posredovanja (za 2,3-krat), za katere je sicer značilno, da vrednost njihovega izvoza po letih zelo variira. Pomembno povečanje so dosegle tudi finančne (za 68,3 %) in gradbene storitve (43,4 %) ter razne poslovne, profesionalne in tehnične storitve (41,5 %). Tudi storitve potovanj so dosegle visoke stopnje rasti izvoza, v primerjavi z njimi je zaostajal izvoz transportnih storitev, ki so bile v zadnjih nekaj letih najbolj dinamična kategorija izvoza storitev. Razlike v stopnjah rasti med tremi glavnimi kategorijami storitev so vplivale na znatne spremembe v strukturi izvoza storitev, kjer so ostale storitve z 32,3 % prvič presegle delež transportnih storitev. Hkrati je postala struktura storitvenega izvoza mnogo bolj uravnotežena (gl. tabelo). Tudi na strani uvoza so v prvih sedmih mesecih najhitrejšo medletno rast dosegle ostale storitve. Med njimi so izstopale gradbene storitve (109,3-odstotna rast) in finančne storitve (67,7-odstotna rast). Pri prvih je to posledica intenzivne gradnje cestnega omrežja, pri drugih pa povečanega povpraševanja domačih podjetij po finančnih storitvah iz tujine. Rast uvoza transportnih storitev je le nekoliko zaostajala za rastjo uvoza ostalih storitev, pri storitvah potovanj pa je bila rast še precej nižja. Posledično se je delež ostalih storitev in transporta v strukturi uvoza storitev v prvih sedmih mesecih letos v primerjavi z istim obdobjem leta 2006 povečal, delež potovanj pa znižal (gl. tabelo). Nadaljnji premik v smeri večjega deleža ostalih storitev v skupnem izvozu storitev je potreben, saj je delež teh storitev v EU 15 več kot 50-odstoten. Primerjava z EU je relevantna ne samo zaradi dejstva, ker je Slovenija njena članica, pač pa tudi zaradi tega, ker je EU za Slovenijo najpomembnejši trg za storitve (približno 75 % celotnega izvoza storitev). Hkrati je to zelo zahteven trg, kjer so prisotni najbolj konkurenčni ponudniki storitev in kjer se zato odražajo tudi spremembe v konkurenčni sposobnosti slovenskih ponudnikov storitev. V obdobju 1995–2005 je Slovenija pri izvozu ostalih storitev povečala zaostanek za EU 15, medtem ko je hitreje povečevala izvoz transportnih storitev in potovanj. Skladno s tem so se spreminjali koeficienti primerjalnih prednosti (RCA; gl. opombo pod grafom) Slovenije v posameznih kategorijah storitev glede na EU 15. Slovenija je imela v letih 1995 in 2005 primerjalne prednosti pri storitvah potovanj (turizem), ki jih je v omenjenem obdobju še nekoliko izboljšala. Največ je v primerjavi z EU 15 pridobila pri transportu, medtem ko se je primerjalni zaostanek Slovenije na področju ostalih storitev v obdobju 1995–2005 rahlo povečal (gl. graf). Graf: Koeficient primerjalnih prednosti* slovenskega izvoza storitev glede na EU 15, 1995 in 2005 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 Transport 1995 Transport 2005 Turiz em 1995 Turizem 2005 Ostale stor. 1995 Ostale stor. 2005 Vir podatkov : Eurostat, izračuni av torice. Opomba: *Koef icient primerjalnih prednosti (rev ealed comparativ e adv antage - RCA) je izračunan kot delež storitv e x v celotnem izv ozu storitev posamezne držav e v primerjav i z deležem storitv e x v celotnem izv ozu skupine držav . Če je koef icient v ečji od 1, ima držav a primerjalne prednosti v izv ozu storitev x glede na primerjalno skupino držav . Cenovna gibanja in politika Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8–9/2007 str. 8 Indeksi cen 2006 2007 XII 2006/ XII 2005 ? (I 06–XII 06)/ ? (I 05–XII 05) VIII 2007/ VII 2007 VIII 2007/ VIII 2006 ? (VII 06–VIII 07)/ ? (VII 05–VIII 06) Cene življenjskih potrebščin (CPI) 102,8 102,5 100,3 103,5 102,7 Blago 102,1 102,0 100,0 102,8 102,0 Goriva in energija 103,9 108,2 98,7 100,4 102,0 Drugo Storitve 101,7 104,3 100,5 103,4 100,3 100,9 103,2 105,1 102,0 104,2 Cene življenjskih potrebščin (HICP) 103,0 102,5 100,2 103,4 102,9 Regulirane cene1 102,1 105,8 100,1 101,3 101,6 Energija Drugo 103,7 97,9 108,0 100,2 98,6 103,6 99,8 104,7 101,7 101,4 Osnovna inflacija: - odrezano povprečje 102,7 102,8 100,2 102,4 102,2 - brez hrane in energije 102,0 101,2 100,5 103,1 101,9 Cene industrijskih proizvodov: - domači trg 102,8 102,3 99,9 105,3 104,2 - EMU 106,3 102,6 99,6 104,7 106,1 Cene življenjskih potrebščin v EMU 101,9 102,2 100,1 101,7 101,8 Vir podatkov: CPI, HICP, IPI: SURS; nadzorovane cene, osnovna inflacija: ocena UMAR; MUICP v EU: Eurostat (začasni podatki) in preračun UMAR. Opomba: 1zaradi vsakoletnih sprememb indeksa reguliranih cen podatki med posameznimi leti niso neposredno primerljivi. V poletnih mesecih so se povišali dolgoročnejši po Evropi. indikatorji inflacije. Potem ko se v juliju cene niso V juliju je vlada dokončala proces harmonizacije spremenile, so se v avgustu povišale za 0,3 %. trošarin na tobak in tobačne izdelke s predpisi EU. Medletna rast cen je v juliju dosegla 3,8 %, v avgustu pa Uskladitev trošarin z zneski, ki so določeni s predpisi se je znižala na 3,5 %. Poleti se je povišala tudi EU, je k inflaciji prispevalo nekaj več kot 0,2 o. t. S tem povprečna inflacija, ki sedaj znaša 2,7 %, lahko pa dvigom trošarin se je proces usklajevanja zaključil. pričakujemo, da se bo že zaradi preteklih cenovnih V juliju in avgustu se je zmanjšal letošnji prispevek gibanj v prihodnjih mesecih še nekoliko povišala. Pospešek inflacije v letošnjem letu je predvsem cen tekočih goriv k inflaciji. Spremembe cene nafte na svetovnih trgih so se v juliju in avgustu ob hkratni posledica rasti cen hrane in počitnic v paketu. slabitvi tečaja ameriškega dolarja v domači inflaciji Primerjava gibanja cen v prvih osmih mesecih letos s odrazile v zmanjšanju skupnega letošnjega prispevka preteklima letoma pokaže, da se večina skupin cen cen tekočih goriv k inflaciji. Prispevek rasti cen tekočih spreminja (raste oz. pada) podobno kot v istem obdobju goriv se je namreč v juliju in avgustu skupaj znižal za preteklih dveh let. Izjemi sta visoka rast cen v skupini 0,1 odstotne točke in je tako v prvih osmih mesecih hrana ter rekreacija in kultura (gl. graf). K rasti slednjih letos znašal 0,6 odstotne točke. največ prispeva rast cen počitnic. Potem ko so se cene Vlada je v septembru znižala trošarine na tekoča počitnic julija povišale za 13,7 %, so se avgusta povišale še za 3,3 %, v primerjavi z lanskim avgustom pa so bile višje za 7,3 %. V prvih osmih mesecih letos so k 3,2-odstotni inflaciji prispevale 1,1 o. t. Pretežni del tega prispevka je sezonske narave, kar pomeni, da se bo do konca leta močno znižal. Počitnice v paketu so se sicer podražile tako doma kot v tujini. 5,7-odstotna rast cen hrane v tem obdobju je k inflaciji prispevala 0,9 o. t., poudariti pa je treba, da se hrana draži tudi drugod goriva za prevoz in ogrevanje. V skladu s politiko acikličnega prilagajanja trošarin na tekoča goriva za prevoz in ogrevanje je vlada, z namenom da nekoliko ublaži vpliv trenutnega naraščanja cen nafte na svetovnih trgih na domače cene, znižala trošarine na tekoča goriva za prevoz in ogrevanje na minimalno raven, ki je še dovoljena s predpisi EU. Ta ukrep je inflacijo znižal za približno 0,2 o. t. Graf: Prispevki posameznih skupin indeksa cen k inflaciji v prvih osmih mesecih izbranih let 1,2 0,9 0,6 0,3 0,0 -0,3 -0,6 -0,9 -1,2 m ¦ ,—, ^ ,__1 1 r-rm r| R~l l \ I ¦ rr^m ¦ M ¦ l ¦ ¦ ,__, ^H 1---1----H i__~ m m m av g.200 5/dec.2004 a v g.2006/de c.2005 av g.2 007/dec.2 006 Vir podatkov : SURS, preračuni UMAR. Denarni trg – varčevanje prebivalstva Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8–9/2007 str. 9 Prihranki prebivalstva v bankah in vzajemnih skladih domačih upravljavcev Nominalni zneski, v mio EUR 31. XII 2006* 31. VII 2007 Celotni prihranki, skupaj Nominalne stopnje rasti, v % 31. VII 2007/ 31. VII 2007/ 31. VII 2007/ 30. VI 2007 31. XII 2006* 31. VII 2006* 11.451,3 12.178,6 Prihranki v domači valuti, skupaj 7.181,3 11.759,9 Vloge čez noč1 3.730,9 5.478,4 1,2 6,4 11,0 1,3 -0,6 n.s. n.s. n.s. n.s. Kratkoročne vloge Dolgoročne vloge Vloge na odpoklic Devizni prihranki, skupaj Vloge čez noč1 Kratkoročne vloge 2.558,1 4.485,8 677,2 1.202,2 215,0 593,5 2,1 3,7 8,6 n.s. n.s. n.s. n.s. n.s. n.s. 4.270,0 1.794,3 1.877,1 418,7 173,4 183,0 -1,4 -2,2 -2,4 n.s. n.s. n.s. n.s. n.s. n.s. Dolgoročne vloge Vloge na odpoklic 474,4 124,2 45,5 16,8 1,1 13,4 n.s. n.s. n.s. n.s. Vzajemni skladi2 1.967,3 2.692,1 4,9 36,8 75,7 Vir podatkov: Bilten BS, preračuni UMAR. Opombe: 1vpogledne vloge; 2podatki so za mesec junij; *zaradi prenosa evrskih vlog med vloge v domači valuti podatki iz preteklih let niso povsem primerljivi s podatki za leto 2007, zato tudi izračuni stopenj rasti niso smiselni. Po tem ko je varčevanje prebivalstva v bankah v je v sedmih mesecih letos porasel za skoraj 80 %, preteklih letih v mesecu juliju dosegalo minimalne medtem ko rast v istem obdobju lani ni dosegla niti 5-stopnje rasti ali pa je celo upadalo, se je letos odstotne ravni. Rast ostalih kratkoročno in dolgoročno razmeroma močno okrepilo. Mesečna rast se tako že vezanih vlog se je okrepila precej manj. Kratkoročne so tretji mesec zapored ohranja na ravni nad 1 %. Zaradi letos na mesečni ravni v povprečju dosegle 0,7-višjih obrestnih mer se krepijo evrske vloge, medtem ko odstotno stopnjo rasti, dolgoročne pa 1,2-odstotno devizne še naprej upadajo in predstavljajo le še slabe 4 stopnjo rasti. Prve so se tako v sedmih mesecih letos odstotke vseh prihrankov prebivalstva v bankah. Vloge povečale za 5,3 % (v istem obdobju lani za 1,6 %), prebivalstva so tako v prvih sedmih mesecih letos druge pa so po lanskem upadu v prvih sedmih mesecih porasle za 6,4 %, kar je natanko dvakrat toliko kot v za 3,1 % v primerljivem obdobju letos dosegle 8,3-istem obdobju lani. Medletna rast se je okrepila že četrti odstotno rast. mesec zapored in je prvič po več kot letu in pol presegla Visoke stopnje rasti dosegajo tudi vzajemni skladi, 10 %. Celotni neto tokovi so dosegli vrednost 727,3 mio ki so v prvi polovici leta povečali obseg sredstev kar EUR in so za več kot enkrat presegli neto prilive iz primerljivega obdobja lani. Skoraj 70 % vseh neto tokov so predstavljale vloge na odpoklic (37,3 %) in kratkoročne vloge (32,1 %). Prve so bile za več kot za dobro tretjino. Pretežen del prirasta gre na račun razmeroma visoke donosnosti tovrstnih naložb, pomemben del pa so prispevala tudi neto vplačila v vzajemne sklade, ki so v prvih šestih mesecih letos dvajsetkrat višje kot v primerljivem obdobju lani. Precej dosegla vrednost 287,1 mio EUR in so bila kar za 3,2- so se umirili neto prilivi vlog čez noč, ki so dosegli le krat višja kot v primerljivem obdobju leta 2006. Podatki dobrih 40 % vrednosti neto prilivov iz prvih sedmih o strukturi posameznih vrst skladov kažejo, da je delež mesecev lani. bolj tveganih delniških vzajemnih skladov dosegel že V juliju so se krepile vse vrste vezanih vlog, najbolj, skoraj dve tretjini vseh sredstev vzajemnih skladov za 8,8 %, vloge na odpoklic, katerih mesečna rast slovenskih upravljavcev. letos ni bila nikoli nižja od 6 %. Obseg tovrstnih vlog_______________________________________________ Graf: Neto tokovi v vzajemne sklade in bančne vloge 150 125 100 75 50 25 0 -25 ry ^---------------------------------------------------35 6,4------------------------------------- 194 I: ,1 -21 2,2------ ¦ Vzajemni skladi r ¦yri : ? Vloge : ; |— — ir i i— Jr n n ni n ; E7T] t___t Ji nrn ; Vir podatkov: BS, preračuni UMAR. Opomba: za julij podatek za vzajemne sklade še ni dostopen. Denarni trg – krediti Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8–9/2007 str. 10 Obseg kreditov domačih bank Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast kreditov, v % 31. XII 2006* 31. VII 2007 31. VII 2007/ 30. VI 2007 31. VII 2007/ 31. XII 2006* 31. VII 2007/ 31. VII 2006* Krediti skupaj 20.052,9 24.029,5 3,0 19,8 30,5 Krediti v domači valuti 7.317,1 22.521,3 2,7 n.s. n.s. Krediti podjetjem in NFI 3.926,5 16.600,9 3,4 n.s. n.s. Krediti prebivalstvu 2.896,4 5.364,1 1,7 n.s. n.s. Krediti državi 494,3 556,3 -8,2 n.s. n.s. Devizni krediti 12.735,8 1.508,2 7,7 n.s. n.s. Krediti podjetjem in NFI 10.091,3 698,9 8,7 n.s. n.s. Krediti prebivalstvu 2.484,3 793,1 7,0 n.s. n.s. Krediti državi 160,1 16,3 -2,7 n.s. n.s. Krediti prebivalstvu po namenu Potrošniški krediti 5.380,7 2.286,6 6.157,2 2.531,9 2,4 1,8 14,4 25,0 16,9 10,7 Stanovanjski krediti 1.955,8 2.361,0 3,1 20,7 39,1 Ostalo 1.138,3 1.264,2 2,1 11,1 18,9 Vir podatkov: Bilten BS, preračuni UMAR. Opombi: NFI – nedenarne finančne institucije; *zaradi prenosa evrskih kreditov med kredite v domači valuti podatki iz preteklih let niso primerljivi s podatki za leto 2007, zato tudi izračuni stopenj rasti niso smiselni. Kreditna aktivnost domačih bank se je krepila tudi v s 602,3 mio EUR dosegli drugo najvišjo vrednost letos juliju. V lanskih poletnih mesecih so se mesečne (aprila so bili na ravni 620,6 mio EUR), v prvih sedmih stopnje rasti kreditov gibale na ravni okrog 1,5 %, letos mesecih letos pa so znašali kar 3.281,9 mio EUR. To je pa so dosegale približno enkrat višje stopnje. Tako je skoraj dvakrat toliko kot v istem obdobju leta 2006. Po julijska medletna stopnja rasti kreditov domačih bank precejšnji okrepitvi zadolževanja v prvem četrtletju so domačim nebančnim sektorjem presegla 30 % in s tem podjetja v drugem četrtletju zmanjšala svojo neto dosegla najvišjo vrednost od leta 2005, od kar imamo zadolženost v tujini. Po aprilskem neto odplačevanju so primerljive podatke. Slovenija je v tem mesecu med podjetja in NFI tudi v juniju neto odplačevala kredite, vsemi državami članicami EMU dosegla daleč najvišjo najete v tujini, in sicer v višini 21,2 mio EUR. Podjetja in stopnjo rasti kreditov. Nekoliko višje stopnje rasti so NFI so tako v prvi polovici leta neto najemala tuje imele le še Španija (20,6 %), Irska (17,3 %) in Grčija kredite v višini 239,9 mio EUR, kar je za 22,7 % manj (15,7 %). Še naprej se močneje krepijo predvsem krediti kot v istem obdobju lani. podjetjem in NFI, medtem ko se je rast kreditov Prebivalstvo se še naprej pretežno zadolžuje v prebivalstva stabilizirala, država pa je kredite še naprej obliki stanovanjskih kreditov. Njihovi neto tokovi so v neto odplačevala. Celotni neto tokovi kreditov prvih sedmih mesecih letos dosegli vrednost 405,2 mio nebančnim sektorjem so tako v sedmih mesecih letos EUR, kar je 23,3 % več kot v istem obdobju lani. dosegli vrednost 3.976,6 mio EUR (kar je za slabe tri Predstavljali so dobro polovico vseh neto tokov, ki so na četrtine več od primerljivega obdobja lani) in so že medletni ravni porasli za približno petino. Podobno rast presegli celotno vrednost neto odobrenih kreditov iz leta 2006. Rast obsega kreditov podjetjem in NFI je na mesečni ravni že četrtič zapored presegla 3 %. Po kot pri stanovanjskih kreditih so dosegli tudi neto tokovi potrošniških kreditov, vendar pa so bili vrednostno precej nižji kot pri stanovanjskih, saj so dosegli vrednost 245,3 mio EUR. Medletna rast obsega tovrstnih kreditov tem ko so v preteklih dveh mesecih podjetja in NFI se že skoraj vse leto ohranja na ravni med 15 in 17 %. najemala predvsem kredite za ostale namene, so v juliju Višjo stopnjo rasti potrošniških kreditov je julija dosegla tovrstne kredite neto odplačevala, okrepila pa so le Grčija (21,2 %), povprečje v EMU pa je znašalo zadolževanje za obratna sredstva in tudi za investicije. 4,2 %. Obseg potrošniških kreditov v primerjavi z BDP Medletna rast se je tako v juliju dvignila na raven je v Sloveniji v letu 2006 dosegel raven 7,7 %, medtem 34,9 %. K rasti so največ (19,1 odstotne točke) ko je bilo povprečje EMU v tem letu na ravni 7,0 %. Pri prispevali krediti za obratna sredstva, pomemben (11,7 ostalih vrstah kreditov prebivalstvu je Slovenija precej odstotne točke) pa je bil tudi prispevek kreditov za zaostala za povprečjem v EMU. investicije. Neto tokovi kreditov podjetij in NFI so v juliju Graf: Neto tokovi kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem 800 600 400 200 0 -200 Vir podatkov : BS, preračuni UMAR. Gospodinjstva Podjetja in NFI Držav a tttti P rm rrrr, n 1 __ ^ Trg dela Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8–9/2007 str. 11 V tisoč Rast v % I–VI 2007/ I–VII 2007/ ? 2006/ I–VI 2006 I–VII 2006 ? 2005 1.3 1,3 0,6 3.4 3,4 1,4 Izbrani kazalci trga delovne sile A Aktivni po mesečnih poročilih (A=B+C) Formalno delovno aktivni* I–XII XII 2006 2006 910,7 911,3 Zaposleni v podjetjih in organizacijah 824,8 675,1 833,0 VI VII 2007 2007 925,4 924,5 681,7 856,2 697,5 854,4 696,2 2,9 5,1 6,4 -18,1 2,9 5,1 6,2 -18,1 1,3 1,7 2,1 -6,6 B Zaposleni pri fizičnih osebah Samozaposleni (vključno s kmeti) Registrirani brezposelni 66,5 83,3 85,8 67,5 83,8 78,3 70,6 70,8 88,1 87,3 69,3 70,1 Ženske 47,0 42,6 38,5 39,3 -17,2 -7,2 -12,1 -17,3 -7,2 -12,4 -4,9 -0,9 -3,6 C D Starejši od 40 let 39,7 Brezposelni več kot 1 leto 41,9 Stopnja registr. brezposelnosti (C/A), % 9,4 37,7 39,7 8,6 36,7 36,0 7,5 36,9 35,8 7,6 Moški Ženske 8,9 7,1 12,0 10,5 6,0 9,4 6,0 9,6 Prosta delovna mesta E Za določen čas, v % Nove zaposlitve Z nižjo izobrazbo F S srednjo izobrazbo Z višjo in visoko izobrazbo 19,0 15,9 23,1 18,8 75,3 76,4 76,6 78,4 4,6 13,0 3,9 7,1 2,0 9,1 2,6 5,2 1,3 13,0 11,8 4,6 3,9 4,8 -0,8 3,4 -2,6 -3,3 - 12,3 -1,4 2,6 -3,2 -3,6 - 13,8 19,4 13,8 4,3 6,7 1,6 6,4 1,6 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, izračuni UMAR. Opomba: *delovno aktivni po administrativnih virih. Ugodni trendi na trgu dela se kljub sezonskim avgusta ponovno povečali. Julija je delo dobilo 3.047, odklonom nadaljujejo. Število formalno delovno avgusta pa 3.823 brezposelnih, iz drugih razlogov pa se aktivnih se je tako kot aprila in maja tudi v juniju je število registriranih brezposelnih julija zmanjšalo še povečalo za 0,4 % (najbolj ponovno v gradbeništvu). za 1.621 avgusta pa za 1.909 oseb. Julija je upadlo za 0,2 %, predvsem zaradi odpuščanj »Program 10.000«1 vsako leto uspešno zaključi med zaposlenih za določen čas in znižane ocene števila 25–35 % udeležencev, od katerih vsaj petina dobi samostojnih kmetov. Medletna rast povprečnega števila delo v šestih mesecih. Program je eden od formalno delovno aktivnih v prvem polletju 2007 je bila pomembnejših programov aktivne politike na trgu dela. 3,4 %: najvišja (11,1 %) v gradbeništvu, visoka pa še v Brezposelnim osebam omogoča pridobiti višjo ali poslovnih storitvah (8,7 %) in kmetijstvu (8,3 %). Tudi dodatno javno veljavno izobrazbo, s čimer naj bi si medletna rast delovno aktivnih po anketi je bila v povečali možnosti za zaposlitev. Število udeležencev drugem četrtletju letos visoka, 2,6-odstotna, povprečno programa se zadnja leta zmanjšuje (gl. graf). V šolskem v prvem polletju pa 1,9-odstotna. Stopnja anketne letu 2005/06 je bilo vanj vključenih 6.332 oseb. Največ brezposelnosti je v drugem četrtletju padla na 4,6 %, kar je vključenih v programe za pridobitev poklicne je za 1,3 odstotne točke manj kot pred letom. Julijska (približno dve petini) in srednje strokovne oziroma stopnja registrirane brezposelnosti se je sezonsko tehnične izobrazbe (slaba tretjina). Več kot polovica povečala na 7,6 %. vključenih je žensk, oseb brez izobrazbe ali oseb v Število registriranih brezposelnih se je po julijskem starosti do 26 let. Osip iz programa je majhen (4–5 %), sezonskem povečanju na 70.134 avgusta zmanjšalo več (približno 35 %) je prekinitev programa. Le manjši na 68.539. Julijsko povečanje števila registrirano del (v letu 2005/06 15,8 %) udeležencev je vključenih v brezposelnih je vsakoleten sezonski pojav, katerega program več kot dve leti. Program vključuje tudi vzrok so junijska odpuščanja zaposlenih za določen čas posebna podporna programa: Projektno učenje za (zlasti na področju izobraževanja), ki pa jih je bilo letos mlajše (predvsem za mlade osipnike) in Usposabljanje (skupaj 2.897) manj kot lani (3.149). Manjši kot lani je bil za življenjsko uspešnost – Most do izobrazbe (za osebe tudi priliv iskalcev prve zaposlitve (678) ter priliv drugih s slabšo funkcionalno pismenostjo). V ta dva brezposelnih, ki so izgubili delo (1.955). Avgusta je priliv podprograma je bilo v šolskem letu 2005/06 vključenih v brezposelnost ponovno upadel (na 4.491) in je bil 199 oziroma 367 oseb. najnižji letos. Po drugi strani so bili julija nižji kot junija in kot julija lani tudi odlivi iz brezposelnosti, ki pa so se 1Do šolskega leta 2002/2003 »Program 5000«. Graf: Vključeni v formalno izobraževanje po programu izobraževanja brezposelnih, 1998/99–2005/06 8.000 7.000 6.000 5.000 4.000 3.000 2.000 1.000 0 98/99 99/00 00/01 01/02 02/03 03/04 04/05 05/06 Univ erza Visoka šola Višja strokov na šola Srednje tehn. in strok. šola Poklicna šola OŠ + gimnazija Vir podatkov: MDDSZ. Plače Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8–9/2007 str. 12 Nominalno Plače v EUR VII 07/ VII 07/ I–VII 07/ VII 2007 VI 07 VII 06 I–VII 06 1.262,95 100,7 106,9 105,7 1.180,03 100,1 107,6 106,5 1.029,02 100,2 108,5 107,4 1.014,71 100,0 108,6 103,1 1.517,50 1.091,03 1.501,96 1.050,28 1.136,23 919,79 1.329,27 1.833,14 1.330,00 1.509,81 1.564,91 1.570,69 1.422,80 1.398,65 Realno1 Rast bruto plače na zaposlenega, v indeksih rasti Bruto plača na zaposlenega skupaj Zasebni sektor (A do K) A Kmetijstvo B Ribištvo C Rudarstvo D Predelovalne dejavnosti E Oskrba z elektriko, plinom, vodo F Gradbeništvo G Trgovina H Gostinstvo I Promet, skladiščenje in zveze J Finančno posredništvo K Poslovanje z nepremičninami Javne storitve (L do O) L Javna uprava M Izobraževanje N Zdravstvo in socialno varstvo O Dr. javne, skupne, osebne storitve 96,5 106,6 104,3 99.7 107,5 106,1 95,3 103,5 103,9 101,9 108,5 107,2 101,0 107,8 107,7 98.8 106,5 104,9 101,3 106,9 105,7 95.9 108,5 108,0 101,6 108,4 106,1 100,0 Vir podatkov: SURS in preračuni UMAR za zasebni sektor in javne storitve. Opomba: 1deflacionirano s cenami 102.1 105,9 104,3 103,9 108,7 104,4 101,3 104,3 105,1 102.2 105,4 103,5 100,0 104,5 103,6 VII 07/ VI 07 100,7 100,1 100,2 100,0 96,5 99,7 95,3 101,9 101,0 98,8 101,3 95,9 101,6 102,1 103,9 101,3 102,2 VII 07/ VII 06 103,0 103,7 104,5 104,6 102,7 103,5 99,7 104,5 103,8 102,6 103,0 104,5 104,4 102,0 104,7 100,5 101,5 100,7 I–VII 07/ I–VII 06 102,8 103,6 104,5 100,2 101,5 103,2 101,1 104,2 104,8 102,1 102,9 105,0 103,2 101,4 101,6 102,2 100,7 100,8 Bruto plača na zaposlenega je v juniju nominalno upadla za 0,7 % in realno za 1,1 %. V zasebnem sektorju je večinoma zaradi en delovni dan krajšega meseca bruto plača nominalno upadla za 1,1 % in realno za 1,5 %, medtem ko je bruto plača v javnih storitvah približno ohranila raven iz preteklega meseca. Nominalno se je povečala za 0,2 % in realno upadla za 0,2 %. V juliju se je bruto plača nominalno povečala za 0,7 %, zaradi nespremenjenih cen je bila tolikšna tudi realna rast. Bruto plača je v zasebnem sektorju približno ohranila nominalno raven prejšnjega meseca, saj za dva delovna dneva daljši julij zaradi dopustov ni imel tolikšnega vpliva na rast plač. V skupini dejavnosti industrije in gradbeništva (C, D, E, F) je bruto plača na zaposlenega nominalno upadla za 0,3 %. V tej skupini se je povečala edino bruto plača v dejavnosti gradbeništva, kjer je julij mesec visoke sezonske aktivnosti. Najvišjo rast so dosegle bruto plače na zaposlenega v skupini proizvodnih storitev (G, H, I), nominalno za 0,9 %. Bruto plača je nominalno upadla le v gostinstvu, kjer je bila rast tudi v obdobju sedmih mesecev počasnejša od rasti povprečne bruto plače v zasebnem sektorju. Bruto plača v skupini poslovnih storitev (J, K) je nominalno upadla za 0,2 %. življenjskih potrebščin. Julijska bruto plača v javnih storitvah se je nominalno povečala za 2,1 %. Razlog za tako povečanje je v usklajevalnem mehanizmu iz parafiranega Dogovora o višini splošne uskladitve osnovnih plač in višine sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij za obdobje 2007–2009. Izhodiščne plače so se v tem mesecu povečale za 1,3 % (0,8 % od skupnih 2,1 % je bilo namenjeno za odpravo plačnih nesorazmerij) ter še dodatno za 0,45 %, kot je v letu 2006 znašala razlika med dejansko inflacijo (december 2006/december 2005) in pragom 2,35 %, od koder je potrebno nastalo razliko v dejanski inflaciji vračunati v plače. Skupaj z razliko za lansko inflacijo je bil odstotek uskladitve 1,75 %. Poleg tega je bil v juliju izplačan še poračun te razlike od januarja do junija letos. Zaradi tega so se bruto plače dodatno povečale za približno 2,7 % in se bodo v avgustu za približno toliko tudi znižale. Najbolj se je bruto plača na zaposlenega povečala v javni upravi, najmanj pa v dejavnosti izobraževanja. V dejavnosti izobraževanja se bruto plača v juliju običajno zniža za približno 2 %, saj z nastopom šolskih počitnic odpade izvajanje dodatnih šolskih obveznosti. Tudi v zdravstvu je v poletnih mesecih nekoliko manjši obseg dela, kar vpliva na manjši učinek uskladitvenega odstotka na rast plač. Graf: Nominalna bruto plača na zaposlenega po skupinah dejavnosti 1.800 1.700 1.600 1.500 1.400 1.300 1.200 1.100 1.000 jan. f eb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. jan. f eb. mar. apr. maj jun. jul. 2006 2007 Vir podatkov : SURS, preračuni UMAR. Predelovalne dejavnosti Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8–9/2007 str. 13 Stopnje rasti, v % Izbrani konjunkturni kazalci VII 2007/ VI 2007 VII 2007/ VII 2006 I–VII 2007/ I–VII 2006 I–XII 2006/ I–XII 2005 Industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti1 -0,4 10,4 9,9 6,5 - Izrazito izvozno usmerjene panoge2 0,8 19,5 14,1 8,0 - Zmerno izvozno usmerjene panoge3 -2,0 7,0 10,0 8,9 - Pretežno na domači trg usmerjene panoge4 2,8 7,4 4,4 0,8 Povprečno število zaposlenih -0,2 1,1 1,0 -1,7 Produktivnost dela -0,2 9,2 8,8 8,3 Vrednost zalog proizvodov5 0,9 10,4 7,7 1,8 Prihodek od prodaje5 0,7 11,2 8,6 5,2 Nova naročila5 -16,0 14,7 12,8 6,7 Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih (domači trg) 0,1 3,8 3,9 2,3 - relativno glede na inflacijo 0,1 0,0 1,1 -0,2 Vir podatkov: SURS; preračuni UMAR. Opombe: 1realna rast, izračunana na podlagi podatkov o vrednosti proizvodnje – preračun SURS z indeksom cen IPI (začasni podatki); 2podpodročja dejavnosti D (DG, DK, DM), pri katerih na podlagi podatkov AJPES za gospodarske družbe v RS povprečni delež čistih prihodkov iz prodaje, ustvarjenih na tujih trgih, v čistih prihodkih iz prodaje (v nadaljevanju DČPPTT) v povprečju zadnjih treh let presega 70 %; 3podpodročja dejavnosti D (DB, DC, DD, DH, DJ, DL, DN), pri katerih se DČPPTT giblje med 50 in 70 %; 4podpodročja dejavnosti D (DA, DE, DF, DI), pri katerih je DČPPTT pod 50 %; 5realna rast. Julija je bila medletna rast industrijske proizvodnje rast teh dejavnosti se je nadaljevala tudi v mesecu juliju, ponovno dvomestna. Po začasnih podatkih SURS se tako da je v prvih sedmih mesecih skupna rast je vrednost proizvodnje v primerjavi z julijem preteklega tehnološko zahtevnejših panog dohitela rast srednje leta povišala za 10,4 %. Realna medletna rast je bila nizko zahtevnih (obe skupini približno 13 % na medletni tako po zmernejšima maju in juniju zopet zelo visoka. ravni). V prvem četrtletju so prve izkazovale 12,1-Na to je dodatno vplival delovni dan več v letošnjem odstotno in druge 17,5-odstotno realno rast industrijske juliju, saj je delovnim dnem prilagojena rast znašala proizvodnje. Tretja, nizko tehnološko zahtevna skupina 8,1 %. dejavnosti, je v prvih sedmih mesecih v povprečju izkazovala nižje (približno 3-odstotne) stopnje rasti. V drugem četrtletju so visoke rasti iz prvega četrtletja ohranile predvsem tehnološko zahtevnejše Konec polletja je slovenska predelovalna industrija panoge1. V prvih treh mesecih so tudi nekatere beležila eno najvišjih rasti v EU. Medtem ko je bila tehnološko manj zahtevne dejavnosti, dodatno rast industrijske proizvodnje v prvem četrtletju visoka v pospešene z gradbeno aktivnostjo, dosegle izredno domala celotni EU in se je povzpela celo nad primerljive visoke stopnje rasti. Zmerni upočasnitvi skorajda vseh rasti v ugodnem lanskem letu, so se rasti v drugem panog predelovalne industrije v drugem četrtletju ni četrtletju umirile (gl. graf). Slednje velja tudi za sledila hitro rastoča kemična industrija (DG), medtem ko Slovenijo, vendar v manjšem obsegu. Slovenija je tako se je proizvodnja vozil in plovil (DM) povzpela visoko v prvih šestih mesecih dosegla eno najvišjih rasti v EU, nad negativne rezultate prvega četrtletja. Omenjeni kar lahko povezujemo z ugodno konjunkturo v industriji spadata med tehnološko zahtevnejše. Hitra 1Med visoko in srednje visoko tehnološko zahtevne panoge po OECD metodologiji uvrščamo podpodročja DG, DK, DL in DM. Med srednje nizko tehnološko zahtevne panoge štejemo DF, DH, DI in DJ, med nizko tehnološko zahtevne pa DA, DB, DC, DD, DE in DN (za opis kratic gl. prilogo na str. P21). najpomembnejših trgovinskih partnericah (Nemčija, Avstrija) ter v državah, kamor je Slovenija letos pospešeno izvažala (Madžarska, Češka, Poljska in Slovaška). Vse te države letos dosegajo visoke rasti industrijske proizvodnje glede na povprečje EU (gl. graf). Graf: Industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti (delovnim dnem prilagojeni podatki) 24 20 16 12 2. četrtletje 2007 1. četrtletje 2007 Tnnnnnnn^ ¦ ¦ ¦ Vir podatkov : Eurostat, preračuni UMAR. 8 4 0 -4 Gradbeništvo Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8–9/2007 str. 14 Izbrani kazalci gradbeništva, realni indeksi VII 2007/ VII 2006 Q2 2007/ Q2 2006 2006/ 2005 Vrednost opravljenih gradbenih del1 119,7 131,5 115,3 Stavbe 120,4 131,0 114,0 Stanovanjske 88,8 101,6 102,6 Nestanovanjske 129,2 141,2 117,7 Inženirski gradbeni objekti Vrednost zaloge pogodb1, 2 119,2 117,3 132,0 119,6 116,8 173,5 Vrednost novih pogodb1 98,8 95,8 152,3 Število delovno aktivnih v gradbeništvu 110,5 110,8 107,5 Povprečna bruto plača na zaposlenega v gradbeništvu3 104,5 103,6 103,5 Viri podatkov: SURS, GZS, preračuni UMAR. Opombi: 1v raziskovanje so zajeta vsa gradbena podjetja, katerih vrednost prihodka je po zaključnih računih v letu 2005 dosegla vsaj 1,45 mio EUR, in enote v sestavi, ki se ukvarjajo z gradbeno dejavnostjo in imajo najmanj 20 zaposlenih, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; 2konec obdobja; 3deflacionirano z indeksom cen življenjskih potrebščin. Visoka gradbena aktivnost se je nadaljevala tudi v »statusu« so bile rasti višje pri samostojnih podjetnikih drugem četrtletju. Dodana vrednost je bila po podatkih in njihovih zaposlenih. nacionalnih računov za 25,7 % višja kot v istem obdobju Vedno več podjetij ima težave s pridobivanjem lani. Vrednost opravljenih del v večjih podjetjih (gl. delavcev. Po podatkih poslovnih tendenc v opombo pod tabelo) je bila višja za 31,5 %, največje gradbeništvu je septembra kar 51 % podjetij kot povečanje je bilo v gradnji nestanovanjskih stavb omejitveni dejavnik navedlo »pomanjkanje (41,2 %), medtem ko je bila gradnja stanovanj na usposobljenih delavcev«. Če odgovore utežimo s približno isti ravni kot leto pred tem. Pri interpretaciji številom zaposlenih, je bil delež še višji (58 %), kar je podatka o vrednosti del v stanovanjski gradnji je treba največ v zadnjih petih letih (od kar razpolagamo s opozoriti, da v te podatke niso vključena manjša podatki). »Pomanjkanje usposobljenih delavcev« kot podjetja (gl. opombo pod tabelo), ki po naših ocenah omejitveni dejavnik se je precej povečalo v drugi večji del svoje aktivnosti opravijo v gradnji stavb. Po polovici lanskega leta (gl. tudi graf), kar sovpada z desezoniranih podatkih se je aktivnost v večjih podjetjih okrepljeno gradbeno aktivnostjo v tem obdobju. v aprilu in maju povečala, v juniju pa znižala. Po znižanju v prvem četrtletju je bila skupna Podatki za junij in julij kažejo prve znake umirjanja. načrtovana površina vseh stavb v drugem četrtletju Julija je bila vrednost del po desezoniranih podatkih na ponovno večja kot v istem obdobju lani. Predvidena približno isti ravni kot mesec pred tem in tako za 7,4 % površina novih oz. povečav stavb je bila v drugem nižja kot maja. V prvih petih mesecih je bila vrednost četrtletju za 16,0 % večja kot v istem četrtletju leto pred opravljenih del za 38,7 % višja kot leto pred tem, v juniju tem. Povečanje je posledica visoke skupne načrtovane in juliju pa le še za 16,7 %. površine stanovanjskih stavb (povečanje za 54,4 %), Nadaljevala se je rast števila delovno aktivnih. Lani medtem ko je bila skupna načrtovana površina je bilo število delovno aktivnih v gradbeništvu v nestanovanjskih stavb medletno manjša za 16,6 % (kar povprečju za 7,5 % večje kot leto pred tem, v prvih ni presenečenje, saj je bilo lani v drugem četrtletju sedmih mesecih letošnjega leta pa se je povzpelo kar povečanje kar 61,8-odstotno). Z izdanimi gradbenimi za 11,0 %. Povečuje se zaposlovanje tujcev (gl. EO dovoljenji je bila predvidena gradnja 2.872 novih 7/2007, str. 11). Po dejavnostih se je podobno kot lani stanovanj, kar je 41,7 % več kot leto pred tem oziroma število delovno aktivnih okrepilo predvsem v zaključnih največ od kar razpolagamo s podatki (od leta 1999 gradbenih delih in v splošnih gradbenih delih; po dalje). Graf: Desezonirana vrednost opravljenih del in pomanjkanje usposobljenih delavcev, odstopanje od dolgoletnega povprečja v standardnih odklonih, trimesečne drseče sredine 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 -0,5 -1,0 -1,5 , Vrednost opravljenih del, desezonirano Vir podatkov : SURS, preračuni UMAR. Kazalniki zasebne potrošnje in zadolževanja prebivalstva Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8–9/2007 str. 15 Izbrani kazalci zasebne potrošnje in zadolženosti Stopnje rasti na medletni ravni, realno v %* I–VI 2007 I–VI 2006 Masa neto plač1 7,7 3,1 Prihodek v trgovini na drobno2 1,6 3,2 Prvič registrirana osebna vozila3 10,9 -0,4 Kazalec zaupanja potrošnikov4 -8,2 -16,0 Posojila poslovnih bank prebivalstvu (stanje konec obdobja)5 24,6 26,1 Varčevanje prebivalstva v bankah (stanje konec obdobja)5 9,9 6,1 Viri podatkov: SURS, DUNZ, MF, preračuni UMAR. Opombe: *kjer ni drugače navedeno; 1po podatkih SURS o povprečni neto plači in zaposlenih pri pravnih osebah, preračunano na izplačilni mesec; 2preračun iz originalnih indeksov obsega, SURS; 3rast števila vozil, DUNZ; 4originalna vrednost, SURS; 5nominalna rast. V letošnjem letu naj bi se potrošnja rahlo okrepila. str. 15). Optimizem potrošnikov je v tretjem četrtletju (-9) Na to kažejo predvsem visoka rast mase plač, kljub septembrskemu padcu (na -16) še vedno višji kot v optimizem potrošnikov in nove registracije osebnih vozil. istem obdobju lani (-12). Ocenjujemo, da je Zasebna potrošnja je lani dosegla 4,0-odstotno rast. septembrsko zmanjšanje optimizma predvsem posledica percepcije potrošnikov o gibanju cen v Masa neto plač je v prvem polletju realno porasla za zadnjem letu (ocena tega kazalnika se je že v avgustu 4,6 odstotne točke bolj kot lani. Po podatkih SURS o povprečni neto plači in zaposlenih pri pravnih osebah se je realno povečala za 7,7 % (gl. tudi EO 6/2007, str. 15). Drugi prejemki iz delovnega razmerja (AJPES) so porasli za 3,6 %, socialni transferi (MF) pa za 1,5 %. V primerjavi z lanskim prvim polletjem so se okrepili nakupi trajnih in poltrajnih dobrin, višji je bil tudi optimizem potrošnikov. V prvi polovici leta je bilo registriranih za dobro desetino več osebnih vozil kot v istem obdobju lani. Prihodek v trgovini na drobno se je sicer povečal le za 1,6 %, kjer najvišjo rast dosega skupina pohištvo, gospodinjski aparati in gradbeni material (21,2 %). Za razliko od lanskega prvega polletja potrošniki vidno bolje ocenjujejo tako preteklo kot prihodnje gospodarsko stanje, svoje finančno stanje, raven brezposelnosti in primernost trenutka za varčevanje. Bolj so optimistični tudi glede prihodnjega varčevanja. Slabše so ocenili gibanje cen v zadnjem letu ter primernost trenutka za večje nakupe. V tretjem četrtletju se nadaljujejo podobna gibanja kazalnikov. Rast prvih registracij osebnih avtomobilov se je v juliju in avgustu še okrepila – registracij je bilo namreč za skoraj petino več kot v istem lanskem obdobju. Do avgusta so tako fizične osebe registrirale nekaj več kot 24 tisoč osebnih vozil. Prihodek v trgovini na drobno je porasel za 0,2 % (lani je v tretjem četrtletju sicer realno upadel). V prvih sedmih mesecih se je uvoz potovanj v primerjavi z istim obdobjem lani povečal za poslabšala za 21 točk, v septembru pa za nadaljnjih 6) in je vplivala tudi na poslabšanje ocene finančnega stanja v gospodinjstvu tako v preteklih (v septembru za 14 točk) kot tudi prihodnjih 12 mesecih (za 18 točk). Rast neto tokov posojil je v primerjavi s preteklimi leti nekoliko nižja, a se ohranja na visoki ravni. Obseg posojil se je v juliju medletno nominalno povečal za 25 %. Najhitreje še vedno raste obseg stanovanjskih posojil (julij 2007: 39,1 %; julij 2006: 56,6 %; julij 2005: 36.8 %), obseg potrošniških posojil se je povečal za 16.9 %, ostalih pa za 18,9 %. V strukturi se tako še naprej krepijo stanovanjska posojila – lani julija so zajemala 34,4 %, letos pa 38,3 % vseh posojil. Neto tok posojil se je v prvih sedmih mesecih letos medletno povečal za petino, pri tem so tokovi stanovanjskih in potrošniških posojil dosegli približno enako rast (23,2 %; 23,7 %), tokovi drugih posojil pa so se povečali za slabih 8 %. Stanovanjska posojila predstavljajo dobro polovico neto tokov vseh posojil – v prvih sedmih mesecih so jih slovenska gospodinjstva neto najela v višini 405 mio evrov. Del potrošniških posojil se porabi tudi za nakup trajnih in poltrajnih dobrin (opremljanje stanovanj – pohištvo, gospodinjski aparati), del pa je verjetno namenjenih za nakup avtomobilov, saj nove registracije le-teh že od julija lani dosegajo visoko rast. Lani so se v prvih sedmih mesecih skupni neto tokovi povečali za 32,5 %, predlani pa za več kot 2-krat (gl. tudi str. 10). 10,4 %, izvoz pa za 20,7 % (gl. tudi str. 6 in EO 6/2007, Graf: Izbrani kratkoročni kazalniki zasebne potrošnje ter neto tokovi posojil in varčevanja pri bankah 7 6 5 4 3 2 1 0 -1 Q1 2006 Q2 2006 Q3 2006 Neto tokov i v arčev anja v bankah, desna os Neto tokov i stanov anjskih posojil, desna os Masa neto plač, preračunano na mesec izplačila Q4 2006 Q1 2007 Q2 2007 500 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 Neto tokov i potrošniških in drugih posojil, desna os Prihodek v trgov ini na drobno Viri podatkov : SURS, AJPES, MF, BS, preračuni UMAR. 8 Notranja trgovina Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8–9/2007 str. 16 Izbrani kazalci trgovine Skupaj realni prihodek v trgovini na drobno, trgovini z motornimi vozili in vzdrževanju le-teh ter v trgovini na drobno z motornimi gorivi Stopnje rasti, v % Q1 2007/ Q1 2006 Q2 2007/ Q2 2006 2006/ 2005 3,4 5,9 6,3 Realni prihodek v trgovini na drobno 2,6 0,6 1,4 Trgovina z živili, pijačami, tobakom -1,9 -9,1 -3,1 Trgovina z neživili 7,5 11,5 6,7 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in vzdrževanju le-teh ter v trgovini na drobno z motornimi gorivi 4,9 12,2 11,7 Motorna vozila, motorna kolesa, rezervni deli in oprema 11,4 19,9 17,0 Vzdrževanje in popravilo motornih vozil -0,2 8,1 7,4 Motorna goriva -2,9 2,2 6,2 Skupaj nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji1 20,5 19,3 10,2 Povprečno število delovno aktivnih2 Povprečna bruto plača na zaposlenega2, 3 2,0 5,5 2,9 4,3 0,8 3,1 Realna rast dodane vrednosti v trgovini2 8,1 7,8 6,1 Vir podatkov: SURS; preračuni UMAR. Opombe: 1objavljeni so samo nominalni indeksi; 2v dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe; 3deflacionirano z indeksom cen življenjskih potrebščin. Rast dodane vrednosti v dejavnosti trgovine, Znotraj trgovine z neživili se je prihodek realno ponovno popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe najbolj povečal v specializiranih prodajalnah s (dejavnost G) se je v drugem letošnjem četrtletju pohištvom, gospodinjskimi aparati in gradbenim ohranila na izjemno visoki ravni. Realno je bila za materialom (za 17,2 %). Relativno visoke realne rasti 7,8 % višja kot v drugem četrtletju leta 2006. Na visoko prihodka v nespecializiranih prodajalnah, ki pretežno stopnjo rasti dodane vrednosti v trgovini je podobno kot prodajajo neživila (10,6 %), v specializiranih prodajalnah v prvem četrtletju v precejšnji meri vplivala visoka s tekstilom, oblačili in usnjenimi izdelki (10,5 %) ter v aktivnost v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih, specializiranih prodajalnah s knjigami, časopisi in drugi saj se je po podatkih SURS-ove ankete prihodek najbolj trgovini na drobno (15,8 %) so bile v večini posledica okrepil v trgovini na debelo (nominalno za skoraj 20 %; negativnih ali le rahlo pozitivnih medletnih rasti v gl. tabelo) in v nekaterih segmentih trgovine na drobno, lanskem drugem četrtletju. Prihodek v trgovini z živili, ki je najbolj povezana z omenjenima dejavnostma (npr. pijačami in tobakom je upadel že šesto četrtletje v trgovini z neživili). Prav tako se je močno povečal tudi zapored, predvsem je bil nižji (realno za 9,5 %) prihodek prihodek v trgovini z motornimi vozili. Na povečano v nespecializiranih prodajalnah, ki pretežno prodajajo poslovanje v trgovini kaže tudi visoka rast števila živila (sem spadajo vse večje trgovske družbe na delovno aktivnih v tej dejavnosti, ki je bila še višja kot v drobno). Prihodek v trgovini z motornimi vozili, njihovim prvem četrtletju (gl. tabelo). Rast je bila najvišja v vzdrževanjem in v trgovini na drobno z motornimi gorivi trgovini na debelo (3,7 %) in na drobno (3,1 %), po se je realno povečal za 12,2 %, in sicer pri motornih padcu v prvem četrtletju pa se je okrepilo tudi število vozilih, motornih kolesih, rezervnih delih in opremi za zaposlenih v prodaji, vzdrževanju in popravilu motornih 19,9 %, pri vzdrževanju in popravilu motornih vozil za vozil ter v trgovini na drobno z motornimi gorivi (za 8,1 %, pri motornih gorivih pa po upadu v dveh zadnjih 0,2 %). Višja rast skupnega prihodka v drugem četrtletju je bila predvsem posledica višje rasti v trgovini z neživili, v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili ter v trgovini z motornimi gorivi (gl. tabelo). Graf: Indeksi prihodka v trgovini četrtletjih za 2,2 %. Dobre rezultate v trgovini z motornimi vozili potrjujejo tudi podatki o številu prvič registriranih novih osebnih avtomobilov, ki je bilo v drugem četrtletju za 13,2 % večje kot v istem obdobju leta 2006 (gl. tudi str. 15). 225 205 185 165 145 125 105 85 realni prihodek v trgov ini na drobno realni prihodek v trgov ini z motornimi goriv i nominalni prihodek v trgov ini na debelo Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 2003 2004 2005 2006 2007 Vir podatkov: SURS. Turizem Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8–9/2007 str. 17 Izbrani kazalci turizma in gostinstva Stopnje rasti, v % Q1 2007/ Q1 2006 Q2 2007/ Q2 2006 Q1 2006/ Q1 2005 Q2 2006/ Q2 2005 Q3 2006/ Q3 2005 Q4 2006/ Q4 2005 Prenočitve skupaj 4,8 10,1 3,1 0,5 0,4 6,6 Prenočitve domačih turistov 0,5 13,7 5,7 -5,6 1,8 7,3 Prenočitve tujih turistov 9,0 7,9 0,6 4,7 -0,4 6,0 Povprečno število delovno aktivnih1 Povprečna bruto plača na zaposlenega1, 2 2,1 1,6 3,1 2,3 1,9 2,3 2,1 2,6 1,9 0,8 1,9 2,0 Cene gostinskih in nastanitvenih storitev, skupaj3 6,9 6,6 3,9 4,6 4,6 4,6 Cene gostinskih storitev3 7,6 7,2 4,1 4,5 4,5 4,7 Cene nastanitvenih storitev3 4,0 3,8 3,0 4,2 4,0 4,1 Vir podatkov: SURS; preračuni UMAR. Opombe: 1v dejavnosti gostinstva; 2deflacionirano z indeksom življenjskih potrebščin; 3skupina oz. podskupina indeksa življenjskih potrebščin. Rast števila prenočitev turistov v Sloveniji se je v odstotna rast števila prenočitev). Po večletnem drugem četrtletju letos še okrepila. Število prenočitev upadanju (od leta 2001) se je predvsem zaradi se je v tem obdobju na medletni ravni povečalo za povečanja v avgustu (15-odstotna rast glede na avgust 10,1 %, število turistov pa za 12,6 %. Visoka je bila rast 2006) število prenočitev turistov iz Nemčije v števila domačih turistov in njihovih prenočitev (tudi obravnavanem obdobju povečalo za 3,9 %. Bistveno zaradi lanskega upada v drugem četrtletju). Medtem je manj prenočitev so v tem obdobju opravili turisti iz bila rast števila tujih turistov nekaj nižja kot v prvem Združenega kraljestva (-6,7 %), rast števila prenočitev četrtletju, vendar v primerjavi z rastmi v prejšnjih letih še Avstrijcev pa je bila minimalna (0,7 %). Izmed prvih vedno zelo visoka. Turistično ugodni so bili vsi trije šestih držav po številu prenočitev se je v tem obdobju meseci. Največjo rast smo zabeležili v aprilu, ko se je pomembneje (za 10,7 %) povečalo še število prenočitev zaradi ugodne razporeditve aprilskih in prvomajskih Nizozemcev (šesto mesto), medtem ko se je število praznikov ter lepega vremena število turistov povečalo prenočitev hrvaških turistov povečalo za 2,8 %. Skupaj za 18,9 %, število njihovih prenočitev pa za 19,7 %. se je število prenočitev turistov iz omenjenih držav, od Visoke rasti se niso nadaljevale v glavno poletno koder prihaja v Slovenijo največ tujih turistov, povečalo sezono, saj se je po predhodnih podatkih število le za 2,1 %. Njihov delež v strukturi prenočitev tujih prenočitev julija in avgusta skupaj v primerjavi z istim turistov se je tako zmanjšal od 65,2 % v prvih osmih obdobjem leta 2006 povečalo le za 3,1 % (prenočitve mesecih leta 2006 na 62,1 % v istem obdobju tujih gostov za 5,6 %, prenočitve domačih pa so se letošnjega leta. Delež se je znižal vsaki od omenjenih zmanjšale za 0,5 %). Skupaj je v prvih osmih mesecih držav, razen Nizozemski, saj se je skupno število tujih letos v Sloveniji letovalo za 7,6 % več turistov kot v prenočitev povečalo za 7,1 %. Število prenočitev istem obdobju lani, število njihovih prenočitev pa se je turistov iz naslednjih 13-ih držav, ki so imele v prvih povečalo za 5,8 %. Od tega se je število domačih osmih mesecih letos vsaj enoodstoten delež v strukturi prenočitev povečalo za 4,0 %, tujih pa za 7,1 %. prenočitev tujih turistov, se je v tem obdobju povečalo za 17,2 %. Skupaj so ustvarili 26,1 % vseh tujih Med tujimi gosti so v prvih osmih mesecih leta 2007 prenočitev (za 2,2 o. t. več kot v istem obdobju lani). v Sloveniji največkrat prenočili italijanski, nemški in Podpovprečno rast so imeli le turisti iz Madžarske in avstrijski gostje, vendar njihov delež v vseh tujih ZDA, kar pa je bila najbrž tudi posledica lanskih visokih prenočitvah pada. Na prvem mestu po številu rasti. prenočitev (18,5-odstoten delež) tudi v prvih letošnjih osmih mesecih ostajajo gostje iz Italije (medletno 2,6-Graf: Prenočitve tujih turistov v Sloveniji v prvih osmih mesecih leta 2007 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 -2 deleži v v seh tujih prenočitv ah medletna rast štev ila prenočitev (desna os) o I nnnnnnnfln i »i »i i Vir podatkov : SURS. 40 30 20 10 0 -10 Brezposelnost po regijah Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8–9/2007 str. 21 Stopnja Statistična reg. brez- regija poselnosti I–VI 06 I–VI 07 Nekatere značilne skupine registriranih brezposelnih oseb (%) Stopnja izobrazbe I. in II. I–VI 06 I–VI 07 VI. in več I–VI 06 I–VI 07 Ženske Starost do 25. leta nad 40 let Dolgotrajno brezposelni* I–VI I–VI I–VI I–VI I–VI I–VI I–VI I–VI 06 07 06 07 06 07 06 07 Osrednje-7,4 slovenska Obalno-7,6 kraška Gorenjska 7,0 Goriška Savinjska 6,5 12,3 6,1 6,6 5,1 5,1 9,9 38,1 36,4 38,8 36,9 37,3 36,9 35,6 37,9 35,7 35,8 12,6 10,1 9,7 11,1 6,7 13,8 12,3 11,9 12,5 8,6 50,7 51,3 16,4 11,8 47,1 52,8 47,7 52,9 50,7 51,7 17,7 12,7 47,1 52,5 35,9 42,3 57,2 56,1 15,5 10,3 53,3 60,3 35,4 38,4 52,5 51,7 15,2 9,9 46,7 53,4 43,5 49,3 55,2 56,3 20,9 15,7 42,2 48,0 52,4 53,7 Jugovzhod. Slovenija 8,9 7,2 52,2 54,1 5,9 7,2 55,9 54,6 18,9 14,7 47,6 52,6 50,8 56,5 Pomurska 16,8 Notranjsko-7,3 kraška Podravska 13,4 13,9 5,6 10,8 50,1 38,1 35,5 50,7 37,2 35,6 4,5 10,5 7,2 5,6 12,8 8,6 50,2 52,2 21,2 17,3 44,0 50,5 53,2 54,3 52,0 53,3 18,8 13,7 47,3 53,1 43,6 42,1 56,4 57,6 19,4 14,7 43,0 49,4 46,6 50,3 Koroška 10,6 Spodnje-11,0 posavska Zasavska 12,6 8,7 9,2 10,2 34,6 43,0 43,4 33,6 42,6 42,9 8,2 7,1 5,6 10,3 7,6 7,2 57,0 59,8 22,4 15,7 39,7 46,6 47,1 49,7 59,2 57,2 14,8 11,6 50,7 57,4 50,7 52,8 58,8 59,4 24,6 19,1 39,4 43,0 46,6 51,3 SLOVENIJA 9,9 8,0 39,7 39,2 8,3 9,8 54,2 54,9 18,8 14,1 45,2 51,2 47,5 51,0 Vir podatkov: SURS, ZRSZ; preračuni UMAR. Opomba: *brezposelni več kot leto dni. V prvem polletju letos je bila povprečna stopnja naraščajo. Delež dolgotrajno brezposelnih narašča v registrirane brezposelnosti v primerjavi z istim vseh regijah. Najvišji je v Jugovzhodni Sloveniji – regiji s obdobjem lani nižja v vseh regijah, medregionalne podpovprečno stopnjo registrirane brezposelnosti. razlike pa so se kljub temu povečale. Merjeno v Dolgotrajna brezposelnost je nad slovenskim odstotnih točkah se je najbolj zmanjšala v regijah z povprečjem še v Pomurski, Savinjski, najvišjo stopnjo brezposelnosti, kljub temu pa so te Osrednjeslovenski, Spodnjeposavski in Zasavski regiji. regije relativno razliko do slovenskega povprečja v Dolgotrajna brezposelnost je pogosto povezana z nizko večini celo povečale. Tako stopnja registrirane izobrazbeno strukturo brezposelnih, kot je to primer v brezposelnosti za slabih 73 % presega slovensko Jugovzhodni Sloveniji in Pomurski regiji. Na drugi strani povprečje v Pomurski regiji, za skoraj 35 % v Podravski imajo tudi visoko izobraženi lahko težave pri iskanju regiji, za približno četrtino v Zasavski in Savinjski regiji, zaposlitve. Število brezposelnih s terciarno izobrazbo v nadpovprečna pa je še naprej v Spodnjeposavski in vseh regijah narašča, nadpovprečne deleže pa imajo Koroški regiji. Najnižjo stopnjo registrirane predvsem regije s sicer podpovprečno stopnjo brezposelnosti je v prvem polletju 2007 dosegla registrirane brezposelnosti (Osrednjeslovenska, Gorenjska regija (slabih 63 % slov. povprečja) in tako Notranjsko-kraška, Obalno-kraška, Goriška, Gorenjska). zamenjala na tem mestu tradicionalno nizko Goriško Delež mladih med brezposelnimi, ki so pogosto tudi regijo (63,5 % slov. povprečja). V regiji z najvišjo iskalci prve zaposlitve, pada v vseh regijah. Najvišje stopnjo registrirane brezposelnosti je ta 2,7-krat višja deleže imajo regije z nadpovprečno stopnjo registrirane kot v regiji z najnižjo, za 1 o. t. pa se je povečal tudi brezposelnosti, med njimi pa je tudi Jugovzhodna koeficient variacije, ki kaže na medregionalne razlike in Slovenija. Težko zaposljivi ostajajo brezposelni nad 40. za prvo polletje 2007 znaša 31,8 %. letom starosti; njihov delež je največji na Gorenjskem. V vseh regijah je med brezposelnimi več kot polovica Strukturna brezposelnost ostaja problematična v žensk. Ta delež v regijah večinoma narašča, najbolj pa vseh regijah. Z zniževanjem števila brezposelnih se izstopata Koroška in Zasavska regija s skoraj 60-sicer niža njihovo število v posameznih skupinah, odstotnim deležem. vendar nekateri deleži brezposelnih po regijah Graf: Indeksi odstopanja stopenj registrirane brezposelnosti po regijah od slovenskega povprečja 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 B n __ Vir podatkov : SURS. Podjetja v letu 2006 Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8–9/2007 str. 22 Prikaz izbranih podatkov za podjetja v Sloveniji v obdobju 2005–2006 Velikostni razredi po številu zaposlenih Mikro (do 9) Mala (10–49) Srednja (50–249) MSP skupaj Velika (250 in več) Skupaj Število podjetij 2006 98.532 5.309 1.234 105.075 266 105.341 2005 94.894 5.113 1.186 101.193 284 101.477 Delež števila podjetij med vsemi podjetji, v % 2006 93,5 5,0 1,2 99,7 0,3 100,0 2005 93,5 5,0 1,2 99,7 0,3 100,0 Število zaposlenih1 2006 153.123 104.630 129.022 386.775 199.446 586.222 2005 149.763 101.102 124.179 375.045 202.222 577.267 Delež zaposlenih med vsemi podjetji, v % 2006 26,1 17,8 22,0 66,0 34,0 100,0 2005 25,9 17,5 21,5 65,0 35,0 100,0 Povprečno število zaposlenih na podjetje 2006 1,6 19,7 104,6 3,7 749,8 5,6 2005 1,6 19,8 104,7 3,7 712,0 5,7 Povprečni poslovni prihodki na podjetje, v 1.000 EUR 2006 150 2.521 13.687 428 96.140 670 2005 136 2.314 12.272 389 83.330 621 Delež čistih prihodkov od prodaje na trgu EU, v % 2006 9,6 11,3 17,5 13,1 29,7 19,1 2005 - - - - - - Delež čistih prihodkov od prodaje na tujih trgih (skupaj), v % 2006 15,3 18,7 26,1 20,4 43,2 28,6 2005 - - - - - - Povprečna dodana vrednost na zaposlenega, v EUR 2006 21.127 28.937 28.300 25.633 33.538 28.322 2005 19.773 26.941 26.425 23.908 31.170 26.452 Povprečni delež stroškov dela v dodani vrednosti, v %2 2006 53,9 63,4 64,9 60,9 59,3 60,2 2005 54,2 64,5 66,1 61,7 61,2 61,5 Viri podatkov: AJPES, SURS; preračuni UMAR. Opombe: 1Da bi prišli do števila zaposlenih, ki je bližje dejanskemu stanju, smo podatkom iz izkaza poslovnega izida malih podjetnikov prišteli povprečno število samostojnih podjetnikov posameznikov po podatkih SURS (2005: 43.501, 2006: 44.767). Pri porazdelitvi njihovega števila med velikostne razrede podjetij smo upoštevali velikostno strukturo malih podjetnikov glede na število zaposlenih po podatkih AJPES. Po kriteriju števila zaposlenih 98 % malih podjetnikov sodi v skupino mikro podjetij, preostanek pa v skupino malih ali srednje velikih podjetij. Upoštevajoč to strukturo smo število zaposlenih glede na podatke AJPES najbolj izrazito povečali v skupini mikro podjetij, in sicer za 42.813 in 44.066; gl. tudi EO 7/2006, str. 20. 2Ker se podjetnikov dohodek ne šteje med stroške dela zaposlenih, so stroški dela v skupini malih podjetnikov in posledično tudi v velikostnem razredu mikro podjetij in MSP podcenjeni; gl. tudi EO 7/2006, str. 20. Podjetniška aktivnost se je v Sloveniji okrepila tudi v obdobju 2003–2006 za 53,6 % oz. 463). Rast lahko letu 2006. Število podjetij (gospodarskih družb, povežemo z okrepljenim trženjem finančnih storitev. V samostojnih podjetnikov in zadrug) se je povečalo za 3,8 % poslovnem sektorju se je število podjetij lani zmanjšalo le v oz. 3.864 in je bilo v primerjavi z letom 2003 (od kar imamo rudarstvu in predelovalnih dejavnostih, a le za malenkost. na razpolago primerljive podatke) večje že za 13,0 %. Na Med javnimi storitvami smo zasledili občuten skok v številu krepitev podjetniške aktivnosti kažejo tudi podatki GEM, saj podjetij v zdravstvu in socialnem varstvu (za 20,8 % oz. se je lani ponovno okrepila tudi stopnja celotne zgodnje 181; 2003–2006: s 649 na 1.053), kar lahko povezujemo s podjetniške aktivnosti (gl. Poročilo o razvoju 2007, str. 98– podeljevanjem koncesij v obeh dejavnostih. 99). Še naprej se krepi pomen mikro, malih in srednje Število zaposlenih v slovenskih podjetjih se je lani velikih podjetij, tako z vidika poslovnih prihodkov in dodane povečalo za 1,6 %. Rast števila zaposlenih smo zasledili v vrednosti kot tudi z vidika zaposlovanja. Analiza po vseh velikostnih razredih podjetij z izjemo velikih podjetij, dejavnostih pokaže ugodne strukturne premike, saj se kjer je njihovo število upadlo za 1,4 % oz. za skoraj 2.800 razen v gradbeništvu, za katerega je značilna visoka (gl. graf 2). V strukturi zaposlenih se je pomen mikro, malih konjunktura, podjetniška aktivnost najbolj krepi v poslovnih in srednje velikih podjetij (v nadaljevanju MSP) tako še in finančnih storitvah, segmentih, ki med storitvami po dodatno okrepil, saj so lani zaposlovala že 66,0 % vseh razvitosti najbolj zaostajata za evropskim povprečjem (gl. zaposlenih v podjetjih oz. 2,0 strukturne točke več kot leta tudi Poročilo o razvoju 2007, str. 29–33). 2003 (gl. tudi tabelo). Ob upadanju števila velikih podjetij Število podjetij se je v lanskem letu okrepilo v veliki se povečuje njihova povprečna velikost, merjena s številom večini dejavnosti; najbolj izrazito v gradbeništvu ter zaposlenih, medtem ko se velikost povprečnega poslovanju z nepremičninami, najemu in poslovnih slovenskega podjetja še naprej zmanjšuje (s 6,1 storitvah. Povečanje števila podjetij v omenjenih dveh zaposlenega v letu 2003 na 5,6 lani). Predvsem majhno dejavnostih je predstavljalo kar 74,1 % celotnega število zaposlenih na podjetje v razredu mikro podjetij (v povečanja števila podjetij. To lahko povezujemo z povprečju 1,6) kaže na njihov še neizkoriščen potencial za ugodnimi razmerami v gradbeništvu, kar je poleg ugodne dodatno zaposlovanje, kar je lahko znak, da so spodbude konjunkture pozitivno vplivalo tudi na podjetniške za dodatno zaposlovanje v tem segmentu gospodarstva priložnosti v dejavnosti poslovanje z nepremičninami, prešibke. najem in poslovne storitve. Rast števila podjetij je kljub Skladno z rastjo števila podjetij se je tudi število visoki osnovi v obeh dejavnostih znašala 8,0 % oz. 8,2 %, zaposlenih najbolj okrepilo v gradbeništvu ter njihovo število pa se je v gradbeništvu povečalo za 1.165, v poslovanju z nepremičninami, najemu in poslovnih poslovanju z nepremičninami, najemu in poslovnih storitvah. Če upoštevamo zgolj podatke iz izkaza storitvah pa za 1.698. Še naprej se močno krepi poslovnega izida gospodarskih družb, samostojnih podjetniška aktivnost v finančnem posredništvu, kjer se podjetnikov in zadrug, ugotovimo, da se je v teh je število podjetij lani povečalo za 11,6 % oz. 138 (v dejavnostih število zaposlenih lani povečalo za 8.262, pri Podjetja v letu 2006 Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8–9/2007 str. 23 čemer približno 15 % predstavljajo agencije za posredovanje delovne sile. Opazno se je povečalo tudi število zaposlenih v trgovini, za 1.520. To je več kot nadomestilo upad števila zaposlenih v predelovalnih dejavnostih (za 2.312) in kmetijstvu (za 768). Pomen MSP se je ponovno okrepil tudi v strukturi poslovnih prihodkov in dodane vrednosti. Lani so podjetja ustvarila skoraj 70,6 mrd EUR poslovnih prihodkov in več kot 16,6 mrd EUR dodane vrednosti (nominalno 12,0 % oz. 8,7 % več kot v letu 2005). Rast poslovnih prihodov v MSP je v povprečju za 6,4 odstotne točke presegla njihovo rast v velikih podjetjih, v primeru dodane vrednosti pa je razlika v korist MSP znašala 4,4 odstotne točke. Pri tem se je delež MSP v primeru poslovnih prihodkov okrepil za 1,3 strukturne točke, na 63,8 %, v primeru dodane vrednosti pa za 1,0 strukturne točke, na 59,7 % (gl. tudi graf 1). Rast produktivnosti dela v slovenskih podjetjih je bila lani višja kot v letu 2005. Merjena kot dodana vrednost na zaposlenega se je v povprečju nominalno okrepila za 7,1 %1 (v letu 2005 za 4,0 %). Pri tem je bila v MSP povprečno višja za 7,2 % (2005: 4,0 %) in v velikih podjetjih za 7,6 % (2005: 4,1 %; gl. tudi tabelo). Dodana vrednost na zaposlenega v letu 2006 se je tako gibala od 21.127 EUR v mikro do 33.538 EUR v velikih podjetjih; v MSP je bila v povprečju za slabo četrtino nižja kot v velikih podjetjih. Razlika med velikostnimi razredi podjetij je pri nas precej manjša kot v zahodnoevropskih državah (gl. npr. The Observatory of European SMEs: SMEs in Europe 2003). V letu 2006 je bila izvozna usmerjenost slovenskega gospodarstva 28,6-odstotna2. To pomeni, da so slovenska podjetja od skupno 68,8 mrd EUR čistih prihodkov od prodaje 19,7 mrd EUR le-teh ustvarila na tujem trgu. Pri izvozni usmerjenosti po pričakovanjih izstopajo velika podjetja, saj v to skupino sodijo največji slovenski izvozniki. Deleži se po velikostnih razredih podjetij znotraj MSP gibljejo od 15,3 % v mikro do 26,1 % v srednjevelikih podjetjih (gl. tabelo). Da imajo MSP pomembno vlogo tudi pri ustvarjanju izvoza, pokaže izračun deleža čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu te skupine v tovrstnih prihodkih vseh slovenskih podjetij. V lanskem letu je namreč znašal 45,3 %. Pri tem sta deleža mikro in malih podjetij presegla 11 %, delež srednjevelikih podjetij pa je bil 21,8-odstoten. V podjetniškem okolju so največje ovire še vedno plačilna nedisciplina, neustrezna davčna politika in preobsežna birokracija. Po podatkih komunikacijske skupine SPEM ima precejšen delež podjetij težave tudi s pridobivanjem primernih kadrov na trgu dela (gl. tudi EO 7/2007, str. 11). Izboljšanje poslovnega okolja naj bi letos dosegli z razširitvijo sistema VEM na družbe z omejeno odgovornostjo. Pred sprejemom je tudi Zakon o družbah tveganega kapitala, ki bo omogočil nastanek prve javne družbe tveganega kapitala s približno 30 mio EUR sredstev. S tem bo podjetnikom olajšan dostop do lastniških finančnih virov. 1Nižja stopnja rasti v primerjavi s povprečno rastjo v MSP in velikih podjetjih je posledica spremembe v strukturi zaposlenih. V letu 2006 je namreč prišlo do padca števila zaposlenih v velikih podjetjih, ki praviloma dosegajo višjo dodano vrednost na zaposlenega. 2Izvozna usmerjenost je merjena kot delež čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu v celotnih čistih prihodkih od prodaje. Izračun za leto 2006 vključuje tudi prihodke malih samostojnih podjetnikov, ki jim v preteklih letih v podatkih iz izkaza poslovnega izida ni bilo treba prikazati prihodkov od prodaje na tujem trgu. Zaradi tega razloga izračun, ki bi vseboval podatke tako gospodarskih družb in zadrug kot tudi samostojnih podjetnikov, ni bil mogoč. Primerljiv izračun povprečja članic EU 15, Islandije, Liechtensteina, Norveške in Švice za leto 2003 znaša 17 % (vir: The Observatory of European SMEs: SMEs in Europe 2003). Graf 1: Poslovni prihodki in dodana vrednost po velikostnih razredih podjetij v letu 2006, v mio EUR 80.000 70.000 60.000 50.000 40.000 30.000 20.000 10.000 Dodana vrednost Poslovni prihodki VSSSSSSSJZA rsssssssjb j i LL mmm n Mikro Mala Srednja MS P skupaj Velika Vsa podjetja skupaj Vir podatkov: AJPES, preračuni UMAR. Opomba: podjetja (g ospodarske družbe, zadruge in samostojni podjetniki) so porazdeljena med velikostne razrede zg olj po kriteriju števila zaposlenih. Graf 2: Spremembe v številu zaposlenih po velikostnih razredih podjetij 25.000 20.000 15.000 10.000 5.000 0 -5.000 Mikro Mala Srednja MSP skupaj Vir podatkov: AJPES, SURS; preračuni UMAR. Opomba: gl. graf 1. V elika Vsa podjetja skupaj 0