Gospodarske stvari. Oklic štajarskim sadjereicem. Slavnost 40-letnice vladanja Nj. veličanstva, našega svitlega cesarja se bliža ter prešinja vse atrani ljudatva, kar ga biva v velikem in lepem avstrijskem cesarstvu. V vseh društvili in v vseh stanih se prevdarja, kako da se od njih naj pokaže, čem lepše ljubezen do Nj. veličanstva. Valed tega so ai tudi sadjerejci našega cesarstva segli v roke ter čejo v proslavljenje le-te 40-letnice prirediti veliko državno razstavo na Dunaji. Ona se naj pa vrši v dneb 29. septembra tje do 7. oktobra t. 1. Po vaeli deželah Avstrije, izlasti pa še v Čehah in Tirolab, kaže se, da se vdeleži te raz9tave obilo sadjerejcev ter je njih namen na tej razstavi pokazati, kaj da morejo storiti v aadjerejatvu. To se vidi iz večih vkrepov, kakor nam jih je sedaj že znanib. Naš ljubi, lepi Štajar pa ae je drugim deželam v tej reči doslej zaostal veliko. Ni še mogel vsled svoje prirojene skromnoati stopiti na noge, čeprav ae lehko mei'i v sadjerejstvu, izlasti, kar se tiče dobrote sadja, z vsako deželo obaežne Avatrije. Ako naa vzpodbuja že le-ta zaveat, da nismo zadnji v sadjerejstvu, v to, naj tndi mi kaj atorimo, da stopimo v vrato drugih dežel, moramo pa še s tem bolj vdeležiti se te razstave, ker velja v njej pokazati, da v resnici ljubimo Nj. veličanstvo. naaega svetlega ceaarja. V tem velja, naj razodenemo mi Stajarci. da čemo — kjer in kedarkoli bi bilo — vse sto riti za našega svitlega vladarja in dež. goapoda ter da ne stojimo v vrsti teh, ki prirede 8lavnostno razstavo, iz vse širne Avstrije poslednji. V to naa naj priganja še želja, da se nam ne izgubi dober glas. ki ga vživa že doslej naše aadje daleč prek črno-rmenih mej, marveč še bolj in bolj razširja. Zato pa Vaa, sadjerejci štajarski, vabimo prijazno, da obbajamo to lepo svečanost. kakor se spodobi ter da pošljemo najboljše pridelke v sadjarstvu v ono veliko državno razstavo in to prav po obilem, saj se ne plačuje ničesar za prostor v razstavi. JVIi Vam bomo pri tem radi na roko a svetom in dejanjem in proaimo za to, da nam pripošljete dotična naznanila ali mogoča vprašanja brž ko brž in sicer pod napisom: ,,G. Henrik Kalmann, predaednik dež. osrednje komisije v Mariboru", kajti čas za taka oznanila poteee že z 20. dnein meseca avgusta 1888. V Mariboru dne 3. avgusta 1888. Henrik Kalmann,A. Stibler, predsednik.tajnik. Grenke murke. Murke ali krastavci so okusno aočivo in človek jih rad vživa, ako niso grenke. Kedar pa so grenke, niso več prijetne in človeku ne dišijo več. Dobro bode torej, če izvemo, kedaj ali zakaj dobijo grenek okua. To se izgodi največkrat tedaj, kedar padejo solnčni žarki na murko. Dokler je namreč murka v senci, pod lastnim listom, dotlej ostane njen okna vaelej prijeten. Ako pa list ali perje vsahne vsled vročine ter ne daje murki več aence, tedaj dobi murka grenek okua. Da ae torej to ne izgodi, treba je skrbeti, da listje ali perje murkam ne ovene ali celo posuši. To pa se izgodi, če imajo dobro prst in pa dovolj mokrote. Kdor akrbi murkam za oboje, njemu se raurke ne izkazijo, vsaj ne pogostem.  Sejmovi. Dne 10. avgusta v Oelji. v Lu- čanab, pri sv. Lovrenci na drav. polji. pri sv. Lovrenci na kor. žel., v Radgoni, v Brežicah, v Slov. Gradci in v Podčetrtku. Dne 12. avg. v Veržeji. Dne 14. avguata na Ptnjaki gori in dne 15. avguata pri av. Trojici v slov. gor. Dne 16. avgusta v Lembachu, v Sevnici, v Mozirji, na Bregu v Ptuji, v Vnzenici, v Strassn in pri sv. Vidu pri Ptuji.