XIX. lejtnlk.
1941. lanuir 20.
2. numera.
0»      V

Mesečne verske novine.
Vu Intanl •rikmurska avang. Kinjorfja radltal
I vSdavnlk i rusAR jAtfOS,
Murska Sobota.
Čeka račttn it. 13,586; imi »Dfiševni list" M. Sobota.
CCna na c6lo leto 20 Dln., v svSnttve 30 dln.,
w Amarlko 1 Dol., edne niimara 2 dln.
ishaja adnftk na maiac.
Naprejplačilo gorivieme vsaki ev. dfihovnlk i vučittl.
N6vo leto.
Za nas zemelske vandrare je t6 jžko dobro, da ne vemo naprej, ali bode ta prišestnost, bodočnost, eto novo leto, štero smo zdaj začnoli srečno, ali nesrečno, ve-selo ali žalostno! Ar je naše človeče na-ture edna najvčkša napdka to, da se pre-več leko i hitro zaviipa. Vsi poznamo takše Itidi, ki dokeč so v siromaškoj, nisikoj stžvi živeli, so z svojimi bližnjimi tak živeli, kak brat more živeti z bratom, v miri, v raz-menji, svoje bližnje zmžgajoči. Ali gda so pa v svojem zemelskom živlčnji na višišo stopnjo prišli, gda so bogšo i v^kšo sliiž-bo dčbili, gda so vsigdar samo srečo nieli, te je nj(hovo srcd ledeno, reč pa trda po~ stdla. Poznamo lQdi, ki so se v siromaštvi \ narodiii, med težkočami i zmenkanji so gorirasli, i gda so pa po sreči i tudi z f pomočjov svojega dela obogatili, so ostavili tiste, šterim bi se za Bogom največ meli i mogli zahvžliti, v svojoj gizdoznosti i v zvišenosti so zatajili tisto družino, všteroj so ji nigda dobra i topla srca labila i go-rishranila. Aii poznamo tudi takše lOdi, ki dokeč so se za vsakdenčšnji krUh težko mogli boriti, so tudi z milim zadovolni bili, ali gda so pa v obilnosti prišli, je velika nezadovolnost napunila njihova srca.
Držgi bratje i sestre, zdaj v začčtki etoga novoga leta si samo zmislimo na t6, kak bi vsakomi človeki dušo i celo živlž-nje znalo pokvariti i z žalostjov napuniti to, či bi notrivido v prišestnost, či bi na-
prej vido, ali v etom novom leti sreča, veseljč, bldjženstvo i dika čaka na njega! On človek bi se preveč zavupo,gizddvibi pčstao, tak bi se zviso, da bi si žnjim več nišče ne mogo zgučati. Mi lfldje smo tak stvorjeni, da nam je blajženstvo tL sladko i drago, či se za to boriti i za njegov ob-stanek bojati moremo. I tisto so naše n&j-vžkše i najsladkejše radosti, štere smo a!i po žmetni borbaj, ali nepričakovano, ali kak Boži dar zadobili. Či bi naše blajžene prišestnosti skrivnost kak ednaodpretakniga stdla pred nami, bojim se, da bi nds to za nesrečne i žaiostne včinilo. Ar viipanje, želenje i bojazen pozove na žitek i vzgoji v cveteče rožice i včini za blajžene srca vsž-ko veselje i radost i dtiše vsžko blajženstvo.
Či je dobro, da ne verao svoje pri-šestnosti, svoje bodočnosti, gda za nas ra-dost, veseljč, srečo priprdvla, tembole je dobro, da ne vemo, gda nesrečo, žalost skriva za nds.
Mati bldjženo i ves^lo zible svojega maloga deteta zibeo. V zibeli nedužnotživ-lenje, pri zibeli pa b)šjženo srcč. Ka bi pdstalo z blajženoga smeha na viistaj edne tdkše materč, či bi ona naprej znala/kak-ša bodočnost čžka na njžno dete! Jeli bi za tdkšo mater ne postala vsaka minuta težko trplšnje, mantra, moka, či bi znala, da tista vesžlo se zibajoča zibelka za>rž-tek čas tiha škrinja postdne? I to je^jako dobro, da zibelka nigdžr ne povej t6, kak-ša bode prišestnost, kakša bode bodoč-nost! B6g bi bdgše niti nš mogo zravnati,
Stran 14.
DUSEVNI LIST
\anuir 30
ar Gospodni Bog, kak naš smileni neoeski Oča dobro zna, ka je za nas, kak za nje-govo dobro deco, hasnovito i ka ne.
I jeli bi mi liidjč leko meii v svojem živienji edno vesčlo voro, jeii bi leko meli edno vesdlo minuto, či bi naprej znali to, da nam pridoči dnčvi samo žalost i tuž« nost prlpravlajo? I što bi meo ešče volo, što bi meo ešče moč za deio, či bi naprej znao 1 vido, da vsako njegovo delo i vsdki njegov triid samo brezi haska i brezi na-prejidčnja osfane!
V svojem živlšnji si fiidi dostakrat mo-remo postanoti pri betežnoj posteli naši liiblčni. Dostakiat verostujemo ne samo dnčve. nego kedne i mesece pri takšl naši liiblčni, za štere bi radi gorialdiivali svoje lastno živlenje, naj bi samo oni v žitki ostali. Dostakrat se zduhžvamo z vupajo čim troštom za obstanek, za živiefije nase-ga Hiblčnoga očo, n^atere, rrsoža, žene, de teta. Boj3?lsvo gledamo na našega drdgo-ga betežnika obraz, opaziijemo njegovo vro-čino i njegove bolečlne. Kakša nezgovorna dflševna raanira, moka bi bila to. či bi tžkšega hipa znali bodočoosf, štera za nžs nesmileno pripržvla ve^ko tužnost i brezi trosta bodočo žalost B-gme dragi bratje i sestre, to je Bože očiaske Itibčznosti i modrosti vdk\ blagoslov  obri nas, da mi
msmsKmsmssiimisss^^mBs^s^me^ss^smia^m^B&iM a
hoš vit6z-
Veršušno pripovedafanje.   (Psao:   Pe<6fy  Šandoi' 1844, Po-slo^eneo : Flisar Jatiuš 1940 sept.)
¦   />w:> ¦¦     ' •  -   V-ii spev.
Suncc je go»' prišlo, tiieicc }c cdposian', PUsiina kbi' njega e-ž velfei prei-for. stm, Od mačnoga ihoda nctrl do zdhcdi Je vehka ravnina vedno ležšla,
Ni c?etj§, Jrive, direva je taa; ne bilo, Niko ffi&V betvo Uive je v- peski staio, Kre stršna susca tržicos se erdečila Edna ralaka z lerjoin ko!i obralena.
Pri ralake bregl, v-Ier|a sredlni je steo Dugoga šfajeks š!rk; živii sl iskao. Obri vode so bistri voden! fiiči Z dugfmi perotžrni scm ta letaii.
Jančl je šo, Si teaja gx sprevajala, Vglšvi ga kraična ffilsel gnžla, nsanfrA'a; 5--     Po c&Iof pflstini je sunce sijaio, Aii njeg'vo src^ je kmično ostslo.
ne vemo naprej, kakša bode za nas pri-šestnost, kakše bode za nds eto novo leto!
Zdaj smo iz preminččega staroga leta pa v edno novo leto stopili. Boža milošča i skrbnost je z nami bila v prerninočem ieti i rdvno zato tudi zdaj z viipanjom glč-damo v bodočnosf, z viipanjom gledamo preminjavanje vremena. Ar je tak vremen, !iki žitek v Boži roi aj. Bojdi blagoslovlena tista roka, Štera vremen i žitek vodi i ravna. Ttidi zata boidi biagoslovieno Bože sveto ime, da nam ne pokaže naše prišestnosts, etoga novoga leta skrife skrivnosti. Ar Njegova do-brota i milošča li tak včini za lepše, za milejše veselje i radost i za ležejšo žalost i trplenje.
Z šterimi molitvami smo slobod vzeli od prerainočega siaroga leta, ravno z tistimi rečamš, molitvami pozdravlajrao eto novo 1941. leto: T! Bog naš pa on isti ostaneš i Ižta tvoja se nigdšr ne dokončaio. Hvali Gospodna diiša rnoja i ka je v meni, Nje-govo svčto imč. Jezuš Kristuš, ki je bio včeraj i dnes, tist; bode i naveke,
Hodmo li naprej tudš v eiom novom leti z verov, z ^fli-anjOiT! i z Iflb^znostjov, Kristuš naj bode naš vodite! v sreči, v ve-selje i v nesreči i žalosti, v žitki i v smrti, tak se ttidi letos ne vkanirao i ne vcaga-mo. Zato li v Jezušovom imeni nsprej z verov i z dobrim vupanjom.              H.
Kak |c sunc-i na nšbe siedi/io uuilo, čflto je, ba bi obed'watš trbeio. Včergj \č hi;• je obsledaiim ob^divso, Tak je že tiidi komaj aoge zcUga.ao,
Doli si je seo I nspre je vzžo turbo, Potrošo je io of,\&n\tm zVinino. G?6dala ga si?a ceba i s?eke! sim Sledi pa bv&ieia poidn\6im prifcizen.
Mdii obcd njemi je j^ico pra? soadno, Obžijso |e iildi, k-njiaki se je bS>žao, Z klobflka pavitjom si je zajao vodo Iio Uk ii pogžso žaržčo žijo.
Od brega elakč je ne da!eč odliao, Sen njcmi je očš ozmice ohilao, Na tn krtatiovsc si jc tugno glavo, Sladko je zaitpao, počivao iako !epo.
Senja ga odpelala odkud js prišao, Iluško |e v s?se yu svojerei krlli dsžao. Oh, gda je dekliao kušnoti namžao, Na velki tresk grmlance se je prebfldo.
janudr 20.
DOŠEVNI LIST
Stržn 15
Nai ne znk 96va tvoia. •.
Edna raoji vekšl šolarkinj je pred božov slfižbov prišla k mem v pisarao i mi položila na stol 15 dinaro? z rečai.* ,Na cčrkev dd to edna deklina".
Zradoščeni nad iem, ka se ešče nžjdejo m!Sde dekiine, štsre iiidi za cčrkev majo kaj pe-aez, sem vteo kaigo miSodlro?, da bi vpiso dar one dekline,
Pliam svojo ioldrkinjo, itera je prlnesla peneze: ,Što pcižla fč džr?"
»Edaa deklfna", se je glasa njčni odgovcr.
Skoron neskpno rsjej ptavim: »Nj&io iiie ral povej!"
BNesrsira povedatl njčnoga iniena", se je glaso odgovor, !;ir ona nsšče, ka bi za aj6 znali".
Eiče bole zradošfeni sem vpiso oni 15 di-udro? v knigo, zradoičenl nad fem, ka Krlstuiovi vernlki znajo ešče tak dati, ka verni osfžnejo zapGvedi svojcga Gospodna, k! nam pravi:
MOda pa činli iieioštvo, ne trobfintaj pred tebom, liki skazlivci činijo vu spravličaj i na viiicaj, nšj se dičijo od Ifldi. Ti tak iini a!moš tvo, naj nezna !eva t?ojas ka ihn desaa tvoja". (Mžt, 6, 2. 3)
Nej sera b!o radovedea na ime pleoienite dekline, Vendar sem se pa nej raogo obraniti njeuoga iepoga djanp zbrodja^ajoči misli:
Kakil nagib Rjenoga srca je odpro njeno denžrnico ?
Kak vu pusiini csi ieo ta g'eda Vldi, ka se veJSki vihdr pripravla, Tak kitro se zdigaolo nebe zburkanje, Ksk hitro je prižlo JanSia vandranje.
S?et se je na nagli vu ktnico oblekao, Strahotno grmelo i bifsk sem<a sfrelao, Nebeski žlebovje so se prepfisiili, V-tnlaki so veiiki mehčrje čupkali.
Janči se je na svoj dtigi bot naslono, Klobfika povitjč doli zaobrno, Veliki kožfij je tUdi \Q obrno, Tak je giedao, kak štor vihera nevolo.
Orozen viher kak je nahitroma prižao, Rž?no iak je ttidi on hitro odiiao. Obldcje ino vih^r so vzčli slobod, Kre zhoda se je sk&zao svefga Petra slok.
Z kožuja je Janči doj stroso mokročo, Kak je jo doj stroso, se dale napoto.
Je s s?ojega prvoga zasliižka prlnesla i€ dar na cerke?, kak a!do? zahvilncsti proti Oaorai, štcroga slugi i 8'fižbenice smo vsi?
jo je kakia velka radost dosčgnola i spo-menola se je cerkve Onoga, ki je wetina vse piive radcsti?
Ali se ie pa v Irdkšoj žalosti porodiio n\6ao plenienito djanje z mšsli na eičc bole žaioitne?
Odgopora na ssa la pitsnja setn nej najšo, pa zapravo mti nej isko. Plenaenito srcd bi se samo zbantUvano ču'ilo, Se bl odkriH skrlvnost njegovcga dižnja!
NafK pa brezi toga zsdcsta g!žsao gučl dar ooe neimenUpEne dekline, kazafoJi vnogim, kak moremo d&ti. Tak. na| ne zik Jžva tvcp, ka čini desna tvoja.                                                  D.
\k atopop Im leoer pesem,
(Nota : Felleg borult a videkre.)
Midk nam pokrfva krajino,
Staro leto je miniio :
Dajrno z-srdca hva^o Bogi,         .     ,
Za vzčti dobrot prevnogi.
Jesto, ki se žalostfjo,        ¦¦ ••• . • ¦ V-srdci se britko sKuzijo: Jdčtjo se za iiifr&ie, K\ so že stančarje n^be.      '    _ .
Dtih sveti pomčč nam darfij,
Va žalosti se ustm smilflj:            .'-   ;
Koga Gospod pregieddva,
On se bogši hiDOv vcdka,         F. J.
Gda se \t sunce pa šj-pcčinki nsgnolo, Dale je pctuvao pobito, žalostno.
Dve noge sta ga prinesle vu velkS Jog, Vu ze;en; gčsii I6g sredlno neednok, Tan) ga je pozdržvlso k6?rsn : kso, kao, kao, Štet' je spadnjenoj stsžri oči ^Okopao.
Ni !6g, ni kd^rao, sfa Bjega ne burkala, Oa je io po poti, iters g& peiala, Vu loga sredini, po kaiiSooai koniki Je 86, pri mesecovom tcranora posveti.
vi ti 8pe?.      ...:;
Vretnen je vendar že prot' poBfiči bilo, Ouzdaleč zaglždne m&\' posvet, kak oko, Kak biiže pride, vidi, ka zokaa svett V-16gi, v6 z-nlkie mile tanje se nčti.
Janči je %u sebi tak mlslo i brodo: MKa \& posvžt v-krčfiii gyč, goii, zagvuino, Tak tnore 16 fefdti, — hvdla bojdi Bogi, Notri bom 16, počinena si vu nevoli".
Strdn 16.
DUSEVNI LIST
januar 20.
N&jdeni sin.
Godi se predl300;ižtmi. Janoš vert v sobi sedi
pri stuli  i  tii   biblijo.  O;ža  verHnja pa kinča
malo božično drevo.
Jinoi včrt: Ali moja liiblčna žena, ne trfidi se telko s tistim drSvom ! Vej itak nega, za koga bi je rčdila. Nej deteta, nej vnaka !
črža verlinja: ZnanTdragl %eri, znam. Tak živžva kak dv6je samolno drevo v piiščivi. Hej, pa todi midva sva tnela nikda žlato džtece !
Janoš %M: Mela, bograe, mela. Da bi BOg pokaitigo tistoga hOdobnega Tdrka, ileri nij je oropo najnoga kinča, Što zna, kama so ga od-pelali, ka so včinoli i njim.
Orža vertinja: Zito se jočetn i bogamoiira neprestanoma. Ali čfiješ li, drigl mdž, jaz do-stakrat tak čfitlm, ka Gospodin Bog poslfine ešče mojo molitev. Nikaj tni guči v srci, ka tno si lejko k srci stlsnola ešče svoje dcle, prvle kak vmerjem. Vldii, 16 božično drevo tldi satno ziio delam že prek dvajseti let, dr m\ nikii znotržšnjl glis vsikd&r iepeče: Prlde ešče najni drdgi sin, pa de z nacr.a svetio blajžene kolede.
Jinoš vert: Lepo viipanje, a!l nespamefno! Koga je Tčrk odneso, ga več ne da nszaj. Ss-mo smileni Bog zna povedati, kelko krščanske decč so že odgrabili tisti nesmileni poganjc. Daleč, nikam k čarnomi mčrjl je odpeiajo, tas je za janičare rg^jajo,   pa  je  te kak sultdnov«
nijbol« divje vojike polilajo nad na», vbdgi trpeči krščanski nirod.
OrSa vertina: Te je pa to tak, moj dragi vert ? . . . Moj sladki rrili JanCi bi ludi na le iori prišo? ... Zni biti . . . moj Bog . . . . zna biti . . . ali . . . ali te kak poganski vojak ešče izdak lejko nazij prSde tnoj Iiib!6ni edinec. Čiidovita je zmožnost boža . . . kapa če pride, pa me spczna, svojo rodao mater.
Jinol v^rt: Nori guč ! Pa če bi (Udi priio, kak bi se vendar spoznali ? Dvajsti tLt je velko vržmen. Mali pojbič je v divjega janičara zraio. Ne pozna nej altt, nej raatere, nej svetoga ni-vuka našega Zveličitela. Divji razbojnik je, šte-roga vsakše žclčnje je samo ropanje, vužiganje i prelivanje krščanske krvi! Na AUahovo diko mori kričenike, naj VLm bogie meito zadobi v Mohamedovi nebesaj. Ej, ne guči zato tak ne-spametno 1
Orža vertinja (čemerno): Oh, tisti prekl&i T5rki! Te raj smrt, kak pa takš« srččanje! Raj mo se te jdkala za svojim detetora, kak za nirtvecom.
(Zarrilleno.) Nerarem si pomigati, mogdče nal s&m Bog šepeJe to, ali jsz ešče zdsk od cnoga srečncga dneva scnjan), gda sl svoje dete iejgo pi k srci stigaem. (Vkrsj se obrne i si zbriše skuz^, te p& dale krasl božično drSvo.)
(Nikak potrftpa na dveraj. Prestraieno se zgledneta.)
Janči se je ?k«no, ne je biia krčma Nego je bila dvanijset tatov jama. Tanja je ne bila prazna, razbojnici So teda vii (v$0 dvanijset) doma biii.
V-noči, razbojnici, čakini, piitole, Ci si zmislimo, so ne salne figole. A!i Jančia srdc^ je v-tnesti stalo, Tak da je notri med nje batrivno stdpo.
nDaj van gospcdin Bogsrečen, dobcr več6rM Se je Janči poklono, kak dober pastčr. Na to nzbojnici vsi rožjž lovijo, Na njega terejo, njemi govorijo:
,Ti nesrečen človek, što si ? - Ka tttt eti ? Kak viipai v to hrambo k-nam stopiti esl? Jeli tndi stariie? ženo ino deco: Bar kogaštč maš, nebodeš ji več vido".
Jančia srdc€ se je pač ne sahsilo, Na ti reči ]e lQdl nS bole Ulo.
Na razbojnlkov napad se je ne strsno, Tembole mirosno njim tak odgovoro:
MŠto se za žitek i zakoj mi bojati, Se vds ogibati m& ino varvati. Meni je moj žftek bogmc n2 prij^ten, Štošte sem, med vas esi batrivno idem.
Zato, či tak ičete, ujžjte me živeti, Njijte me eto n6č pri vas počivati; Ci pa td neščete: lehko tne vmorite, Nevolnoga mojga žitka nerailfijte".
To njim je tak mirovno i srdčno pravo Dvanžjset razbojnikom na velko čfldo. Njl kapltan je na td etak erkao zda: ,Edno botn ti pravo, dve bodeta žnjč — znaj:
Na njč v»lon dečko sl, kak je viditi, Bog te je uprav za tatž dao roditi. Za zitek netnirai, stnrti se nebojli, Tžkie niicamo mi . . . kojdi nai tuvarlš I
januar 20.
DOSEVNI LIST
Stržn 17.
\kaoi \€xt: Što je ? Što hodi eti tak kesno v tom rarzlom večeri, eti pri 16gi?
(Idc k dverans i *a skriči) Je človek \?6nej ali se pa kakii hfidi dflh špila z nama ?
®as od z*iaa : Siromik vandrar stoji eii. Zablodo sem. Vldo sem posveis pa sem esi pri-io. Bog rni vidi dfišo, neščem rsikaj hudoga, samo počiaka si želem i mirovno iGb&en svete noči.
JAnoi vett (Skrbao odpre dseri, gda za-gledne obršz tfihfuca, ga nolri spUsH): Vsiopf, mlždf vandrar. Tvoj tnili ofetaz i tvoje pobožno želeHje nemreta hfidoga srci zaferivaii!      , :
Mlždi vandrar (cciri stopivšl): Bfagoslo? i nilr vu iračnj dnes nsrojenoga OdfeBpitela vsem stanSarora td hiže! (Stine pted včrtotn).
JanoS vitt (ojetnž roko dž): Blagoslov I mkr lebi, m!4dS vandrar, Ka dobroga te aosi v tom laaji ?
Mladetiec: Odkud peia moja pdt, io ne znaoi, Scama me pela iorš, aSi boža sv^ta vo2a, toga neffirem znati. Vandrar sem, ki sireho, rael-ter sem, ki delo i dobroga včrta išče,
Črla vertSnja (lfidi blsže stopi, prljdzno g\i-da raladčaca, zbriie sfolec I ga njemi poafidl): Sed! se, mlšdi vandrar, segržvsj se I spočlnl si 1 Jaz U pa prinesioi tečas kaj za pod zobe,
Mladčnec: Dobra ženska, zahvaUni vam dobrčito vaiega srcž. Sarao prenočišče prosim, strošek de se že najfo v mojoi torbf. (Doli dene
Vmirjanje, tatvija je naša meštrija, Naiega dela nšjeni, dršga herbija, Ete črep srebra ino tč lagvič zlita So razbojnikov sad i sejatd bršt?a!"
V-Jančia giavi se je čfidno vrtelo, Dobro volo kšzavii njim je tak velo: Vaš pajdaS ičem bidti, (0 je reoja rdka Žitka mojega ta cžjvekša dobrota".
No, ka naj jakie bode, kapitan pravi: Zda pa dečki napre! Sedmo kaldomiši. Z-popčvski peovnlc vina gy6 povoll Poglednimo kupic dna do konca doli!"
Kiipic doa so gl^dali, pili povdli, Psmet zakip»!i, do tla gamočali, Jedino Janči je li samo košlivao, Bar so ga tntcali, se je zadržavao.
S&n je obseo cimbore, že so drCmali, Janči je to čakao, gda bodo zaspali.
svojo popotno tcrbo, se vsčde i sc okdli zgl^d-ne) Moj B6g, božično drevo! Bl^jžena radost detinsk! let! Dugo sem   že nej vživo tč radosti.
Janoš vert: Bogme, rai tadi nej, &x zaman je božično držvo, če ga nega, ki bi se njeml vsselio.
Mladeaec: Drigi Člcvek, tepa aemate decč?
Jžnoš vert: Mela sva. Gospod ga je dao, Gospod ga \t vzeo, blagoslovleno bejdi eiče v naioj žalostS njegG^o s?. Ira^! Ali ne gučmo več od toga. Raj mi povej, mlšdi prijitei, što si i k&ms se paičiž?
Oržs vertinja; Tak, tak, dokeč kaj priprž-virn, tno jaz tiidi posliiia!?,.
Mlad^nec: Pod snežjilra! Karpžti me je od-gajala cdna pošiena tiJIerska familija. Včili so me na meitrijo, poitenie ! tnolitev. Nžj je bla-goslovi GGspod ešče v njihovoj ssarii Ifidi! Njim saam hvaliti, ka sera žlovek grdto.
O/ža vertiaja: Tepa ne žlvejo vs2 S*oji roditelje?
M!ad6nec: Mrli so že. Jas pa vandram i delo iščern. Vandram vsikdar dale. Tsk čutim, ka na ravnfca] nžjdeia ssojo srečo.
Jžnoi vert: Ej, ej, miadi prijdtel, te se pa v domiii krajfnaj ne počutiš dobro? Ne Ifibii zemle, gde ti je zibelka tek!a, gde te je dobra mati odgaja!a, gde ti rodltele zakriva grob?
Mladčnec: Prav mate, dober clovek. Blaj-žena je rojstna zemla. Tadi jas bi rad koiao vsskio njeoo grudo. AN gde je moj rojstni krdj ?
Kak so se do en'ga vsi ta zobrnoli, Je zičao v-to formo vu sebi praviti:
sLehko noč!... nezbodi vas že več gor' nllče Kak samo sodnoga dr.eva frobuntaoje. Vnogim «te spogžsili v5 žitka svečo, Jas vsm pa pošlem zda kmico vckivečno.
Hajdt, k-kinča lagviči, aapunira si turbo, Nesao bom jo dotno Iiužki dam puao. Nede duže oaa rob babč rnnčije, Za ženo jo ?zemem, melava veselje.
Hižo dava spraviti na sredi resi, Lepo snejlčko jo \k dsm pripelati, Tatn bod'va živela v-blajženom vesčlji, Kak Adam i Eva tu paradižomi I . . .
Ah, Gospodne Bože! Ka gučim jas eti. Razbojnikov pencze bi šteo odnesti? K-vsakcmi falati je krv priteknjena, Kakda b\ z-tikiimkinčom bila blajžen'va?!
Stnin 18,
DUSEVNI LIST
januar 20.
Rad bi kusno tokč svejega očd i s?eje rtiaterč, alj pa satao njih trirzel grob. Als šio i gde so biii ibojI držgi roditelje?
Orža verlinja: Kaks te so pa tlsti dobriJii-djč, od šieri si gučo, nej tvoji roditelje?
Mladeaec: L&blčns. ženska, to je ja raoja žaiost, Tisti so me sarao gorlshramlL Od svoji rodiielov nlkaj ne vem. šiir!--pčt let 8em suogo meti, gda so Torki zsulgali tnojo rojsfno včs i menč s sebotn odpelali.
OrŽa wertin|a: Smlleoi Bog!       •"""..
Mladčnec: Nsskori sem se ^e zbOdoednok fia grozca bojsji kr?5. Prestraieno sem se skrfo pod svojo odeio« NaedsiSk zsčfijem svcj roater-ai jezik. DfL vojška sia stopila v šator i me najila. Pltala sta me po imdni. JsnČi s^ffi, seni odgovoro. Te sta me sp!td?ala po oSi. On pa je Janoš, scm odgovoro. Več sem njima nej zn&o povcdatl. Te so me zavupsli na onoga iižlera, ki rae je odgLjo. To je moja zgodovina.
6rža vertinja (gln]eno): Nebeski Bog 1 Moje d&te je tiidi TSrk odncso.
Jžaoš včrt: Tak jc. Najni sin je tfidl Janii bio. Gospodne, vužgi pcsvet v etoj kmicl!
Orža vertinja: Gospodne pres^eti mojo pamet 1
(Se zamlsli): Moj Janči je pod ie?im !ake-tom mco rano, kak niala kosa. Na žcrjavc pegJo je spadno ednok, pa se je ž^žgo.
Mladenec (gori skcči, nagio s!eLe svoj ka-
put i poJt^že svoj JSvi lak^t, na Iterom se je dobro vldia raaa. Potom k Orža vertiaji zbeži, poklekse pred njov, jo obime i j6čič kuiaje njdne rokd): Mati, moja draga matt ! Moji dfž-gi roditslje!
Janoš nett (k ojima sfopl, obS obime, se pr6fi nčbi zgi^dne I piavi); B!agos!e?!enS bojdi, svdti Bog, ki si nata po tak čudo?Hoj p6ti na-zaj dao oajfio dete J
V8S trijž (pokleknejo): Dika bojdl Gospod-ncrai Bogi I
,  '   -.,.  - ¦         • .           Helner Geza
li iiitio lefo pesem.
(N6ta : Felleg borult a videkre.)
N6vo leto je pd prišlo, Dfko, čdst Bogi spevajmo : On dd blagoslov, bldjženstvo, Mrtelnim nčbe kralevstvo.
Nestrahši se vbogo srdce,            _   ;
Či te Jezuš k-se| pozove : Naslediij njegovo p€ido, Posiiihne molftev sveto.    -•>¦             :
Duh svčti pomoč nam darfij Vernim tvojim se fl smilfij; Molmo i v-nčbo glždajmo, Odnut vsa dobra čakajmo.
F. J.
Jas se ji neSekriem, 16 činiti nemrem, Duinovest bi tni težilo velko bsmen. Trpi duže križ svoj liuiks kinč dragi Vupaj se «u Bogi, on te neostavi!"
Gda je Janči skončao svcje govorenje, Z gorečo? svečov je te vQ stopo z<hile, Podčžgao je streho na vse itiri kiikle, Ratpfisto se plamen na vse kraje fele.
Vu ednotn plamni je streha bri plavala, Erdečina plamna je vis'ko ačgala, Od dinfi je neka čarna poslinola, I meieca svekloiča iimm gritala.
Nenavadn* sveklost, kak se raiprestrla, Je sote, plrežleke z-mesta zdranfala. Voraapreitretl njihov pcroti iitnlenje J« prtroigaJo naraiov poCivanje.
Goi'zhijajočega sunca prri traki So na vogelišče sijali navlakf, Na želgano okno ¦ o nof nutregaH, Razbojnikov zgoržne koiti glčdall.
Vll-mi spšv.
Janči je že dosta orsšgo? obhodo, Na razbojnike si \t ravno ne mislo. Naednok se je pred njiro nika bleiLilo, Sunce ie na rožje jako fest sijalo.
Vojnici prihšjajo, lepi husirje, Sanca bliiS se njltn na rožje sveti, kaže. Pod njimi jahanci pleiejo frčejo, Ka glatij Jegavo lep' grive steplejo.
Gda je Janči n]i prlbližaajt zagledno, Srdc6 se njtmi je vu pnaj gngzdile. Kak rad bi on tidi ttano aa vojika, Nžjmrt pa za vogrskoga kusira.
Kak 10 vojnici bliže, bližc ta priili, Zapovcdafka eto r$č Je čiio Janči: aPazl dečko!... Zaka sl tak ztmiileni.. I r&vno zda eatellko razviidani?
januar 20.
DUSEVNI LIST
Stršn 19.
Trl
BibUjska povesi. Plsala Kovdtš Frida.
V biizSni ara"bske puščž?e so se poraikali čudni poiniki. Na ?elkoj beloj kameli je jezdo velkl močen Slovek okoli p&deseti let. Od obra-za do prsi n]eml je valavila raočna čsrna keca, Obraz saai pa je bio teaino et\iil. Egipčan je b!o. Velks beia živž! pa je ila brez vodstva proti svojetn! clli, nevidna irofe ga j« oeSala, dr keč je nel postinola, sžraa od s^ae. Blo Je okflll po» dnčva. N\6ai gospedar se je zgenos pogledno okfili z bistrim pcglčdcurj, se cgvGšo, fca je na pravota mesti I se pflsto aa peseSlno piiSčave. Mlrna je postavo svoj šafor i čako. Večkrdt je stopo p?ed iator i skrbno pogledno v daljžvo. Vidlo se je, da eiče nikakoga čika v tom za-puščenom mesti. V šatori je pripravlo vse za sprejem svojih gSitov. Tri svJlene robce je pr6 stro i postavo je srebrne skiedce z jestvinov. I gda je skončo, se je bllžala z drfige stržni Caraa pika, štera se je vs?gdžr povžkšžjala. Bila je ista velka bcla živdl, kak njcgovs, na njej pa je jez-do Indijec. Egfpčan pa je z prekrižani rokdmi zakričo: ,B6g je veiikil«
Nepozsani Iadijec je postaoo pred njego-vim šstorotn. Dolsfoplvii se je obrno k Egipčž-oi, ga obino erkoči: aMlr bojdS s tebom, s!uga Božil« Oni njemi pa je odgovoro: »Tudi tebi, o brat v veri".
Indijec |e bio ?is!ke rasii, viasje ! brada so bili bSIi, obraz pa erdeJkasto crja?! Egipžan pa fe pok«Uo v daljSvo na tržijo s\rkn puš?five. 9B!a~ goslovlfni so oni. ki Gospodni s!fižf]o. AH vidiš, tatn prihaja trčtji!*
Tiidi trčtji |e priio na beloj kamei'. Blo je dro?noga rdss, beloga obrš^a, svetli v!as. Q!o-boka tnodre oii so z vesžljgm glddaie proti čž-kajočinj. Bio je Grk. Obi.no fs ofea nepoznaniva človeka, erkoči: ,,M!r bojdi z vatna!"
EgipČan je je po?abo. s,Prvi seos bio na etora mesti, vse sem priprato aa vaš prihod, krfih je pripr4?leni, pfistite mi, da ?as psgSstira".
Šii 30 ? žoior, sedii so k slull, preknžali roke oa prsaj i moii]f, ts m se z čfido? spogled-noli. Vsakl je gučao v svojem jszlki i dosok so se razmlii. Po maii so se začnoli pogovdrjatl i sS prlpovedavall, kak so prišli na (6 (Mno mes-to. I palik je bila čuda velka. Vsi trije so isto doživtli. Egipčan je začno pripoveddvat!: ,,Sedo sem pred svojo? hlžov i premiš3ž?o od živlenja i od Boga. Teda se je nad morjem začnola sve-titi veika zvezda, čQo sem g!šs krij sebe: „0 Kalpar tvoja vera je velka. Z dvema drfigima, Steri?a prideta od drugi krajov sveta, boi toga vido, iteri pridti ma, če se gojdna zori, idi nji-ma protL Vfipaj ze v Dfihf, šteri te vodi." Drigi d6n setn se odpravo na pot i nevidnl Dfih me |e pripelo esi, gde setn vaj pričako".
Iadijec i Grk sta obi pritrdlla, da se je tfidi njima tak zgodilo.  Gda sta skončala svoje
Janči si zdehnovši, je teliko pravo: ,Jas sem na celom sveti jžko premalo, Či bl z-vatni v-ednom rčdi mogso stžti, Eiče bi z-suncom zoči viipao gičdati!"
Veier pa pž erče: »Dobro si pretnisli! ^Nedemo se ztnenjit, bottio se bojnali, FrancMzom idemo na pomdč, poraagat, Divje torke bit ino doli obladat«.
»Teda bi jat tak eiče predosta riji« Na konji, v sedli sedeS io na bojiiče. Ci jas nc bom vcnarjao, mtai vmori luga, Meni jc j&ko prijetna krrna bojna.
Do etega tnao sem sarao osla pozoao, ')  Ar sem orčar bio, birke sem pasao, vračao, Vojrin sem i vogrin je na konja valon Vogrini je ¦tvoro Bog konja i »edl*".
Doita jc giiao JanLi, jezik naptsto, Ka se zapovedniki jako povidlo.
Ka pa ešče poglčd njegvi svekli 6čJ, Notri ga je vzeo za vojaka tam preci.
Što bi to znao včasi vse vo povedati, Vu erdčči lačaj, ka je čfito Jaoči? Ka je čfito, gda je bekeč vzčo na sčbe, Qda njeir.i je na meč sun' sljao doj zn6be,
Z?ezde je brsao konj, paripa njegova, Gda se je vu sedlo got' vrgao na njega. Ali on je trdno kak cvek sedo na DJetn Gotov kusar je bio naednOk žc vu vsera.
Cfidivali to le nad njim vojni pajdiši,
Ne so zadeleli ojega Cfidiivati.
I gdetaite se šli pri kvar(*livanji
I pri odhijanji, so ga dekline i vsi objokavali,
Ka se deklin dostajalo, se ni edna Njemi ne povidla i ne dopadnola; Ci jc bar dosta krajin cotrl obhodo, Iluikl jc para ne naiiao, ne vido.
Stran 20.
DOSEVNI LIST
januar 20.
pripovedi?anje, so vtl Ui'\i stdpiii pred iator. Sunce je poČasi zsjšlo. Globoka mirovčina je ležala nad pušča"?ov. Potniki so spraviali iotor i so naprej jezdili protf zahodi. Mirno i veličast-bo je prlio mesec. Tri postive v dugi bšli plžš-čaj so zglčdale kak sence. Egipfin Kašpar jih je vodo. Na ednok pa zasija velikanska svetlo-ba. Srca tre možov pa zatrepečejo i vsi trije zakrlčijo: ,,Zvezds! Zvezda! Bog je z nami I"
,,B6g je z natni" so se vcseiiii iili za zvez-dov, štera njitn je cžlo pot svetiia. Gda je pa zverda nijbole močno zasijala, so prišli ojožjč dc betiehemske štaie.
SioplH so v štale, gde je !ežalo mi\o dete v pienice povito, na slami. I pok!eknoli so pred detetom l molili so je, ar bio je Odkflpitel sveta.
Jeli ičdmo nasledfiffatl pčldo oni trej mo» žov, jeli ščimo poiskati to malo dete v Bethle-hemskl itaiaj I njemi polcžiti k jas!am naie dd-re? Zlata 3 ksdUa nemamo. AH edno dobro, čis-to srce rad vzeme naš OdkSpHel od nas!
Td je naš ndjvišiši trošt i naša ndj-vikša radost, ka Onoga mdmo za Go-spdda, šteromi je Oča dao vso obldst v nibi i na zemli i je vsa v NJegove roke poležo. Što ščč i more nam te škoditi?
Luther
R6d v cčrkvi.
Evangeličaaska cčrkev je.Boža  hiža,  gi€ On guči k nam v svojcj svčtoj  re5i i On  dčla   --? nas z svojimi sakramentumscii, mi  se   pa  k    ' Njemi obrnemo z svojimi moiitvami. z proinjs-mi i hvilodavsnji. Ri?no zato   je  n«ia  cerkev sveta hiža, štera \t edino Bogi posvečena i zato jc tudi pra?i dora; hriscdiya|uča vretlna celomi gmaja8kom! Žl vlessji. Evacgellžsnsks cerkev se r?iia    -evangeličgnski božl siažb \ razni c^rkvenl obre-dov za nikši driigi cil ne siae niicafi! prekpastiti.
Za cdrke? je v pr?oj vrsti odgovorcn dfi-hovnik, grnajnski dflievnipastžr. Z tistoga — kak edna ali drOga gmajna skrbi, v redi drži i nDca svojo cerkev, 16 $?e;!o vidirao ee!e fare versko-živJenje, tfi se pokaže i vldi Eajbole jasno, na kelko je Bože lflds!?o tista fara! V znaaji svoje odgovoraosti pred Bogom aaj vsaki evangeli" . fianskf dahovnik ?se ?čini I stori na td gledoč, da z pomogjo^ hafduka^ kuritorov, prezbiterov, ženskcga dr&štva zzgvUia t6. da bode ? cčrkvi vs'gdar rčd i da bcde cerkev vslgdar čista.
TQdI na to moretno pszitl, naj prostor okoli c6rkvi vsigdar čisti bode. Cerkevno dvorišče naj     : ne bode pašnik, gde se vsakevrste  ži?ina spre-     ; ?aja, nego tam aaj  JistoCa i rčd  bode,  Pozno    v um edncga sfdroga šinjdra, ki je eiče v svojoj vfsikoj starosti i v betegi vsigdžr satn očijto ve-liko cerkevno  dvorišče i rožove  grcde,  obrezo drevje i grtBovje, r6ž!ce pa v letnoj vročini polevo.
Vin-ml spev.
Maierao je žereg potuali naroali, Vu Tafir ortigi že sploj vu aredini,-Zoči se je nsil?,o a-velkov pogfibelov, Z-ve!iklm šeregom peskiglžv tatarov.
Peskigliv tatarov preztnožsn poglavar je vogrski iereg etak pozdravlao feir: »Kak vupate pridti v-naio domoviao, Geto ml z-človečim raesom tii žiTčtno?"
Vogrski Sereg se je jako prestrahie, Ar je tatarov bilo dosta jezero; Sreča, ka vtom hipi tam hodo, potlvao, Crnkavcov orsiga dobroga irdca krae.
T6 se je kre vogrov naednok gerl vze?, Ar je na vogrskom ednok nikše delo meo. I te ga je vogriki narod liibezniv« Prijao i poitQvaos djao si je žnjim milo.
T6 je črnkavcov kra! eiče nž pozabao, Zšto je vogrora zda ta zijem pirt prijao, Z tatar casarom je vu prJjitelstvi bio, lno je ujemi etak pravo, govorio;
»Drigi moj prljžte!, ie iereg ne bantuj, Nebode se on t tebora niks protlvuo. Dobro poznam jas te rod, vogrski narod, Pusti ga prek po orsagi na odhod".
»Za tvojo volo jas pajdii z-srdca včlnim( Vogrski iereg po ortšgi pr6k puitim. Eiče je i potni iist napisao tiidi, Niiče ji nesme itivbti, bantflvati.
IttJna, ka je ji niiče ne baHtflvao, Šereg }e brez ikode k-mejej pripotfivao. Rad je bio, žr je \k zemla siromalka, Z ?on fig i medvedov, nika drigo nema. (Nadaljavan]e pride.)
januar 20.
DUSEVNI LIST
Strdn 21.
Ešče feoJe se pa moiemo brigati za to, naj bodo naše cčrkve cdznotra prav čiste. Z pavo-činatni prevlečene stenč i p!afan, z prahom na. punjene klopi, z riznim smčtjora potr6š?ni i za-tužzanl pod ofesodljo tak gmajnskoga diihovnika, kak celo gmajno. Tciko easa i telko ?cde vsig-dir 1 povs6d jeste, da se cčrkev leko oSlsti,
Ar je e?ange!ičanska cčrkeY Boža hiža, zato v njžj pravične krsliije Boži olfar, v šteroga dra" gi daraj i kfBČaj railošče Bog sp!o] bliizi pridc k svojim. Na oHžrf nsj bode vslgdSr r6d i Či-stoča, na ollžraj se nsj nficajo li ssntio predpl-sane fžrbe oHSrski prtSvje, li samo pia?e s?Sče, žive rože i nsgddr ne umetne, z papers tiRprdv-lene rože. Tudi oltžrska opriva, oitdrski prtSvje, posvečDJeki, razpetje, posdda za voobslQ!dvanje Krlifuilove sv^te več^rje naj bode vslgdSr Cista. Na to paiiti, za to se brigati, naj bcde duhov-nlki i celoj gmajai sve>o veselje divajoča blaj žena s!GLba.
TQdi z etakšov pobožaov Ifib^inosljov se brigajmo za čistCSo predgance, gde n^tn Boži slugi Božo sveto reč gSžsijo. Boži svčli e?aage> liom i njego? svčti zžfcon, Ns sraerao se eiče spozab:ti z krstnoga karnla, šrz aiilošJe S^tiga Dahd se Ifi porodi-ito z»3 kr&ten-ks, za Kdstušo-vo odkupleiic deco, Ns zadnje sa i«k 6krbmo za nali c^rkvlo crgole I zvonove, kak sa kakio šker, Um& Božoj diki i ce'e gacisjne osnž?lsn]i slflžl N§it" gmajne ss y si?oji proriču&aj za do sta razn! reči aiorejo skrbet?, ali malo se pa skrbijo za lepflto, zs čistSčo bože hiže i za nje-no okellco. Za fo potrebni pentzi ss hitro ?kii-perspravijo, saao naj v vsakoj grnafnl kera več takši verniko7 jesfe i bode, ki prav iflbijo Bozo hižo.
A!i ne je zadosta za cdrkev se samo skr-beti, nego plemeuito jo mcrsmo iiidi nOcatl, v cerkvJ, v Božoj hižš se ttidi pnraemo moreiio opotiaiati. Liki dtiho?n!k sanjo y čistom ornL'uši Iško stopi pred ollžr i ide na predganco, tak se tfldi od vsdkoga človeka to žele), k! prestopl cčrkevni prag, tuj iiidi z svojira gvantom da svedostvo, da poStfije Božo hižo. T6 telko po= raeni, da je g?ant leko prosti, lčko j@ iiidi zakr-pani, saaio naj člsti bode i tie ielko, da bl ni-šterni to misiiii, da ]e c6(ke; piesea dvordia, iteri samo te prldejo v c^rkev, gda svoj novi i po najnovešoi raodi zašiti gvant leko kažejo.
T6. z kakšisa diihom stdpirao noJri v cer-kev, se vJdi na cSlom našeni opcn&ianji. V c6r-kvi si ne srnemo zgučivati,  samo  gleddč Bože
siožbe ksj tiho op>tat! od srojega sdieda. ali pa od hajduka. V cerkvi je tfidi ne spodobno sem-«ž, na l^vo i na desno g'čdsti. Pri notrl i tflidž-nji se ne tlsksjmo, nego ptistimo naprej starejie liidi \ lepo tiho za temi ti xa\k\i\, kak v cerkev stopioto, tak naj henja na oaši vflitaj vsiki guč. Vs^dar boli, či tdkše ludi vidimo v cčrkvi, ki nemajo pcsmene knige I ki ne popčvajo. V cžr-ke? naj vsžki e!?angeličsnski čiovck priaesč pe-smeno knJgo ! ti\ vsdki vrelo popeva, ix U sa-nio tak vzeme fal i dflio? 1 z srcom v božoj siažbi.
K božStn sHitbam tUdi točno prihijgjtoo, nS je lepo i poiteno, kesno prlt! v cerkev, aii pi iz cčrkvi pred dokončanjom bože slažbe oditi. Tiid! prf olsa>i raore red biti, zato se pri ?živanji Kristušove s-^te veččrje ne tiskajmo i ne rivaj-mo naprej, vsi pridemo itak aa frsto. Tudi ne spinio v cerkvl, kak 15 niiterni v ldnom čaii rad! činijo, edno voro, či popevamo i skrbno poslušarno Božo svdto reč — leko vOzdržirao. Naši diiše?nipasf<?rje, kžniorje, kuržtorje, prezbi-terje, cčikevni slugi naj z svojlra pobožnim, po-Žfenim, fernim živlenjom potikaz^čje bodejo svo-jim drQžinatii i ceioj grnajni, Naj onl i njihove dtiiline bodejo pr?i v oblskovanji Bože hiže, naj onl i njhove drUzinc ižjan naprejhodeči, prvj bodejo vsako nedelo v cirksJ, naj bodejo aaprej-hod6Li v posliiianji bože sseJe reči, v vživanji Kristuiove svete vefčrje, v popei?anjl i v molitvi.
Ns poiSbrno cžrkeff očžščivajSSega Gospon JezuS Krlstuia opomln: Hiža raoja je hlža mo-hin. Z tžkširn dtihi>m hodrno na etora sveti, tak se skrbmo za svoje cerkvl, nsj resaa dflhovai, dule?nš d6m posianejo za nas, gdč se gdakoli dobro počathno, si počineoio i se okrepimo, naj bi tak ? naši g&ajnaj z Kristušove mllošče zno-va žštek postais ono žoitarsko verevadluvinje: Gaspodne lubim prebiviUlče hiže Tvoje i mesto prebitka tvoje ččstl. V cčrkvl, v Bdžoj hlii pred B, ži>u obržzom stojimo, cetkevni estniki i ?er» niki, graajnarje vsi pod Njcgovov naloičov i pod Njegovitu sodom slfižiino. ZLto pa edino: Tisto-mi bojdi d ka v cerkv! po Knsiuš Jezuii med vsSmi nšrodmi na vek i veke. — H.
Če se Bbg ednok ogldsi, te nikoga srce nemre pred njim postdnoti.      Luther
Ka Kristuš guči i čini, /6 se vidi Bogi, i tč> je vse ndjbole povedano i včinjeno.         .    „                 .    Lutfter
Stran 22.
DUSEVNI LIST
janužr 20.
Rftzlotni m6li alšsi.
Radosti gl&s. „ V gedrnosti ne boj-dite mdnji. V d&hi vroči, Gospodni sliižčči. Vu viipanji vesčii, vu nevoli strplivi, vu mo-litvt obstojčči". Riral. 12, 11. 12.
NOvi dfihovnik. Vrečič Viktor, kl je v jesčni dokončo svoje včenjč na univerzi v Erlangeni, je nastopo slfižbo osčbnoga kapldna pri gor. petrovskom duhovniki. Z veseljem pozdrdvlamo etoga novoga nav-diišenoga delavca Gospodnovi goric i nje-mi želemo, na*j Gospodin Bog blagoslovi njegovo delo v slfižbi Kristušove cerkve,
Sobota. Fdrno žensko društvo je na sv. veččr pripravilo našim sšromaškim i pridnim šolarom bogato božičnico. Po pred-gi domdnjega dfihovnika sta eden dečko i edna deklina deklamlrala prlpravne božič-ne pesmi, potom pa je domdči kaplan v imeni ženskoga drtištva spregovoro od svčt-ka liibčzni: Na božoj Iiibčzni do zgiible-noga človečanstva se vužiga iiibezen, štera nas more voditi i nadigdvati, naj ttidi z dj&njem pokdžemo, ka razmimo i nasledu-jemo nšvuk svojega Zveličitela, navuk lu-bžzni. Po molitvi i blagoslovi je žensko drtištvo raztalalo skrbno priprdvlene pa-kete: 70 dečkov i deklin je bilo obdarti-vani z blagom za celo obleko i driigitn potrčbnim gvantom v skUpnoj vrednosti 4.500.— dinarov. — Na svetke je raartjan-ski ženski kčruš popevo lepe cerkvene pes-mi pod voditelstvom našega kantora. Milo popžvanje naši verevreli deklin je celoj gmajni na dtihovno radost i osndvlanje služilo, — V našoj gmajni se je v 1940. leta narodilo 52 decč, od njih 27 dečkov i 27 deklin. Zdalo se je 23 parov. Mrlo je 58, od njih 13 v špitali z zvSnski gmajn.
Zahvdla. Soboško evang. žensko drQ-Štvo tiidi po etoj poti s srca" zahvdli vsžm soboškim nastavam, poedincom i ev. ver-nikom, ka so s svojimi velikodušnimi ddri pripomogli k tak lepomi uspehi njegove božičnice.
G. Petrovci. 1940. leta sejevnašoj gmajni narodilo 31 decč: 16 dečkov i 15 deklin. Mrlo je 28 moškov i 27 žensk, vkU-per 55. Zdalo se je 18 parov.
Verevučitelska imeniivanja. Od bdn-ske uprave sta nastavleniva za verevučite-Ia: v Prosenjakovce g. Čarni Kolotnan, prosenjakovski učitelj; na narodno šolo v Slatina-Radenci i na meščansko š61o v Gor. Radgoni pa apački predgar Kerčmar Zoltdn.
Puconci. Naš domačin, g. Weren Jo-žef veletrgovec v Celji, so se kak vsako leto, ttidi letos z lepim božičnim ddrom spomenili z sukešni veredomdnji svoje rojst-ne Puconske fare. 39 20 m. različnoga par-heta i flaneia so poslali puconskomi du-hovniki na razdeljenje. Nadale so pali po-slali 300 Din gotovine, z štere šume dobi naš Dijaški Dom, naši časoplsi (Diiševni List i Kalendari), pa Puconsko ev. farno Žensko drUštvo 100—100 din-ov. Obese-litel siromakov, Gospod cžrkve, Jezuš naj tiidi nadale podeljava svojo staino obrambo na toga našega liibeznlvoga dobročinitela!
Gor. Sllveča. Dne 24. dec. na sveti post. zadv. ob pol 3 vori smo osvetno se pripravlali na Kristušov rojstni den. Ousve-lek je s sledččim redovčkom poteko: 1.) Občna pesem: 70. 2.) Predga dom. dii-hovnika poieg Mataj VII. 7-11. 3.) ,,Ko-ledi" piso Jonaš Štefan, deklamirala Benko Anuška iz Nuskove. 4.) ,,Oh! Kaktemam prijeti svejta Odklipitel..." popevo mej-šani cerkv. koruš. 5.) ,,Ka se jelažnivomi Petri senjalo", božična igrica, pisala Ko-vdtš Frida. Naprejdžli: Mater: Huberjus-tika, Petra: Dervarič Ernest, Franca: Bo-kan Jani, Marijo: Huber Irena, I. angela: Curman Marija, II. angela: Benko Gizela. 6.) ,,Tiha noč, svčta noč . . . ." popevo mejšani cerkv. koruš. 7.) ,,Na Božič" pi-so Horvat Imre, poslov. F. J., dekl. Čur-man Alojz. 8.) Zaprtna občna pesem: 70 v. 8. — Po svečanosti smo offertorium dr-žali na novovrbasko diakonisko društvo, na štero je alduvano bi!6 9675 Din.
Selo. Decembra 29-ga je bila pri nds boža služba i včobsltiždvanje Kristušove svčte večerje, z šterov je dosta naši ver-nikov Živelo. Ttidi pri toj priliki se je dr-žala spominska predga za pokojno Merič Viltno iz Sela, ki je preminočo jesenmrla v Nemčiji, gde sta z možom na sezonskom deli bila. Iz Francije sta v viheri bojne srečno prišla v Nemčijo, ali domč v svojo
januir 20.
DOSEVNI LIST
Strdn 23.
ves, k svojoj družini je že ne mogla priti. Tudi v Nemčiji je bila pokopana. Zbole-čim srcom so vzeli slobod od njč tužen mož, mžli sinček, dovica mat«, sestre z družinami, rodbina, sosedje, znanci, prija-telje i vsi navzoči, ki so pri božoj službi bili. Pokojna krščenlca je dorno, k nebes-komi oči odišla v 31 let svoje starosti. Ona naj počiva mirno v tiihini, njene liiblčne pa naj Gospodni Bog potrošta i naj njim On zvra"či boleče rane 1 dolizbriše brit-ke skuze.
Advent-BožSč v Puconskoj cirkvL Vu svetom-tihom Adventnom časi so vsaki den bile držatie zorjenice, pri šteri so dfl-hovnik rezprdvlali »Zemiepis Palesfine, pri-kapčeno z biblijskimi dogodki". — Na bo-žičnom zvečarki po liturgičnoj božoj slfižbi so pa šolarje dosta deklamaiivali ino edno božično igro napred&h i pod vodstvom Jo-nLš Štefan kateheta dvogldsno lepo pope-vali več pšsem
Domanjšovci. V domanjšovskoj fari se je 1940~ga ieta narodilo 13 dečkov i7 dekiic, vsega 20 decč, Mrl6 js 10 moški i 11 ženski oseb, vsega 21 oseb. Hižni zd-kon je sklenolo 6 čisti evangeličanski pa-rov i dva mešana pdra, gde je mladože-nec kalavinske vere bio, tak vsega 8 pa-rov. Pri konfirmaciji je bilo 11 dečkov i 10 dekiic, vsega21 decč, V našo cerkev sta stopila 1 moški i 1 ženska, vsega 2 osčbi, iz naše cerkvi nišče ne vostopo. Z Kristušovov svčtov večerjov je živelo 890 os&o. Na cčrkev so dariivaii naši gmajnarje 2365 dinarov al-dovov i svšče v vrednosti 280 dinarov.
Samovoln! dari. Na goridrždnje Dii-ševnoga Lista: g. Benko Jožef, sen. inšpektor M. Sobota 200 din., Šiftar Karo!, trg. M. Sobota 180 din., Novak Ernest, dimn. M. Sobota 20 din., Čarni Ludvik Ratkovci 2 din., Franko Mikloš MarKišavci, Kulič Mi-hžlj Brezovci, Škrabžn Lajoš Puconci 2—2 din, Vlaj Štefan PredanovcilOdin,, Stivan Koloman z Gederovec 10 din., Kodiia Ivan s Tišine 20 din., Szinicz Jarioš z Maribo-ra 80 din., Dr. Kuhar Štefan s Ptuja 30 din., Kozic Vilma z Luščani 22 din., Ver-ska občina v Gor. Sldveči po offertoriumi 40-25 din., Vrečič Viktor Vaneča, Cipott Ivan Polana, Godina Ivan Šalamenci, Pčn-
tek Franc Polana, Gjergjek Ivan Šalamen-ci, Nemec Janoš Polana, Zorko Jdnoš Le-merje, Domnjdn Štefan Brezovci 5—5 din., Erniša Jožef Moščanci lOdin., SečkoŠtefan Brezovci 2 din. — Na Dijaškidom so dartivali g. Benko Jožef, sen. inšpektor 2000 din., Novak Ernest dimn s Sobote 26 din., Fli-sar Janez, krojač s Sobote 20 din,, Kmečka posojilnica s Sobote 500 din., Štampfer Geza z Mačkovec 50 din. — Na nesprhhvi venec Luthdrove Fliszdr Šatolte: Vlaj Gjozč Predanovci 50 din, Domjan 5tefan Bodonci 50 dšn.,^Žganjar Franc Markišavci 10 din, Kovatš Štefan Maribor, vd, Sečko Šarolta Predanovci, SSivnjek Sidonija Dolina, Bez-nec Lajoš Puconci, Kovatš Imre Pečarovci 10 — 10 din, Varga Irena Markišavci (Fran-cija 25 din, Kufoš Arpad Sebeborci 5 din. — Vsčm daritelom najlepša hvala!
Štipendij. Z fundacije sebeborskoga nemeškoga Luthar Gergora i familije lehko dobi štipendij srednje, ati višiše Š61e vu-čenik (vučenka), ki je z Puconske fare, saraski, dobroga oponašanja, paščlivoga včenjaf predvsem sirotič (slrotica). Što je takši i ščč ete štipendij zadobiti, on naj svojo prošnjo z točnim prepisom svojega zadnjega izkaza navkiip, do 15-ga febr. notripošie presbiteriumi Puconske fare.
Turobni glasi. Zddnji mesec so se odselili vu večnost z Puconske fare: Bo-har Veronika v Moščanci, stara 14 1.; Mortc Franc v Puconci, star 69 1.; vd. Fujs Judit, roj. Fujs v Lemerji st. 71 1.; Fujs Franc v Moščanci, st. 541.; vd. Banfi Terezija, roj, Vukan v Pužavci, st. 87 1.; vd. Andreč Ilona, roj. Banfi v Pužavci, st. 81 1.; Grabar Franc v Markišavci, st. 73 1 ; vd. Pocak Ana, roj. Železen v Sebe-borci, st, 78 1,; Veren ^tefan v Puconci, st. 72 1.; Cugh Adam vpolini, st. 75.; vd. Lutharič Žuža, roj. Sebjanič v Sebe-borci, st.67 1.; eden otrok v Šalamenci; Goričan Žuža v Sebeborci, st. 81 1.; vd. Bfikvič Frančiška, r. Varga v Lemerji, st. 57 1.; Janža Štefan v Šalamenci, st. 581.; vd. Peček Katalžna, r. Škrilec v Krnci, st. 80 1.; vd. Šoštarec Ana, r. Vlaj v Puconci, st. 77 1. (kak svojo verno mater žalfljejo tfldi Šoštarčc Franc, dOhovnik v Subotici); vd. Goričanj Juliana, r. Krančič v Polani,
Strin 24.
DOSEVNI LIST
janužr 20.
st 69 1.; Celec Šandor v Lemerji, st. 66 I.; vd. Domjdu Ana, r. Horvdth v Brezovci, st. 67 1.; Benkič Franc v Pužavci, st. 75 1.; vd. Zorko Žužana, r. Dervarič v Lemerji, st. 751. - S soboškefare: 18. dec, Kutoša Ka-ta, roj. Kerčmdr z Vančavčsi, st. 62 1; 19. dec. Banfi Irenka v VeŠčici, st. 3 dni; 1. jan. Kardoš Ivan v Soboti st. 78 let. — Z gor. petrovske fare: Kozar Franc z Bo~ reča, st. 42 1.; Časar Jožef z Zenavla st. 37 1.; Ziško Jožef z Adrijanec st. 68 1.; Kovač Ana, roj. Čahuk v Adrijanci, st. 581. — Z gor. slavečke fare: 22, okt. vdova Bratec Jozefa, roj. Skledar z Serdice, biv. v Dobravi, 66 1. st, pokopana na ev, po~ kopališči na Tezni pri Maribori; 1. jan. Pčrš Jšaoš, roj. v Gor. Lendavi biv. v G. Slaveči, st. 74 1, - Z križevske fare: 3 dec. vd. Rituper Margit, roj. Kiiplen iz Ktištanovec, st. 78 1.; 5. dec. vd. Malačič Ana, roj. Včrčš v PordaŠinci, st. 72 1,; 5. dec. Ošvatič Orža, roj. Hari v Kančevci, st. 84 1.; 20, dec. vd. Kerčmar Franciška, roj. Novak v Kuštanovci st. 71 1.; 23. dec. Bačič Mihal v Mačkovci st. 70 1.; 23. dec. Novak Marija, roj. Kiipien v Pro-sečkavasi st. 61 1.; 25. dec. vd. Bagar Šidonija, roj. Šlankovič v Otovci st. 471; 31. dec. Zrim Franc, hlapec v Otovci st. 70 1. — Z doman/šovske fare: vd. Hor» vat Štefan v Domanjšovci st. 74 1,; Hari Rozalija v Lončarovci st. 76 1. — Tim preminjenim naj bode Kristuš goristanenje i žitek, žaluvajoče pa naj potrošta Gospo-din Bog !
Puconci. Preminoče leto se je naro-dilo v našoj fari 46 decž; mrlo 71 oseb (zvčn t^ je 5 fžrni osžb ozdaleč mrlo, tak ka je pravzaprav 76 mrtvecov mela fara.) -— Zdalo se je 33 čisti evang. parov, na-dale 1 pa*r takši, ka je m6ž kalvinske vere, 5 pšrov takši, ka je mož r. kath. vere, 1 pdr takši, ka je mdž srpske pravoslavne vere i 1 pa"r takši, ka je žena r. kath. vere. Pri konfirmdciji je bilo 27 dečkov i 38 deklic. — Z Gospodnovov sv. večer-jov je živelo 1.488 osčb. — Vu našo cer-kev je prestopila vd. Goričanj Rozalija, r. Domjan v Polani. Z naše cerkvi  sta   vo-
stopile Šeruga Franciška v Pečarovci i Omerzu Irena, r. Rituper v Zagrebi. — Dobrovolni daritelov po zlatoj knigi smo me!i 364, šteri so navkiip dariivali 10.116 5 din i 3 Mrk gotovine, 36 sveč i 10 tegli-nov živi korin na oltar, pa 1 Pesmeno knigo.
Romunfja. Glondys Viktor, romunski nemški evangeličanski pušpek se je zavolo svojega slaboga zdravja odpovedo svojoj visikoj česti. Cerkveni tanač je sprčjo nje-govo ostavko.
Francfja. V francuskoj državi je ver-sko živlenje preveč ža!ostno. Kak nemški listi poročajo, da je pred bojnov od 36.000 gmajn 12,000 brezi diihovnika bi!6.
Fiiiska. Kallio, predsednik finske re-publike se je ttidi odpovedo svojoj službi, gda so se razne uradne siobodjemdnje vršile, je stari gospod v Helsinkiji na žel. postaji vktipspadno i je mr6. Njegovo življenje je v siiižbi fsnske drždve drdga vrednost bila. B!o je pobožen, veren, mo-der človek, ki je rad hodo v cčrkev i vsaki dčn je čteo Svčto pismo, iOdi je z vernostjov, lnodrostjov i pobožnostjov vo-do v vs&kom vremeni svoj veren narod. Njegov naslednik, novi državni prcdssdnik je postao Rj^ti, tiidi bogaboječi evsngeli-čanski človek, ki je pred tern finske ¦ na-rodne banke predsednik bio. Narod ga je pozvao enoglasnu za državnoga pred-sednika.
Dogodki zadnjega mgseca. Za po-iitičnoga nasiednika Korošca je bio ode-brdni dr Kulovec. — Nepoznano letalo je več boffib vrglo na Sušak. 7 ludi je bilo pri tom oranjeni. — Po iskdzi narodne banke so živlenjski stroški od začžtka bojne naržaii za 39 procentov. — Mini-sterski svet je zvišo sodne i trošarinske takse. — Nemšso letalstvo dale napada angleške varoše. Tiidi trgovsko središče Londona je močno poriišeno. — Angleži so močno bornbardirali pristanišču v Fran-ciji, Holandiji i Norvešk?, s šteri pripravlajo Nemci vdor v Anglijo. — Nemški bomb-niki so v Sredozemskom mčrji uspešno napždnoli agieške bojne ladje,
Stampano v »PREKMURSKl TISKARNI" odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.