Kaj je pripovedovala kocka sladkorja?
Bilo je lanske jescni. Učitelj je dejal v šoli: »Za nalogo mi napišite do sre-de, kako se dobi iz sladkorne pcse sladkor. Zadnjič sem vam o tem govo-ril. Naloga ne sme obsegati več ko dve strani. Razdelite zvezke in pojdite do-mov. Jc poldne.«
Mihcc jc prišcl domov in po kosilu se je takoj lotil naloge. Sedel je k mizi in premišljal.
Hm, gospodu učitelju je lahko rcči; »Napišite!« Ampak kako? Mihec prav tisto usodno uro v šoli ni pazi). Pisal je ra\Tio pod klopjo Severjevemu Tončku seznam nogometnega moštva; uciteljeva razlaga mu je Šla mimo ušes.
Danes bi to potreboval. Tonček mu za tisti seznam itak ni nič dal in za nalogo bo dobil »nezadostno«. Tako si je mislil naš Mihec.
Čez nekaj časa je postal pozoren na muho, ki si je na zvezku čistila nožice.
Mihec je pornislil, da se on nikoli tako temeljito ne umije. Nekaj časa se jc s tem zabaval, potem pa je gledal skozi okno in venomer premtšljal, kako bi napisal nalogo.
Zdajci je udarila ura štiri. Mihec se je prestrašil, sedel k mizi in zapisal v zvezek:
»Sladkorna pesa se pridobiva jeseni.«
In že spct ni vedel, kaj bi dalje. V tem ga je poklicala tnati k malici.
»Popil bom kavo v sobi,« je pred-lagal Mihcc tcr brž odnesel kavo in žemljo. Vrgel je v kavo kocko slad-korja, vzel v roko drugo kocko, zrl na-njo in pravil:
»Ti bi mi tudi lahko nekaj povedala. Morebiti, kako si prišla na svet!«
»No dobro, ti bom pa povedala.« In preden je utegnil presenečcni Mihec odgovoriti, je kocka pričela:
»Spominjam se, kako sem bila še majhna sladkorna pesa, ki jo je kmct skrbno gojil. A nisem bila sama. To je bila velika njiva in nas jc bilo na njej vclikanska množica. Čini bolj smo se debelile, tcm skrbneje nas jtv kmet ogledoval. Nekega dne — bilo je že takolc jcseni, dncvi so Mli dcžcvni, no-č: mrzle, da srno sc tresle od mraza — so prišli ljudjc — okrog šest jih je bilo — in nas začeli puliti iz zemljc. Mene je izpulila starejša žena in pri tern opomnila:
,Tale je pa lepa!' — in vrgla me je na voz k mojim družicam. Bilo jih je na vozu mnogo, tlaČile smc> se in šc so prihajaile druge. Potem nas je kmet stehtal in odpcljal v cukrarno. Tam so nas oprali in razrezali na kosc, iz ka-terih so lužili sladkorni sok. V sladkor strnjenega, toda žoltega in umazanega so odpeljali v rafinerijo, kjer so nas čistili. Nato so nas razrczali na kocke, zložili v lične zavitke ter razdali tr-govcem. Danes nas jc kupila tvoja ma-ma in zdaj ti bom osladila kavo.«
»To si pridna, da si mi vse tako lepo povedala, toda kaj se jc zgodilo s ti-stimi koščki, iz katerih si rekla, da so lužili sladkorni sok?« je vprašal Mihec.
»No, te so si vzcli kmctjc za živin-sko krmo.«
»Hvala, draga kocka!« je vzkliknil Mihec, brž vrgel kocko v kavo, se najedel in potem napisal nalogo. Zanjo je dobil v šoli »odlično«. Toda samo po zaslugi kocke!