20 let v službi ljudstva V počastitev 20-letnice ustanovitve Rdečega križa Slovenije in dneva krvodajalcev je občinski odbor RK v Celju priredil v soboto v Narodnem domu svečano proslavo, ki so se je udeležili številni krvodajalci ter aktivni delavci in člani Rdečega križa. V pestrem kulturnem programu so sodelovali pionirji druge osnovne šole, ki so pod vodstvom Edija Goršiča zapeli tri pesmi, nadalje folklorna skupina šole »Franja Vrunča«, harmonikarski zbor pod vodstvom Oskarja Leskovška, Baletna skupina, ki jo vodi Sonja Gorjančeva, in reoitatorji. Ob tej priložnosti se je prvikrat predstavil celjski javnosti ženski pevski zbor tovarne Toper, k! ima v Juliju Goriču solidnega dirigenta. Na svečani proslavi je o Rdečem križu govorila predsednica občin- skega odbora Cilka Hojnikova^ o dnevu krvodajalcev pa bivši dolgo- letni predsednik Ciril Golouh. Organizacija Rdečega križa, ki je bila ustanovljena na pobudo pred- sedstva Slovenskega narodnoosvo- bodilnega sveta, Glavnega štaba na- rodnoosvobodilne vojske in parti- zanskih odredov Slovenije 18. ju- nija 1945 v Gradcu v Beli Krajini, je tako v času vojne kakor do da- našnjih dni opravila neprecenljivo delo s tem, da je materialno poma- gala ljudem, hkrati pa jih tudi zdravstveno prosvetljevala. Pomoč v hrani, oblačilih, zdravi- lih itd. je bila zlasti težišče delova- nja RK v povojnih letih. Istočasno je organizacija pomagala ustanav- ljati kuhinje, namenjene interniran- cem in borcem, za zdravstveno pro- sveto prebivalstva pa je prirejala tečaje prve pomoči, ki jih prireja tu- di še danes. Njena dejavnost se je razširila v skrb za reševanje soci- alnih problemov: boj proti alkoho- lizmu, nalezljivim boleznim itd. Brezštevilne so bile akcije organi- zacije Rdečega križa, ki so izpričale najvišjo humanistično zavest, zato je njena dejavnost prerasla v sploš- no družbeno koristno delo. Poleg pomoči, ki jo je organiza- cija nudila šolskim kuhinjam (več kot 40 milijonov dinarjev samo v enem šolskem letu), je organizirala higenske kotičke, zdravstvena pre- davanja, tečaje in razstave, zbira- nje zdravilnih zelišč idr., hkrati pa je vključevala v svoje vrste vedno nove člane. V občini je 10.000 učen- cev in dijakov članov RK, skupaj z njimi pa zajema članstvo skoraj 50 odstotkov občanov. Leta 1953 je organizacija Rdečega križa pristopila k zbiranju prosto- voljnih krvodajalcev, s čimer je kr- vodajalsko službo postavila na nove temelje in ji zagotovila vsestranski razmah. Z neumornim in nesebič- nim delom je požrtvovalnim delav- cem RK v terenskih organizacijah uspelo aktivirati širok krog držav- ljanov in v njih vzbuditi zavest, da je darovanje krvi moralna dolžnost slehernega zdravega človeka, saj kri rešuje življenja. Tako je lahko kr- vodajalska služba v devetnajstih le- tih obstoja le ob razumevanju dr- žavljanov dosegla uspehe, ki jo u- vrščajo med najbolj razvite službe v Evropi. Široka dejavnost in vse večje na- loge Rdečega križa na današnji stop- nji razvoja so postavile to humano organizacijo na vidno mesto tudi y mednarodnem merilu — njen de- lovni program je prerasel program mednarodnega Rdečega križa. Za- sluga za to gre v prvi vrsti priza- devnim aktivistom, v celjski občini pa konkretno tudi družbenopolitič- nim organizacijam, ki so njegovo delovanje tako ali drugače podprle. Na svečani proslavi te pomembne obletnice so najzaslužnejšim krvo- dajalcem podelili 120 srebrnih in 40 zlatih značk ter 18 diplom, za udeležence pa je občinski odbor RK priredil zakusko. BLI2A SE RUDARSKI PRAZNIK v Velenju se že pripravljajo za 3. julij. Z leta v leto svečaneje praznu- jejo praznik rudarjev in sleherno leto ob tem dnevu slavijo pomemb- ne gospodarske zmage. Rudarski šolski center bo pripravil tradicio- nalni skok čez kožo in sprejem mla- dih rudarjev - absolventov tretjega letnika industrijsko rudarske šole — med rudarje. Ta sprejem je zla- sti pomemben sedaj, ko je nastala prava kriza pomanjkanja rudarjev. Na dan rudarjev pa bodo v Ve- lenju predali namenu novo, sodobno tovarno gospodinjske opreme »Go- renje«, ki z naglo rastočo proizvod- njo urspešno rešuje vprašanje za- poslovanja žena v šaleški dolini. Za svečano otvoritev že sedaj pri- pravljajo bogat kulturni program. Sprejet program konjiškega sindikalnega sveta Člani predsedstva občinskega sin- dikalnega sveta v Slovenskih Konji- cah so pred kratkim obravnavali in sprejeli delovni program za drugo polovico letošnjega leta^ V njem so posvetili posebno pozornost pro- učevanju sistemov nagrajevanja in delitve dohodka, glede investicij pa so menili, da bo treba ugotoviti, katere so v občini res nujne, koliko pa je takih, ki bi jih lahko za ne- kaj časa odložili. V program so po- sebej poudarili tudi pomen izobra- ževanja in usposabljanja delavcev. Da bi o tem lahko konkretneje raz- pravljali, bo sindikalni svet kmalu sklical posvetovanje o družbeno ekonomskem in strokovnem izobra- ževanju. Dober uspeh konjiške politične šole Ob zaključku politične šole pri delavski univerzi v Slovenskih Ko- njicah so slušatelji izpolnjevali te- ste, ki so vključevali vprašanja iti odgovore iz snovi, ki so jo v šoli obravnavali. Čeprav je bilo na test- nih listih vpisanih okoH 30 različnih vprašanj, je večina slušateljev od- dala nad 80 odstotkov pravilnih re- šitev. Člani izpitnih komisij pa so bili zadovoljni tudi s pismenimi na- logami slušateljev in njihovimi ust- nimi zagovori. Zato vodstvo politič- ne šole meni, da bi bilo p^rav, če bi tisti, ki imajo pogoje, jeseni nada- ljevali izpopolnjevanje na drugi stopnji politične šole. V. L. UREDITI JE TREBA SISTEM neposredne demokracije Brežice, petek. Na da.našnji cb- čliinislkii konferenci ZK v Brežicah so koimiiinisti razpravljali o perečih .gospodarskih in poiliitionih proble- mih v komuni, med kateirLmii so po- Tidairili vipraša-nje demokratičnih odnosov, vprašanje ,kadrov ter kme. tijisltva. Sistem neposreidne demokracije se pe v!se premalo uveljavlja, kar je delno krivda pasivnega zadržanja komuniistov v g-osipodairsikiih ongani- ;^a;ci jah. delno pa še zaistarelih biro- kiraiskih odnoisov. Na konferenci so poiidariili problem ii resnice vam j a vo- dilne vloge ZK in obravmiavala nelka- tera nepravilna poj.movanja i.n ipraktične poistopike 'komuinistov, ka- ko naj komunisti uresinicujejo svojo vlogo v pogojih deilavislkie in druž- bene samouprave im krepitve soci- a'li,stično demokraciije. V nekaterih delovnih kolektivih naleti iipravičena tritifea iposaninz- n,ih delavcev in uislužlbencev na od- por pri vodilnih Ijuideih. Taiko se mnogokrat dogaja, da vodstva posa- meznih delovnih organizacij le •oll>- veščajo kolrtktiv in orgame saimo- upravljania o isvojih sklepih. Na konfeironci so detijlno raz- pravljali o kadrovski ipr iSlematiki ter kiPietijistvu. Navajali so primere iz delovnih organizacij, kjer zaise- dajo delovna mesta IjiKjje /. neu- strezno sirotkovno iizobraizlbo. T > sta- nje sc vsako leto izilx>ljšuje, vcnidar je na v Zli ic 'temu še pereče, saj je od- stotek z neuistreziiio strokovno lizoli- ra/jlM) še v«'j.i |>(>lov,icie. Med raz- pravo 90 'poudarili i, da se mora vsled majhn0g:a odstotka obdelovallnih po- v.ršiin družibeiieiga sektorja in'tenziv- neje razivijati kooperacijska proiz- vodnja z individnalmimi kmečkimi proizvajalci. Za deleg^ata na 8. konigresu ZKJ so ji/A^olili 'seikretarja dbčinislkeiga komi- teja ZKS Sevnica tovariša Jožeta Bo- goviča. J. -er CELJSKA VOLIVNA KONFERENCA Vse za človeka v sredo je bila v velikli dvorani Narodneig'a doma v Celju volilna kanferenica komunistov oeljsike ko- mu'ne. Med ištevi'lin'iimi gositi, ,ki »o se udeležiili tegia ipoirietmibnetga iziboro- vanja, so bilii tudi član izvrštnoga komiteja CK ZKJ tovariš Frainc Le. tslkošek-4Lu(ka, selkreitap občiinisikga !ko- m.iteja Zveze komumisitov iiz Doiboja liin ipredisednfi/k oiboiinskelga odllx):ra Socialiističine zve^e tudi iz tega kra- ja. Živiihna razjprava «e je razvila ,na podlagi iporočila, ki iso ifia delegat i dolbili že pred konferenco ter na podlagi referata sekretarja celjske- ga oibčinlslkega koimiteja itovairiša Staneta Divjaika. Le-ta je Lriitiično oceniil marsfflcatere proiblerne v go- sipoda risltvu in delavskem samou- praVljainjiu, delegaitje pa so v raz- pravi rniarsikatero inaičelno .m'itscl še konikretizirali: Veič o celjski kon- ferenci ZK bomo poročali i še v na- sledlajih številikah :našoga lista. V oll>do(l>ju izadnjih nekaj dni je Ibitlo v celjisikom okraj'U naimreč več koufe- reuc, na katerih je l)lilo iz^rečenih toliko konistniih niLsIi in naipotkov za deilo kiomai/nifeitov v priliodnjem oibdoibju, ročati o Vseh že v tej števillki. Za delegate 'na osmi konigres ZKJ iso izvolili: Vilmo Stucin. Bmo Kru- har. Zorana Žagarja i.n F. Ocvirka. MLADI O STATUTU MOZIRSKE OBČINE v nedeljo je občinski komite Zve- ze mladine Mozirje ob sodelovanju s celjskim radijem pripravil javno radijsko oddajo »mladi o statutu občine Mozirje.« Na oddaji se je po- merilo pet ekip, ki so pokazale iz- redno solidno znanje. To je nedvom- no dober dokaz za to, da mozirska mladina dobro pozna statut svoje komune. Prvo mesto so v tekmova- nju dosegli mladinci iz Okonine, drugo ekipa iz Solčave, tretje pa mladinci in mladinke iz Luč. Te tri ekipe so dobile tudi praktične na- grade, vsi nastopajoči pa spomin- ska darila. POGLED PO SVETU MARJAN RAVNIKAR Ves svetovni tisk piše in ugiba o obisku Tita na Finskem in njegovem sestanku s Hruščovom v Leningradu. Agencije sicer javljajo o razgovorih v Finski, o prisrčnosti, ki je trajala ves čas obiska, o enakih pogledih na svetovno politiko obeh voditeljev, toda veliko več je govora o sestanku Tito—Hruščev. V zvezi s tem sestan- kom dobi človek vtis, kot da~.so bile vse svetovne agencije smrtno užalje- ne, ker niso bile pravočasno obvešče- ne. Opaziti je ne samo presenečenje, pač pa tudi politiko, ki jo zastopa posamezna dežela ali grupa, ki fi- nansira časopis. Tako francoski no- vinarji pišejo o Titovi iniciativi za sestanek in to zaradi večje ekonom- ske povezave, ki da je potrebna Ju- goslaviji. Ameriški časopisi -»odkri- vajo IVashington verjetno pod vplivom volivne psihoze, ki je ustavarja Goldmater; odločno odbi- ja vsak sporazum s Kubo. Isti. sena- tor je omenjal v svojih govorih, da ne bo trpel kubanski režim, ce bo izvoljen, in da bo z njim zelo na kratko obračunal. Prav tako se nor-, čuje iz koeksistence in trdi, da se mora hladna vojna ne samo še na- prej krepiti, pač pa tudi dobiti. Za Južni Vietnam, kjer je, kakor vse 'kaže, pred vrati ponovni vej-ski m politični kaos, smatra, ame- riška interesna sfera, od koder bo z malimi atomskimi bombami zaz- gano vse. kar ovira uničenje severno- vietnamske vojske. Zares lepe per- spektive, ki jih ponuja eden od mož- nih bodočih predsednikov ZDA. Se- danji ameirški predsednik trdi, da želi prav njega za nasprotnika. Mi- sli namreč, da je povprečni ameri- kanec že toliko politično zrel, da tako nemogoče ideje, kakor jih ima senator Goldmater, ne morejo prido- biti večine. Upajmo, da je tako, kaj- ti kaj vse lahko stori bolan in vase zaljubljen človek, preveč dobro ve- mo. Na Cipru slej ko prej ostanejo še nadaljnje tri mesece sile OZN. Ne- določen rok ni bilo mogoče sprejeti zaradi pomanjkanja finančnih sred- stev, katerih je že sedaj zelo malo. Verjetno se bo rok moral še podalj- šati, toda upanje je, da bodo sile OZN vplivale pozitivno na rešitev ciprskega problema. Zastopniki držav, ki so prisostvo- vali svetovni konferenci o trgovini in ravoju, so začeli podpisovati skupne resolucije. Prva etapa in mo- goče najbolj važna, je za nami. Spre- jeta je tudi resolucija 47 afroazij- skih držav kot sestavni del ostalih načrtov. Premaknilo se je. Razlika sever-jug, ki je latentna nevarnost za ves svet, se bo kakor vse izgleda le zmanjšala. MILENA VRŠNIK-STIFTAR: Ustavimo se tudi ob teh problemih Raizuimljiivo je, da človak majibolj pozna in živo občuti probleme, uisipehe in neusipehe na tiistem pod- ročju, ikjer inaposiredno dela. Da ima igOispodairstvo ipritmait v sleherni de- želi — pa na^j ibo ta kjeirkoli — je ipovspim jasino, isaj ipo osinovmih za- kioniih elkslistonce človeka driugače tudi ibiti me ,more. Pri mas simo v visem ipovojmipim razdobju dobtršetn del enengije in razjpoložljiveiga zna- nja iprojieciralii v razvoj materialne osnove iii isimo kljufb mnogim mepo- treibnjim i,n kritike vredinim napa- kam v gosipodainstvu le vellilko ustva- rili teir v rnnogočom pred rugaičil i načiim življenja i^n mišljenija iposa- meziniika i,n celote, v^ivljemje v svetu se ipn^imika s tako dinamiko, da je najK^rno dohitevati. iK>seibno, če je nujno dofiK)lniti toliko zamujene,ga v preteklosti. Ob vsej tej težnji pa smo ipreveč raz^rgaili vsak'se!bi sff>odars.ko in ne>gosjpodaTisko ,ix>droč- je. mamesto da bi oI)oje hkrati rt>še- valii kot neizibežno celoto. Prav /.ato so damcs pred nami množice pro- blemov, k.i terjajo cinengijo, da jih rešimo, pa brez sleherne imiproviza- cfije! Kakšna bo generacija, ki nam l>o naisllcdila je zadeva nas vseh in se ta skrb me imore zreduciirati le na šolnike in na ndkaj Ijiudi v občini ali okraju. Ne gre le za materialno, v enaiki meri tudi za mioralno pomoč. Predsedniikii občin se morejo z nekaterionli koč,ilnii Celje, kjer jo skoncenitirirano mnogo vsastralnske proizvodnje, se nakaiteri kolektivi siploh ne iiistav^ljajo ob teh proble- m.ih. kot da tam zaposleinii niimajo otrok, ki ibi jiih želeli šolati, čeiratv- no ima taikšna deloma organizaci- ja za^po^lenih več sto alii celo tiisoč im več ljudi. Letos ,simo prišli v sta- nje, ko ni moigoče T sirednjiih šolah ce1js.kega okraja moibenega kabineta več ,s|)remeniti v lUčillmice; oitrok, ki so 'zaiključiili obvezino .šolo pa je pre- cej več kot lainii. Ali ne bii raogla vz^pledu Brežic, kjer LSC je sleherno podjetje <10 najmanjlšega odizvalo nasii aikciji, slediti tudi mmotga celj- ska i}>odjetja, p<>setl>no «e velika, kot so Železarna Store, >l'n(grad s Elek- tro Celje, >Merx , Zlatarna ali v Krškem Tovarna celuloze. Steklar- na v Rogaški Slatiini itd. Zal ni pro- stora ZA kompletno li.sltio! V Mariibo- ni !SO Tsa velilka in večja podjetja ter vrsta ina-ujiših razumela dolž- nost, prav tako v okraju Koper, raz- mere ,za Ljiuibljaiuo mi -niso zmaine. Kako da ravno Celje tega ne zmore, ^čeravmo ipodatki na Republiški go- s;podairsiki zibomiicii govorijo, da je celjisiki okraj do orao tod opravili svojo ddlžnost, bomo opravili veli- ko!