MERI

MOVI IMA
S
AMOOCAN IN SPIRIT ffOR€I®N IN UNGUA6€ ONLY

'(h-
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 29, 1966
SLOVCN1AN MORNING N€WSPi
ŠTEV, LXLV — VOL. LXIV
Zakonska predloga o podpiranju prometa in gradnji hiš sprejeta
Kongres je končal delo na zakonskih predlogih za podpiranje prevoznega sistema množic v velemestih in za podpiranje gradnje domov.
WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je v petek odobril zakonski predlog o 4.76 bilijona dodatnih zveznih sredstev za posojila gradnji domov in stanovanj ter zakonski predlog, ki daje 300 milijonov dodatnih sredstev velemestom za izgradnjo množičnih prevoznih sredstev. Prvi predlog je bil sprejet skoraj soglasno, proti je bil oddan le 1 glas. Drugi predlog je bil izglasovan s 156:86. Oba predloga sta bila s tem v Kongresu končno odobrena in poslana predsedniku v Belo hišo v podpis.
Oba zakonska predloga sta kompromis med Predstavniškim domom in Senatom, ki je bil dosežen na skupni konferenci v četrtek. Pričakujejo, da bo predsednik oba predloga naglo podpisal. Posebno nujen je po sodbi večine zakonski predlog o novih sredstvih za posojila kupcem hiš. Zaradi težav pri iskanju in delitvi posojil je prišlo do zastoja v gradnji novih hiš. Nekatera podjetja v raznih predelih dežele so ustavila gradnjo, ko niso mogla prodati že zgrajenih ali na pol zgrajenih hiš.
Zvezna vlada bo s 4.76 bilijoni dolarjev odkupila posojila, ki so jamčena od Veteranske administracije in Zvezne agencije za domove pri privatnih denarnih zavodih. S tem bodo ti dobili sredstva za nova posojila.
Novi grobovi
V
Sestanek predsednikov OAS okoli Novega leta?
WASHINGTON, D.C. — Pomožni državni tajnik za Latinsko Ameriko Gordon je izjavil na televiziji, da napovedanega sestanka zunanjih ministrov OAS ne bo. Sestanek bi moral Liti koncem meseca v Buenos Aires. Pač pa se ameriška diplomacija trudi, da bi se predsedniki OAS sestali okoli Novega ieta. Za sestanek so že sedaj vnete republike Čile, Peru, Urugvaj in Kostarika, seveda bi vse rade videle, da bi bil sestanek v njihovih prestolicah.
Namesto sestanka v Buenos Aires se bodo pa zunanji ministri OAS sestali ob začetku zase-danja ZN, verjetno koncem septembra.
Medparlamentarni sestanek v Belgradu
BELGRAD, SFRJ. — Jugoslovanska zvezna skupščina je poslala parlamentom Avstrije, Belgije, Bolgarije, Danske, Finske, .vedske, Madžarske in Romunije vabila na skupni sestanek nji-°vih predstavnikov v Belgradu ^ Začetku septembra. Na sestanku naj bi razpravljali o splošnih eVropskih vprašanjih.
5AW ♦WARMER
Sončno in toplo. Naj višj a tem-
t>eratura 85.
Mary Razinger
Euclid Glenville bolnišnici je v soboto zjutraj po sedemdnevni bolezni, umrla Mary Razinger, roj. Kolenc, z 18601 Shawnee A ve. Rodila se je 4. maja 1897 v Clevelandu. Mož Anthony je umrl pred 13 leti. Bila je članica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ. V Clevelandu zapušča sestro Lojzke Kužnik in veliko drugih sorodnikov, v starem kraju pa brate Viktorja, Darkota Bregar ter sestre Slavko Kopač, Vero Loborec in Jožico Slade. Na mrtvaški oder bo položena v žele-tovem pogr. zavodu na E. 152. cesti v ponedeljek ob sedmih zvečer. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8.45 iz Želetovega pogr. zavoda v cerkev sv. Pavla na Cbardon Rd. ob 9.30, nato na pokopališče sv. Pavla.
Susanna Jurcec
V	petek je umrla v Parma Community bolnišnici Mrs. Susanna Jurcec s 5901 Pearl Rd., kjer živi družina zadnjih 13 let, poprej, so bili na Luther Ave. Stara je bila 66 let, rojena v vasi Verhov pri Radečah, od koder je prišla pred 45 leti. Tukaj zapušča moža Antona, sina Anthony j a in hčer Lillian. Brat Frank Krnetz je umrl aprila letos. Bila je članica Podr. št. 25 S.Ž.Z. Pogreb bo danes ob 9:30 dopoldne iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sy. Vida ob desetih, nato na pokopališče Holy Cross.
Mary P. Kristavcnik
Sinoči je umrla v Euclid-Glenville bolnišnici 5 dni stara Marj? Pauline Kristavcnik s 5908 Bonna Ave. Zapušča starše Rudy j a in Ivanko, ter brata Rudy Ml. Pogreb bo iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda.
Marie Gubane
V	Huron Rd. bolnici je umrla 78 let stara Marie Gubane s 1264 E. 168 St., roj. v Vodicah v Sloveniji, kjer je zapustila brata Janeza, vdova po 1. 1950 umrlem možu Franku, mati Faye Snyder, pri kateri je živela, in Louise Stevens, stara mati Ralpha Stevensa, Lois Kline in Ronalda, dvakrat pramati. V Ameriko je prišla pred 56 leti in je bila članica SNPJ št. 26, Kr. št. 1 progres. Slovenk in Kluba slov. upokojencev v Collinwoodu. Pogreb je iz Želetovega pogreb, za-
voda na E. 152 St. danes ob 8.15 v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na pokopališče sv. Pavla.
Frank Spahar (Špehar)
Po dolgi bolezni je umrl v Euclid Glenville bolnici v soboto 66 let stari Frank Spahar (Špehar) z 19615 Pawnee Avenue, mož Mary, roj. Popich, oče Carla, Franka, Lillian Banko in Katheline, 8-krat stari oče. Pokojnik je bil rojen v Pittsburghu, Pa., in je bil zaposlen kot preddelavec pri Chandler Products. Bil je član Kluba slov. upokopencev v Euclidu. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v sredo ob 9.45, v cerkev sv. Pavla ob 10.30, nato na All Souls pokopališče.
Anna Milinovich
V	soboto je umrla v Glen-cliffe Nursing Home 79 let stara Anna Milinovich, z 19300 Ren-wood Ave., roj. German v Karlovcu na Hrvaškem, od koder je prišla v Ameriko 1. 1905, žena Thomasa, mati Josepha Bunetta, Thomasa in Dorothy Grgetic, 8-krat stara mati, sestra Ivana, Johna in Mary Tumbry. Pokojna je bila članica HBZ br. 235 in ženskega kluba Hrvaškega doma Svoboda. Pogreb bo v sredo ob osmih iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., v cerkev Sv. Križa ob devetih, nato na Kalvarijo.
Merle F. Supanick
V	soboto je umrl v Veteranski bolnici 38 let stari Merle F. Supanick s 1144 Westwood Drive, Willoughby, O., rojen v Clevelandu, mož Marj? Ann, roj. Moran, oče Michaela T., Catherine in Jamesa, sin Franka in Frances, roj. Knaus, Supanick, brat Thomasa. Zaposlen je bil kot zavarovalni zastopnik Sun-Life Co. of U.S. Bil je član Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, Kat. borštnarjev, Voj. veteranov Post št. 109. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo ob 8.30 v cerkev Brezmedežnega Spočetja v Willoughby ob 9.30, nato na Ali Souls pokopališče.
Andrew F. Behum
V	petek je umrl na svojem domu na 19151 Locherie Avenue 63 let stari Andrew F. Behum, ko je kosil travo. Pokojnik je bil rojen v Fairmontu, W. Va. Bil je samski, zapustil je 6 sester in 5
Pemonslracije proli De Gaullu v Diihufiju
Predsednik Francoske republike je bil v zadnji francoski neposredni posesti v A-friki pričakan z demonstracijami za neodvisnost. DŽIBUTI, Fr. Som. — Predsednik De Gaulle se je na svoji poti v Abesinijo ustavil najprej tu v zadnji francoski neposredni posesti v Afriki. Soma-lijci s francosko vlado niso zadovoljni toliko zaradi splošnih razmer, kot zaradi zahteve po združitvi v neodvisno državo Somalijo, ki je nastala z združitvijo nekdanje Italijanske Somalije in nekdanje Britske Somalije. Francoska Somalija je od vseh treh sicer najmanjša, pa ima zato poseben pomen, ker vodi iz nje edina železnica od morja v notranjost Abesinije.
De Gaulle bi moral govoriti v petek po programu na glavnem trgu. Policija,in vojaštvo sta komaj dobro pregnala demonstrante z njega, ko je predsednik prišel tja. Govoril je nato v dvorani skupščine. V kratkem govoru se je mimogrede obregnil v demonstracije, pa dejal, da bo e-ventuelno kolonija dobila svojo neodvisnost po redni demokratični poti.
V soboto je francoski predsednik prišel v Adis Abebo, glavno mesto Abesinije, kjer je bil sprejet z vsemi častmi. Od tam bo odletel v Kambodžo, kjer napovedujejo, da bo ,yčetrtek obrazložil francosko stališče v vietnamski vojni.
bratov. Zaposlen je bil pri Stre-ling Brass Co. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri ob 8.15, v cerkev sv. Križa ob devetih, nato na Kalvarijo.
Barbara Draz
Po kratki bolezni je umrla v Cleveland Clinic 69 let stara Barbara Draz, z 891 E. 237 St., roj. Lovrenčič v kraju šphar-je (?), od koder je prišla v Ameriko pred 40 leti. Bila je v pokoju, preje pa je delala pri Thompson Ramo Wooldridge Corp. Bila je članica Belokranjskega kluba. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v četrtek zjutraj, čen.
SOVJETSKA ZVEZA SITA KITAJSKEGA IZZIVANJA
Sovjetska zveza je v ostri noti protestirala pri vladi rdeče Kitajske nad izzivanji “Rdeče garde” pred sovjetskim poslaništvom v Peipingu. Napovedujejo, da utegne to končno privesti do preloma med Moskvo in Peipingom.
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza je doslej dosti umirjeno in potrpežljivo odgovarjala na kitajska izzivanja, očitke in žalitve. Zadnji izpadi Rdeče garde pred poslaništvom Sovjetske zveze v glavnem mestu Kitajske so po vsem sodeč napolnili mero. Sovjetska zveza je “odločno orotestirala” nad “divjanji”, “huliganizmom” in izzivanji Rdeče garde, mladinskih udarnih skupin, s katerimi skuša Mao izvesti svojo “kulturno revolucijo”. Sovjetsko časopisje je noto svoje vlade v celoti objavilo, kar se doslej ni nikdar zgodilo. V njej ni nobene besede o “bratskih” vezeh med obema partijama, ampak le mrzle besede diplomatskih not, kot so v običaju med sovražnimi državami.
Prvo noto, ki jo je sovjetska ,--
vlada izročila kitajskemu poslaniku pretekli ponedeljek, ko je prišlo do prvega izstopa Rdeče garde pred sovjetskim poslaništvom v Peipingu, je kitajski poslanik v Moskvi odklonil. Moskva je protestirala, ker je skupina Rdeče garde ustavila avtomobil sovjetskega poslaništva, v katerem je bil odpravnik poslov na uradni poti. Kitajski poslanik v Moskvi je v zavrnitvi sovjetske protestne note nakazal, da se utegnejo podobni nastopi pred sovjetskim poslaništvom v Peipingu še ponoviti, pravi včeraj v meskovskem časopisju objavljena druga protestna nota. Vesti iz Peipingu napovedujejo še nove demonstracije in izgrede pred sovjetskim poslaništvom tam. To bi pomenilo dejansko izzivanje in norčevanje iz sovjetskega protesta.
V takem slučaju je komaj verjetno, da bi Sovjetska zveza vse to mirno pogoltnila. Trdijo, da je verjetnejše, da bo kot leta 1961 z Albanijo prekinila z rdečo Kitajsko dipomatske zveze ali pa jih vsaj znižala na najnižjo raven.
Lunina ladja Apollo dobro opravila svoj posel
CAPE KENNEDY, Fla. — Lunina ladja Apollo, ki bo enkrat po programu pristala na Luni, je Čas še ni dolo- j dobro opravila svoj prvi polet v vesolje. Vrnila se je srečno na
CLEVELAND, O. — Najbolj vnet je naravno naš predsednik Johnson. Že pred 10 dnevi je potoval tri dni po severovzhodnih državah naše dežele in formalno opravljal predsedniške posle, vanje pa izredno spretno primešal tudi nekaj politike v veliko nezadovoljnost tistih republikancev, ki so ga na njegovi u-radni poti spremljali. Koncem tedna je pa zopet v enem dnevu “obletel” kar tri države na zahodu uradno kot predsednik, poleg tega pa nekaj malega tudi kot politik.
Ker mu to že ni bilo zadosti, je imel preteklo sredo še tiskovno konferenco, kjer je obravnaval največ le politične zadeve. Med njimi so bile zanimive te-le:
Federalno pomoč ameriškim mestom je porabil, da. parkrat udari po tekmecih v svoji lastni stranki. Senatorji Robert Kennedy, Ribicoff itd. so zadnje čase hudo godrnjali, da Johnsonova administracija ne podpira dosti ameriških mest. Robert je na primer trdil, da bi federacija morala sipati kar bilijone dolarjev samo v mesta. Njemu in dru-
Polifika že nabira gradivo za votivno kampanjo
gim je Johnson odgovoril, da je njegova administracija samo v zadnjih treh letih podprla ameriška mesta z zneski, ki so za tretjino večji od zneskov, ki jih je v ta namen odredila admihi-stracija pokojnega predsednika Kennedyja in za 100% . večja od zneskov, ki jih je mestom dal Eisenhower je v režim. Seveda je pa Johnson pri tem spregledal, da je Eisenhower jev dolar za 15% več vreden kot njegov, Kennedyjev pa za dobrih 5%! Ob priliki bodo to Johnsonu povedali njegovi demokratski in republikanski tekmeci.
Ko je Johnson govoril o večjih stroških za bolniško in zdravniško zavarovanje, je med drugim omenil tudi to, da so se cene dvignile po 1. I960 za okroglo 10% mezde in plače za 17%, dobički podjetij pa za 83%.
Temu ni na tiskovni konferenci nihče ugovarjal, veseli so pa bili njegove izjave unijski voditelji na čikaški poletni AFL-CIO konferenci. Tam so trdili isto, navajali so le nekoliko spremenjene številke. Iz številk so pa napravili čisto drug zaklju-
ček. Rekli so, da dobički delajo politiki, draginjo in ne morda plače in mezde, v čemur jim številke dajejo prav. Zato je AFL-CIO konferenca tudi sklenila, da je fv redu, da se blokirajo edne in z njimi vred plače in mezde, blokirati se pa morajo tudi dobički, še preje jih je pa treba pošteno obdavčiti, kajti podjetja so Zadnja leta toliko zaslužila, da prenesejo začasno tudi nekaj višje davke. Tako bosta unijsko in Johnsonovo stališče hitro prišla navzkriž tekom volivne kampanje.
Johnson si je na konferenci privoščil tudi kritike, ki mu očitajo, da dela premalo za socijal-no politiko. Opozoril jih je, da je njegov režim organiziral med drugim 20 socijalnih in 20 prosvetnih programov in da se v tem pogledu ne boji primerjave z nobenim drugim režimom. Seveda bo pa kmalu dobil za odgovor, da vsi ti programi še ne funkcijonirajo tako, kot je svoje dni obljubljal, da bodo.
Johnson se je vrnil k svoji stari taktiki. V vsakem odgovoru na napade, ki jih je deležen v
primeša nekaj svojih protinapadov in spravlja tako svoje nasprotnike v defenzivo. Do sedaj se mu je ta taktika še zmeraj obnesla. Bomo videli, ali se mu bo tudi letošnjo jesen.
Največ gradiva je demokratom dal pretekli teden federalni tajnik za narodno obrambo McNamara s svojo idejo, naj narodna obramba postane prosvetna ustanova za vse tiste nabornike, ki niso zreli za vojaško službo zaradi pomanjkljive izobrazbe. Pri naborih odpade vsako leto okoli 600,000 mladih fantov, med njimi je število tistih, ki nimajo zadostne izobrazbe, kar veliko. Njim bi McNamara rad pomagal ne samo do vojaške službe, ampak tudi do civilne zaposlitve. Letos bi rad napravil poskus s 40,000 nesposobnimi naborniki. Ker mu je Kongres lani ta načrt prekrižal, da hoče letos napraviti kar sam na lastno roko v okviru pooblastil, ki mu jih daje proračunski pooblastilni zakon. Kongres se bo temu gotovo upiral.
zemljo, toda kakih 200 milj stran od cilja. Sedaj jo strokovnjaki pregledujejo, da ugotovijo, kako so pri poletu funkcijonirab razni avtomatični instrumenti, ki jih je na stotine. Zato bo pre-iskavanje trajalo nekaj tednov.
Če bo šlo vse po sreči, bodo z ladjo Apollo sredi decembra šli vsi trije izbrani astronavti Grissom, White in Chafee na 14-dnevni polet v vesolje. Krožili bodo okoli Zemlje.
Ameriška letala napadla v hoji! ameriške borce
SAIGON, J. Viet. — Pretekli petek so ameriška letala odvrgla dve “napalm” bombi na prednje oddelke ameriških vojakov 1. pehotne divizije, ko so bili v vročem boju z dobro utrjenim in ukopanim rdečim bataljonom v gozdovih severno od Saigona. Napad je bil izveden po pomoti, kakršne je vedno komaj mogoče preprečiti. Večje število ameriških vojakov je bilo mrtvih in težje ranjenih.
Poveljnik 1. pehotne divizije gen. W. E. DuPuy je na kratki tiskovni konferenci dejal, da je 1. divizija pozvala letalske sile za napad neposredno pred svojimi prvimi oddelki, kjer so bili ukopani rdeči. Razdalja med o-bema silama je bila le okoli 50 metrov. Izvidniška letala so točno označila sovražne postojanke in prednje straže 1. divizije svoje lastne s posebnimi bombami, ki puščajo na kraju barvni dim. Do nesreče je prišlo kljub temu, da je bila vidljivost dobra.
Rdeči udarni bataljon, eden najbolj znanih, je po letalskem napadu z napalm bombami, katerih dve sta padli na ameriške predhodnice, naglo izginil v gozdu, med tem ko se je preje ves dan trdovratno upiral ameriškim enotam.
Iz Clevelanda in okolice
Sezona kihanja—
Senena mrzlica (Hay Fever) prinese vsako leto v tem času svojem žrtvam precejšnje neugodje in trpljenje, za katerega se okolica ponavadi ne zmeni. Vsak sam si mora pomagati, kakor ve in zna. Vsi, ki trpe za to nevšečnostjo, si lahko nabavijo za 10c knjižico “What you should know about Hay Fever”, če pišejo na Cleveland Health Museum, 8911 Euclid Ave., Cleveland, Ohio 44106, če pa želijo zvedeti koliko odstotkov cvetnega prahu je v zraku, pa lahko kličejo podnevi in ponoči telefonsko številko 231-5010.
Savani vabljeni na sejo—
Jutri, v torek, bo v Baragovem domu ob sedmih zvečer sestanek Save. Na njem bodo razpravljali o konvenciji, ki bo v Torontu v Kanadi od 3. do 5. septembra, in o nabirki za slovenski akademski dom na Dunaju. Vsi člani so prošeni, da se sestanka udeleže.
Popravek—
Pok. Frank Urbančič, o katerega smrti smo poročali v petek, je bil bolan le kratek čas, zbolel je na povratku iz Evrope v le-jtošnjem juniju.
Izgubljen dežnik—
I Pri polenajsti maši v nedeljo j 21. avgusta, ob priliki konven-jcije KSKJ je bil v cerkvi sv. Wide pozabljen črn ženski dežnik s srebrnimi progami in plastičnim ročajem. Kdor ga je našel, je prošen, da pokliče IV 1-3762.
Ne zamudite—
V trgovini Brodnick Bros. na Waterloo Rd. kupite lahko tekom avgusta ugodno FRIGI-DAIRE zmrzovalnike. — Več v
4
oglasu!
Zadušnica—
! Jutri ob 7.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Josepha Sirola ob 30. dnevu njegove smrti.
, Zadušnica—
Jutri ob 6.30 bo v cerkvi sv.
' Vida sv. maša za pok. Franka ■ Bogoviča ob 6. obletnici smrti.
Tito vidi zonet strahove
BEOGRAD, SFRJ.: _ Maršal Tito je postal že tako pogumen, da je šel na črnogorsko mejo in imel v Trebinju shod za vojake. V Srbijo pa zadnje tedne še ni šel. Že ve, zakaj. V Trebinju je poslušalcem razodel, da sovražniki na tujem hujskajo domače razredne sovražnike, naj spod-kopujejo gospodarsko reformo. Seveda pa sovražniki na tujem ne morejo Jugoslaviji škodovati, tako je Tito tolažil svoje ljudi.
Nekateri mislijo, da letijo te opazke na prebrisanega Dalmatinca Mihajlova. Mogoče je pa tudi, da ni bila nekje na tujem uslišana Titova prošnja za pomoč, pa se Tito pripravlja že sedaj, da zvrne odgovornost na “sovražnike na tujem”.
Šport ima prednost
pred politiko!
CLEVELAND, O. — Vsaj v Clevelandu bo tako na Dan dela. Takrat bo v našem mestu podpredsednik Humphrey. Dani sta mu dve nalogi: mora biti ob začetku športne tekme na našem stadionu in mora biti glavni govornik na demokratski zabavi v Euclid Beach-u. Ker se športna prireditev začne ob 1.30, je moral biti Humphreyjev govor na demokratski zabavi preložen na četrto uro, da bodo tako prišli na svoj račun tudi tisti demokrat j e, ki hočejo biti tudi pri športni prireditvi. Da pa glavni demokratski veljaki ne bodo lačni, bodo imeli skupno kosilo že opoldne kar v restavraciji na letališču Burke.
Senat odobril novo minimalno urno plačo $1.60
WASHINGTON, D.C. — Senat je v petek zvečer izglasoval s 57:17 zakonski predlog o novih minimalnih plačah. V letu 196f bodo te dosegle $1.60 in bode raztegnjene na novih 7 milijonov uposlencev, ki doslej z zakonom niso bili kriti.
— Dakota pomeni v jeziku Sioux Indijancev “zavezništvo”.
MiERiSkA Domovina
»:»av» »«> ^ i -
8117 StClair Ave. — Hindenon 1-082* — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
iiSi Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesec«
Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
~	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$1S.C0 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83	No. 165 Mon., Aug. 29, 1966
Ob osmini po letalskem štrajku
Nobena stvar ni v zadnjih mesecih tako lepo pokazala, kako prazno je vse govoričenje o boju proti draginji, kot ravno potek zadnjega štrajka v letalskem prometu. U-službenci v letalski industriji so začeli štrajk z isto željo kot vsi drugi delavci in uslužbenci, kadar se odločijo za tak korak: hoteli so si priboriti večje dohodke in se pri tem sklicevali na dve dejstvi, ki jih ni mogoče tajiti: življenje se draži hitrejše kot že'več kot 10 let, letalske družbe pa imajo dobičke, ki jih do sedaj niso še nikoli imele.
Stališče uslužbencev v letalski industriji je bilo torej razumljivo in upravičeno. Ostane pa vprašanje, kako daleč naj segajo povečani dohodki. Da so unije zahtevale več, kot so mislile, da bodo dobile, je jasno, saj so vedele, da bodo pri pogajanjih morale nekaj popustiti. Letalske družbe so se naravno upirale unijskim zahtevam in klicale javnost na pomoč, v prvi vrsti seveda politike. Tu pa se je začel cirkus, ki ni nikomur v čast.
Johnson je že dolgo časa stal na stališču, da se dohodki ne smejo zvišati nad narodnim povprečjem 3.2% na leto. Za toliko se plače in mezde lahko dvigajo, ker dosega povprečje povečanja delovne storilnosti tudi 3.2%. Kar torej uslužbenci in delavci po vsej deželi več napravijo, za toliko se jim dohodki lahko povišajo, radi tega ne bomo imeli nobene inflacije in draginje.
Naša javnost ni Johnsonovega načela kritizirala. Pokazalo se je pa kmalu, da Johnson nima poguma, da bi to načelo tudi dosledno branil. Na vratu mu visi vojskovanje v Vietnamu z vsemi političnimi posledicami in grožnjami, zato ne more biti odločen v domači politiki. Predsednik je zato začel popuščati, v začetku plaho, potem pa zmeraj bolj. Svojim 3.2% je dal značaj gibljivosti in jih s tem tudi pokopal. Ni namreč gibljivosti postavil nobene meje. Zato so unije pri vsakem štrajku in pri vseh pogajanjih dosegle več kot 3.2%. In tako smo prišli tako daleč, da so uslužbenci v letalski industriji dosegli — tako cenijo — okroglo 6% povišanja. Torej skoraj še enkrat toliko kot je Johnsonova gornja meja 3.2%. Zato smatramo lahko podlago 3.2 za mrtvo. Johnson se ni pravi čas potegnil zanjo in zgubil bitko.
Pa Johnson se je vsaj nekaj časa boril za mejo 3.2%. Politiki v Kongresu niso imeli niti toliko poguma. Njihovo obnašanje v štrajku letalskih uslužbencev se je kar naravnost potapljalo v bojazljivosti. Kakor hitro so namreč unije odklonile Johnsonov posredovalni predlog, je Johnson čisto pravilno prepustil posredovanje Kongresu. Kongres se je otepal te naloge z vsemi štirimi in jo hotel zopet odriniti na Belo hišo. Senat in predstavniški dom sta naravnost tekmovala v iskanju razlogov, zakaj se njim ni treba gnati za posredovanje v štrajku, tekmovala sta pa tudi v počasnosti postopka. Hotela sta na vsak način pridobiti čas v upanju, da bo že “kdo drugi” hodil v žerjavico po kostanj. Tako se je tudi zgodilo. Mezdna pogajanja so šla svojo pot in pripeljala do kompromisa. Letalske družbe seveda niso z njim zadovoljne, toda rohneti ne upajo. Na eni strani ne slišijo rade očitek z unijske strani, da zaslužijo toliko, kot še nikoli preje, na drugi strani po vedo, da imajo še zmeraj odprto pot do višjih voznih cen. Po tej poti jo bodo tudi mahnile ob prvi priliki. Kdaj se bo letalski promet podražil, ne vemo, zdi se nam pa, da ne bomo več dolgo čakali na to. Seveda jih bodo hotela posnemati tudi podjetja v vseh drugih prometnih žilah. Najbrže z uspehom.
Ne zamerimo uslužbencem v letalski industriji, da so tako uporno vztrajali na svojem stališču. Kar so unije dosegle pri drugih mezdnih pogajanjih, zakaj ne bi tudi v letalski industriji, linijski člani bodo zato lažje prenašali nov val draginje, ki bo tekom prihodnjih treh let gotovo prišel.
Pri tem bodo naši politiki govorili kar naprej o boju proti draginji in inflaciji. Premlevali bodo, kar je bilo že stokrat in stokrat premleto. Ljudje jim bodo pa zmeraj manj verjeli. Ni jim čisto jasno, odkod tako hud val draginje, toda vedo dobro, da ga naša domača politika ne bo pobijala, ker nima za to potrebnega poguma. Še sedaj, ko vsi govorijo samo o draginji, se Kongres za vse to nič ne meni. Dnevno in tedensko glasuje za izdatke, ki zanje v federalnem proračunu ni nobenega izrecnega kritja. Da federacija krije take izdatke, se mora zadolževati, pretirano zadolževanje pa mora končno dovesti do inflacije.
Da se vse boji še večje draginje, se lepo vidi v unijski politiki. Avtomobilska unija je na primer že sedaj napovedala zahteve po večjih mezdah za svoje člane, akoravno kontrakt z avtomobilskimi tovarnami še ni potekel in kmalu tudi ne bo. Pa tudi druge unije iščejo pota, kako bi izbile za svoje člane večje mezde in plače. Pri tem jim pa niti v glavo ne pade, da bi se držale v svojih zahtevah Johnsonove gornje meje 3.2%. Politika jih pri tem ne bo ovirala, ker je odvisna od njih pri jesenskih volitvah.
jonom Amerikancev uničil njihov dosedanji življenjski standard. Posledice vrtinca bi lahko ublažila samo smotrna federalna gospodarska politika, ki je pa žal nimamo. Smotrna pa ni in ne more biti zato, ker se politika vse preveč boji žrtev, ki jih nalagata deželi vojskovanje v Vietnamu in prenapeta konjunktura. Zato bodo še rasle cene in mezde, pa tudi dobički, vse pa na račun ameriškega potrošnika, bogatega in revnega. Tega bi pa ne smelo biti.
Pennsy 1 vanski prepihi
'(Poroča Majk)
iiiiiiminuuiiiiuuiiHmimnminimiuuiinHmnininimmimuHmiiniiiiiiiiiimimnmuniiimniiiiiiiuuiiimmmmnni
Pittsburgh, Pa. — Zadnje čase velikokrat beremo v tisku, slišimo na radio in televiziji, kako narašča draginja za to in ono in kako inflacija (to je draginja, ki poplavlja bolj in bolj vse) o-groža bolj in bolj vse. Nič novega tudi za nas v naši Panslova-niji! Pravkar sem bral poročilo v “Pittsburgh Pressu”, da se je življenje tekom treh mesecev, to je od 1. aprila pa do 30. junija letos, podražilo za $10. Kar si plačal v prejšnjih treh mesecih za razno blago in drugo prejšnje mesece $100, je v tem omenjenem času treh mesecev stalo $10 več. To samo nekako povprečno računano, najbrže pa več kakor to.
Razni kritiki pripisujejo to naraščanje draginje temu, da mora po nekih virih vsakdo prispevati potovanju v takoimenovano slavno “Great Society”, ki na eni strani troši in daje, po drugih virih pa sega v žepe nas vseh z raznim zvišavanjem davkov.
“Great Society” so si zamislile nekatere glave, jo predstavile javnosti v naj lepših barvah in slikah, a za vse pa moramo davkoplačevalci po nekih virih nekako prispevati. Je pač tako, da iz nič ni nič in da za vsako njivo in vrt, če kdo hoče, da bo kaj rodil, mora prispevati gnojilne pripomočke drugače ne raste.
Raste pa največkrat za druge, namesto za tiste, ki gnojijo.
* GIBANJE ZA SPREMEMBO DOLOČIL v Ustavi naše države Pennsylvanije glede volitev gn vernerjev, koliko časa naj služijo kot načelniki države na guvernerskem položaju. V takih o-zirih ima vsaka država svoja določila, ki predpisujejo službene dobe. Pri nas v Pennsy Ivani ji je izvoljen vsakikrat guverner samo za dobo štirih let in ne more kandidirati za prihodnji termin, da bi takoj nasledil zopet samega sebe. Le štiri leta more skr žiti kot guverner. To določilo je bilo sprejeto k državni ustavi naše države še leta 1874 in je še sedaj v veljavi. Lansko leto se je že začelo gibanje, da naj se to določilo spremeni v državni ustavi in naj se ga nadomesti z novim določilom, da sme guverner služiti vsaj dva termina,
Zašli smo torej v hud gospodarski vrtinec, ki bo mili- inflacijo. V zapadni Evropi se
države povezujejo v nove dogovore in pogodbe med seboj. Kam vse to vodi, je vprašanje za nas vse. Poleg vsega pa ni na vidiku konec borbe v Južnem Vietnamu. To zavlačuje nestalnost in omahljivost saigonske vlade, kateri zdaj načeluje Ky. Nobenega poroštva ni, kako dolgo bo Ky vodil in na vrhu, pa tudi njegovo obnašanje ne daje nobenega poroštva za kako resno odločnost, na katero bi se bilo zanesti. Tak je za enkrat položaj, kakor vse kaže.
Čitateljem iskren pozdrav! Svetu pa več pameti in miru!
Stari Majk
*	“MAJK, ALI BOš ŠEL NA VENČANJE?” — Kakšno? Kdo se bo pa osmodil? sem vprašal nazaj pivotoča v Matetovi gostilni.
“Kaj še tega ne veš? Kakšen patriot pa si?” me je postrani pogledal Matetov pivotoč, ko mi je polnil kupo s pivom, “če bi te slišala Lady Bird v Washingto-nu, to bi te pogledala.”
O yes, yes, predsednikova hči se bo možila, sem pripomnil. To je bilo na dan sv. Dominika, dva dni pred poroko. Mate, ki je ravno prišel iz stranske sobe, je vse čul in se je smejal. “Vidiš, Majk, ko sva se midva ženila, se javnost za najino poroko ni toliko zanimala, kakor se je zdaj za to poroko, ki bo v Washingtonu.”
“To je pa istina!” sem pritrdil Mateju. Mene so pokojni župnik Mertel oklicali enkrat za trikrat, nato so mene ih Kato zvezali enkrat za vselej in rekli so nama, zdaj pa pojdita v božjem imenu v svet, dobro se komandirajta, na Boga ne pozabita in srečna bosta! Dobro so naju zvezali, še danes drži in jaz in moja Kata se imava vsak dan rajši, hvala Bogu.
Mate pa je nato povedal, kako je bilo na njegovem venčanju. “Dva janca smo spekli, dobro jedli in pili in plesali. Tudi pri nas dobro drži, hvala Bogu, in daj, da bi bilo tako še zanaprej!”
Tako vidite se |pi stari “špic burški purgarji” spominjamo svojih venčanj.
*	RAZNA POLITIČNA GIBANJA postajajo bolj in bolj glasna. Tudi kritike raznih politi-karjev so glasnejše. V začetku avgusta, ko je ministrski predsednik Južnega Vietnama predlagal vpad v Severni Vietnam in če ne bi šlo drugače tudi udariti po Kitajski, je ameriška javnost to obsodila. Tudi 47 zveznih kon grešnikov je obsodilo predlog. Kajti tak nastop bi povzročil tretjo svetovno vojno in svet bi nas označil za napadalce. Lahko je, da se zna zgoditi, kar je omenil zraven Ky, da če ne bomo zdaj obračunali s komunizmom bo to treba čez deset let ali še preje in borba bo še težja. Vendar pa bi bil tak nastop voda na
prav tako kakor zvezni predsed- J komunistični mlin. Svet je že nik Združenih držav. Po tem do-'danes hudo pocepljen in razde-ločilu bi smel guverner nasledi-11^11 v sodbah 0 teh problemih, ti zopet samega sebe, po prvem Nalje tudi Ky je zelo nestalen v
terminu, če bi ga ponovno izvolili. Gibanje za spremembe določil v državni ustavi priporoča in zahteva še več drugih sprememb nekaterih določil in zakonov, med katerimi je res veliko zastarelih, ki niso več primerni za sedanje nove čase. N. pr. določilo, kdo sme voliti in kdo ne, zdaj predpisuje bivanje eno leto v kraju, kjer kdo voli. Zdaj svetujejo spremembo, da naj se čas bivanja zniža na dobo 90 dni. še več drugih nasvetov je za to in ono, da naj se spremeni. Nekaj se bo, vse pa težko.
* DOMAČIH SLOVENSKIH NOVIC je bolj malo. Vzrok bo najbrže, da za nje v sedanjih časih, ko smo bolj razseljeni po predmestjih, toliko ne zvemo. Včasih, ko smo bili še starejši “mladi” in smo živeli bolj skupaj po našem Butlerju in okrog 57. ceste, smo se obiskovali med seboj in smo vse zvedeli, kako gre temu in onemu. Zdaj pa, stari nekateri ne vozimo več “cadil-lacov”, pa v daljne kraje bolj poredko mahnemo, razen če kdo nas na voz vzame, to je pa le malokdaj. Zgleda pa, da je vse v redu, vse lepo vozi naprej.
svojih mnenjih, danes tako, jutri tako. Že njegov obraz kaže tako.
Ky in njegova nestalnost v gotovih ozirih kaže neko stalno preplašenost. To, kar on sugesti-ra, lahko nas zaplete takoj v večjo vojno in velike nevarnosti. Člankar W. R. Frye omenja, da nanj se ni zanesti. Rad po svoje vozi. Amerikanci n. pr. ga zalagamo z vso opremo, s prevoznimi sredstvi in drugim, komandira pa nad vsem on, to je v krogih vietnamske armade, kolikor jo je. V Koreji je bilo drugače, tam je ZN izročila vso komando ZDA. Tu v Vietnamu pa Amerikanci komandirajo le svoje sile, ne pa tudi vietnamskih, katere včasih po svoje vozijo. V takih okoliščinah se zaplesti z vpadom v Severni Vietnam in pa zaplesti se v spopad s Kitajsko, bi bila velika neprevidnost. Prav to si komunisti v Moskvi želijo, da bi se ZD zapletle v kaj takega, potem pa izčrpavale svoje moči. Tako meni Frye.
Mi imamo v ZD za enkrat dovolj lastnih problemov. Borba v Vietnamu zahteva več in več denarja in mož. Doma to povzroča
Asiton Oaber in Nežka ŠCraljic poroeena v Mmte
MINOT, N.D. —- Slovenska poroka v Severni Dakoti ni vsakdanja stvar. V soboto, 13. avgusta letos, sta se poročila v cerkvi sv. Leona v Minotu Anton Gaber in Nežka Kraljič, pred enajstimi leti pa pri Sv. Ani v Bertholdu Mr. in Mrs. Jože Cimrmančič, ki zdaj živita v Milwaukee. S tem so kar skoro gotovo naštete vse, pri katerih sta bila oba, ženin in nevesta, Slovenca.
Nevesta je hčerka Janeza in Nežke Kraljič iz Minota, rojenih pa v Brestu v Tomišeljski fari pri Ljubljani. Prišli so v Ameriko po vojski preko Ljubelja, Ve-trinja in Spittalskega taborišča. Ženin Anton Gaber je tudi sin novih Amerikancev, Antona in Ane Gaber, rojenih v Stari Loki, ki so se umaknili pred komunistično revolucijo in zdaj živijo v fari sv. Štefana v Čikagu. O obeh družinah in kako sta se ženin in nevesta spoznala,'je vse že opisal g. pater Odilo v svojem izčrpnem poročilu o “Fan-tovščihi pri Sv. Štefanu v Čikagu”.
Ker so Kraljičev! v Minotu e-dina slovenska družina in daleč od slovenskih naselbin, je bilo ženitovanje po udeležbi slovenskih svatov bolj skromno, zato pa toliko bolj prisrčno. Navzoči so bili vsi člani obeh družin in število ožjih prijateljev iz Čika-ga, ki se niso ustrašili dolge poti; med njimi ga. Lagonderjeva, g. Andrej Fischinger in g. Alojzij Arko, prijatelji še izza spit-talskih dni. Prijateljev in prijateljic iz ameriških šol je bilo pa lepo število.
Poročal in poročno mašo je daroval nevestin stric g. župnik Štefan Kraljič iz Kenmare, N.D. Poroka je bila v farni cerkvi sv. Leona, kamor zdaj Kraljičev! spadajo. To je naj starejša minot-ska cerkev, pa je kar gotovo, da se je ta dan prvikrat slišala v njej božja beseda brana in oznanjana v slovenskem jeziku. Tudi zakonske zaobljube sta ženin in nevesta izmenjala v slovenščini.
Svatovska pogostitev je bila v dvorani Kolumbovih vitezov in je potekala ob veselem pogovoru in zvokih slovenske godbe in pesmi. Tudi vinska kapljica, ki smo jo uživali, je zrastla na rodni zemlji.
Pred 29 leti je nevestin stric poročal njene starše v cerkvi sv. Andreja v Brestu. Pa je tudi zanimivo, da so tudi ženinovi starši njegovi stari znanci in prijatelji še od doma. Gabrova gospa je bila učiteljica na Vrhniki, g. Kraljič pa ob istem času kaplan in katehet na vrhniških šolah. Še tam so se spoznali in je zrast-lo prijateljstvo. Ob revoluciji ni bilo časa za kakšno slovo. Razšli so se za skoro trideset let. Kdo bi takrat verjel, da se bodo spet videli ob poroki njihovih otrok, ki tedaj še rojeni niso bili, in to v daljni Ameriki! čudovita so pota božja.	,
Naj Bog mladi par bogato blagoslovi in varuje, da ne bi morala v življenju iti skozi izkušnje, kakor so šli njuni starši!
R. S.
— V ZDA je preko 7,000 premogovnikov.
Jugoslovanski tisk o Mihajlovu in njegovi akciji za neodvisno, opozicijsko glasilo
Za akcijo Mihajla Mihajlova je v domovini zvedela javnost iz pisanja režimskega komunističnega tiska, ki jo je skušal osmešiti ter jo podcenjevati. Samega Mihajlova pa pokazati, da je v službi ’’reakcij onarnih sil na Zahodu”. Tako je npr. ljubljansko “Delo” z dne 3. avgusta 1.1. na 2. strani objavilo po zagrebškem listu “Vijesnik u srijedu” zadevni sestavek pod naslovom “Kdo vodi igro?”, ki se glasi takole:
Odveč je omenjati, da je anti-komunističnemu pro pagandne-mu stroju dragocen vsak posameznik — ne glede na to, na kakšni miselni stopnji je — v Jugoslaviji sami, če je pripravljen, da iz kakršnih koli nagibov postane njegovo kolesce. V tem smislu npr. zlasti v zadnjem času, kar se da izkoriščajo profesionalnega antikomunista iz Zadra Mihajla Mihajlova, ki si je za takšno vlogo že pridobil legitimacijo s tem, da je žalil čustva narodov Jugoslavije in Sovjetske zveze (članek “Moskovsko poletje). V skladu z dejstvom, da se antikomunistična dejavnost na svetu, kadar je beseda o nas, posebno razmahne prav takrat, kadar se v Jugoslaviji uveljavljajo nove napredne rešitve, dobršen del zahodnega tiska — posebno pred IV. plenumom CK ZKJ in po njem — plenumom, ki je po marsičem zgodovinskega pomena za naš notranji razvoj — eksponira Mihajlova in ga skuša prikazati svetu kot centralni problem Jugoslavije in socializma.
Takšna dejavnost ni omejena samo na objavljanje njegovih antikomunističnih pisarij, ampak je prav v zadnjem času postala veliko bolj raznolika. O tem nam priča več dogodkov.
Ameriška organizacija z zvenečim imenom ‘Freedom House’, ki je tiskala brošuro z “memorandumom” Mihajla Mihajlova, je potem 16. junija priredila tiskovno konferenco njegove sestre Marije, ki sicer študira na katoliškem vseučilišču v Washingtonu. Ta je ob tej priložnosti oznanila, da namerava njen brat obelodaniti publikacijo, ki se zavzema za “ukinitev enopartijske oblasti v Jugoslaviji”. Mi-hajlov opozarja v pismu, poslanem “Freedom Housu”, kakor poroča Reuter 16. junija, na to, da bo šel “ves načrt po vodi, če na zahodu ne bodo takoj bili plat zvona . ..” In naprej: “Vse svoje upe opiram na vas in se zanašam na vašo nujno pomoč.” Opazovalcem na omenjeni tiskovni konferenci je bilo jasno, da je tudi gdč. Mihajlov zgolj sila nespretna marioneta, ki jo obračajo drugi potem, ko je prebrala vnaprej pripravljeno izjavo, na vprašanje novinarjev ni mogla dajati so vpadnih odgovorov, ampak so to namesto nje storili a-meriški organizatorji. Štirje A-meričani iz vodstva “Freedom House”, ki so prostaško in primitivno govorili o Jugoslaviji in predsedniku Titu, so povedali, da je namen te tiskovne konference, pozvati k temu, da bi “memorandumu” Mihajlova naklonili čim več pozornostiv ZDA. Druga njegova teza je bila, da je “zdaj pravi trenutek, morda poslednji, ko je vendarle mogoče storiti kaj za to, da bi pritisnili na Tita in jugoslovansko policijo, naj sprejmejo Mihajlova in njegove ideje.” Odveč je omenjati, da so “New York Times” in drugi listi širokogrudno odstopili svoje stolpce za pre-zentiranje te tiskovne konference.
Mihajlov sam, konfuzna neznatna figura, se na vse pretege trudi za izdajanje “odkritega opozicijskega tiskanega glasila”. V že prej spisanem “elaboratu” o tem (Zadar, 24. dec. 1965) poudarja, da naj bi ta mesečnik proklami-ral opozicijo proti enopartijskemu sistemu ter antimarksistična
in antimaterialistična stališča.
Mihajlov je Ih julija 1966 razposlal na razne strani nesramen pamflet, ki ga imenuje “odprto pismo” predsedniku republike. In tako naprej.
Očitno je Mihajlov samo marioneta v veliki igri antikomunističnih sil na svetu. Prav po plenumu so začel hitreje potegovati za nitke, na katere opleta, da bi odvrnili pozornost svetovne javnosti od političnega bistva dogajanja v tej deželi in jo obrnili nanj. Temu na voljo je ves propagandni stroj reakcionarnih sil na Zahodu ...”
*
Prepoved zadrskega sestanka odnosno njegova preprečitev z a-retacijo dveh vodilnih osebnosti, je odgovor na vprašanja Mihajla Mihajlova ki potrjujejo, da je partija v Jugoslaviji “nad državo in ustavo”, da je “država njena osebna last” in da država, v kateri so na oblasti komunisti, “ni in ne more biti pravna država”.
To sta že mesec dni pred aretacijo Mihajlova jasno izpovedala sam Tito in Vida Tomšičeva. Tito je na Brionih 6. julija sprejel angleškega lorda Thomsona in zunanjepolitičnega urednika londonskega č a s o p isa Sunday Times Davida Holdna. Na vprašanje lorda Thomsona, ali je mogoče, da bi bilo v Jugoslaviji več strank, je Tito odgovoril takole: Ne! Imamo Socialistično zvezo, znotraj katere deluje Zveza komunistov, imamo s i n d i k alno, mladinsko, žensko in razne druge organizacije. To je dovolj široka podlaga, na kateri lahko delujejo vsi naši ljudje, ki so za socializem.” Naivnemu lordu Tito seveda ni pojasnil naprej, da tisto “široko podlago” daje samo komunistična partija in nihče drugi in da so vse naštete organizacije samo njeno orodje.
Vodilna komunistična osebnost v Sloveniji Vida Tomšičeva je pa že v juniju zagotavljala: “Bo treba tudi jasno povedati, da se glede vprašanj, ki jih je odločila socialistična revolucija, ne more odpirati danes ponovna razprava.”
Ob odkritju spomenika padlim partizanom na Črnem kalu
23.	julija je pa zatrjevala: “Ob razkrinkavanju dogmatskih stalinističnih teženj, ob odločnem odpravljanju etatistično birokratskih zasnov in smeri, nekateri mislijo, da je prišel čas, ko se lahko močneje in odločneje o-glašajo. Ne da bi sami kdaj povsem zaživeli z našo stvarnostjo, s prizadevanji delovnih ljudi na poti v socializem in spodbujeni od zunanje propagande menijo, da je napočil trenutek, ko lahko prično z napadi na Zvezo komunistov samo ... Z liberalističnimi, laži-humanističnim in social-nodemagoškimi frazami bi hoteli dokazati delovnim ljudem, da jim je tačas najpotrebnejši večstrankarski sistem.” Ker pravilno tolmači komunistični totali-tarisični sistem, je odločno izpovedala: “Toda delavcem, ki danes vse bolj neposredno in sami upravljajo svoje stvari, sploh ne gre za izbiro med eno ali več strankami, marveč za vprašanja kako organizirati brezstrankar-sko samoupravljalsko družbo.”
Zato je verjetno, da bo komunistični sistem, dokler bo čutil, da ima še kaj oblasti v svojih rokah, še nadalje brezobzirno zatiral sleherni poskus demokratizacije političnega življenja v državi. Aretacija Mihajlova in Bati-niča to potrjuje. Ta nova nasilja ga pa prav gotovo ne bodo rešila pred vedno odločnejšo zahtevo naroda po obnovitvi demokratskega režima v domovini.
S. S.
--------o-------
Glavni pridelki
NEW YORK, N.Y. — Glavni farmarski pridelki v naši deželi so po redu: pšenica, koruza, tobak, bombaž in soja.

XXXXXXXXXXXXYXxXxxXXXyj
JANEZ JALEN:
Ovčar Marko
POVEST
^TTTTX-h__	________
^^^^^mXttxxxxxrYXTT
rvec, katerega je bil pomladi H*0 izsekal iz bukve na Je-fe,!’ ie napolnil do lipe panj s H j6nav živadjo, znova rojil al še močnega drujca.
0 So na mejah in sečah padle V 6 ln So se '^nele obrnile čez l .1.na rožo na rovtih, je pričel 'A	joiovoc.	Od zgodnje-
* fta do poznega mraka je ? Ca 0 v vrhovih jelovih goščav .Vrhom. Marsikatero preprid-e olavkoi je prehitela noč, da prenočevala zunaj, skrita med: Najpridnejše družine so Polni luni celo ponoči letele.
ia farj eV Tonei ie sporočil;
ar n, da nosi svoje bečele od attla Zavrh v Bidgovec in da J ^Ucii Marko pride po' svoje /-j e, da bodo bečele sredi otj ln 86 ne ^0ci0 zamujale s
>0!,-ti rlan je prišel Marko k L ipniku prosit na posodo be-^*0 facšnio.
naa je ukazala Ančki, naj ju gre odklenit bečelnjak. To-r ? Se ie še videlo, da ni bilo h. a :Svetiti. Molče je šla Ančka tr^ Markom.
kjar^ka!” j0 je boječe poklical
j k?0’” Še obrnila se ni.
„ akai si huda name?”
• Kaj bom huda!” a si.”
"P
Ančk
;a je odklepala. “No, pa

ne vem.
Ženiš
‘Ančka?”	1 i i: ’
^^^a! Ančka!” ga je opo-, • “Zaradi mene se kar daj, si lak. Bomo pa še Manico k

vzeli, ker se tebi nič ne
j.lk- — Na panjovih je kroš-^ “rž žo vzemi. Ne maram, } mislili, kako se mi dobro ’ Ce sem s teboj!” itj arko je molče vzel krošnjo •p ° Postavil pred vrata: j)5.rav' Pa bodi huda. Povem ti Wi 68 sem i® poskušal poza->i6 ’ l>a le ne morem; zato se ^ ženil, dokler se ti ne j? i0218' Kahko noč!” Marko se “tJ110 ok>rnil, da bi odšel.
Marko!”
fcag6 ^ rno§el oditi, s takim ( 0rrJ ga je poklicala, grička!”	• .-j
i° je za roko, ki ji je
< trepetala.
“Se^a' res moja’”
'bitj f1*1'. ee ne bom mogla Nla '.l°ja ^ena) se ne bom mo-■ftahl ie' lesno k njemu. ^ jjj °’ lkakor bi dehnil in da hlljuib'!3 niti zavedela, sta se d 1 a' ^ar verjeti nista mo-0^ a sta res tako srečna.
IStj Sarnega veselja vsa raz-^ a Ančka dvignila ka-na usta: “Pssst! Nikomur
Šo°Te^Va’ ka-i sva sh nama "M Mffe"
^hče 0lTlur, Ančka. Saj bi naju p® razumel.”
Kun *	*	*
Mark ar^ev "bonej in Primožev V sta počivala na Gosjaku, hi.6je •’evih na krošnjah so hru-Se Vznemirjene bečele. Mar-a	kar ni mogel naposlu-
jetjig 3 0 je bil prevzet od pri-Svoia 2avesti, da ima zastavljeno
mje
rodal
bečelarstvo: “Če bi jih Ijp kj 'b Za eno kolo k pariza-v heV^ Vr§te. Pa jih ne bom Ngb °m ~~ ne bom.” ho z -le bilo narahlo omreže-° ak;i. Po njih se je preli-Jfranja zarja. Tone j se je stal °Vai- na vse kraje in ob-''Maj-n °arni v blejskem kotu: ZztQ°’ ali vidiš?”
Mark ^tjen v gospodarnost je hitijo, ^govoril s pastirsko pa-“jj. eP dan se nam obeta.”
^akn°it;6^ sem le le opozoriti, zha! l6P°
jutro je danes. Ko bi
Babji
mogel ujeti jezero in
zob in Črno prst in
Semi t0 rrg^Q z barvami na Vidijo ’ ,takoi kakor sedaj vse
!ath0, h
Pa bi bila taka podoba.’
“Lepa, lepa! — Vem pa, da bi podobo in mene poznali tudi v mestih, o katerih se kranjskim vozarjem, kakor pridejo daleč, še ne sanja ne. In bi rekli možje, ki razumejo, kaj so barve na platnu: “Zna, zna; Anton Janša!”
“Že mogoče,” je odgovoril Marko, ki ni razumel, kaj so barve na platnu.
Oprtala sta znova krošnji in zamišljena vsak v svoje molče nesla hrumeči tovor navzdol in čez Završnico zopet navkreber.
V jelovcih so že šumele bečele.
Tonej se je tako podvizal, da je Marko prišel precej kasneje k bečelnjaku. Tonej, vse jutro; tako zamišljen, je bil razposajeno vesel: “Lansko leto mi je razmetal medved bečele, da sem moral potem vse noči kuriti pred bečelnjakom, letos mi jih pa ne bo. Sem ga uganil, strica. Haha! Poglej, Marko!” In mu je razlagal, kako je ob straneh pred izletavniki postavil seženj visoka in poldrugi seženj široka plotova iz kolov, kamenja in trnja in vmes z verigami pripel za poltretjo ped od tal za dva tramova debelo bruno: “Haha, sem ga uganil. Te zavire ne more preskočiti, ker bi z glavo butil v bečelnjak. Če bi bilo bruno pritrjeno, bi je prelezel ali se pod njim splazil do panjev. Tako pa, kakor poskuša, se mu vse ziblje in misli kosmatina, kdo mu nagaja, in. se ujezi. Poglej! Dolgo se je moral premetavati z mojo nastavo, da je travo tako steptal in si toliko dlake ogulil. Pa sem ga res premodril, tata kosmatega. Haha!”
“Tonej! Ah si bil že katere svoje podobe tako vesel kakor te nastave?”
“Nak. Še nobene ne.”
Postavila sta prinešene panje v bečelnjak. Tonej je odpiral končnice, razkazoval in pripovedoval o kraljici in delavkah in o trotih, ki matico opraše in ne donašajo vode, kakor se nekateri motijo. In da bečele ob jelovi paši počme, in da—”
Marko bi ga bil poslušal ves dan in vso noč. Pa se mu je mudilo na Jezerca k jarcem, da jih žene na pašo'. “Škoda. Povem b pa, Tonej, če ljudje zvedo, kako ti poznaš bečele, bo! ime Anton Janša še pO' vsem svetu zaslovelo. — Srečno!”
:S	=!:	*
Marko ni silil, da bi hodila Manica z njim na pašo. Res se je rad pogovarjal s sestrico, še rajši pa je mislil na svoje dekle: “Ančka me ima rada — Ančka se ne bo možila, pa bi se lahko tako bogato, kakor nobeno druga ne. Ančka bo čakala name.” In, da jo čimprej prisluži, ni prišel prav noben dan več praznih rok h kočam. Ali je nabral gorskega mahu, ali je nasekal kresilne gobe, ki jo je potem kuhal v pepelu, ali pa je prinesel češminovo metlo:	“Če dobim
pest kaše zanjo, je več kakor nič.”
Manica se je pri kočah vsem priljubila. Edino Tevž je zarežal nad njo, kadar koli je mogel. Tudi Poklukar se ni zmenil za deklička, češ, da je že doma otrok čez glavo sit. In njegov Kavs je Manici že par krat pokazal zobe.
Planšarice so jo pa vse od kraja imele silno rade. Preveč. Če je Manica sedla v travo in poslušala zvonkljanje oddaljenih tropov, ali če je skrita za kako skalo opazovala, kako lovi in donaša borovčica, ki je gnezlila v zidu Urbaspvega tamora, mladičem muhe, ali če je trgala ri-geljce v muravi, da si je iz njih spletla venec okrog las, jo je kmalu poklicala katera izmed deklet: “Manicaaa!
(Dalje prihodnjič)
SEPT HfT 1	EMBER pfcfe is? fli;2 !3
im 121131 Igf £SM»;	lMiIMSMI is#]§;u
KOLEDAR
društvenih
prireditev
SEPTEMBER
3.	-5. — Slovenski akademiki v
Ameriki SAVA imajo svojo 9. letno konvencijo v Torontu v Kanadi.
4.	— Društvo slov. protikomunistih borcev priredi piknik na Slovenski pristavi.
18. — Združene kulturne skupine nastopijo v SDD na Recher Avenue.
25. — Oltarno društvo fare sv. Vida pripravi obed v avditoriju. Postregli bodo od opoldne do treh popoldne.
OKTOBER
1.	— Jesenska prireditev DSPB
Tabor v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
2.	— Podr. št. 14 SŽZ priredi
Card party v SDD ha Recher Avenue. Začetek ob treh pop.
23.-— Pevsko društvo PLANINA
poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na Maple Hts.
23. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob petih popoldne.
29.—Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi card party v šolski dvorani. Začetek ob 7.30 zvečer.
29. — Slov. nar. dom na St. Clair Avenue priredi “Noč Slovenije” v glavni dvorani Doma.
NOVEMBER
5.	— Društvo slov. protikomunističnih borcev v Clevelandu ima jesensko prireditev v dvorani Slov. doma na Holmes Avenue.
12.	— Štajerski klub MARTINOVANJE v farni dvorani pri Sv. Vidu.
12.	— Društvo sv. Ane št. 4 SDZ praznuje z večerjo in plesom v SND na St. Clair Avenue 55-letnico svojega obstoja. Začetek večerje ob petih, plesa ob osmih. Igral bo Grabnarjev orkester.
13.	— Klub slovenskih upokojencev v Newburghu priredi za 4. obletnico obstoja večerjo v SND na E. 80 St. Začetek ob petih. Igral bo Hoyerjev trio-.
20.	— Pevski zbor Jadran poda koncert v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne.
23.	— Ples na večer pred Zahvalnim dnem v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
24.	— Tony Petkovsek’s Polka Party v SND na St. Clair Ave.
27. — Štajerski klub priredi v farni dvorani pri Sv. Vidu akademijo' ob 166-etnici rojstva škofa Antona Martina Slomška.
DECEMBER
4. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MIKLAVŽEVANJE v šolski dvorani.
4, — Jesenski koncert pevskega zbora SLOVAN, združen s proslavo 30-letnice zborovega obstoja.
31. —- Slovenski dom na Holmes priredi silvestrovanje v svojih prostorih.
31. — Slov. društveni dom priredi SILVESTROVANJE.
1967
JANUAR
14.	— Slovenski športni klub priredi svoj letni ples. Igrajo “Veseli mornarji”.
21.	—Slovenska pristava priredi zabavo s plesom PRISTAV-SKA NOČ v Slov. narodnem domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 7. uri.
27., 28. in 29.—Slovenski športni klub priredi smušarski izlet v Seven Springs, Pa.
FEBRUAR
12. — Klub slovenskih upokojencev iz Euclida priredi Večerjo s plesom v SDD na Recher Ave.
MAREC
12. — Sedmi letni kanket Federacije Slovenskih narodnih
domov v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
APRIL
8. — Slovenska folklorna skupina KRES bo nastopila v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
16. — Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ praznuje 50-letnico obstoja v sv. mašo v cerkvi sv. Vida ob 11.45 in po njej z banketom v farni dvorani.
22.— DSPB Tabor v Clevelandu priredi svojo pomladansko zabavo v SD na Holmes Ave.
MAJ
7. — Pevski zbor Triglav priredi
letni koncert in prizor za 20-letnico svojega obstoja v Sachsenheimu na 7001 Denison Avenue.
14. — Otroci Slovenske šole pri Sv. Vidu nastopijo za MATERINSKI DAN.
, / ' , JUNIJ
25.	— Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
Davčna naklada za bolnice okraja Cuyaboga
Cleveland, O. — Bivši župan Lakewooda Frank Celeste bo vodil kampanjo za odobritev posebne davčne naklade za gradbeni sklad za okrajne bolnice, kar bo na volivnici “Issue No. 2”. Načelnica upravnega odbora Cuyahoga County Hospital je Mrs. Herman L. Vail. Ta je nedavno objavila to novico, pri tem je poudarila, da sta Metropolitan General in Highland View bolnici, ki sta rešili tisoče življenj v okraju, v nujni potrebi modernizacije naprav. Za to bi bilo treba $24,000,000, ki bi jih naj prispevali lastniki nepremičnin v okraju potom posebne davčne naklade $1 na tisoč dolarjev davčne vrednosti skozi prihodnja štiri leta.
Frank Celeste in njegov odbor državljanov imata nalogo prepričati volivce o nujnosti izvedbe načrta. Novi načelnik je izjavil, da bodo davkoplačevalci prihranili vsaj 8 milijonov, če zbero potrebni denar z davčno naklado namesto z izdajo bon-dov. Pri izvedbi načrta bo imel okraj pravico tudi do 6 milijonov dolarjev prispevka iz zveznih sredstev.
Skozi obe bolnici gre povprečno na leto okoli četrt milijona bolnikov.
F. L.
benega konkretnega rezultata. Dejstvo je namreč, da se vse draži in vsakdo, ki kaj prodaja, blago ali usluge, misli, da je sedaj prilika, da dvigne ceno. Ali stroški tak dvig opravičujejo, zato se ne meni; se pač sklicuje na dražje življenje. To, kar dela Johnsonova administracija zdaj, bi morala narediti lani in predlanskim, ko so bile zasejane kali sedanje draginje. Zvoniti po toči ne pomaga dosti.
Zdravljenje s® draži
Zvezna vlada preiskuje vzroke prenagle dražitve.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson in federalni tajnik za narodno zdravje Gardner sta te dni na široko razpravljala, zakaj je pri nas zdravljenje neutegoma postalo tako drago. Podražila so se zdravila, dražji so obiski pri zdravnikih, dnevni stroški v bolnicah so pa narasli povprečno že na $44. To nanese vse skupaj 3.4% v zadnjih 6 mesecih in je tem bolj sumljivo, ker mnogi to spravljajo v zvezo z bolniškim in zdravstvenim zavarovanjem Medicare.
Te govorice se širijo zelo u-porno, morda je na njih vendarle nekaj resnice. Johnson je zato naročil Gardnerju, naj skupaj s federalnim tajnikom za delo W. Wirtzem preišče vso zadevo.
Preiskovanja so že postala tako zdravilo za našo socijalno politiko kot nekdaj jod za bolezni. Jih je veliko preveč in v najboljšem slučaju samo odkrijejo vzroke, ne povedo pa, kaj je treba narediti. Zato najbrže tudi sedanja preiskava ne bo dala no-
Prve skpšufe z felisare niso mm slabs
WASHINGTON, D.C. — V federalnem tajništvu za narodno zdravje niso ravno nezadovoljni s prvimi skušnjami federalnega bolniškega in zdravniškega zavarovanja za upokojence.
Proti pričakovanju ni bilo namreč prve mesece nobenega navala na bolnice. V nekaterih bolnicah je bilo po 1. juliju zasedenih celo manj postelj kot isti čas v prejšnjih letih. Računajo, da je število prijavljenih bolnikov narastlo le za kake tri odstotke. Vseh zavarovancev s pravico do Medicare je 19 milijonov, v bolnice jih je pa prišlo kakih 700,009, torej dosti manj kot so bolnice pričakovale.
Kar lepo je napredovala tudi integracija bolnic, ki je obvezna za vse bolnice, ki hočejo sprejemati Medicare bolnike. Le redkokje je prišlo do nesporazumov, nikjer pa do konfliktov.
Pri vsem tem so pa bolnice nezadovoljne. Obračunavanje stroškov za Medicare bolnike je postalo za bolniške uprave prava nadloga. Medicare režim jih je namreč zavalil s formularji, ki jih je treba izpolniti, predno bolnica pride do plačila računov. Znana Mt. Sinai bolnica v New Yorku je morala na primer najeti 200 novih uradnikov, da more izvrševati posle obračunavanja. Bolnice pa upajo, da bo povodenj formularjev začela pojemati, kakor hitro se sistem zavarovanja ugladi.
Kar pa je zelo neprijetno, je pojav, da so stroški za bolnice in zdravnike narastli v kratkem času par mesecev kar za 3.4%. Predsednik Johnson je odredil preiskavo, toda nihče ne pričakuje praktičnega uspeha od nje.
Pri izvrševanju Medicare sistema so se naravno v podrobnostih pokazale nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo treba enkrat urediti z malimi spremembami v zakonu.
Kitajska ideša garda divja dalje ferei ©fmra
CLEVELAND, O. — Zadnja poročila iz Tokia pravijo, da znana mlada kitajska Rdeča garda divja kar naprej v Peipingu. Spravila se je tudi na edino aktivno tujo šolo v Peipingu, znano pod imenom Akademija Presv. Srca. Bila je v rokah francoskih redovnic, v šolo so pa hodili otroci tujih diplomatov in redkih ostalih tujcev. Stikov s kitajsko prosveto ni imela. Pri vsem tem je pa Rdeča garda blokirala šolo, pregnala redovnice, zidovje pa prelepila s komunističnimi napisi. Kitajsko zunanje ministrstvo je dalo šolo takoj zapreti, francosko poslaništvo je pa pri njem vložilo protest. Rdeča garda je obesila na strehe poslopij rdeče zastave, seveda pa tudi velik kip tovariša Mao.
Rdeča garda je vdrla celo v poslopje, kjer se nahajajo stanovanja tujih diplomatov in obesila na vsa vrata slike tovariša Mao. Preganjati je začela tudi tiste svoje rojake, ki so živeli na tujem, pa se potem preselili v domovino.
Napovedala je tudi, da se morajo izseliti iz Peipinga vsi “bogati farmarji, veleposestniki 'in kapitalisti” najkasneje do 10. septembra.
Rdeča garda je začela divjati tudi po mestih zunaj Peipinga, tudi v velikih pristaniščih.
Vsi se pa sprašujejo, kako se bo končalo to pobesnelo divjanje, ako ga ne bo režim kmalu s silo zatrl.
------o-----
General Ky uradno otvo-ril vietnamsko volivno kampanjo
SAIGON, J. Viet. — Ni se pa v ta namen pokazal na shodu, je govoril le po radiju. Je ponovno zatrjeval, da hoče poskrbeti za poštene in mirne volitve. Moral je pa obenem priznati, da že sedaj niso mirne. Rekel je namreč, da so komunisti že do sedaj pomorili 37 domačinov, ki so se preveč zanimali za volitve. Ali se bo udeležil volivne agitacije, ni povedal.
Zato je pa začela radio postaja v Hanoiu z vso silo hujskati proti volitvam in groziti s smrtjo vsem, ki se bodo mešali vanje. Take grožnje bodo pa veliko pomenile, kajti že do sedaj so komunisti pomorili v Južnem Vietnamu v letošnjem letu 2,548 domačih nasprotnikov, med njimi 476 uradnikov saigonske vlade. V tem številu je vključeno tudi 70 vojaških načelnikov. Tu-: di radio vietnamske Osvobodilne fronte kar besni proti volitvam. Naše oblasti v Vietnamu so pa prepovedale našim vojakom in državljanom svobodno gibanje v večernih in nočnih urah. Podvojene so tudi straže okoli vseh poslopij, kjer bivajo ali delajo Amerikanci.
Ameriške oblasti so tudi napovedale, da računajo, da se bo volitev udeležilo kakih 75% volivcev. Politični opazovalci mislijo, da je napoved preveč optimistična in da bo dala komunistom povod, da bodo še bolj div-Ijali proti tistim, ki se mislijo volitev udeležiti.
-------o----
— Povprečna višina sladkornega trsa je 12 čevljev.
Moški dobijo delo
MACHINISTS
THE 8LEVELAKP PNEUMATIC Teo! Go.
3784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDR0TEL
Contouring and profiling Machines
HORIZONTAL BORING MILLS
TURRET
LATHES
GAP TURRET LATHES
ENGINE LATHES
MILLING MACHINES
RADIAL GRILLS
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700
za čas sestanka
An Equal Opportunity Employer
(167)
Severnovietnamske čete
bile vendarle v Laosu
LONDON, Ang. — Znana la-oška kontrolna komisija je končno vendarle mogla ugotoviti, da so bile lani čete iz Severnega Vietnama v Laosu. Napadle so neko vojaško šolo v Laosu. Pri tem je prišlo nekaj vietnamskih vojakov v ujetništvo. Pri zasliševanju so komisiji povedali, odkod so in kaj so delali v Laosu. Dali so tudi podatke o številu vietnamskih čet v Laosu.
Protokol sta podpisala samo kanadski in indijski član komisije, poljski član je podpis odklonil. Londonska vlada je pa protokol poslala vsem podpisnicam znane ženevske konference iz leta 1954, dasiravno je Moskva proti temu protestirala. Protokol je eden med redkimi uradnimi dokumenti, ki pričajo, da vietnamske čete prehajajo na laoško stran.
------o----
Majhna umrljivost
NEW YORK, N.Y. — Leta 1954 je umrljivost v Združenih državah padla na 9.2 na tisoč oseb.
Ženske dobijo delo
Wanted
Dishwasher and Cleaning Woman SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214
(x)
Oslo za moške El ženske
WANTED KITCHEN HELP Male or female Also Waitress SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214
________ (x)
MALI OGLASI
Soba v najem
Krasna spalna soba, spodaj, vsa kuhinjska oprema na razpolago, se odda zaposlenemu moškemu na 1027 E. 61 St. tel. HE 1-6671.	(x)
Oddamo
Ugodno oddamo lepe prostore za dva urada v Jo-Ann Medical poslopju na E. 185 St. Pojasnila dobite v trgovini na 842 E. 185 St.	(24,26,29,31 2 sep)
Naprodaj
Dvodružinska lesena na 6717 Edna Ave., bo prodana na javni licitaciji 7. septembra 1966 ob 10:45 dop. v “land sale department” Cuyahoga County Probate Court, Court House, Cleveland, Ohio.
ANTHONY NOSAN 881-4526
(26,29,31,2,6 sept)
Novi domovi v Euclidu
E. 194 St., severno od Lake Shore Blvd. nova dvostropna hiša. IVz kopalnica, velika kuhinja, dosti omar in vzidane udobnosti, polna klet. $23,900.
E. 206 St., pri Lake Shore, bungalow hiša. čista, priključena garaža, blizu vseh udobnosti. Kličite za sestanek.
Euclid, kup tega leta, 3 spalnice, polna liet, garaža, v izvrstnem stanji?.. $15,900.
Nova zidana ranch hiša. 3 spalnice, lepo razdeljeno, velik lot. $24,900.
Lake Shore Blvd., zidano poslopje, 2 trgovini, 2 stanovanja, vse oddano. $26,900.
Collinwood okolica, zidano poslopje, 4 stanovanja, posamezne udobnosti, garaže. $26,900.
UPSON REALTY 499 E. 260 St. RE 1-1070
(165)
Hiša naprodaj
V bližini cerkve Marije Vne-bovzetc, zelo čista in v dobrem stanju. Ima 4 spalnice. Cena 14.800. Kličite 752-2414.
(x)
PrijatePs Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO
7 A	A T?TTT T?
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & «8th St.; EN 1-4212
yYTZXYTXXX^^T’^'TTl^YirXX^XXT	Yxxx^xyx
TRYGVE GULBRANSSEN
DEDIŠČINA
GOZDA

Župnik je Barrejevo ženo gotovo še osebno poznal, z Adelajdo se je kolikor je bilo Dagu znano, pred njeno poroko resno pogovoril, in pozneje je na svojih izprehodih tu pa tam zavila v župnišče. Torej je imel lahko tudi o njej svoje mnenje.
Če je zdaj pomislil, Adelajda nikoli ni imela kakega odnosa do svojega očeta in kar se tiče njenega odnosa do moža, se človek tudi ne more prav spoznati. V koči v gozdu se je občudovanja vredno borila za njegovo življenje in zanj je bila tako pogosto pravi blagoslov; v oni težki zimi, ko je bil sam notranje tako raztrgan, je bila v besedi in dejanju močna in neu-
strašena. Toda — župnik si je utegnil misliti svoje...
Ni vprašal ne župnika in ne majorja, kaj sta govorila med sabo. Ko je prišel pozno popoldne k Barreju, je ta ležal resen in tih in z ničemer ni izdal, kakšen vtis je bil napravil nanj župnikov obisk. Med potjo je Dag še enkrat razmislil župnikovo izjavo; gotovo ni bilo župniku po volji, da se je žena ločila od moža, toda domislil se je še nečesa drugega; zdaj je poznal on sam Barreja, že deset dolgih let in bi mu lahko bil v oporo. V življenju je imel veliko dolžnosti, toda moral bi se bil pobrigati za tako bližnjega človeka kot je stari oče obeh dečkov.
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
PRODUCTION WORKERS
Hiring now for male production workers on all shifts. Gooc salary and working conditions. Benefits.
Apply Personnel Department
RAND KeNALLY S CO,
^	601 Conkey
Hammond, Ind.
_______ (167)
RAIL WELD UNIT
No Experience Necessary	We Will Train — Ages 20-60
Now forming crew to handle all operations on continuous welds of R.R. tracks. Men with ability as:
CRANE OPERATORS, CRANE HELPERS, GRINDERS, LABORERS. Call Ray Pierce 547-7087 or report to Butt Weld Plant. C.&N.W. R.R., Proviso Yard, Mannheim-rd. nr. St. Charles-rd.
________ Enter thru piggy back on Lake St.	(168)
FEMALE HELP
ASSEMBLERS
WIRERS
SOLDERERS
Immediate openings for women needed to do chassis wiring, soldering and assembling on our conveyor line. We can offer a full range of employee benefits in a modem plant. Automatic increases, free hospitalization, paid holidays, excellent starting salary. Full time days.
Apply in person Monday thru Friday 7:30 - 4 p.m.
WARWICK
ELECTRONICS INC.
7400 N. Lehigh	Niles >
An Equal Opportunity Employer
(165)
Male & FEMALE HELP
OPPORTUNITIES AT POLAROID
As part of our rapid growth, we now have a variety of openings in our Melrose Park Distribution. Center. The positions open now are:
^ “ CAMERA REPAIR MEN
(Experienced — Trainees)
' ORDER CLERKS CLERK TYPISTS
Polaroid offers many company benefits including a tuition refund plan, a liberal vacation plan, a bonus plan and both life and health insurance plans.	,	,	*• I f*#l IW
If you are interested in joining an exciting and rapidly growing company and have a high school diploma, please call MU 1-1220 for an interview appointment, or apply in person at Polaroid Corporation, 2041 North Janice Avenue, (One block West of Mannheim Rd., at Armitage) Melrose Park, Illinois.
Polaroid is an equal opportunity employer. M/F
POLAROID
r	(165)
Da, ni si bil čisto gotov, če župnik ni meril prav nanj.
Dag se odslej ni mogel ubraniti občutka, da bi bilo najbolje, če bi major umrl; toda svoje mnenje je bil izpremenil. Gonilo ga je, da bi zamujeno po-nravil. In želja, da bi major živel, je postala trdno upanje, in še predno se je sam zavedel, je pričel govoriti: “Kadar boš spet na nogah, Barre, boš poslal po svoje stvari v mesto in se naselil tu v novi stavbi. Potem bova hodila v gozd, postrelila cel -:up ptic in mirno živela drug ob drugem, in jaz in ti bova tu pa tam spregovorila kako resno aesedo.”
Pri prvih besedah je major okrenil glavo in prestrašen pogledal Daga, kot bi se pravkar prebudil od smrti; toda znova je položil glavo nazaj, le njegove oči so pazljivo motrile Daga.
Ko je Dag vstal, je prijel Barrejevo roko. Ta je težko dihal in ni spregovoril besede, toda njegovega pogleda Dag nikoli več ri mogel pozabiti.
Še iste noči je major Barre
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
BAKER
All around man. Full or part time. Start at 5 a.m. Must have own. car. Elk Grove Village. HE 7-1234
(165)
PAINT FACTORY WORKERS Experienced help wanted for our modem lakeside plant in Waukegan, 111. Top industry wages and fringe benefits.
Chemical Operators tResin Kettles! Shaders ITintersl Sand Mill Operators Thinners
Phone RO 1-1800 or Waukegan, — MA 3-4200, for interview. Midland Industrial Finishers Co.
CRANE OPERATORS 3-5 years experience. Scrap metal yard. Operate Ohio crane.
200 W. 87th St.
VI 6-7050
(167)
PRINTER Letter Press. Small specialty shop. Hand co.mp. must know Gordon & Kluge Press. Man. iwith car pref, liv. on West side or suburbs. Phone JU 8-5366
(167)
Interested Man. H.S. Graduate to train as Drapery worker. Attractive hourly rate plus , over-time.
IR 8-7666
(167)
umrl.
Adelajda je izvedela za očetovo smrt šele zjutraj. Ko je stopila v izbo, je nepremično obstala. Kaj je bil njen oče v resnici tako lep? Vse nezdravo, vse naplavljeno je bilo kot izbrisano. Obraz z gostimi, krepko usločenimi obrvmi je bil odločen. Usta s polnimi, lepo oblikovanimi ustnicami so bila trdo zaprta in sliko je dopolnjevala krepka črta brade — bil je pravi potomec dolge vrste častnikov.
Pogled nanj je najbrže tudi v srcu očeta Daga marsikaj prebudil; kajti dolgo je stal nepremičen. Potem je globoko zadi-lal. “Mir tvojemu spominu, major.” Zatem je stopil k postelji in poslednjič v slovo prijel Barrejevo otrplo roko. “Hvala — za vse dobro...” je rekel hripavo.
Adelajdin obraz so oblile sol ze, toda k postelji ni pristopila. Morda zato, ker je bil navzoč Dag, morda zato, ker so zadrževale njene naravne vzgibe vzgoja in njen poznejši razvoj.
Po prvem zdravnikovem obisku so bili poslali v mesto sle, da bi za vsak primer pripravili Barrejeve sorodnike in najbližje prijatelje. Prišli pa so prepozno, da bi ga še dobili pri življenju, toda ravno prav so prišli k pogrebu. Dva dni je bila hiša polna gostov.
Pred odhodom v cerkev so o
PORTER WANTED Light duties for drive-in restaurant. Gd. Salary. Steady work.
MC DONALD’S DRIVE-IN 6900 Ogdon Avenue, Berwyn
(168)
WAREHOUSE MAN Printing Paper Merchant. Good Salary and benefits.
Call MR. WARD SE 8-3570
(167)
HELP WANTED—FEMALE
PRESSER—Woman wanted for 40 hr. wk. in Arlington Hts. Dry Clnr. to oper. coat former & part-time wool press. Very good earning poss. Exp. pref. but not nec. An Equal Oppty. Empl. Phone CL 5-3855 Ask for Mr. Fry.	(169)
HELP WANTED — COUPLES
CARETAKERS
For Dog Kennels and Grounds. 741-1182
(166)
REAL ESTATE FOR SALE
BELMONT-CENTRAL BY OWNER
6 flat brk. 2-4’s, 4-3%’s. New gas ht. boiler. New roof. Tuckpointed. Gar. Triple track windows. Lovely residential area. Owner will sell on E-Z terms & carry back mortgage. Appt. TU 9-8954
BY OWNER
7 rm. brk. 4 bdrm. IVz baths. Rec. rm. s&s. w-w crptg. Stv.-Range. Dryer, Gar. Lovely residential area. 85th & Yates. Under $20,000. 731-0645.	(165)
majorju govorili več dobrega kot pa sicer vse njegovo življenje.
Adelajda je bila spravila fanta v posteljo'. Njuni posteljici sta še stali v Dagovi izbi, toda ponoči je puščala vrata odprta.
Stala je pred ogledalom v dekliški izbi, toda ni si pogledala v oči, ni hotela videti obupa na svojem obrazu. Motrila je le svoje lase, ki jih je iz vsakodnevne navade česala, predno je morala v dnevno izbo k večerji.
Nihče izmed obeh ni prav jedel in nihče ni vedel, kaj bi govoril. Rekla je svoj tihi “lahko noč” in se okrenila k veži, da bi šla nasproti obupanemu večeru in noči brez sna.
Tedaj se je oče Dag odhrkal in tiho rekel: “Kaj bi danes zvečer ( ne utegnila še nekaj časa ostati
tu?”	j
Besede so bile tako nepričakovane, da je Adelajda obstala sredi med vrati, kot bi jih hotela še enkrat slišati. Počasi se je okrenila in ga začudeno pogledala. Njen napeti pogled je tako živo govoril o globoki nesreči, da se je oče Dag zmedel in nemo pogledal skozi njene oči v njeno obupano srce...
Brez besede je šel k njej, ji položil roko okoli ramen in jo peljal v staro izbo.
(Dalje prihodnjič)
— Washington je “Država zimzelena”.
znan kot
Spedjalnosl za mesec avgust-zmrzovalnik od marinirane govedine in zelja do rahlih omele)!
Veliki FRIGIDAIRE zmrzovalnik za 577 funtov hrane hitro zamrzne “skoro vsako hrano, kakor želite”!
Ima police, na kateri zamrznete hrano — trenutno...
Ima posebno premakljivo košaro za hrano, ki najčešče rabite... Ima vgrajeno ključavnico z dvema ključema ...
Ima avitomatično notranjo luč,	(grg
še varnostno
zraven tega pa signalno luč...
Nova potenčna kapsula hrani popolne varnost.
$|.
daje
na teden, zraven malega naplačila!
ODPRTO: v ponedeljek, četrtek in petek do 9. ure zvečer!
V torek in soboto do 6. ure — V sredo zaprto cel dan
BRODNICK BROS.
Furniture and Appliances
16013-15 WATERLOO ROAD IV 1-6072	IV 1-6073
Poslušajte naše radio oglase na WXEN-FM vsak dan' od 1—2 pop. in v soboto od 12.00—1.30 pop.

NAZNANILO IN ZAHVALA
V globoki žalosti naznanjamo, da je dne 14. julija 1966 v Gospodu preminul naš ljubljeni soprog, oče in stari oče
John Saurich
Pokojni je bil rojen 20. febr. 1902 v vasi Krška vas, Slovenija, Jugoslavija. Tam žaluje za njim sestra Rozi Pauček, vas Podgora, pošta Straža pri Novem mestu in njena družina ter več drugih sorodnikov.
Pokopali smo ga dne 18. julija 1866. Iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda smo ga v pogrebnem sprevoda prepeljali v cerkev St. Philip Neri na 8215 St. Clair Ave., kjer je Rev. Payne daroval slovesno pogrebno sv. mašo in nato na pokopališče Kalvarija, kjer smo zemske ostanke položili k poslednjemu počitku.
Iskreno se zahvaljujemo Rev. Payne za daritev sv. maše in za molitve ob grobu. Prav tako naj prejme našo toplo zahvalo župnik Rev. Carlin, ki je prišel v pogrebni zavod pokojnega kropit in molit zanj.
Prisrčna hvala zastopnikom in članom društva Ribnica št. 12. SDZ, ki so pokojnega počastili kot svojega preminulega sočlana, posebej hvala za ganljive besede slovesa, ki jih je govoril predsednik društva Joe Ban. Prav lepa hvala našim dobrim sosedom, ki so zbrali sklad za venec in sv. maše, zlasti hvala Mrs. Vihtelič, ki je zbirala.
Iz vsega srca se zahvalimo za vse darove za sv. maše in druge dobre namene, vsem, ki so poklonili cvetje in vence in vsem, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod.
Najlepša hvala vsem, ki ste prišli kropit, vsem, ki ste bili pri sv. maši in zlasti tistim, ki ste spremljali ljubljenega našega očeta do groba. Zakrajškovemu zavodu hvala, da nam je tako lepo uredil pogrebne priprave in izvrstno vodil pogrebni sprevod.
V miru božjem zdaj počivaj, dragi, nepozabni nam, v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj.
Žalujoči:
soproga MARY, sinova JOHN in JOE, hčeri MARY JANE JUSEK in URSULA ZEBKAR, štirje vnuki in ostali sorodniki.
Cleveland, dne 29. avgusta 1966.
V blag spomin
ENAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA, OČETA IN BRATA
Antona Zadnika
ki nas je za vedno zapustil dne 29. avgusta 1965.
Enajst let je že minulo, , odkar Te več med nami n1-Žalostna so naša srca. solze nam zalivajo oči.
Nikoli Te ne bomo pozabili in vedno bomo Te ljubili’ Čeprav v hladnem grobu spiš
v srcih naših Ti živiš.
Luč nqbeška naj Ti sveiti, tam pri Bogu vsaki čas. Počivaj mirno, blaga duša* in v nebesih prosi še za nas-
Žalujoča soproga JENNIE ZADNIK sinova ANTON in VIKTOR v stari domovini pa sestra FRANCKA SNAHE in VNUKI ter SORODNIKI
Cleveland, Ohio 29. avgusta 1966.
,U’i
n.-uv: ‘	'-v
RASNI BOJ V CHICAGU — V zadnjih tednih se črnci posebno ženejo za pravico naseljevanja v vseh delih Chicaga in njegove okolice. Na sliki vidimo dr. M. L. Kinga z ženo in Floyda McKissicka, predsednika CORE, na enem izmed zborovanj za civilne pravice v Chicagu, lil.