'M\. itpvillcn. Trst, v tnrrk 14. f«»Imivarija IMMJ. IVfclj XXIV. ..Edinost'1 izhaja (tviikmt 11:1 . . . irM. 5il-Z« hhiiio večerno iz<1anje . |t>* /»h pol let«. četrt leth in iih mene«* rar.merno. Naročnino je plačevati naprej, Nh naročite brez priložene naročnine se uprav« ne ozira. Na drobno ne prodajajo v Trstu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; poneileljnke /jutranje Številke po 2 nvč. Izven Truta po I nvč. ver. EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRIJflTTA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon 41 v. H7». 4 nvč. V •'dlnofltt Je moč! Offla.i »e račiniHjo po vrMiah v petim. Z u večkratno naročilo • primernim pnpiifttom. Vitlima, nonirtiiui* in javne zahvale. < 1«»-nuiči <>trla*i ituiiaiJ 18. Ministerskega predsednika, barona Banffv-ja je cesar (InneH opoltidne sprejel v posebni avdijenci. Še prej je baron HanftV imel posvetovanje z grofom Szčchčnyi-jem in grofom Thuiiom. lili«!Illlpestn Ivi. Ogerska brzojavna pisarna poroča z Dunaja: Ministerski predsednik baron Hitnrtv jo v današnji avdijenci podal cesarju obširno poročilo o dosedanjih razpravah glede saniranja parlamentaričnega položaja nu Ogerskem. Kolonj 18. KaKor poročit »Koln. Ztg.« i/ Belegngrada, je jednako francoskemu tudi nemški poslanik protestoval proti novemu posojilu na železnice. Pftl'll! l.'l. V senatu je pravosodni minister Lebret predložil zakonski načrt, s katerim se revizijske »tvari predložijo v razsodbo nknpnim komoram kasaeijskega sodišča. Carigrad 18. Zbor glavarjev Albancev, ki je bil v noči 28. januvarja v Ipeku, je podpisal pismo o zahtevah in dolžnostih Alhaneev. To pismo zaključuje z izjavo, da trpe veroizpovedanja med Alhanei vsled krvnega maščevanja, zbok česar da je nujno potreba, da se isto zaustavi do sv. f)c-metra (7. novembra.) Kakor sovražnika se bode smatralo vsacega, ki bi se dotaknil svobode orožja Albancev in ki bi hotel s silo uvesti nove zakone in reforme, ali podjarmiti Albance. Carigrad 18. Dne 7. t. m. je prišlo med Albanci pod glavarjem Issa in mohamedanskiini prebivalci v turški Mitroviei do hudih tepcžev. Vsled teh dogodkov, ki so med srbskim prebivalstvom povzročili veliko strahu, je bil odstavljen kajmakau v Mitroviei. Mntesarif iz Triškine je POD L I S 'I1 E K. * Moderna ljubezen. Spisal Poluka. Moj prijatelj je It sreči ali nesreči poznal opisano trojico. Pozdravil jih je in predstavil tudi mene. Imel sem ravno nove, elegantne vizitke in s posebnim zadoščenjem izročil sem jedno mojemu dekadentskemu idealu. Pogledala ine je dolgo in sanjavo ter je izrekla počasno, z nekim posebnim tonom tisti obični : »Veseli me.« Jaz sem bil očaran. Njene kretnje so bile počasne, nekako sa-ujave, roke ozke in sube z dolgimi tenkimi prsti. Nič bujnih form, nič okroglih lic, nič iskrečih se oči. ?> jaz sem bil očaran. Kako me je jezila v tistem trenotju moja zdrava, živa barva, široka pleča in moj polni, doneči organ! Bil sem obupan, da nimam ni pičioe svojstva modernega človeka. A menda sem ji ugajal kljub temu. (iledala me je dolgo in obetajoče ter mi o slovesu dala roko z nekim posebnim rahlim stiskom. Oče, ki je bil notabene pek in bogat, povabil me je, naj jih ob iščem in jaz sem to seveda obljubil. Pa sem hodil tja k njim, nosil Fridi knjige in razkladal ji svoje moderne nazore. I lil sem prismoda, kaj hočeš! 1 );t sem ji nekoč, tako čez dobrih sedem dni, v spremstvu valija Meskiihskega odšel v Mitrovit'o J z orožniki. Od turške strani hm poroča, da se je zopet napravil mir in da so valiji odšli domov na svoja mesta. WaM|ihitftoil 18. Preiskovalni komisiji, katero je postavil predsednik Mac Kinlev, ki se je bavila z nedostatki med vojno, je predložil Mae Kinlev poročilo, v katerem toži generala Milena, da ni izvrševal svojih dolžnosti. Poročilo hvali Algera. Italski Slovenci. Peta številka »Slov. pregleda« prinaša poleg druge zanimive vsebine tudi članek oitalskih Slovencih izpod peresa prof. Iv. Trinkn. Upamo, da ustrežemo čitateljem, ako priobčimo člnnek v slovenskem prevodu : Ozemlje, na katerem prebivajo italski Slovenci, se razprostira med 80° in 81° vzhodne zemljepisne dolžine, a iji0. 8' iii 4f>° 28, severne širine. Kakor vidimo izjmJb številk, je to neznatno ozemlje j v starejših dHHA je bilo seveda obsežnejše, toda znatni del^HM^^olaščil in po-furlanščil, zlasti v ponte' slci dolini, kjer je slovenski živel) že izginil. Vrh tega so izgubili mnogo zemlje tarčenski Slovenci, katerih je vedno manj, tako, da jih ostane, ako se razmere ne izpremene, pri deželni meji za 100 let komaj za jedno perišče. Vse ozemlje, obljudeno od »Slovencev, je gorato in spada k Julijskim Alpam in njih predgorjem. Razven rezijskih gor in pasem, ki spadajo h kaninski skupini, ter razrastkov Stolovega pogorja, raztezajočih so od avstrijskega Kobarida na zapad, ne tvorijo gore in vrhovi italske Slovenije pravilnih pasem, ker so čisto nepravilno razmetani. prav po najnovejši maniri razkril svojo srce, to si lahko misliš. In potem sva vedno tičala ukup. »Janko, me ljubiš?« vpraševala me je z svojim zamolklim, malee raskavim altom in jaz sem ji prisegal v najnežnejih globooih tonih basa: »Ljubim, Prida.« No, reči moram, da mi je jela dekadenca polagoma presedati, lludeči lasje mi niso ugajali več, bela polt je izgubila za me svojo interesant-nost, posebno ko sem zapazil, da se pod pudrom skrivajo pege in obraz z dolgimi, ostrimi potezami me ni spominjal več na mistično simholistiko de-kadentskih literatov. K sreči sem moral na Dunaj. Poslovil sem se pri njej, pri debelem papačku in okrogli mamici. Pisala sva si par pisem, v katerih jo bilo več pik, vprašajev in klicajev, nego črk, in polno simbolističnih izrekov, katetre nisva razumela ni jaz ni ona. Potratila sva precej desetič za fin, moderen, ekstra vaganten papir in žrtvovala marši kako petico za poštne znamke. Vidiš, tako ti je bilo, ko sem neki večer zabil zadnje goldinarje in se prebudil drugi dan s praznim mošnjičkoin in kolosalnim mačkom. Janko je malce j m >ca ki d, da so malu oddahne, pa Lojze je za renčal razsrjen s klopi: »Pripoveduj, no! Samo tiste k roke in mačke lahko izpustiš, drugače ne ho konca !« »Potrpi malo, brate, a oni maček je za mojo Najviša gora je rezijski Kanin, (laško Monte Canin) gola in skalnata, visoka -«»21 m. Kanin in njega izrastki so dobro znani turistiškim društvom in sploh turistom, za katere je postavljena na laški in avstrijski strani vrsta pripravnih gorskih koč. Druge rezijske pire su Žleb (227f> m), Sart. (2841 m), Indrinica, Pusti Gozd, Kila (1422), Mur.ec (1018) in Lavora (100H). Zadnji dve delita Rezijane od tarčentskih Slovencev. V tarčentskem delu so najvišje k01'1' : tar" čentski Matajur (Monte Maggiore H>17) in Laški plac (1661), Oufin (čez 1000 m), Ivanec (112H), in Laver (101)«). V ozemlju šempcternkih Sloveneev je tudi gora Matajur (1642). Na njo je baje stopil kralj Alboin, ko je vodil svojo vojsko v Italijo, hoteči si ogledati pokrajino. Z Matajura je v resnici v vsem Furlanskem najkrasnejši razgled. Vse Furlansko se razprostira pred očesom opaževalca, njega pogled poletava dalje od beneške ravnine do padovanskih holmcev in pregleda lep kos Jadranskega morja od llcnetek do istrskih bregov, da, o jasnem vremenu opazuješ lahko s prostim očesom ladje, ki plovejo po tržaškem zalivu. Jednako krasen je pogled na vrhove Julijskih Alp, zlasti na ogromno skupino kaninsko in na krnovsko pogorje, na dolino reke Soče in na kranjske vrhove. Od vseh stran ij prihajajo turisti na Matajur, nekoliko lahkih potov je na italski in avstrijskih strani. Tolminska podružnica slov. planinskega društva je zaznamovala pot, kakor z Bovca na Kanin, tuko tudi s Kobarida na Matajur. Druge višave so : Mija (11M), Vogel (1108), Kolovrat (U8K), llum (006) in sv. Martin (okrog 1000 m). Vse tarčantske in šenipeterske gore so do vrha gosto zarasle in dajejo vrh tega dobrih pa- povest naravnost potreben t, ga je zavrnil .Janko in je nadaljeval hudomušno: »Imel sem torej mačka, prazno mošnjo in prav sitno mi jo bilo pri duši. Od doma tako ne dobim nič, ker sami nič nimajo, izposojevati je težko in nazadnje je treba vendar-le vrniti. Kaj sem si izmislil torej ! Sel sem, vzel kos čistega pivnika in pisal Fridi. Vedeti pa moraš, da je piven papir prav spoštovan pri nekaterih dekadentih. Pisal sem torej Fridi. Slikal sem ji v črnih barvah svojo nesrečo. Nekdo me je okrni do zadnjega vinarja in zdaj sem tu brez evenku v grozni zadregi. No in koncu tistega pivnika sem zapisal, naj mi posodi dva petaka, če jo je volja.« »Kaj, kaj?« je vpraševal Lojze z svoje klopi. »Pisal sem ji, naj mi pošlje dva.petaka t. j. deset goldinarjev avstrijske veljave.« »Njej — dami si pisal ...'.'* razvnel se je Lojze in skočil kvišku. »1 da, svojemu dekadentskemu idealu«, je pritrdil Janko flegmatično in je mirno nadaljeval, če tudi je Lojze jezno glodal vanj in ponavljal zaničlji vo : »Skandal! Dami škandal!« »In dobil sem jih, drugi moj prijatelj. Saj veš, ljubezen in posebno moderna ljubezen! Prav hvaležen sem ji bil, n pameten sem bil tudi toliko, da nisem metal denarja proč za razni pismeni papir. in i kov, d« »čim so rezijski vrhovi izvečine skalnati, | goli in le deloma obrasli / smrekami. Izmed dolin je najveća rezijska (rozojrfnska dulina), dol pa čez 21 km, pa krasna dolina šem-peterska, šentlcnardska, sovodnjiška, terska in dr. Vsaka dolina ima svojo reko ali rečico. I\> rezijski dolini teče rezijska Bela (rez. navadno »Ro-zojanska woda) ali kratko »\Voda«, laški Resia), ki izvira izpod kaninske skupine in se izliva v pontehsko Belo (laški Fellav, ž njo pa v glavno furlansko reko Tagliamento (slov. Talment ali Tul-raento). Po nadižki ali sempeterski dolini teče 1 »istra Nadiža (laški Natisone), izvira izpod tarčent-\ skega Mata jura, zavije proti Avstrijskemu, pa se vrne zopet na Laško, teče okrog Sv. Petra, Čedada pod znanim »vragov i m mostom« in po 52 km. dolgem toku se spoji s Tero (Torre) in z Avstrijsko Sočo. Y Nadižo se izlivata Krbeč (Erhczzo) iz šentlenardske in A borna (Alberone) iz sovodn jiške doline. Tretja veča reka je Ter, dolga skupaj 40 i km, izvirajoča pod Muzeeem in izlivajoča se v I Sočo; vanjo se iztekajo izpod tarčentskih gora ] Krnatka (laški Cornappo), Malina in drugi manjši j potoki. Vrh lega moramo imenovati Idrijo, ki tvori j znaten del avstrijsko-laške meje. Jezer ni, za to pa imamo tu jame. Najbolj J zanimiva je »Sandarska jama« (grotta d'Antro) v j strmi skalnati steni v nadižki dolini. Prednji pro- j storni del tvori kapelo sv. Ivana, li kateri vodi 11T) v skalo vsekanih stopnic. K u d ni, razveo neznatnih izjem. Posebno je to, da se nahaja pri Sv. Lenardu čisto srebro, toda le kakor nenavaden pojav, tako, da bi se kopanje ne izplačalo. Podnebje je dovolj prijazno; zime so zmerne, sneg v dolinah pada redko kdaj, zlasti v šeinpeterskem kraju. Zato pa je mnogo dežja, zlasti spomladi in jeseni. Izjemo dela Rezija, ker stoji više in je pod vplivom visoke kaninske skupine; tam je znatnih mrazov in mnogo snega. (Pride se). Valo l Ui sv. Molorja. Zopet se obračamo po stari navadi do dragih Slovencev in Slovenk, do vseh svojih rojakov sirom svetil, ter jili vabimo, naj se zopet pridružijo naši j družbi! Do prelepega števila udov seje družba po- \ vspela lani. Tudi letos naj bi ostalo tako, zakaj j geslo naše za Mohorjevo družbo mora biti: »Ne j nazaj, marveč vedno naprej in navzgor!« (»g. p o v e r j e n i k o nujno in iskreno prosimo, naj tudi letos trudoljubno zbirajo po posamičnih Zvedel sem bil tudi med tem, da moja moderna ljubica ni pretrdega srca glede možkih in vesel sem bil tega, že radi sebe. Tako se je lepo završila vsa stvar pred ka-cima dvema mesecema. Vse bi bilo dobro, ko bi me pred petimi dnevi ne prijela lakomnost.« »Kaj, ti si ji morda spet pisal za . . .« »No, da, pisal sem ji, naj mi vrne tisto uro, katero sem bil enkrat pozabil pri njih. Vedeti moraš, da sem ji v času svoje zaljubljenosti poklonil majhno srebrno urico in ker sem zdaj suh ko trska na peči, mislil sem si, da bi mi znala tista stvarica koristiti.« »Skandal, škandal!« je momljal Lojze. »K kaj škandal! Znesel sem ji knjig in cvetlic več nego preveč in potem naj ji pustim še uro, če ima že tretjega ljubimca od mene naprej?! K«, nismo tako neumni !« »Pa ti je poslala ?« »l)a, ali... Saj to je ravno! Počitnice gredo h kraju, na Dunaj bo treba, v mojih žepih je suša, pa mi je prišlo še to !« »No in . . .« »No in . . .« pačil se je Janko, »poslala mi je uro po poštnem povzetju, amiee, plačati moram 10 gl. na pošti, če hočem imeti uro!« »A — a — a?« »Da, da, per Postnaelinalune! To je moje moderne ljubezni žalosten konec!« Zasinejala sta se glasno in potem zapela v duetu : „Imel sem ljubico, I'h sem jo zgubil . . ,u (Zvršetek.) krajih krdela Mohorjanov ter jih vneto vabijo v kolo naše družbe. Ta trud n:ij pa podpirajo vsi rojaki. Ne le, da naj ostanejo družbi zvesti vsi njeni dosedanji udje; marveč vsaki Mohoijan naj postane nekak apostol naše družbe v tem, da jo priporoča znancem svojim, vabi k njej prijatelje in nam tako pomaga približevati se eilju : da je ne bo več slovenske hiše iu rodbine, kjer bi se ne čitah* Mohorjeve knjige! Za mali donesek 1 gld. ponuja družba svojim udom šestero lepih knjig, po katerih si morejo bistriti um, blažiti sreč, iz katerih zajemajo toliko zlatih naukov, premnogo prijetne zabave. — Tudi ne smemo zabiti premnogih duhovnih dobrot, katere ponuja družba svojim udom po mnogih odpustkih ter skupnih molitvah in daritvah družbenikov ! Zato, rojaki, na delo, da se nas zbere zopet Častno, in ako Bog dif, še veče število udov. To bode vsemu narodu v največjo srečo in čast ter tudi v ponos pred vnanjim svetom. Knjige, katere se v družbeni tiskarni že marljivo pripravljajo, izidejo sledeče: 1. »Zgodbe SV. pisma«. VI. snopič. Te dragocene knjige Slovencem pač ni treba znova priporočati. Vsaj ona naj primora vsakega uda, da vstraja pri družbi, da po nji sčasoma dobi v roke vse sv. pismo, ki nam prav odpira hram božji, ki jo edino varno zavetje zmedenega človeškega življenja. - -Najboljše priporočilo za knjigo pa je blagoslov, katerega so sv. Oče Leon XIII. podelili pisatelju knjige, gosp. dr. Fr. Lampč-tu in vsem, ki bero to delo. 2. Premišljevanja o presvetem Rešnjem Telesu «.Zadnja leta se je po vsem katoliškem svetu zelo povspela pobožnost do presv. Rešnjega Telesa, kar nam tudi po Slovenskem spričujejo mnoge bratovščine, v mnogih farah uvedeno vedno če-ščenje itd. Odbor hoče torej s to knjigo vstreči vsem udom, česti loem presvetegn Rešnjega Telesa. Knjiga obsega Jll premišljevanj pobožnega laškega duhovnika* Paganija, ter popolen molitvenik s posebnim ozirom na presveto Rešnje Telo. Knjiga omilila se je zelo rojakom pisateljevim in je prestavljena tudi že^v mnoge druge jezike. Ugajala bode gotovo tudi Slovencem, zato sezite po nji! (Zvršetek pride.) Politični pregled. TR8T. 14. februvarij« 1899. K položaju. To vriše i po vseh nemških listih radi manifesta državnih poslancev čeških! Mera češke drznosti da je polna, tako menijo. Tenor manifesta da je naravnost nečuven: to daje krvavo žaljenje dostojanstva in časti naroda nem-škeun. Sedaj da ni možno misliti na nikako spravo več. Ali na vsem tem zgražanju je videti takoj, kako umetno narejeno je vse to; na človeka na-pravlja to zgražanje u tis, kakor da so nemška glasila komaj pričakovala kake pretveze, da bi mogle govoriti o nezmernosti družili in da bi svoja zlo-dejstva, ki je počenjajo ona sama, mogla zvrniti na druge! Cehi so torej založili se svojim manifestom pot da sprave! Zakaj, kako?! fesa so vendar pričakovali ti ljubi obstrukoijonisti od čeških poslancev?! Kakov bi moral biti njihov manifest prav za prav, da ne bi kazal Cehov v luči boje-v i tosti in nespravljivosti ?! Mar zahtevajo res, da porečejo zastopniki naroda češkega — in to v ponižnem, pravem pepelničuem tonu — : grešili smo, odpovedujemo se vsakemu pravu; mi ne sinemo zahtevati ničesar več, in to malo, kar so nam dale Gautscheve naredbe, vrzimo le kar hitro od sebe! Abdikujmo, samo da bo mir! Kaj tacega, so menda — ne, delajo se, kakor da bi bili pričakovali od Cehov. In sedaj se zgražajo, ker je tenor češkega manifesta malce drugačen, ker govori jezik, kakoršen je v rabi onim, ki so svesti svojega prava ! Ker pravijo torej Cehi, da se hočejo bojevati, ako bode treba in ako bode hotel tako go-spodstvaželjni sosed, so na žalostnih razmerah krivi Oehi in ne oni sosed, ki noče v miru živeti se svojim sosedom. Seveda, ako se označa borba za jednakoprav-iiost kakoi nečuvena pretenzija in žaljenje Nemcev, potem je že res, da bodo Cehi krivi na prihodnjih t bojih, kajti o njih vemo, da se ne odpovedo svojemu pravu, tudi ko bi morali vzeti na-se tudi ta odi j. Zopet «konce»ija Čehom. Prvi predsednik najvišega sodišča, dr. St r e m a ver, je stopil v pokoj. Na njegovo mesto je imenovan dosedanji drugi predsednik istemu sodišču, dr. H a h i e t i nek. To menda ni nič Kaj posebnega. Ali ker ta po-, slednji ni sovražnik Cehom, vidi že cNeue Freie j Presse v tem imenovanju prvi korak za temeljito preosnovo najvišega sodišča — v češkem zmislu. Tako dobivamo koncesije povsodi. Ne le tedaj, kadar se je kaj zgodilo za nas — o, kako redki so taki slučaji! ampak koncesija velikanska naj bi bilo za nas že to, ako se ni kaj zgodilo — proti nam ! Nekoliko statistike o Makedoniji. Neki slovanski list prinaša kratke statističke podatke o Makedoniji, ki je zadnji čas na dnevnem redu v evropskih novinnh. Ti podatki so nnslednji : »Makedonija meri v obsegu 60.000 □ m. in ima okolo 2,250.000 prebivalcev. Od teh odpada na Bolgare-kristijane nekoliko čez milijon, na pot ur-čene Bolgare okolo 115.000 duš, ki žive večinoma okolo Rudokopa; Turkov je 250,000, Grkov je 200.000, Arnavtov 100.000, Židov 70.000, ciganov ;i5.000. Ostali del prebivalstva tvorijo Čerkezi, Srbi in drugi Evropejci. Makedonija ima 17 epar-hij (škofij), od katerih je jedna čisto grška, 5 mešano bolgarsko-grških, a ostalih endnajst so čisto bolgarske. V vsem pripada HI 0.000 Bolgarov bolgarski narodni cerkvi, a okolo 270.000 duš pripada grški cerkvi. Ostali izmed njih so ali zjedinjeni ali prote-stantje. Onih 270.000 Bolgarov vodijo borbo za narodno oslobojo, ostali ne sodelujejo ali pa so za jedno ali drugo. Propaganda rumunska je v obče slaba in ne igra važne uloge v Makedoniji; srbska je brez posebnega pomena, ali ipak umetno vpliva na bolgarsko gibanje; grška prevladuje v nekaterih krajih s svojo kulturo. Muhamedanski živelj je kulturno slab, ali fizično močan. Bolgari so naj-močneji element v Makedoniji in zavzemajo prvo mesto«. Domače vesti. PrOHlmo oprošfreilja. Ker po običaju tržaškem smo morali zaključiti to številko že do 2. ure popoludne, prosimo oproščenja, ako list ui tako popolen, kakor bi moral biti. Karnevalska kronika. O velikem tradicionalnem plesu «dei fiori», ki se je vršil sinoči v gledališču «Politeama» in ki je v prejšnjih »boljih» časih zbiral vse, kar ima Trst odličnega po rojstvu, poklicu in — denarju, povdarja »Pieeolo*, da ni bil tako animiran, «kakor je bilo pričakovati» in elegantnih inask tla je bilo sicer, vendar pa da se ne more reči, da jih je bilo več, nego «onih drugih*. Torej zopet fiaseo. No, svojo posebnost je vendar imel ta ples: nekega A. R. (Amilcare Raseovieh ?)je dal policijski uradnik aretovati. DotiČnik je privel seboj masko, ki je nosila v roki šopek svežih cvetlic (un belissimo mzazo) s trakovi — v italijanskih barvah. Komisar se je prebližal paru, zahtevaje, naj mu izrodita šopek. Toda «kavalir* se je postavil komisarju po robu, a posledica je bila ta, da so ga odveli najprej na inspektorat v ulici Chiozza in potem v vozu — v zapore. To ni bil baš prijeten zaključek predpustuega rajanja!! O včerajšnjem «corsu» pa kar molči »Piceolo* popolnoma. To je dovolj jasna sodba. Tem ponosneji smemo biti mi na divni vspeh «S o kol ove* maska rade. Tu nas je bilo dosti in med temi mnogimi so vladali pristno veselje, zdrav in pošten humor in — dostojnost. Več nočemo povedati danes, ker prepuščamo besedo našemu poročevalcu. Ne zabite družbo sv. Cirila In Metoda! Slovensko naše občinstvo opozarjamo na kavo, ki jo je izdalo osrednje vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Dobiva se pri vseh naših narodnih trgovcih, blago je dobro, priporočila vredno! Gospodinje slovenske! zahtevajte to kavo, ker s tem podpirate našo šolsko družbo! — In vi tobaka rji! Nikdo bi ne smel nositi se sabo družili vžigalic, nego ouili Ciril-Metodovih! Poskrbite si jih v Lovrenčičevi tobakarni na trgu Caserma! Nobena slovenska hiša naj ne bo brez njih. Proč se švedskimi, beneškimi itd. — Svoji k svojim! I»r. Blaž <£liar»ntotto, notar v Tolminu je bil dne 3. t. ni. zaprisežen kakor tak ter je pooblaščen, da v svoji lastnosti dela notarska pismil v nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku. S tem je rečeno, da ima mož pač dovoljenje, da napravlja pisma v slovenskem jeziku, a še sedaj ne vemo mi natanjčno, da-li je tudi res, sposoben slovenščine v toliko, da bode mogel u radovati v okraju, ki je čisto slovenski, kakoršen je okraj tolminski. Za moško podružnico sv. Cirila In Metoda v Trstu. Aug. Praprotnik je nabral v veseli družbi v Lokvi 2 gld. 21 nvč. — Gospa Ščuka v priznanje g. dru. Martinisu za brzo ozdravljenje 1 gld. Moliorjani pri sv. Antonu po g. Koširju 2 gld., dečki na veselici l>2 nvč. — Karolina Ger-lanc f>0 nvč., pri g. A. Lampetu, prigodom krsta sinčeka darovali 5 gld. 35 nvč., ker se niso mogli udeležiti plesa podp. društva; Kravos Hr., Raubar •los., Merlak Ivan, po 1 krono. Andlovič Jern. 30 nvč., Gabrovič 20 nvč., Arčon 2:"» nvč., Malokič in Božič po 20 nvč. VT. K. nabral 65 nvč. Gosp. Skabar, eerkvenik v Bark#vljah, je izročil med Moliorjani nabranih 0 gld. Še enkrat opozarjamo na maskirani plesni venček, ki ga priredi nocoj »Delniško pod. društvo« v dvorani Mallv, ulica Torrente št, 10. Začetek ob M uri in pol zvečer. %a zastavo pevskega društva »Kolo« je nabrala vesela družba kolašic in kolašev na zabavnem večeru pri g. Jakobu Vatovec (5 kron 40 stotink. Podarila je gospa Dolinar Ana svoto 4 krone in to ker jc dobila tožbo proti nekemu profesorju. Srčna hvala darovalcem kakor tudi nabiralcem. Ali je i to »kultura«?! — „Primorcu« pišejo: Zadnji čas so se v P ulju pojavili lire/sramni tatovi, nevarni človeškemu imetju. Neki dan sta dve maski prijeli zdravnika dr. Bolmarčiča in vzeli mu zlato uro in verižico. Na vodnjaku pred pošto jo zvečer neka ženska jemala vodo. Kar na enkrat stopi pred njo neki mož k i z nožem v roki in zahteva : »o beci o o vita«. Sirotica je v silnem strahu brzo stisnila nekaj čez 2 gld. nesramnežu v roko in zbežala. Na plesu »Lega nazionale« katerega se gospoda radi važnih vzrokov udeležujejo maskovani, je neka maska gospiei S. iztrgala zlato uro in verižico — in izginila. Zares lepi od nošnji ! Poskus samomora v Ječi. Dne 12. t. m. je policijski ofieijal radi pohajkovanja aretiral 40-letnega težaka Franca Mauro. Slednji se je včeraj poskusil obesiti v zaporu v Via Tigor, a stražar Bergunc, katerega so sokaznenei Maura obvestili še pravočasno, mu je zabranil to. Nevarna vožnja. Neki osemletni deček seje dne 12. t. m. na čuden način pripeljal iz Nubre-žine v Trst. Deček jo na kolodvoru v NabreŽini novpažcn zlezel pod tender mešanega vlaka in se tam oprijel trdno. Ko je prišel vlak zjutraj o 7. uri v Trst, so videli dečkove noge, ki so svobodno visele nizdolu. Takoj, so potegnili dečka izpod voza in moral je zopet nazaj v Nabrežino, ne da bi bil kaj pridobil od svoje pogumne a nevarne vožnje. Opekel. 20-1 etni težak Josip Pirih, stanujoči v Hojami št. 48, je včeraj ponesrečil v livarni železa pri Skednju. Prišel je bil namreč v doti ko s plamenom, ko je gorel kotel smole in se je hudo opekel na glavi in na rokah. Nesrečneža so prevedli v mestno bolnico, a je malo upanja, da bi okreval. Kri Je tekla sinoči proti 10. uri v ulici Tor rente. V Via delle Mura št. 2 stanujoča 30 letna šivilja Kornelija Galgaro iz Verone, ki živi ločena od svojega moža ukupno s25letnim pekom De-ziderom ('ampagnolo, tudi iz Verone, se je poslednji čas sprla s svojim ljubimcem. Ona se ga je bila naveličala, on pa jo nikakor ni hotel zapustiti, to menda tem bolj, ker je od svoje rodbine pred kratkem prejela večo svoto denarja. Ker ga torej ni več marala, sklenil se je maščevati. Ko je torej včeraj o rečeni uri šla z nekaterimi prijateljicami po Via Torrente, jo je pričakal pri hiši št. 34 in od tam z ostro britvo planil na njo ter jo hudo ranil na glavi po obrazu in na levi roki. Naglo prihitevša stražarja sta komaj rešila Galgaro iz rok srditeža. Težko ranjeno so prevedli na zdravniško postajo in potem v bolnico, napadalca pa so zaprli. Različne vesti. 0 pušenju tobaka. Znani higijenik dr. Pavel Moli i tis v Lipskem je pred kratkim imel predavanje o pušenju tobaka. Dr. Mohius je rekel, da je popolnoma neutemeljeno menenje, da je pušenje škodljivo istotako kakor alkoholizem. Pušenje ne provzroča ni slabosti spomina, niti ne škoduje razsodnosti, tudi ne dela motnih očij, kakor jih imajo alkoholiki. Pač pa ima pušenje lahko iste slabe posledice zajedno z alkoholom. O pušenju je edino škodljiv nikotin in vsled tega lahko nastane tako imenovano tobačno srce. To pa nastane le tedaj, ako se zavžije preveč močnih smotk, katerim je prištevati havane in viržinke. Vzlie temu se lahko spuši na dan šest do sedem srednje močnih smotk. Največ škode provzročajo cigarete, ne samo, ker se jih skadi vsak dan v ogromni množini, ampak, ker se dim vlači va-se. Ta slaba navada je največa nevarnost, da nastane »tobačno srce«, in v mnogih slučajih se pridruži temu tudi nahod v grlu. Vobče pa, trdi profesor Mobins, vpliva pušenje pomirljivo in povBpešuje delovanje organizma v marsičem. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Praga 14. »Češka revija* pravi, govorč o možnosti sprave med Nemci in Celii, da v ta namen ne treba nikakih posredovalcev. Ko pride ugoden trenotek za sklep sprave, najdeta se nasprotnika tudi brez posredovalcev. Lvov 14. Namestnik gališki, grof Pininski,se je povrnil semkaj. (Kakor znano, se je govorilo te dni, da se grof Pininski ne povrne več na svoje mesto, ker da je določen za naslednika sedanjemu pravosodnemu ministru.) Berollll 14. Nji včerajšnji razpravi v zbornici o proračunu je interpeloval liberalec Langer-mann, zakaj se ni potrdila izvolitev Kiirschnerja županom v Berolinu. Minister von der Recke je izjavil, da prevzema vsako odgovornost. Poljak Jazdvvoski je tožil radi neopravičenega postopanja vlade proti Poljakom. Minister Miquel je očiOll Poljakom, da govore razpaljajoče, mesto da bi sodelovali lia pomirjenje. Poljaki da vživajo isto svobodo tiska in združevanja kakor Nemci. Dvojezičnost da je za Poljake pravi blagor. Minister je tudi navajal neki članek iz «Kurijera Pozuanskega*, v katerem da je bilo rečeno, da je razžaljivo za Poljake, ako se jih naziva s Prusi. Jazdvvoski je odgovoril, da so ti napadi na ministra neopravičeni. Dokazom, da Poljaki ne delajo na to, da bi se ločili od Prusije, je dejstvo, da so prisegli na ustavo. Listnioa uredništva. Gospodu dopisniku „Slovenčevemu* r Trstu : Mnogokrat že bi bi bili imeli vzroka, da bi popravljali to in ono, kar je bilo netočnega v poročilih iz Trsta v ljubljanskem dnevniku »Slovencu«. No, mi smo molčali na vse, ker nismo hoteli izzivati polemik. In sklenili sino, da bodemo molčali tudi v naprej in dotlej, dokler ne bodemo prav primorani govoriti, to je, dokler ne bodemo čitali česa, kar je v očitnem navskrižju ali z načeli našimi, ali pa z narodno koristjo, ali pa, kar bi utegnilo nevarno uplivati na naše borbe. Takov slučaj se je dogodil s poročili o ho-matijah v občini pomjanski. Na teh poročilih se je videlo, da razmer v tej občini gosp. dopisnik ne pozna zadostno. A mi, ki poznamo ljudi in njih slabosti, vemo le predobro, koliko bi* mogla škodovati tamkaj o predstojećih volitvah vsaka nepremišljena beseda. Radi stvari same smo menili, da nam je dolžnost, da opozorimo uredništvo »Slovenčcvo«, naj bode previdno v svojih poročilih. To smo storili na najzmerneji in najdobrohot-neji način ■— na način, v katerem je mogla le zla volja videti kako sovražtvo proti katerisihodi osebi. Vi pa ste nam takrat pisali nastopno odprto dopisnico : »Slavno uredništvo »Edinosti« v Trstu. Za objavo hvala! Iz Vašega dostavka pa zopet izpoznavam, da me nočete ali me ne morete razumeti, morda baš zato, ker sem Vam — idealist. Naj bode za sedaj zadosti, sploh se mi vidi nepotrebno, da naj služi vsaka beseda v »opozor- jenje« in korigiranje! Volitve v Pomjanu bodo kmalo, želim samo, d a ne najdem takrat povoda govoriti več. Enkrat za vselej Vas pa prosim, ako ne delate tega iz antipatije do moje osebe, pustite za bodoče take neznatnosti, ki nikomur ne škodujejo! Ker nočete hvaliti, kar je na meni dobrega, vsaj ne grajajte, kar se V a m zdi sla bo!« Tako torej! Po Vaše nam vsaka beseda« služi v opozorjenje in korigiranje, dočim je resnica ta, da je bilo to prvikrat, ko stao — odkar, kakor se nam zdi, ste vi poročevalec rečenega ljubljanskega lista — reagovali na poročila i/. Tista v spoštovanem ljubljanskem listu »Slovencu«. Ali to le mimogredč, hakor nočemo razpravljati z Vami na dolgo o tem, da-li imate prav ali ne prav, ko tudi poročevanje o zapletenih dogodkih na Pomjanščini vštevate med »neznatnosti«, ki »nikomur ne škodujejo«. Vi morda ne veste, kaj po-menja ravno Pomjanščina za ves narodno-politiški položaj v vsej Istri ; Vi morda ne veste, da je ravno Pomjanščina nekak jeziček na tehtnici za d rž a v n o z bo rs k i mandat kmetskih občin zapadne Istre; vi ne veste morda, kako ob kočljivih razmerah tamošnjih lahko tudi vsaka »neznatnost« potisne ta jeziček na ono stran, da bode za našo stvar — veliko škode. Mi pa vemo to in to je bil Jedili! vzrok, da smo opozorili »Slovenca«, naj bode previden. Slednjič Vam tudi radi odpuščamo ne baš lepo podtikanje Vaše, kakor da bi mi urejevali svoje postopanje po antipatijah do Vaše cenjene osebe. To podtikanje Vaše je v navskrižju z dejstvi in jc zajedno — smešno. Ne moremo pa drugače, nego da še posebno prihijemo tu Vašo opazko: »Volitve v Pomjanu bodo kmalo, želim samo, da ne najdem takrat p o v o d a g o v o r i t i ve č«. V tej opazki je zli animus. Ves svet ve, zakaj so Italijani zazdelili prejšnjo veliko občino Po-mjansko, ves svet ve, da so je razdelili tako, da bode v novi občini se središčem v Pomjanu mogla zmagati slovenska stranka le se skrajnim naporom in da moramo torej že v naprej računati z možnostjo poraza; Vi pa prihajate sedaj z opazko, iz katere je razvidno, kako se že pripravljate za ta slučaj, da naprtite krivdo na porazu — vodstvu naše stranke. Mi Vam ne moremo pripovedovati tu, kaj in koliko je že storilo politično društvo »Edinost« ravno za Pomjanščino, kajti v političnih in narodnih borbah je stvari, o katerih ne govori javno nobena stranka že iz vzrokov najprimitivneje taktike. Ali toliko vzamite na znanje tudi Vi, da ni naša stranka morda za vse druge občine v Istri skupaj potratila toliko skrbi, truda in — drugih žrtev, kakor ravno za Pomjanščino. To bodi zabeleženo v spomin za one čase, ko morda najdete Vi »povoda govoriti več«. In potem je prišla druga Vaša odprta dopisnica. A to zato, ker smo po nalogu odstrani onih, ki imajo odločati o tem, kaj smemo in Česa ne smemo v tem listu, ter po Želji onega, česar čast in bodočnost Je hotelo uničiti lopovstvo italijanskega novinstva, popravili netočnosti v Vasem poročilu o dotični aferi. Vaša druga dopisnica slove: »Gospod M a k s o C o t i č urednik * Edinosti« Trst. G o spod i n e ! Ali še ne bo miru V! Ali me hočete zares izzivati do skrajnega?? Zdi se mi, da imate važnejšega opravila — hodite gonit Slovence iz »Chiozze« iu »Lege^ ! — kakor drgnit se ob kako ubogo poročilo v »Slovencu« ! Vaša nakana, k i jo imate proti meni, pa se Vam prav gotovo ne posreči in če me diskreditujete na vseh koncih in krajih ! Preabotni ste že!« S ponatisiljenjem te dopisnice smo Vam menda dali najbolji odgovor. Gori je bila »neznatnost«, tu pa je »ubogo poročilo«. Ali to »ubogo poročilo« je bilo tako, da smo dobili — kakor rečeno — od kompetentne strani nalog, a od druge prizadete strani pa prošnjo, nuj popravimo to »ubogo poročilo«. A Vi nam pišete odprte dopisnice z raznimi insinuvacijami, mesto da bi at>rili, kar bi bila Vaša dolžnost: pravek neosnovan, in mi bi v trm slučaju lojalno pripoznali svojo zmoto, ali pa da bi Vi kakor jo storil s i nor nji »Slovence pripoznali svojo zmoto. Tako pripoznanje ni v sramoto novinarju, vsaj pred pametnimi ljudmi ne. Vi nam govorite torej »enkrat za vselej«. Dovolite, da pa tudi mi spregovorimo par besed »enkrat za vselej«. Zapomnite si »enkrat za vselej,« da je žaljivo, ako kdo piše take odprte dopisnice in brez podpisa ! Vedite 'enkrat v.a vselej«, da nimate prav nikako pravice do tega, da napadate pojedine osebe našega uredništva radi stvari, ki so bile v listu ! Vedite enkrat za vselej«, da nam ne prihaja nikdar na misel, da bi škodovali katerisihodi osebi, da pa si ne damo kratiti nikdar in od nikogar te pravice, da smemo javno razpravljati o stvareh, ki so bile v javnih listih. Vedite slednjič »enkrat za vselej«, da oni, ki piše v javne liste, mora biti pripravljen na to, da se bode pisalo o tem, kar je pisal on. I redništvo »Kdinosti«. Assicurazioni generali V TRSTU. (Društvo ustanovljeno leta 18:11.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru, zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga In zavarovanje na žlvljenle. Društvena glavnica in reaerva 8,o"i.<;7;i-84 30,541.71 M>-H4 1 M,1)29.1125-03 {>,787.014-48 292,401,70(5,.r)l Slovenke, ko se vračate domov oglejte si pekarijo na Riborgo pred iolo "VB 'ii kruli, fino moke, frlšno in kiihauo maslo ukusne paštete. Vse po ceni! Sprejema kruh v peko. Nan^eno donaša se domov. ~ Odjemalci na debelo dobi odbitek Priporoča se za obilna obiskovanja |Q| Ivan Šušteršič. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL "Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in »prejemnice, ž ha ii i c in percsnic, ogledal in železnih blagajn, po cenah, da se nI bati konkurence. Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste od Alessandro Levi Muzi v Trstu. 1'inzzn Kosario žtev. 'i. (šolsko poslopje). Bogat izbor v tapet arijah, /realih in slikali. Ilustriran cenik gratis i u franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brod ali železnico, brez omo gli, da se V 8t j a k u, dne 9. februvarja 1899, Pran Josip, Anton ltazi lij. otroci. Ernesta .1 listina. F I L I J A L * A c. lir. p. astrijsleia kredit« zavoda za trgovino I u obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na 4-dnevni izkaz -J1//'/,, 30- „ a«///. V napoleonih na 30-dnevni odkaz 2°/0°/0 3-meseČni ., 2l/4u «'•- . « «V/. na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne tnkse v krepost z dnem 24. junija, 28. juniju in odnosno 20. avgusta t. i. po dotičnih objavah. Okrožni o d d e 1. V vredn. papirjih 2w/n na vsako svoto. V napoleonih brez obrest Nakazaioe na Duuaj, Prago, Pe.ito, Urno, Lvov, Tropavo, Keko kako v Zagreb, A rad, Bielitz, Gablonz, Gradec, Sibinj, Inomost, Ccovec, Ljubljano, Line, Olomuc, Reichenberg, Saaz in Sol-nograd, brez troškov. Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov proti od-bitku l°/ll0 provizije. Inkaso vseh vrst pod iiujumestnejMmi pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v liou-donu, Parizu, Berolinu ali, v drugih mestih — provizija po jako m^estnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vloiki v pohrano. Sprejemajo sc v pobrano vrednostni papirji, zlati ali src brni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijansk v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Karolhia Knršle, soproga. Josip Muha, tast. Ferdo Muha, svak. FILIJALKA BANKE! UNION V TRSTU so peea /. vsemi laminimi in menjalnimi ]>osli, kakor: a) Vsprejema uplaćila na tekoči račun ter jih obrestuje: Vrednostne papirje: po 28/s°/0 proti f> dnevni odpovedi •J' " 1-2 1-H D 1 i - « .1 „ 31/4°/o 4 mesečni „ lil/ oi u ■1 *» /g IO '1 * ti <1 WU"lo 1 1 letni Napoleone: po 2 °/0 proti 20 dnevni odpovedi •2ll °/ 40 ■i - -j /o 'i m n •i 2n/4°l„ „ 3 mesečni ., a °/o ,1 »i » Tako ohrestovauje pisem o uplačilih velja od 2f). oziroma 2. avgusta naprej. b) Za giro-conto daje 2°/4°/0 do vsakega zneska; izplačuje sc do 2 /jutranje izdanje izhaja ob 7. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri zvečer, t) ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo izdanje o J), uri predpoludne. — Naročnina znaša: Obe izdan ji gl. 21'—; samo večerno izdanje gld. 12'—, (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne številke stanejo: /jutranje izdanje 3 kr., večerno 4 kr V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v tehde ulicah in trgih: Piazza Oaserma št. 2. — Via Molin piccolo št. 8. — Via S. Michele št. 7. — Ponte della Fabra. — Via llivo St. 80. — Campo Marzio. — Via delie Poste nuove št. 1. — Via Caserma št. 1!J. — Via Belvedere št. 21. — Via tihega št. 2. — Volti di Chiozza št. 1. — Via (Stadion št. 1. — Via Acquedotto. — Via Istituto št. 18. — Piazza Barriera. — Via 8. Lucia. — Piazza Giuseppina. V okolici se prodaja: Na Greti pri gosp. Pogorelcu, v Skednju pri gosp. Antonu Sancin (l)rejač) in pri Sv. Ivanu priv gosp. Ani vdovi GaSperAtč. — Izveti Trsta prodaje se .,Edinost" v Gorici v tobakarni g. Josipa Schwarz v Šolski ulici. i Slovenci! Naročajte, podpirajte in Sirite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega progr.m je v prvi vrsti ohranitev in r a/, v i te k milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in Imimlm nam po zakonit zajamčenih pravic. Rojaki, uvažajte naše geslo: „V edinosti Je moč!44 I nepreklicno 18. marcija1899. I glav.dobitek|00.000 Kr vr 2. glav dobitek 25.000 Kl1 n. glav. dobitek |0„000Kl V1 v gotovini 20" „odbitka. Dunajske srečke po 50 nvč. AU8epp<-Holutr,<', Mundl&Colnp- »I1-Mer- Nigris, Knrico ScliiHmuiin, Giuseppe Zoldan. Alessandro Levi, < iirolamo Morpurgo, Marco