337 Novice. — Osebne vesti. Poštni nadoskrbnik v Ljubljani g. M. Šorli je dobil naslov in značaj poštnega ravnatelja. — Okrožni zdravnik v Žužemberku g. I. P o s c h je stopil v pokoj; na njegovo mesto je imenovan g. dr. Adolf Keyzlar v Pragi. — Učiteljem ne mestni višji dekliški šoli v Ljubljani je imenovan učiielj v Št. Vidu g. A. Sitsch. — Pisarnični na- čelnik v Novem mestu g. Fr. Kodermann je imenovan višjim načelnikom. — Sodni kancelist g Josip Zupančič je imenovan za kancelista pri finančni prokuraturi v Ljubljani. — Pravui praktikant pri deželnem sodišču v Ljubljani gospod Ivan M odi c je imenovan avskultantom. — Rac praktikanta Fran Bergant in Milan Paternoster sta imenovana asistentom pri c. kr. deželni blagajni. — Cerkvene vesti Za župnijo Moravče je prezentiraa č. g. Ivan Bizjan, župnik na Brdu, za župnijo Sv. Trojico nad Cerknico č g Jakob Mere, župnik v Rajhenburgu ob Savi Knezoškofijskemu tajniku g. Alffozu Levičniku je zaradi bolehnesti dovoljen daljši dopust. — Odlikovanje, častno svetinjo za štiridesetletno službovanje je dobil profeser na višji gimnaziji v Ljubljani gosp. F. Žakelj. — t Stolni kanonik Anton Urbas je po večletnem bolehanju umrl dne 22. t m. v Leoninumu. tRojen je bil 13. septembra 1 1820. N. v m p. — Presvetli gospod knezoškof ljubljanski, ki je bil za nečaj časa šel na obisk v Hercegoviao in v Bosno, se je zopet povrnil v Lubljano. — Generalni minister frančiškanskega reda je minoli teden obiskal kranjske samostane tega roda. — Občina Radeče pri Zidanem mostu je poslanca g. Fr. Povšeta izvolila svojim častnim občanom. — V gospodsko zbornico je bilo te dni poklicanih 24 politikov, državnikov in znanstvenikov, a mej njimi ni nobenega Slovenca. — Spominek cesarice Elizabete so razkrili minolo nedeljo v Pierisu v Furlaniji. Priprosto ljudstvo je zanj zložilo 900 gld., da pokaže svoje avstrijsko mišljenje. — Slovensko gledališče je začelo letošnjo sezono dne 21. septembra. Začetek je bil v umetniškem oziru prav povoljen, žal, da ne tudi v materijalnem. — Shod krščanskega ženstva je bil dne 24. septembra- Udeležba je bila ogromna, Shod je pismeno pozdravil gospod knezoškof. V novo društvo se je vpisalo mnogo udov. — Shodi. Politično društvo za kozjanski okraj je imelo dne 17. t. m. shod v Kozjem, na katerem je poročal drž poslanec Berks. — Isti dan je bil škod na Igu, na katerem, se je sklenilo, ustanoviti izobraževalno društvo. — Dne 24. septembra je bil v Jareniui pri Mariboru shod, na katerem je govoril dež. poslanec dr. R o sina. — V Prvačini na Goriškem je dr. Gregorčič opisal sedanji položaj in se iErekei za ločitev goriške grofije od GradišČanske. Vse slovenske Žu-panije naj pridejo pod Gorico, vse furlanske pod Gradiščo. Vsaka grofija izmej svoj deželni zbor, — Celjski Feuerwehrtag ki se je vršil te dni je imel popolnoma pangermanski značaj, a vzlic temu so se ga udeležili tudi zastopniki gasilnih društev iz slovenskih občin Šoštanja, Trbovelj in Hrastnika. — „Dopolnjeno je". Na desnem bregu Bistrice nasproti predilnici v Tržiču, so te dni našli truplo 24letnega kovača F. Lenartka. Na desni roki je imel prerezane žile, iz česar se .sklepa, da se je sam usmrtil. Našli so pri njem listek, na katerem je bilo zapisano „Dopolnjeno je". — Mlekarsko zadrugo so po prizadevanju ravnatelja kranjske kmetijske družbe g. G. Pirca ustanovil v Škoiji Loki. — Morskega volka so pred kratkim reški ribici vjeli v Moščenicah. Volk je bil poldrugi meter dolg, — Koroška dež. zavarovalnica proti požaru je začele poslovati dne 10. t. m. — Petdesetletnico mašništva je pramoval te dni č. g. Fr. Čebula r, častni kanonik tržaški in dekan ca občinah. 338 — Nesreče. Tesar Jos. Šlajner iz Šalkove vasi pri Kočevju je te dni pomagal nekim delavcem pri vzdigovanju tramov. Pri tem je zdrsnil jeden tram in zadel Šleimerja tako nesrečno na glavo, da je na mestn mrtev obležal. — V Ljubljani si je 41etni delavski sin Milan Avbel, igraje se z žre-plenkami, žažgal obleko. Opekel se je tako, da je kmalu potem umrl. — Umrl je dne 19. t, m. v Zemunu č. g. župnik V. K o r a j a c, znani hrvatski pisatelj in proslavljeni hnmorist. — Istrski dež. zbor, ki se menda v kratkem snide, zboroval bode tudi letos v Kopru, razpravljati pa mu bo vsled vladne predloge o premestitvi dež. zbora in dež. uradov iz Poreča v Pulj. — Otvoritev hrvatskega gimnazija v Pazinu. Dne 18. t. m. se je šolsko leto začelo s svečano službo božjo Potem se je zbral občinski zastop v sejo ter izrazil zahvalo cesarju in ministrskemu predsedniku za ustanovitev gimnazija. Nadalje so bih imenovali častnimi občani gg.: dr. Dinko Vi-tezič, Vekoslav Spinčic in dr. Matko Laginja in to za njih delovanje za hrvatski gimnazij. Na zadnje se je sprejel predlog, da se naprosi deželni odbor za podpore tudi hrvatskim dijakom, kakor jih daje dijakom italijanskega gimnazija. Dr. Trinajstič je opozoril o tej priliki, da je deželni odbor razveljavil sklep obč. zastopa glede jubilejske ustanove, ker da je namenjena samo hrvatski mladini, a morala bi biti tudi za italijanske pijake. Ako se drži tega načeJa ravnopravnosti, moral bo deželni odbor dajati podpore tudi učencem hrvatskega gimnazija. — Nemške razglednice na Rakeku Pišejo »Edinosti" : Danes sem prijela z Eakeka samo nemško razglednico, na kateri se mi piše: „Ali ti ne prihaja slabo pri pogledu te karte? To je grozno a še groznejše je, da je te karte založila znana slovenska dama najbrže na ljubo onim častnikom, ki so zahtevali, da se odstranijo Ciril-Metodove užigalice in ki so 18. avgusta vrgli našo slovensko trobojnico v blato." Da so naše dame jako vnete za uniformo, mi je bilo pač znano, a da bi za uniformo prodale celo narod svoj — to sem videla iz tega „Gruss aus Rakek". — Poroke. V Trstu se je poročil finančni asistent gosp. Jakob Rupel z gospodičuo Elviro Nabergojevo s Proseka. — Zaveza kmetijskih zadrug za Spodnje Štajersko se je ustanovila v Žalcu — Železnica Velenje - Kamnik. Poroča se, da se bodo prihodnjo pomlad izdelali načrti za to železnico. — Cesarska darila. Cesar je odškodovancem po zadnjih povodnjih na Štajerskem daroval 8000 gld., za pogorelce v Šmrečah na Koroškem je daroval 4000 gld., za dobrod lna društva v Celovcu 2200 gld , za cerkev v Porečah 300 gld., za popravo cerkve M B. na Otoku 300 gld., za mestne reveže v Celovcu 1500 gld, za reveže v celovški okolici 200 gld — Premovanje konj na Kranjskem Na šest postaj namreč Le:ce, Kranj, Kamnik, Vrhnika, Ribnica, Trebnje in Št. Jernej, se je prignalo skupaj 251 konj. Premovanih je bilo 46 kobil z žrebeti, 31 kobil, 4 triletna, 21 dveletnih in 18 jednoletnih žrebet premije so znašale 1270 gld , poleg tega pa je bilo pobeljenih 49 srebrnih svetinj. — Slovenski državni poslanci so imeli minoli petek v Ljubljani sestanek, na katerem so se posvetovali o položaju. Udelečba je bila precej pičla. Vsi govorniki so naglašali, da naj ,,Slov. kršč. narodna zveza" vstraja pri sedanji desnici. Ko bi se pa premenila konstelacija strank v državnem zboru, bode klub uravnaval svojo taktiko po danih razmerah. — Značilno. Uslužbenec o fi c i j o z n e „Triester Zeitung" je prišel te dni v neki c. kr, urad pobirat naročnino. Na suknji je imel — Garibaldijevo kokardo, — Častnim občanom občine dolenjevaško pri Ribnic-je izvoljen dosedanji ondotni župnik kanonikom v Novem mestu imenovani. — Javna risarska šola za dame se je ustanovili pri ljubljanski strokovni obrtni šoli. Pouk bo brezplačen, sami pri vstopu je položiti vstopnine 1 gld Tečaj se začne s 1. oktobrom. — V pijanosti. 841etni Jos. Pečnik je v Škofji Loki padel po stopnicah ubožnice in dobil toliko notranjih poškodb, da je vsled njih umrl. Blizu Potoka v Vel. Loki so našli v nekem jarku ubitega posestnika I Kotarja iz Mačjega Dola. — Pogreša se 4lletna slaboumna Neža Mlakar vdo vela Sedej iz Zavodja pri Škofji Loki. — Samomor. V DolenČicah pri Kranju zadala si je v noči od 16. na 17. t. m. 701etna že dlje časa slaboumna Marijana Čežbe z nožem toliko ran, da je umrla. — Za finančne stražnike. Zadnja številka ukaznega lista finančnega ministrstva je oblavila naredbo, ki ima stopiti v veljavo s 1. oktobrom in glasom, katere se zniža poskusna službena doba finančnih stražnikov na tri leta. Istodobno se ustanovlja nova vrsta finančnega moštva, t. j. finančnih vidih respicijentov. Aktivitetne letne plače bodo znašale 700, 600, 500 in 400 gld , plačljive vsaki mesec naprej. Doklade, ki se imajo všteti o določbi mirovine, bodo znašale 40 gld. po 4 triletjih, 40 gld , čez nadaljna 2 leta in 50 gld. zopet čez 5 let službovanja. Pristojbine službenega potovanja se zvišajo, dovoljujejo se potrošnice ter zboljšajo znatno preskrbnine moštva, njih udov in sirot. v — Čudne stavbe Mesto Ohio je sklenilo, sezidati velikansko posloplje, katero bode imelo obliko ribe. Odprti gobec ribe bodo vrata te hiše. V trebuhu ribe pa bode ogromna dvorana, zajutrkovalna soba, Čakališče, ter biljardna soba. Po noči bode razsvetljevala elekrična luč, ki bo na obeh straneh v obliki vodnih žarkov švigala iz hiše. — Ameiika ni tako bogata nenavadnih poslopij, pač pa so na Angleškem nazlični poravni stolpi, znana je tudi neka hiš v Chapel Strectu, ki je videti zgoraj širša nego spodaj. Nekaj izvanrednega je pa hiša v vasi Bushton, ki predstavlja sveto Trojico Hiša je tri-oglata, ima tri nadstropja, vsako nadstropje ima po tri okna in vsako okno ima obliko triperesne deteljice. Tudi dimnik je-trioglat. Na vsaki strani hiše pa so trije napisi. — Železnica iz biserov. Neka angleška družba hoče graditi železnico skozi turško pokrajino Evfrat, kjer je najrodo-vitejši kraj sveta. Po zgradbi te železnice bi dobili Angleži velik upliv v Perziji. Za stvar se zelo poteguje sultanov svak Mahmud paša in njegova žena, sestra sultanova, ki ima velik upliv v Yildic-Kiosku. Originalen pa je način, kako hoče pridobiti sultana angleška družba, da jej dovoli koncesijo. Pied nekaterimi dnevi je po naročilu družbo svak Mahmud izročil sultanu načrt te železnice, izpeljan v inimjatuti iz samega zlata in kamenov. Na debeli zlati podlagi so zaznamovane že obstoječe anatolske železnice z samimi tirkizi (višnjev biseri) projektovane pa so zaznamovane z smaragdi (zeleni) in rubini (rudeČi). Ves načrt je izpeljan tako, da sultan vidi vso železnico izgotovljeno pred seboj, celo železniški vlaki so iz. drugih snovij izdelani, ki stojijo na tiru. — Osveta prostitutke. 24letna prostitutka Ana Ku-lifek je zabodla dne 21. min. julija na Dunaju svojega ljubimca, komptoarista Leopolda Felmerja. Felmer jej je bil obljubil, da jo vzame za ženo, a se je v pričo njenega značaja premislil. Imel je drugo ljubico. Kulifek je prišla 21. julija sredi noči k Felmerju, ga poklicala iz stanovanja ter mu zabodla nož v srce. Felmer je obležal mrtev. Dunajski porotniKi so obsodili morilko na smrt na vešalah, Kulifek je sprejela kazen brez ugovora- 339 — Drama na morju. Iz Marselja na Francoskem se javlja, da je v ono luko prispel parnik „Lou Ceirori", kateri je izkrcal del moštva parnika „Dunroea, kateri je utonil blizo Balearnih otokov v Sredozemnem morju. Oteti pripovedujejo svojo zgodovino na sledeč način: Parnik Dunroe se je prej zval „Alesiatt m društvo Cvprien Fabre ga je prodalo prete-čenega avgusta nekaterim norveškim kapitalistom. Parnik je v Marselju premenil moštvo 26 oseb in odplul pod norveško zastavo iz otoka Elbe naložen mineralij za Glasgov na An-gloškem. Zapovednik ,parniku Hans Dahl pripoveduje, da je bilo morje jako mirno in lepo vreme, ko je s parnikom dne 7. t. m. odplul, še le dne 9 t. m. zjutraj so naleteli na razburjeno morje in vihar. In brez da bi se slišalo niti najmanjšega sunka ni bilo opaziti, da se parnik na sprednjem kraju potaplja. Vsled preiskovanja so opazili, da dere voda v parnik z veliko silo skoz otvore, ki so se odprli na bokih broda. Ker je kapetan opazil, da se parniku ne more pomoči, je ukazal moštvu naj brzo spusti ladjice in se pripravi zapustiti parnik. Komaj so to v naglici storili, se je parnik „Dunroe" že pogreznil. V ladjicah so imeli le malo hrane in vode, v eno je stopil Jzapovednik parnika z 14 možmi, v drugo pa njega namestnik in ostalo moštvo. Vihar je še zmiraj razsajal tako močno, da je ladjici ločil, ki sti pluli vsaka na svojo stran, kamor jih ie veter in morska struja gnala. Ker so imeli nesrečneži le malo hrane in vode, so precej od začetka morali jesti in piti le toliko, da so se mogli izdržati. Vsak dan so smeli povžiti le toliko vode, kolikor je je stalo v nožnici morskega noža in le košček kruha. Tretji dan v pone-delje dne 11. t. m. je vihar je vedno razsajal in ker je va-lovje bilo strahovito je odnesel en val dva mornarja iz ladice katere niso mogli več dobiti. Ta dogodek je silno pretresel ostale mornarje, in se je v ladjici dogajalo nepopisljiv prizorov. V takem stanja so ostali več dni brez vsacega upanja, lačni in žejni tako, da se je Že na nekaterih opazovalo znake lutosti vsled silnega trpljenja, truda in razburjenja Naposled se jih je usmilo nebo, opazili so h kratu dim na obzorju, kar je bilo znak, da se bliža parnik. In res so zapazili, da se jim bliža nek parnik z vso brzino, kar znak, da so jih iz parnika opazili in je bila njihova rešitev. Parnik, ki jim je hitei na pomoč je bil „Lon Cettri", kateri jih je 15 t. m. spravil na svoj krov in rešil gotovega pogina. Bili so torej L dni izpostavljeni v ladjici ribarju. — Kavčuk iz — koruze. Odkar zahteva elektrika, bicikl in automobil čedalje več uporabe na kavčuku, se je počelo misliti, kako bi se nadomestilo istega z drugo sorodno tvarino. In res, posrečilo se je nekemu iznajditelju v Chicagu, napraviti „kavčuka iz — koruznega olja. Ta tvarini je rude-eerjava, proti vročini sicer manj zanesljiva, vender v drugem oziru popolnoma enaka, kakor sedanji kavčuki. Pet ameriških