Leto XXXVII Št. 10
Murska Sobota 12. marec 1987 Cena 200 din
NASLOV
PONUDBA POMORCEV SLOVENIJI: ALTERNATIVNI SCENARIJ
V precepu energijske odvisnosti in polucijske (onesnaževalne) obremenjenosti, kar je posledica intenzivne in ekstenzivne urbanizacije, industrializacije in deagrarizacije v pokrajinsko ekološko pestri Sloveniji, se tudi v pokrajini ob Muri kot občutljivem ekosistemu ekološko-bivalne razmere zaostrujejo. Kaj storiti?
Pomurska Socialistična zveza se je s ponedeljkovim posvetom v Murski Soboti v pripravah na aprilsko problemsko konferenco SZDL Slovenije o ekologiji, energiji in varčevanju začela javno opredeljevati do številnih usodnih vprašanj, ki jih je sicer že (pred)lani sprožilo »zeleno gibanje« z uporom zoper nameravano gradnjo murske verige hidroelektrarn. Udeleženci so v bistvu ponudili Sloveniji alternativni ekološko-energetski scenarij, o čemer več na 3. strani.
Ob kulturnem prazniku
15. marec nekega davnega leta ...
Ta datum združuje v sebi boj in boi, hotenje in hrepenenje, snovanje naroda, ki je v plimi preseljevanja prispel v Panonsko nižino in tu svojo samobitnost oplemenitil s kulturo Zahoda in Vzhoda; združuje v sebi pesniško snovanje, zlo srečo največjega madžarskega romantičnega pesnika, Sandorja Petbfija.
In ta datum je sinonim madžarske kulture, prispodoba narodnega in narodnostnega snovanja.
Kultura je nacionalna in nadnacionalna. Duhovna inštitucija, ki nastane iz izročila, dediščine in znanja, občutenosti rodov, vendar pa ne more obstajati izolirano, ampak se oplaja vedno iz kulturnih tokov drugih narodov, prav tako pa mora stremeti za tem, da sama postaja univerzalna, in kot taka se veže v kulturo drugih. Tu, na stičišču meja, narodov in narodnosti, kjer mora vsak človek zaradi sebe in zaradi skupnosti v duši nositi delček druge kulture, je to nuja.
Zato naj 15. marec, kakor tudi 8. februar, postane še bolj čvrsta vez ljudi, ki živimo tu, na križpotju narodov in narodnosti.
Folklorna društva, gledališke skupine, pevski zbori, literarno snovanje, likovna umetnost so zakoreninjeni v ta močvirnati obmorski svet, v živopisne, a skope goričke hribe. Naj si bo Slovence ali Madžar, skupno usodo delita, dediščino neke posebne zgodovine.
Potisnjenost na rob držav in družb, je že pred desetletji potisnila pero ohranitve jezika v roke protestantskih piscev: v Lendavi je pred več kot 400 leti izšla prva madžarska knjiga, slovenski protestantski pisci so s prekmursko-slovensko besedo ohranjali kulturno zavest tukajšnjega življa. Paralel je še veliko: prekmurska zemlja je dala velike pisatelje, pesnike, slikarje, učene može — Slovence in Madžare. P raznarodovalni politiki je preprost človek vedno našel svojo pot, pot, ki jo je narekovalo srce, vodil pa razum, in zato mu sedaj in v prihodnje zaupajmo....
Praznik je priložnost za hvaljenje, za samohvalo, za nizanje dosežkov in navajanje problemov. Vendar, važnejše je, da vsak človek v sebi intimno oceni svoj odnos do lastne kulture, do sočloveka, in tudi do drugih kultur. Kultura pa niso le knjige, kinopredstave, koncerti, slike, plesi, ampak naš celoten odnos do življenja in narave, preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.
Svoje slabosti hočemo skriti za paravan pomanjkanja finančnih sredstev, vendar: denar je le sredstvo, človek pa gibalo kulture in vsega. Skopa sredstva — ker takšno stanje narekuje naš družbenogospodarski trenutek — morajo spodbujati k večji iznajdljivosti, ustvarjalnosti. Ni madžarske vasi, kjer ne bi bilo osnovnih možnosti za delo, saj slovenska družba ustrezno skrbi za svojo narodnost.
15. marec nekega davnega leta je danes živi simbol, uresničeni sen Petbfija: Svoboden narod, svobodna narodnost lahko svobodno ustvarja.
EHa Pivar
Potegniti s skupno vprego
Operacija (ni) uspela, kaj je s pacientom?
Tudi v pomurskem gospodarstvu so šle v zadnjih letih statusne spremembe organizacij združenega dela v treh smereh: združevanje tozdov in preoblikovanje v enovito delovno organizacijo; združevanje tozdov v manjše število znotraj delovnih organizacij; izločanje posameznih tozdov in njihove preoblikovanje v enovito delovno organizacijo. Veliko manj je bilo stečajev in nastajanja novih gospodarskih enot. Širokopotezno zastavljeni operaciji ustanavljanja temeljnih — v pomurskem prostoru zlasti dislociranih — organizacij v 70. letih po sprejetju zakona o združenem delu sledi zdaj njihovo dokaj spontano in kampanjsko ukinjanje. Zdi se, da je operacija v obeh primerih bolj ali manj uspela, vprašanje pa je, kaj se dogaja s pacientom, torej z gospodarskimi enotami, predvsem tozdi.
Strokovnjaki opozarjajo, da je oblikovanje in vodenje ozda strokovno zahtevno opravilo, ki v nobenem primeru ne more biti predmet intuicije ali preprostega eksperimentiranja. So za podjetje, ki učinkovito posluje in je njegova organizacijska sestava zgolj orodje za doseganje večje učinkovitosti. Poglavitna merila (točneje: pogoji) za to so: tržna usmerjenost, inventivnost in konkurenčnost. Koliko tovrstnih zgledov imamo v Pomurju? Mura, Radenska, dve ali tri članice ABC Pomurke, kakšen dislociran tozd ali delovna organizacija in že skoraj ni kaj dodati. Eden od udeležencev naše nedavne okrogle mize o statusnih spremembah ozdov je »zadel v črno« rekoč, da »prehod v industrijsko organizirano firmo zahteva ciljno usmeritev ne na jugoslovansko, ampak na svetovno tržišče«. Drugi je dodal, da »moramo iskati, oblikovati in organizirati tozde s tako ekonomsko in samoupravno osnovo, da bodo — kot podjetja na Zahodu — sposobni hitrega prilagajanja in ob stečaju ne bodo doživljali prevelikih socialnih stresov«.
Nesporno drži, da utegne posplošena obsodba tozdov, ki so se predvsem razvili v osamosvojena majhna podjetja, ki se med seboj uničujejo v spopadih na internih trgih delovnih organizacij, končati v drugi skrajnosti — vračanju na preživele birokratske modele velikih podjetij. Hkrati
Izvirni grehi »tozdomanije«
je res, da je obnašanje v tej temeljni celici delavskega samoupravljanja vse preveč predpisano s pravili, kar vodi v strahotno birokratizacijo, preorganiziranost, ki je ni mogoče povsem obvladovati in se z njo komaj da živeti Tak model je pač najmanj primeren za tehnološke spremembe in prilagajanje na spremembe v okolju. Kaj storiti? V soboški Mesni industriji, Rašičinem tozdu v Beltincih in še kje skušajo uveljaviti decentraliziran sistem, kar pomeni, da se v posamezne proizvodne oddelke seli odločanje o vrsti proizvodnje, razvoju in raziskavah, delu kadrovske politike in trženju. Upravi ostajajo odločitve o financah, strateškem načrtovanju in delu kadrovske politike. Gre za uvajanje modela samoupravnih delovnih skupin, ki predvideva posameznega delavca z večjo stopnjo samostojnosti v odločanju in (sa-mojupravljanju. Hkrati naj bi
Meso dražje, težave pa ostajajo
Položaj kmetijstva v lanskem letu se je rahlo izboljšal, a so se v zadnjem času razmere spet poslabšale, saj se razlike med cenami kmetijskih pridelkov in pridelovalnimi stroski povečujejo, dohodek pa se tako odliva iz kmetijstva. Tudi v živilski industriji je položaj vse težavnejši, saj prinašajo razlike med odkupnimi cenami živine in cenami mesa klavnicam izgubo, zato so te zahtevale 40-odstotno podražitev mesa ali uvedbo prostega oblikovanja cen. Zvezni izvršni svet je klavničarjem le delno ugodil in tako je sveže meso od torka v povprečju dražje za 17,6 odstotka.
Takšna podražitev pa seveda ne velja za slovenske klavničarje, saj zdaj za vso državo veljajo enotne drobnopro-dajne cene za meso, v Sloveniji pa je bilo že zdaj nekoliko dražje. Tako se je v Sloveniji goveje meso podražilo povprečno le za 10,8 odstotka in svinjina za 10,7 odstotka, kot so nam povedali v soboški Mesni industriji, pa ta podražitev ne bo bistveno izboljšala položaja v tej delovni organizaciji. Razlike med odkupnimi in prodajnimi cenami ostajajo še naprej, zato
znižali število hierarhičnih ravni v podjetju, zmanjšali število srednjih vodilnih delavcev, zagotovili hiter in učinkovit pretok informacij, uveljavili informacijsko povratno zvezo, in ustvarjali inovacijsko vzdušje.
Teze za spremembe in dopolnitve »male delavske ustave« (zakona o združenem delu) v tem pogledu ne prinašajo zgolj lepotnih popravkov. Samo naštejmo predvidene možnosti. Med drugim bodo lahko občani z lastnimi sredstvi ustanavljali ozde. Mogoče bo oblikovati začasno delovno enoto z delavci različnih ozdov, ki sodelujejo pri skupnem projektu (podobno kot v tujini!). Organizacije združenega dela bodo mogle določene dele svojega delovnega procesa, ki zanje ni več atraktiven (na primer poslovalnice, črpalke, odkupne postaje), dati s posebno pogodbo v upravljanje občanom, lahko pa
tudi ni pričakovati, da bi se z višjimi cenami mesa povečala tudi odkupna cena živine. Priznana odkupna cena mladega pitanega goveda je namreč 589 dinarjev za kilogram žive teže, odkupujejo pa ga po 850 dinarjev, mdtem ko je cena prašičev 519 dinarjev, odkupujejo pa jih po okrog 650 dinarjev (takšne so bile povprečne cene v februarju).
Kot ze rečeno, je v Sloveniji podražitev mesa nekoliko manjša, ukinjen pa je tudi
bi se tudi sklenila začasna delovna razmerja. Skratka, dovolj vabljive alternative, ki bodo najbrž odprle nova vprašanja glede statusnih sprememb ozdov. Morda bi opozorili še na en problem, ki je dovolj žgoče navzoč tudi v pomurskem gospodarstvu. Manj razvite občine izgubljajo z ukinjanjem tozdov pomembne vire za financiranje dela skupne in splošne porabe, zlasti pa gospodarske infrastrukture, prav tako pa tudi vpliv na razvojne odločitve »njihovega« gospodarstva
Spomnimo le na Tokov in Lekov primer v lendavski občini. Za zdaj menda velja bolj prijateljski dogovor med dvema družbenopolitičnima skupnostima (občinama), da namenjajo del sredstev za te potrebe. Verjetno bi res kazalo zakonsko urediti to vprašanje, kajti občinske vlade se menjajo, hkrati pa bo tudi manj lo-kalističnih apetitov, ki jih je pri »tozdomaniji« že tako preveč.
Branko Žunec
1-odstotni prispevek, ki so ga klavničarji plačevali živinorejski poslovni skupnosti za pospeševanje živinoreje. Ker so bile v Sloveniji že doslej kakovostnejše vrste mesa dražje, bi jih morali celo poceniti, vendar v Mesni industriji pravijo, da bodo ostale nespremenjene, bodo pa zato nekoliko manj podražili druge vrste mesa. Tako bo pljučna pečenka v mesnicah soboške Mesne industrije še naprej po 3.412 dinarjev ter hrbet in ledvični del po 1.644 dinarjev kilogram, stegno bo dražje za 9,9, pleče za 11,8 ter flam in rebra za 21 odstotkov. Pri svinjskem mesu se je pleče podražilo za 1,6, hrbet za 3,5, kare za 8 in stegno za 13,5 odstotka, najbolj pa so se podražila rebra. Ta so dražja za 23 odstotkov, vendar je njihova cena le 379 dinarjev kilogram.
L. Kovač
Obravnava poročila o izvajanju dogovora o skupnih temeljih planov razvoja Pomurja v letu 1986 je bila osrednja točka na seji skupščine Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje, vendar so na skupščini, ki se je zbrala v novi sestavi, največ časa namenili vlogi zbornice in njenemu delu v preteklem obdobju. Žal pa se je tudi tokrat ponovilo že nenapisano pravilo, da se skupščine Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje ne udeležujejo vabljeni predstavniki republiške gospodarske zbornice in tako ie bila tudi tokrat prenekatera beseda in kritika izrečena v prazno. Na seji je sicer bil član izvršnega odbora republiške gospodarske zbornice, ki ga je vanj delegiralo pomursko združeno delo, v Pomurje pa zelo poredko prihajajo najodgovornejši, poklicni predstavniki te zbornice.
To tudi potrjuje odnos, ki ga imajo v republiki do dogajanj in problemov v pokrajini ob Muri. Na slednje so večkrat opozarjali tudi razpravljale! na seji skupščine, s katere bi lahko povzeli, da gospodarska zbornica, od medobčinske do zvezne, ne odigrava tiste vloge, ki bi jo morala. Ostaja zgolj svetovalni organ, je podrejena predlogom, ki jih daje politika, namesto da bi bilo obratno, zato tudi dogovori največkrat ostajajo le pri besedah. To je najčešče tudi vzrok, da so zbornične seje in seje njenih organov velikokrat slabo obiskane, saj vodilni delavci iz organizacij združenega dela v zbornici ne vidijo prave pomoči.
S takšno prakso bo treba čim prej prekiniti, saj bomo sicer v Pomurju še naprej zaostajali za razvitejšimi območji. Nalog, ki nas na tem področju čakajo, je veliko, vendar, če so se doslej v medobčinski gospodarski zbornici enakovredno lotevali vseh vprašanj, bo potrebno v prihodnje poudarjati le nekatera najbolj ključna področja in tu ob pomoči širše družbene skupnosti tudi vztrajati pri uresničitvi zastavljenih ciljev. Tu mislimo predvsem na tiste, ki smo jih zapisali v dogovor o skupnih temeljih planov razvoja Pomurja. Čeprav iz zaključnih računov za leto 1986 lahko razberemo, da se je položaj pomurskega združenega dela nekoliko popravil, saj se je zmanjšala realna vrednost izgub, pa tudi akumulativnost go
Srečanje z lendavskim rojakom prof. dr. Laszlom Hadrovičem
Kaj vse se skriva za besedami stol, sluga, prelog ali breg? Gotovo običajni smrtniki ob teh izrazih ne pomislimo na to, da bi mogli imeti kaj skupnega z madžarščino. Če vas vseeno zanima, za kaj gre, vsaj preletite naše tokratno srečanje z enim od znamenitih Pomur-cev, ki smo ga obiskali v Budimpešti. Objavljamo ga na 8. strani pod naslovom Jezikovna enciklopedičnost »pionirja slovanskega krožka«.
spodarstva je nekoliko ugodnejša, vseh zastavljenih ciljev ne uresničujemo. Zbornica se bo morala zato v prihodnje bolj usmeriti v to, da izkoristimo tiste prednosti, ki jih Pomurje ima, v prvi vrsti pa so to kmetijstvo, turizem in obmejni položaj. Voz razvoja Pomurja je treba potegniti naprej na teh ključnih področjih, pri tem pa je treba združiti vse sile. Tudi pri iskanju novih programov mora biti pomoč zbornice, vendar pa mora biti tudi združeno delo pri tem prodornejše.
Od nas samih je najbolj odvisen naš nadaljnji razvoj, na nekaterih področjih pa tudi pomoč širše družbene skupnosti ne sme odpovedati. V mislih imamo urejanje infrastrukture, saj smo, denimo, prometno že tako rekoč odrezani od preostale Slovenije, pa tudi zakon o skladnejšem regionalnem razvoju republike ne daje željenih učinkov. Na teh področjih si mora Pomurje izbojevati svoje mesto, za to pa je potreben enoten pristop, ki smo ga v preteklosti često pogrešali. In prav zbornica bo morala imeti pri tem vodilno vlogo.
Delo zbornice bo moralo biti v prihodnje bolj operativno in ne le forumsko, je dejal Koloman Cigut, ki bo v prihodnjih štirih letih predsedoval Medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje. Le s pravo strategijo, s sodelovanjem združenega dela, izvršnih svetov in drugih zainteresiranih si bomo lahko izbojevali mesto, ki nam gre. , ,	„
Ludvik Kovač
aktualno doma in po svetu
»Ne pershingov, ne SS 20«, so leta 1981 demonstrirali v Parizu. Slika je aktualna ob sovjetskem predlogu o uničenju teh raket. Zahod, razen Francije, pozdravlja pobudo, kako pa bo, bomo verjetno kmalu zvedeli.
Za majhne tovarne
Bolgarski partijski in državni voditelj Todor Živkov je izjavil, da bodo nerentabilna podjetja v Bolgariji zaprli, njihove delavce pa prekvalificirali in zaposlili v visokoproduktivnih delovnih organizacijah. Po njegovih besedah bi bilo treba v številnih podjetjih spremeniti dejavnost, nekaj pa bi jih morali spremeniti v znanstveno-eksperimentalno bazo znanstvenih in raziskovalnih organizacij.
TRAGEDIJA V PRELIVU
V petek zvečer, ko se je v Rokavskem prelivu prevrnil britanski trajekt, je umrlo 135 ljudi. To je največja pomorska nesreča, ki se je v tem prelivu zgodila po drugi svetovni vojni. V veliki mednarodni reševalni akciji, v kateri so sodelovali reševalci iz treh držav (Belgije, Britanije in Nizozemske), so rešili 408 ljudi. Štiriinosemdeset ljudi (za katere predvidevajo, da so mrtvi) pa še pogrešajo. V belgijskih bolnišnicah je še več kot sto ranjenih.
Nesreča se je zgodila v petek zvečer točno ob 19. uri in 45 minut, ko se je 7951-tonski trajekt britanske družbe Townsend Thore-sen na poti iz belgijskega pristanišča Zeebrugge v Dover nenadoma in iz še nepojasnjenega vzroka prevrnil. S trajektom so potovali predvsem britanski in irski državljani. V glavnem so bile to družine z otroki, ki so se vračale z enodnevnega izleta v Belgiji. Na ladji je bilo tudi 100 britanskih vojakov z družinami, ki so potovali iz Zahodne Nemčije na kratek dopust domov.
Nesreča se je zgodila, ko je ladja komaj zapustila pristanišče Zeebrugge.
Reagan je vse priznal
Po dramatičnih zapletih in razpletih o prodaji orožja Iranu ter po odstopu več pomembnih funkcionarjev Bele hiše je naposled tudi predsednik ZDA Reagan zelo odkrito priznal, da so orožje prodajali zato, da bi rešili ameriške talce. Vodilni republikanci v Kongresu so predsednikov govor po televiziji ocenili kot »nov Reaganov vzpon«, vendar bo trajalo še nekaj časa, da bodo odpravljene posledice tako imenovanega »iranskega škandala«.
KRITIKA MADŽARSKEGA TISKA Na nedavni plenarni seji sveta madžarske manjšine v Romuniji je predsednik Ceausescu — kot poroča Tanjug — ostro kritiziral pisanje madžarskega tiska, založniško dejavnost akademije znanosti ter nastope posameznih kulturnih in javnih delavcev sosednje Madžarske.
Med Bukarešto in Budimpešto že nekaj let prihaja do nesoglasij zaradi položaja madžarske manjšine in njenih uravic v Romuniji. Položaj »Romunov madžarske narodnosti«, kot jih imenuje romunska ustava, je bil že, velikokrat predmet meddržavnih pogovorov, ki pa jih v zadnjih desetih letih niso obnavljali. Voditelja držav Ceausescu in Kadar sta se zadnjič srečala leta 1977.
O preorganizaciji bolgarskega gospodarstva in o njegovem razvoju, zlasti v tem letu, je Živkov govoril 4. marca na posvetovanju partijskega, državnega in gospodarskega aktiva države. Zavzel se je za gradnjo majhnih in srednje velikih tovarn, ker bi to po njegovih besedah najbolj ustrezalo sistemu bolgarskega gospodarstva. Že leta 1990 naj bi imeli v Bolgariji več kot 1500 takih podjetij.
Rehabilitacija vseh žrtev
Eden od vodilnih sovjetskih zgodovinarjev, akademik Isak Mints, je pred nedavnim v nekem intervjuju za agencijo Tass zahteval, da bi morali rehabilitirati vseh osem do devet milijonov žrtev stalinističnih čistk. Mints trdi, da so imena mnogih, ki so izginili v letih 1936 in 1937, sestavni del zgodovine Sovjetske zveze.
Veliko administriranje
Po podatkih Zveznega zavoda za statistiko pride na pet zaposlenih v gospodar-
PREKRŠKI DIPLOMATOV
Po podatkih bonske policije so diplomati iz Katarja lani povzročili največ prometnih težav med vsemi zastopniki diplomatskega zbora v ZR Nemčiji. Sleherni od dvaindvajsetih katarskih diplomatskih avtomobilov jih je povzročil 37. Takoj za njimi so diplomati iz Paname, ki imajo prav takšno povprečje, toda samo z dvema voziloma. Njihovo pravo nasprotje pa so predstavniki Vatikana, ki lani niso storili niti enega prometnega prekrška.
Vseh 4.086 vozil s tablico CD, kar jih vozi po cestah ZRN, je lani naredilo 12.421 prekrškov, kar je precej več kot leta 1985, ko so zahodnonemški policisti zabeležili 10.928 »diplomatskih« prometnih prekrškov.
Proti umetni oploditvi
Katoliška cerkev obsoja sleherno vrsto umetnega oplojevanja, ki se izvede zunaj materinega telesa s semenčicami neznanega darovalca in zunaj zakonske zveze. To izrecno obsodbo skoraj vseh znanih tehnik umetnega oplojevanja je Vatikan objavil v dokumentu o biološki etiki, ki je bil po dolgotrajni razpravi znotraj cerkve objavljen s podpisom kardinala Josefa Ratzingerja.
»Vse, kar je tehnično možno, še ni tudi moralno sprejemljivo,« je rečeno v sestavku, dolgem kakih 40 strani in objavljenim pod naslovom Spoštovanje človekovega življenja in dostojanstvo spočetja, ki so ga v Vatikanu pripravljali več mesecev.
stvu eden v negospodarstvu. Po zadnjih podatkih dela v jugoslovanskih družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih 282.300 ljudi (v organih DPS 198.600, v sisih 45.000, v združenjih ozdov 9.200 in v družbenopolitičnih organizacijah 29.100). Različne finančne in druge storitve opravlja 252.100 ljudi, v stanovanjsko-komunalni dejavnosti pa je zaposlenih 122.800 ljudi. Vse kaže, da se uradniki razmnožujejo hitreje, kot pa naraščajo potrebe po njih.
Pred dvaindvajsetimi leti je štela državna uprava 120.000 uradnikov, zdaj jih je okrog 200.000.
Zgled iz preteklosti
Čez nekaj dni se bo izteklo štiriinpetdeset let, odkar je prišel v Belo hišo mož, ki je spremenil Ameriko. Franklin Delano Roosevelt je na stopnicah Kapitola, pred množico nemirnih sodržavljanov, sporočil ljudstvu, da »se mu ni treba ničesar bati, razen samega strahu«, in doda! besede, ki so ljudem, pretresenim od najhujše gospodarske krize v zgodovini, vlile novo, čeprav nejasno upanje: »To ljudstvo zahteva akcijo, in sicer takojšnjo... Moramo ukrepati, in to naglo.«
Potem so Američani doživeli tistih »sto dni«, ki so pomenili uvod v obdobje New Deala. Nič ni obetalo burnega razvoja. Roosevelt se je lotil oblasti obzirno. V predvolilnem govoru v Pittsburgu je govoril samo o tem, da je nujen »usklajen proračun«, in obtoževal svojega predhodnika Hooverja, ker se mu to ni posrečilo. Na splošno je bilo videti, da novi predsednik nima jasne predstave o tem, kako spraviti Ameriko iz položaja, ko je bila večina bank zaprtih, po smetiščih New Yorka in drugih velikih mest pa so se potikali spodobno oblečeni ljudje in brskali za ostanki hrane.
Veliki ekonomist John Maynard Keynes je pa obisku pri Rooseveltu rekel: »Ta človek nima pojma o ekonomski teoriji!«
Novi predsednik je ubral pot »zbujanja upanja«. Recept je bil po svojem strateškem bistvu preprost. V treh mesecih je Roosevelt zmedel Kongres s hudournikom zakonov in odločitev. Zahteval in dobil je izjemna pooblastila, spravil je skozi zakonodajo kar petnajst odločilnih ukrepov (»paket«), ne da bi čakal, da se bo posušilo črnilo na prvem, ko je že predložil drugega.
Eden od najbolj znamenitih iz tistega prvega obdobja New Deala — zakon o nujni pomoči bankam — je bil predložen kongresu na kosu papirja, napisan na roko, medtem ko je predlagatelj zaradi vtisa mahal z velikim šopom papirjev, ki niso bili nič drugega kot izrezki iz časopisov.
Tako so prišli v ameriško življenje zakoni o skladih za brezposelne, o sistemih elektronov v dolini Tennesseeja, o javnih delih (vštevši tisto zanimivo zamisel o pogozdovanju države in sodelovanju pol milijona dotlej nezaposlenih delavcev). Cilj je bil en sam: »zbujanje upanja«, ne pa teoretična doslednost.
Po eni strani grobi ukrepi, da bi uravnovesili proračun, po drugi odpravitev zlate podlage dolarja, pa tudi devalvacija. Pozneje so se Združene države vrnile k zlatemu standardu enako mirno, kot so ga zapustile.
Rooseveltovih »sto dni« nas zanima predvsem iz psihološko-po-litičnega zornega kota, kot primer terapije s šokom ali kirurškega reza oziroma ofenzive za izhod iz krize, ki je videti brezupna. Ukrepi so predlagani, bodisi v skupinah ali drug za drugim, tako naglo, da niso možni odpori, razvodenitev, zaobidenje ali capljanje na mestu z izgovorom, da je treba stvar šele temeljito pretehtati. Kaže, da »rutinsko« kongresno tehtanje ne bi dopustilo, da bi na primer hkrati delali korake za uskladitev proračuna in odpravo zlatih standardov — ne da bi se okrepila državna intervencija v gospodarstvu.
Postal je odrešitelj kapitalističnega sistema. Temelji stabiliziranja so bili zgrajeni v sto dneh. Koliko dni bi bilo potrebnih za stabiliziranje socialističnega sistema ?
(po NR)
Vsako leto ena nesreča
V zadnjih petih letih se je v Rokavskem prelivu zgodilo pet hujših nesreč. Največja je bila tista leta 1982, ko sta pred britanskim pristaniščem Harwich trčila dva trajekta. Življenje je zgubilo šest ljudi.
Rokavski kanal je zelo prometen, saj po njem plujejo vse ladje, ki iz Južne Amerike, Afrike, Azije in Avstralije hočejo doseči evropska pristanišča vzhodno od kanala in obratno. Med britanskim otokom in Evropo vsak dan pluje okoli 250 trajektov.
globus
sm—-—V ŽARIŠČU DOGODKOV9—b—
DROBNO GOSPODARSTVO NA MADŽARSKI NAČIN
Pred štirinajstimi dnevi smo na tem mestu govorili o budimpeštan-ski novici v zvezi z MacDonaldovi-mi hamburgerji. Tokrat to ne bo novica, temveč stara, nekako utečena zadeva iz petdesetih let: kooperativne zadruge, nekako podobne tistemu, čemur pri nas pravimo malo gospodarstvo ali pogodbena delovna organizacija. Kritiki v vzhodnoevropskih državah so kooperativnim zadrugam očitali pomanjkanje socialistične vsebine. Danes so organska sestavina madžarske ekonomike.
Če boste katerega od madžarskih funkcionarjev vprašali, kako to deluje, vam bo omenil bu-dimpeštansko zadrugo za izdelavo akustičnih aparatov, ki je pravzaprav že prešla v industrijsko proizvodnjo.
Na Madžarskem je 20 tisoč zadrug in manjših podjetij, ki se ukvarjajo z industrijsko ali obrt
Upokojenci na tuje
V Španiji si na vso moč prizadevajo, da bi se Japonci, ki bi radi preživljali'svoj zasluženi pokoj, preselili kar v Španijo. Lani so na španski Sončni obali (Costa del Sol) tujcem že prodali 25 tisoč hiš. Pobuda je sedaj prišla z japonskega ministrstva za trgovino in industrijo, ki razmišlja o »izvozu« svojih upokojencev. Namen je v tem, da bi jim omogočili čim prijetnejše življenje. V prihodnjih petih letih bi lahko Španija sprejela kakšnih 2 tisoč japonskih upokojencev. Z neko anketo, ki so jo naredili na Japonskem, so ugotovili, da si le 8,7 odstotka ljudi, starejših od 60 let, ne želi živeti v kaki drugi državi.
no proizvodnjo, trgovino ali uslugami. V njih dela preko 250 tisoč delavcev, ki so združili svoja sredstva. Zadruga za izdelavo akustičnih aparatov je ena od 1200, ki imajo uvedeno industrijsko izdelavo. Ustanovilo jo je leta 1954 16 samostojnih obrtnikov. Proti koncu šestdesetih let so zaposlili prvega inženirja. Danes je v tej zadrugi 1400 kooperantov in 200 inženirjev, tehnikov in drugih strokovnjakov, ki delajo v desetih obratih po vsej Madžarski.
Ob uporabi tujih izkušenj in lastnega znanja jim je uspelo izdelati elektronski aparat za preskušanje televizorjev. Težak je vsega kilogram (Japonci imajo podobnega z nekaj slabšimi lastnostmi, ki tehta 3,5 kilograma), izvažajo pa ga v Sovjetsko zvezo, ZR Nemčijo, Francijo, ZDA, Kanado in Indijo.
globus
NEW YORK — Merjenje ob pomoči umetnih satelitov je pokazalo, da je himalajski vrh K 2 višji od Mt. Everesta. K 2 je visok 8858, 7, Mt. Everest pa 8847,7 metra.
BONN — V ZR Nemčiji živi 591 tisoč Jugoslovanov in so po Številčnosti med tujci na drugem mestu, na prvem so Turki, ki jih je milijon 434 tisoč.
MADRID — Španija je lani s turizmom zaslužila prek 12 milijard dolarjev, kar je skoraj 50 odstotkov več kot predlani.
BUDIMPEŠTA - Papež je imenoval prejšnji teden, ob soglasju predsedniškega sveta Madžarske, Laszla Passkaija za novega kardinala.
VARŠAVA — Od ponedeljka do 15. marca bodo na Poljskem veliki vojaški manevri, na katerih bo sodelovalo 18 tisoč vojakov in večje število oklepnega orožja.
MOSKVA — Sovjetska zveza je izstrelila avtomatsko vesoljsko ladjo Progres 28, ki se bo združila z vesoljsko postajo Mir. V njej že ob 8. februarja bivata vesoljca Ramenenko in Levejkin.
STOCKHOLM - Švedska vlada bo predlagala parlamentu, naj sklepa o postopnem zapiranju jedrskih elektrarn. Prva dva od 12 reaktorjev bodo pogasili med letoma 1993 in 1996. Zadnji reaktor bo delal predvidoma do leta 2010. Švedi so se za ta ukrep odločili pod vplivom jedrske nesreče v ukrajinskem Černobilu.
GRADEC — Znano tovorno koles Puch, ki je imela lani približno 10 milijard zgube, bodo kupili Italijani. V okviru italijanske firme Piaggio, ki izdeluje vespe, naj bi v Gradcu izdelovali motorje za mopede.
BERLIN — DR Nemčija ima skupno za 13,1 milijarde dolarjev tujih dolgov, sama pa je na tujem kreditnem tržišču upnik za prek 7 miliiard dolarjev.
BUDIMPEŠTA — Madžarska je v preteklih štirinajstih dnevih doživela zimo, ki je v tem letnem času ni bilo že sto let. Približno takšen mraz, okoli minus 10 stopinj, je bil leta 1929.
Kaj privlači zadružnike in kaj državo, da razvijajo takšne zadruge? Postati član kooperativne zadruge pomeni vplačati eno ali dve mesečni plači. Če zadruga dobro posluje, izplačujejo svojim članom 12-odstotne obresti (hranilne vloge obrestujejo banke s 5 odstotki). Osnovna gonilna sila kolektiva je, da sme razpolagati z delom dohodka in določati plače. Kolektiv se s tajnim glasovanje izreka o direktorju, ki zadrugo vodi naslednjih pet let. Zadružniki lahko iz zadruge izstopijo; v večjih zadrugah dobijo nazaj samo glavnice, v manjših pa imajo obračunane tudi obresti. Iz zadruge lahko člane tudi izključijo, če slabo delajo.
Na predsedstvu madžarskih sindikatov trdijo, da so kooperativne zadruge »naredile ekonomiko države bolj mobilno« in da so z njimi »odpravili težave s pomanjkanjem mnogih potrošnih dobrin«, ki jih velika podjetja niso hotela izdelovati.
Z zadrugami so uspeli odpraviti šušmarstvo, ker se je okrepila kontrola. V Budimpešti so na primer taksisti, združeni v dveh državnih podjetjih in nekaj zadrugah, popolnoma zatrli »črne vožnje«.
Zanimanje za združevanje zasebnega denarja je še vedno precejšnje, kar pojasnjujejo s stabilnostjo forinta. V gospodarskih krogih pa je vse pogosteje slišati, da »inflacija trka na vrata«, pa je zato nekaj bojazni, da bo zanimanje za tovrstno vlaganje drobnega denarja v drobno gospodarstvo nekoliko splahnelo.
STRAN 2
VESTNIK 12. MAREC 1937
od tedna
MURSKA SOBOTA — Delegati vseh treh zborov skupščine občine so na nedavnem zasedanju pooblastili več uradnih oseb za sklepanje zakonskih zvez v soboški občini. Po novem so to na matičnem uradu v Murski Soboti Janez Sever, Tibor Bagari in Štefan Merklin, na krajevnem uradu v Mačkovcih pa Štefan Novak in Zdenka Vidovič. Za člana občinskega komiteja za SLO in DS pa so imenovali Draga Glišiča.
MURSKA SOBOTA — Po zaključnem računu za leto 1986 znašajo skupni prihodki občinskega proračuna čez 1,3 milijarde dinarjev, skupni odhodki pa več kot 1,28 milijarde dinarjev. Presežek sredstev se bo uporabil za splošno porabo, kot je dogovorjeno v SRS, nekaj denarja bodo odstopili republiškemu proračunu, nekaj presežka pa se bo preneslo v letošnje leto. Sicer pa se je občinski proračun oblikoval v skladu z usmeritvami republiškega dogovora.
MURSKA SOBOTA — Potem ko so izvolili novo vodstvo Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje, so na slovesni seji podelili še priznanja zbornice. Tokrat so jih prejeli delovna organizacija Gorenje Elrad iz Gornje Radgone, Alojz Filipič iz Kmetijskega kombinata Radgona, Vlado Ferenc iz Murinega tozda Oblačila v Ljutomeru in Mirko Šabjan iz Sobotinega tozda Komunala.
RADOSLAVC1 — V Radoslavcih seje na razširjeni seji sestalo predsedstvo KK SZDL, evidentirali so kandidate za najrazličnejše funkcije v Socialistični zvezi (komisije, svete, predsednika OK SZDL Ljutomer in predsednika MS SZDL za Pomurje). V nadaljevanju seje so sprejeli izhodišča za razpravo o najnovejših dogajanjih v SR Sloveniji (57. št. Nove revije in plakat za štafeto), ki je bila v začetku tedna. Spregovorili pa so tudi o pripravah na akcijo ZČRD, ko jih bo 3. aprila obiskalo uredništvo in bodo spregovorili o najbolj perečih problemih in dosežkih v tej krajevni skupnosti.
LJUTOMER — V novoustanovljeni Občinski turistični zvezi Ljutomer je tudi komisija za informiranje in propagando. Že takoj na začetku dela so si zadali člani na pobudo ustanovne skupščine OTZ zahtevno nalogo — izdelati vodič po Prlekiji in prospekt. Delo je zahtevno, vendar pa člani komisije menijo, da ni neizvedljivo in da bo gradivo zbrano še letos, vodič pa naj bi izdali pred prihodnjo sezono, v začetku leta 1988.
LENDAVA — Na skupni seji predsedstev vseh družbenopolitičnih organizacij lendavske občine so zavrnili pisanje Nove revije in zahtevali ustrezne postopke zoper avtorje. Enako so menili o plakatu za dan mladosti. Sicer pa so se dodobra razgovorili tudi o aktualnih gospodarskih vprašanjih občine. Gre za zaposlovanje, zbiranje in porabo referendumskih sredstev, pa tudi za vrzeli v gradbeništvu. Za slednje so menili, da je nujno večje medsebojno sodelovanje med gradbeniškimi in inštalacijskimi organizacijami, ne bi pa bila odveč tudi študija, ki naj pokaže, kaj bi prinesla morebitna drugačna statusna organiziranost.
LENDAVA— Čeprav poravnalni sveti, ustanovljeni v 18 krajevnih skupnostih lendavske občine, v zadnjem obdobju ne obravnavajo več tolikšnega števila zadev kot prej, pa si samoupravnega sodstva brez njih ni mogoče zamisliti, so poudarili na pogovoru, ki ga je pripravila občinska konferenca SZDL. Ugotavljajo namreč, da poravnalni sveti uspejo rešiti več kot tri četrtine sporov. Najčešče so to mejni spori. Postopek pred poravnalnimi sveti je brezplačen, zato se občani, ki se obrnejo v zvezi z določenim sporom na poravnalni svet, izognejo precejšnjim stroškom, ki bi jih imeli s pravdo na sodišču. Poravnali sveti tako tudi razbremenjujejo sodstvo. Ker dobe člani poravnalnih svetov za svoje delo ponekod simbolično odškodnino, drugod pa še te ne, so predlagali, naj bi dobivali vsaj toliko kot sodniki porotniki.
LENDAVA — V sredo so se v Lendavi sestali predstavniki občinskih sindikalnih svetov iz Lendave, Čakovca, Ivanca, Klanjca, Koprivnice, Krapine, Maribora, Ormoža, Pregrade, Ptuja, Slovenske Bistrice, Varaždina in Šmarja pri Jelšah. Te občine so udeleženke manifestacije »Srečanje bratstva in prijateljstva.« Na posvetu so govorili o oblikah in metodah dela organov in organizacij Zveze sindikatov SR Slovenije in SR Hrvaške in pri tem ugotovili, da imamo usmeritev več kot dovolj, pri izvrševanju mora biti večja odgovornost. Udeleženci posveta so na koncu srečanja poslali republiškim družbenopolitičnim organizacijam sporočilo, v katerem protestirajo zoper pisanje 57. številke Nove revije in proti poskusu vsiljevanja plakata za dan mladosti, češ da je oboje groba zloraba demokracije v naši družbi.
GORNJA RADGONA - V četrtek, 5. marca 1987, so se sestali člani izvršnega sveta SO Gornja Radgona in povabili medse tudi goste. Ti so jih seznanili z delom sodišča združenega dela, družbenega pravobranilca samopravljanja, uprave za notranje zadeve in referendumskega odbora v letu 1986. Obravnavah so tudi stališča delegatov h gradivu za zbore republiške skupščine, bp
LENDAVA — Na skupščini komunalne skupnosti občine Lendava so do 30. septembra 1987 podaljšali mandat predsedniku skupščine Milanu Vajdi, sprejeli so predlog samoupravnega sporazuma o zagotavljanju sredstev za mladinske delovne akcije ter družbeni dogovor o skupnih osnovah za zagotavljanje samoupravnih družbeno gospodarskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Na skupščini je bila podana tudi informacija o pripravah na gradnjo prave za Lendavo. Predračunska vrednost centralne čistilne naprave za Lendavo in okolico znaša kar 2,119.695.961 dinarjev, vendar za naložbo v tolikšnem obsegu še ni sredstev, zato bodo letos zaceli g diti prvi kolektor, za kar bodo porabili 268 milijonov dinarjev.
do tedna
LJUTOMER
Obračun za 1986 dokaj zadovoljiv
Zadnja seja zbora krajevnih skupnosti in združenega dela (delegati so se sestali brez družbenopolitičnega zbora) je bila ena najkrajši in ena najbolj formalnih v zadnjem času, saj sta obe trajali po približno eno uro, delegati pa so potrdili le nekaj osnutkov odlokov (med drugim tudi o tržnem redu in pogrebnih svečanostih). Nekoliko bogatejši dnevni red je bil na zboru združenega dela, saj so delegati dobili tudi prvo informacijo o rezultatih gospodarjenja v minulem letu. Informacijo je podal predsednik IS SO Ljutomer, Ozvald Tučic, in po njegovih besedah so ozdi in seveda celotno gospodarstvo gospodarili dokaj uspesno, oz. nekoliko bolje, kot je bilo pričakovati.
Za celotno gospodarstvo v občini Ljutomer je značilno, da je dohodek porasel mnogo več kot celotni prihodek, kar ocenjujejo kot dobro, seveda če ozdi svojega dohodka niso prikazali previsoko oz. ga previsoko ocenili. Zakonodaja namreč takšno prikazovanje dopušča. Seveda bo vse skupaj bolj jasno, ko bo zaključni račun tudi analitično obdelan.
Celotni prihodek gospodarstva v občini Ljutomer je 56,5
milijarde dinarjev, dohodek 13.5 milijarde in je za 255 indeksnih točk večji kot v letu 1985. Povprečni mesečni osebni dohodek je znašal v letu 1986 96.000 dinarjev in zaostaja za republiškim povprečjem za 21 odstotkov, čeprav je OD za 139 odstotkov večji kot v letu prej. Osebni dohodki so globalno rasli nekoliko počasneje kot dohodek.
Izgube v združenem delu so v letu 1986 nekoliko presenetile, seveda v pozitivnem smislu, saj
Ekologija, energija, varčevanje
Vrabci v žlebu in golob na strehi
Pomurski prispevki za energetsko-ekološki program Slovenije s pripombami na 41. številko zelene knjižice z rdečim naslovom Ekologija, energija, varčevanje v zbirki Aktualna tema založbe Delavska enotnost.
Slišali smo jih na ponedeljkovem posvetu v Murski soboti, ki ga je v pripravah na bližnjo problemsko konferenco SZDL Slovenije o ekologiji, energiji in varčevanju skupaj s predstavniki odbora za pripravo konference izpeljalo vodstvo (medobčinski svet) Socialistične zveze Pomurja. Udeleženci so v bistvu ponudili Sloveniji alternativni ekolo-ško-energetski scenarij, kar pomeni ob hkratnem izkoriščanju lastnih (in drugih) klasičnih
energetskih virov, kot so premog, nafta, zemeljski plin, raziskovati in uveljavljati obnovljive vire energije, kot so geotermalna, vodna, sončna, bioplin. Predvsem pa gre za varčevanje na vseh ravneh: v gospodinjstvih in industriji. Načinov in možnosti je veliko. Ali ni dovolj prepričljiv podatek, ki prihaja iz hotela Ter-mal v Moravskih Toplicah, ki ga ogrevajo s toplo vodo, da so prihranili v eni kurilni sezoni 36 milijonov dinarjev?
Bodo Porabci spet »osvojili« Ljubljano?
Pred tremi leti (1984.), ko so porabski Slovenci prvič gostovali v Cankarjevem domu v Ljubljani, so bili obiskovalci dokaj navdušeni nad njihovim programom. Zdaj se naši rojaki, ki živijo v Ljudski republiki Madžarski, ponovno odpravljajo v glavno mesto matičnega naroda, da bi prikazali svojo kulturno dejavnost ter etnografske značilnosti Porabja in da bi nas seznanili s svojim položajem nasploh.
Prireditve v okviru Dnevov Slovencev z Madžarske se bodo začele že danes (12. marca), in sicer bodo drevi odprli etnografsko razstavo lončarja iz Vi-rice in izdelovalcev ročnih del z Gornjega Senika, istočasno pa se bosta obiskovalcem predstavila ženski kvartet iz Slovenske vasi in narodnozabavni ansambel pod vodstvom Lacija Korpiča. Drugi dan bodo pripravili okroglo mizo z naslovom Slovenci med obema domovinama, potem pa si bodo obiskovalci lahko ogledali še odrsko delo Dvojčka, ki so ga
naštudirali študenti slovenske katedre z visoke učiteljske šole Szombathely. V soboto pa se bodo najprej predstavili učenci osnovne šole z Gornjega Senika, ki so naštudirali dve krajši lutkovni igrici (Janko, Metka in še kaj, Hiša tete Barbare), zvečer ob 20.00 pa se bo začel osrednji nastop (neposredno ga bo prenašala TV Ljubljana) pod gleslom Porabje danes. Obiskovalcem se bodo predstavili MPZ Avgust Pavel z Gornjega Senika, otroški pevski zbor OŠ Monošter, mladinska folklorna skupina z Gor. Seni-
Priprave občinske kulturne skupnosti na Festival bratstva in enotnosti
Obnove kulturnih domov
Zanemarjanje kulturnih in drugih domov v radgonski občini, v katerih naj bi potekale kulturne, zabavne in družabne prireditve, vrača prav v festivalskem letu 1987 dvojni udarec. Skoraj vsi domovi, še posebno pa gornjerad-gonski, so potrebni delne ali temeljite obnove.
V enem letu se vsega ne bo dalo popraviti, zato na občinski kulturni skupnosti že sedaj načrtujejo, da bodo od 1987. do 1990. leta namenjali več sredstev za obnovo kulturnih domov v Gornji Radgoni, na Kapeli za usposobitev dvorane vile Holt v Čreš-njevcih ter za obnovo kulturnega doma v_ Radencih. Kakor smo slišali na zadnjem skupščinskem zasedanju sisa za kulturo v Gornji Radgoni (25. februarja), pa bi bili potrebni obnove tudi domovi v Vidmu (manjka jim denar za ureditev prostorov, ki so jih lani odkupili), v Lutvercih (ki je prvi zadružni dom v Sloveniji) in Stogovcih. Večji del sredstev za obnovo teh objektov bodo zbrali z občinskim in krajevnimi samoprispevki, nekaj denarja, ki je namenjen manj razvitim območjem, pa bodo dobili tudi od Kulturne skupnosti Slovenije.
Priprave na Eestival bratstva in enotnosti, ki bo konec maja v Gornji Radgoni, ter na vzdrževanje kulturnih objektov so se za
je z negativnim saldom po zaključnem računu gospodarsko leto sklenil le Marlesov tozd Tovarna pohištva, zguba pa znaša 130 milijonov dinarjev. Z rdečimi številkami so končali leto tudi v Ljutomerčanovem tozdu Prevozništvo, vendar pa so izgubo predbilančno pokrili.
Zanimivi podatki so tudi pri rasti proizvodnje. Ljutomersko gospodarstvo sicer z resolucijo zadane rasti 3 odstotkov ni doseglo. V industriji so nekoliko nad načrtovanim, v kmetijstvu pa daleč za njim.
Ti podatki seveda še niso obdelani, kljub temu pa dovolj zgovorni. Seveda pa čaka strokovne službe še precej dela; šele ko bo celotno gospodarjenje tudi analitično obdelano, bo slika uspešnosti oz. neuspešnosti v celoti jasna.
čele že v letu 1986. To leto so se pri OK$ zbirala sredstva po višji prispevni stopnji, drugi vir pa so bila sredstva krajevnega in občinskega samoprispevka za obnovo 'kulturnega doma v Gornji Radgoni. Prav za festival je OKS zbrala 8 milijonov dinarjev, vseh pa je bilo v ta namen lani porabljenih 12 milijonov. Z njim so kupili inštrumente za tamburaše, folklorne obleke, opremo za pihalni orkester in opremo za splošne potrebe (prenosno ozvočenje in reflektorje).
Del denarja, ki se je zbiral za potrebe mladinskega festivala, so prejela tudi društva oziroma kraji, ki bodo gostili mlade iz 11 jugoslovanskih mest. Pomoč pri ureditvi dvoran so prejeli v Apačah, Vidmu, Kapeli, Negovi, Stogovcih, glasbena šola, dom občanov v Spodnji Ščavnici, gasilski dom v Zbigovcih ter vila Holt. Iz teh sredstev za vzdrževanje kulturnih objektov so sofinancirali še odkup stavbe Pokrajinskega arhiva v Mariboru, obnovo domačije in spominske plošče Janka Šlebingerja, ureditev toplovoda delavske univerze ter centralne kurjave v kulturnem domu v G. Radgoni.
Največ denarja je bilo namenjenega obnovi kulturnega doma v Gornji Radgoni. S sredstvi OKS, ki so se zbirala za festivalske potrebe, so kupili ojačevalnik za dvorano z zvočniki in dodatno opremo, kinoojačevalnik in uredili toplovod. Tudi večina sredstev, zbranih s krajevnim in občinskim samoprispevkom, je bila namenjena za nakup opreme za radgonski kulturni dom (plačali so sedeže Stolu Kamnik z montažo, kinoprojektorje z
opremo in montažo, dokumentacijo ter strehe).
Na podoben način
tehnično popravilo
naj bi se
zbiral denar tudi v letu 1987, največ pa ga bodo namenili za obnovo kulturnega doma v Gornji Radgoni. Z gradbenimi deli bodo začeli marca. S sredstvi republiške kulturne skupnosti za glasbeno spodbudo, ki so jih prejeli v letu 1986, bodo kupili pianino za kulturni dom (seveda Line Apače), dodatno pa bodo morali kupiti še zvočnike in usmerjevalnik scenske razsvetljave. Dosedanjo zvočno opremo iz dvorane v Gornji Radgoni bodo prenesli v kino Vidmu, stole in kinoopre-mo pa v kulturni dom na Kapeli, vendar pod pogojem, če bodo tudi z lastnim denarjem pomagali urediti dom, ki propada. Nekaj stolov bodo prenesli tudi v vilo
Dušan Loparnik
Zanimivo je, da nihče od pomurskih predstavnikov na posvetu ni razmišljal o ključni besedni zvezi: preustroj občinskih in medobčinskega gospodarstva z energetsko požrešnih, umazanih tehnologij na čistejše, energetsko manj zahtevne. Ponavljali pa so, kako se mukoma rojevajo potrebne študije za nameravano gradnjo murskih elektrarn, kako se že nekaj let prepričujemo in nategujemo okrog odlagališč odpadkov, kako ljudstvo ni ekološko osveščeno in vzgojeno, kako .. . Skratka, šlo je za reprizo diagnoze, da so v pokrajini ob Muri obremenjena ali ogrožena
ka, ansambel Lacija Korpiča, ki bo spremljal ženski kvartet iz Slovenske vesi, dramska skupina iz Števanovec (porabsko gostiivanje), dramska skupina VUŠ Szombathely, ter šolska FS in lutkovna skupina z Gornjega Senika. Za konec pa bodo predstavili še ljudske običaje v Porabju.
S kulturnimi skupinami iz Porabja bodo pripotovali v Ljubljano tudi dokaj številni
predstavniki
družbenopoliti-
čnih organizacij in ustanov LR Madžarske, med njimi sekretar Domovinske ljudske fronte LR Madžarske Jozsef Garamvol-gyi, generalni sekretar Domovinske ljudske fronte Madžarske Marin Mandič, člana CK Madžarske socialistične delavske partije Peter Gonddr, Erika Glanz idr.	Jože Graj
Holt, medtem ko bodo kinu v Apačah pomagali kupiti novo
ozvočenje.
Bernarda Peček
nahajališča (viri) pitne vode, podtalnica, da se vnemamo pozi-dujejo kmetijska zemljišča, dvomljivi so nekateri zemljiški posegi, močno onesnažene so tekoče vode (Mura, Ščavnica, Le-dava, Črnec), divjih odlagališč odpadkov je na stotine in tako naprej. Kljub temu pa si smemo šteti v zadoščenje, da je bil — po besedah dr. Petra Novaka, predsednika sveta za varstvo okolja pri RK SZDL — ravno upor zoper gradnjo hidroelektrarn na reki Muri eden od povodov za pripravo in sklicanje navedene problemske konference.
Ekološko-bivalne razmere se torej tudi v Pomurju zaostrujejo. Kako jih vsaj omiliti? Kakšno strategijo in taktiko pri tem ubirati? Po starem ne moremo naprej, po novem še ne znamo. Tako imenovana ekološka ocena Pomurja, ki se pripravlja na soboškem Zavodu za ekonomiko in urbanizem, bi morala dati nekatere strokovne odgovore. Verjetno bi se splačalo prisluhniti pobudi za oblikovanje medobčinske komunalno-energetske skupnosti (pa ne zaradi enega sisa. več!) ter predlogu, da v večjih gospodarskih enotah zaposlijo kakšnega energetika. Predvsem pa bi morali biti tudi v tej pokrajini bolj odprti in dojemljivi za zglede od drugod; naj prihajajo z »rdeče« ali »zelene« strani. Na dovtip, ki ga je na račun položaja »zelenih« — najbrž pa bi »zeleni« morali postati vsi — izrekel mag. Andrej Kralj iz sozda ABC Pomurka, češ da se počutijo kot vrabci v žlebu, bi pripomnili, da nam gre (tudi) pri varstvu okolja za goloba na strehi: čistejše, varnejše, varčnejše ekološke razmere.
V tem smislu bo nujno v prihodnjih dneh na vseh ravneh (v političnih in družbenih organizacijah in društvih, združenjih, podjetjih, strokovnih ustanovah in gospodarskih panogah) poiskati odgovore na 11 zastavljenih vprašanj in se opredeliti do ponujenih treh različic: trde, poltrde in mehke. Že zdaj pa se zdi, da bomo v Pomurju za srednjo, poltrdo, ki ob alternativnih računa zlasti na konvencionalne, klasične energetske vire.
Branko Žunec
HRANILNO-KREDITNA SLUŽBA PANONKA MURSKA SOBOTA
Na podlagi Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi sklada solidarnega varčevanja, oblikovanju in uporabi sredstev za kreditiranje stanovanjske gradnje kmetov in delavcev in sklepa 21. seje odbora sklada z dne 20. 2. 1987.
RAZPISUJE VIII. NATEČAJ
za razdeljevanje posojil za stanovanjsko gradnjo, nakup in obnovo ter notranjo ureditev stanovanj in infrastrukturo v letu 1987.
I.
Natečaja se lahko udeležijo člani sklada solidarnega varčevanja, ki izpolnjujejo pogoje po Samoupravnem sporazumu o ustanovitvi sklada solidarnega varčevanja, oblikovanju in uporabi sredstev za kreditiranje stanovanjske gradnje kmetov in delavcev in ki so poravnali svoje obveznosti do tega razpisa. Vsi drugi člani pridobijo pravico natečaja po dveh letih članstva. Prednost pridobitve imajo tisti člani, ki še niso dobili posojila.
n.
Razpisana vsota za razdelitev posojil v letu 1987 znaša:
— za združene kmete in delavce	125,000.000
III.
Prosilci morajo 15 dni po objavi tega natečaja v VESTNIKU dostaviti Hranilno-kreditni službi Panonka Murska Sobota naslednjo dokumentacijo:
— prošnjo na obrazcu HKS,
— predračun del, kupoprodajno pogodbo, drugo
— gradbeno dovoljenje
— dokaz kreditne sposobnosti (združeni kmetje — višina kratkoročnih obveznosti pri KZ PANONKA, združeni delavci — višina kratkoročnih in dolgoročnih obveznosti).
IV.
Posojilo se bo odobravalo v smislu 13. in 18. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi sklada solidarnega varčevanja ter prednostnih pogojev za dodelitev.
V.
Odbor sklada je glede na razpoložljiva sredstva določil največ
Za združene kmete in delavce:
1.	za novogradnjo do	din 1,000.000
2.	za nakup stanovanja do	din 1,000.000
3.	za obnovo in drugo do	din 500.000
VL
Ne glede na določila pravilnika o stanovanjskih posojilih občanom in druga veljavna določila, ki se nanašajo na privarčevana oziroma vezana sredstva in posojilo na tej osnovi, bo HKS Panonka določila način revalorizacije vrednosti sredstev in posojila. Posojilojemalec pa se v skladu s 129. členom zakona o celotnem prihodku in dohodku zavezuje, da bo najeto posojilo vrnil v revalorizirani vrednosti z realnimi obrestmi v skladu s poslovno politiko HKS Panonka in indeksom cen proizvajalcev industrijskih proizvodov v skladu s 40. členom zakona o celotnem prihodku in dohodku.
Odplačilna doba posojila je 10 let.
Lastna udeležba znaša 10 % od odobrenega posojila.
VIL
Končni sklep o odobritvi posojila bo posredovan vsem udeležencem VIII. natečaja.
VIII.
Vse potrebne informacije dobite pri strokovni službi Hra-nilno-kreditne službe Panonka Murska Sobota.
Predsednik odbora sklada Štefan Majcen 1. r.
VESTNIK 12. MAREC 1987
STRAN 3
KOT MEDVEDI ZUNAJ LOVSKE
DRUŽINE inounuje
Tisti, ki ne bodo podpirali inoviranja, bodo morali zapustiti delovna mesta, ker se v bistvu ukvarjajo s protiustavno dejavnostjo. To je zgolj rahlo zaostrena interpretacija sklepov zadnjih partijskih kongresov, ki med vrsticami prinaša tudi naslednje sporočilo: vzdrževati rutinerje na najbolj vplivnih položajih pomeni vzdrževati v državi rutinersko vzdušje, kar vodi na pot standarda na ravni lačne Afrike.
MONOPOL LUMPEN-PEN(POL)INTELIGEN-CE
Dr. Matjaž Mulej z mariborskega Vekša nam je pred nedavnim pojasnjeval: »Blokade za razvoj inovativnosti izhajajo iz ljudi z monopolističnim položajem, tistih, ki se jim ni treba izpostavljati. Ali so prišli do vodilnih vlog ali ne, je še posebno pomembno: bližje ko so močni vlogi, hujši je vpliv in monopol nost toliko bolj nevarna. Če gre hkrati za monopolnost človeka in organizacije, je še huje'. Največji monopolisti niso vrhovni direktorji, ampak v vsej svetovni praksi tisti na sredini lestvice. Tisti torej, ki so toliko daleč prilezli, da ne morejo naprej, ker nimajo več dovolj znanja in zato blokirajo druge. Postajajo vpliven vir negativne selekcije — kot se temu reče v političnem jeziku — in dajejo več prostora nesposobnim oziroma v. d. delavcem namesto inovatorjem. Na to se navezuje izbor ne le kadrov, ampak tudi tehnologije, kajti oboje mora biti usklajeno. Tu vidim za Pomurje resen dolgoročen problem, kajti vse več mladine se po šoli zaposluje v organizacijah. To pomeni dolgoročno reprodukcijo nizke ravni znanja, rutinerskega, izkustvenega življenja, kjer bo samo nekaj ljudi moralo misliti za vse druge, tem pa bo nujno zmanjkalo zmogljivosti. Raje bi množico miadih, množico kmetijskih proizvajalcev dvignili na noge, da postanejo ne pasivni, ampak ino-vatorski kooperanti tako v industriji kot v kmetijstvu, ali kar na obeh področjih. Od tod se rojeva resno zanimanje za znanje, se dviga, splošna raven znanja in s tem možnost Pomurja, da neha biti manj razvito območje. Dokler bo tako, kot je, se pokrajina ne bo dvignila na višjo razvojno raven.«
Sicer pa imamo tudi pri nas srednji razred, takoimenovano lumpen(pol)inteligenco, ki s svojimi, večkrat na lahek način pridobljenimi diplomami ob črni kavi blefira svojo namišljeno učinkovitost.
OD VRTIČKARJA DO NASPROTNIKA OBLASTI
Močni, pametni, pridni nima potrebe po socialni pravičnosti. Zanaša se na lastne sposobnosti, medtem ko se nemočni, nespametni, leni, zanaša na pomoč in potuho abstraktne in solidarnostne družbe. V resnici jemlje iz žepa onega, ki družbo z naporom drži pokonci. In ta igra se vrti, dokler se vrti, če in dokler je sposobni dovolj naiven, da ne uvidi, kako se je znašel v levji združbi. Ko pa mu postane jasno, da so družba, država, pravo, čestokrat bergla nesposobnih, se umakne s prizorišča in začne, po Voltairovem nasvetu, »vrtička-ti«. Se skratka privatizira, postane sistemsko poparjen, razočaran in ciničen vrtičkar in nazadnje zagrizen, čeprav morebiti ne zavesten nasprotnik oblasti. (V armadi pomurskih obrtnikov bi se takih našlo kar nekaj!) Uravnilovka je zgolj skrajnejša oblika tega problema in se je že izkazala za dovolj škodljivo. Naj ponovimo vprašanje: smo mar danes prepričani, da ni okrog nas množice nesposobnih, ki so delovnopravno zaščiteni kot medvedi zunaj lovske sezone? Pa ne ozirajmo se samo po snažilkah in fizičnih delavcih iz drugih republik, ampak tudi po že prej omenjeni lumpen(pol)inteligenci.
Kaj se pravzaprav gremo v Pomurju: pravičnost ali učinkovitost ali bolj ali manj spretno krmarimo med obojim, navzeti kompromisarskih sindromov in krizne mentalitete? »Med slovenskimi regijami je ta pokrajina ena tistih, kjer prevladuje delovno intenzivna industrija. Vse podobne regije v republiki se bodo — ene prej, druge kasneje — sreča le s problemom, kako slediti konkurenci. Ali ji več ne bodo mogle slediti niti ne na račun nizkih osebnih dohodkov in se bodo prisiljene umakniti s trgov ali pa se bodo začele prilagajati in proizvajati >prave stvari <. To je mogoče doseči le, če se v zdajšnjih razmerah sistematično gojijo razvojno-inovacijski centri kot kadrovska jedra, sposobna inovirati programe, vnašati nove programe oziroma zdajšnje bistveno izboljševati. Tako bodo v času, ko bo prišlo do nujnega osipanja v delovno intenzivni industriji, v vaši pokrajini na razpolago konkretnih programi, ki bodo dohodkovno tako močni, da bodo drug drugega omogočali usmerjati in bodo mogli uspešno s svojim dohodkom pokrivati stroške pretvarjanja in preu-stroja drugih oddelkov tukajšnjega gospodarstva. Gre seveda za nenehen proces, ki ga še nismo navajeni, in če ne boste zdaj utegnili razvijati zelo produktivnih, akumulativnih programov — to pa ne gre brez sposobnih kadrov — se vam v prihodnosti slabo piše. V podobni zagati se bo namreč znašla vsa Slovenija,« razmišlja izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Ciril Baškovič.
»BLEFIRANJE« - KAKO DOLGO ŠE?
Dr. Matjaž Mulej dodaja: »V najbolj prodornih organizacijah Pomurja je pravzaprav opravljen velik del prehoda v kapitalno intenzivno tehnologijo. Toda bil bi velik »blef« — v primerjavi z mednarodnimi izkušnjami —• trditi, da lahko stroj dela namesto človeka — pametno. Stroj lahko dela namesto človeka naporna opravila, od njih pa se samo naporno živi, ne pa tudi pametno in donosno. Tako mora biti tudi ta del samo vmesni korak za prehod na znanstvenotehnološko proizvodnjo, proizvodne sile in način dela.«
Pa še njegovih deset zapovedi (beri: pogojev) za inoviranje kot množično gibanje:
1.	inovacijska politika družbe in organizacije,
2.	inovacijski delovni cilji vodilnih in vodstvenih delavcev,
3.	usposabljanje za inoviranje in ustvarjalno sodelovanje mnogih, ne le — nujne — elite, žal morda zaprte v elitizem,
4.	organiziranje inoviranja (služba) in sistematično evidentiranje inovacij,
5.	razpoložljiva oprema za preskušanje zamisli,
6.	dostopni informacijski viri,
7.	u,. javljanje priznanih inovacij v rednem delu,
8.	trženje inovacij in zato sodelovanje raziskave-razvoj-mar-keting,
9.	vrednotenje in nagrajevanje (po pravilnikih) in
10.	pravni red, ki daje prednost inovaciji pred podrejenostjo.
P. S.: Zapovedi veljajo seveda tudi za pomurski prostor in pomursko gospodarstvo.
Branko Žunec
Na obisku v krajevni skupnosti Rogašovci
NOVO ŽIVLJENJE V KRAJIH OB MEJI
Občinska konferenca Socialistične zveze Murska Sobota nadaljuje s serijo uspešnih obiskov v krajevnih skupnostih. Sredi prejšnjega tedna so se predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij in skupnosti srečali z občani v Rogašovcih, krajevni skupnosti, v katero je vključenih sedem vasi in je ena največjih v soboški občini. Jurij, Rogašovci, Nusko-va, Serdica, Sotina, Kramarovci in Ocinje so kraji, ki jih povezujejo skupni interesi, srečujejo se s podobnimi težavami in skupno jih tudi rešujejo. Če je bilo še v petdesetih in šestdesetih letih za te kraje značilno odseljevanje prebivalstva, saj je leta 1948 na tem območju živelo 3.616 prebivalcev, leta 1971 pa le še 2.778, se je v zadnjem času odseljevanje ustavilo, kraji pa so na novo zaživeli. Po zadnjih podatkih je opazen celo rahel porast prebivalcev, saj jih je v vseh sedmih krajih okrog 2,800. Večje možnosti za zaposlitev in povečano zanimanje za delo na zemlji so pripomogli, da se je odliv ustavil, zmanjšalo pa se je tudi število tistih, ki so odhajali na začasno delo v tujino. Ce je bilo še leta 1975 na tujem zaposlenih 462 občanov iz teh krajev, doma pa le 135, je zdaj slika povsem drugačna. V domačih organizacijah združenega dela jih je našlo zaposlitev 417, v tujini pa jih je manj kot 200. V vseh teh letih pa tudi razvoj v krajih ob meji ni zastal.
Z LASTNIMI SILAMI DO USPEHOV
Krajevna skupnost Rogašovci je obmejna, saj kar štiri vasi mejijo na sosednjo Avstrijo, s katero jih povezujeta ta dva maloobmejna prehoda v Kramarovcih in Sotini ter mednarodni mejni prehod Kuzma v vasi Sotina. Kljub oddaljenosti od občinskega središča so ti kraji na novo zaživeli, saj so ljudje spoznali, da si le s skupnim in lastnim delom ter sredstvi lahko zagotovijo lepšo prihodnost. Največji razvoj je ta krajevna skupnost doživela v preteklem srednjeročnem obdobju, ko so v teh krajih proslavili marsikatero delovno zmago in skupaj rešili prenekateri problem. Dojeli so, da morajo za svoj razvoj veliko več narediti tudi sami, zato so v letu 1983 povečali tedaj veljavni krajevni samoprispevek za sto odstotkov, po izteku le-tega v letu 1985 pa so to odločitev potrdili z izglasovanjem še višjega samoprispevka. S sredstvi, ki so se tako zbrala v blagajni krajevne skupnosti, so soprispevali k rešitvi številnih problemov, s katerimi so se v teh krajih srečevali v vsem povojnem obdobju.
Z dograditvijo nove trgovine v Rogašovcih, v kateri so uredili sodobno samopostrežno prodajalno z bifejem ter oddelek z galanterijo in tekstilom, so leta 1984 rešili problem oskrbe prebivalstva v tej in okoliških vaseh, prav tako pa razmišljajo tudi o možnostih prodaje plina. To nalogo so zapisali tudi v svoje razvojne načrte, dogovori s Potrošnikom so v teku in upajo, da jo bodo še letos uresničili. Prav tako pa nameravajo razširiti tudi skladišče, ki ga je v tem kraju uredila Kmetijska zadruga Pa-nonka.
Če so imeli še pred leti v teh krajih težave pri'oskrbi z električno energijo, so skupno s tozdom Elektro rešili tudi ta problem. Zgradili so dva dodatna transformatorja v Sotini ter po enega pri Juriju in Nuskovi, hkrati pa so na novo uredili tudi ulično razsvetljavo pri Juriju, v Nuskovi in Rogašovcih. S sredstvi krajevnega samoprispevka so zgradili nove mrliške vežice pri Juriju, v Nuskovi in Serdici ter preuredili vežico v Rogašovcih, skupaj s stanovanjsko skup-
Razgibana aktivnost v KS Bogojina---------------—----------
Želijo hitrejši razvoj — pomagali bodo vsi
V zadnjih dneh je bilo v krajevni skupnosti Bogojina več dogodkov, ki bodo tako ali drugače vplivali na razvoj v prihodnjih letih. Na javni razpravi, ki jo je pripravila krajevna konferenca SZDL, so se poglobili v nekatere probleme, ki tačas najbolj prizadevajo krajevno skupnost. Na skupščini krajevne Skupnosti pa so se dogovorili o načinih, kako probleme urediti
Pa se sprehodimo ob njih. Najprej so seveda v ospredju tisti o cestah. Stanje na cesti Ivanci—Mlajtinci ni dobro, cesto bo potrebno urediti. Po programu samoupravne interesne skupnosti za ceste bo omenjena cesta modernizirana v prihodnjem letu, vas Ivanci pa bo prispevala 5 tisoč kubičnih metrov gramoza. Poseben problem je s cesto Bogojina— Gančani. Cesto je nujno urediti, zato so vse moči uprte v zagotavljanje sredstev. V Bogoji
nostjo pa so prekrili tudi kulturni dom in uredili fasado.
Veliko pa so v teh krajih naredili tudi gasilci skupaj z drugimi
vaščani. Pod streho so postavili vaško-gasilski dom pri Juriju ter orodjarno z garažo v Nuskovi in Kramarovcih, obnovili so vaško-gasilske domove v Ocinju, Serdici in Rogašovcih, lani so začeli z gradnjo novega doma v Kramarovcih, letos pa ga bodo začeli graditi še v Sotini. Ob tem pa niso pozabljali tudi na posodabljanje opreme, saj se gasilska društva v Kramarovcih, Serdici in Nuskovi lahko pohvalijo z novimi motornimi brizgalnami, gasilska orodna vozila imajo v Rogašovcih, Kramarovcih, Nuskovi in Serdici, gasilci pri Juriju imajo gasilsko avtocisterno, novo vozilo pa bodo prihodnje leto kupili tudi v Sotini. Pa tudi sicer skrbijo za protipožarno zaščito, saj so domala v vseh krajih uredili po nekaj požarnovarnostnih vodnjakov.
Kljub rezultatom, ki jih je ta krajevna skupnost dosegla v zadnjih letih, pa tudi problemov ne zmanjka. Največ je seveda komunalnih in za reševanje le-teh namenjajo tudi največ sredstev. Veliko jih stane predvsem vzdrževanje vaških potj, saj za to namenijo kar polovico denarja krajevnega samoprispevka. Veliko jih stane predvsem navoz gramoza na vaške poti, saj so oddaljeni od gramoznice, prevozi pa so predragi. Zato se toliko bolj upravičeno jezijo nad tistimi, ki nočejo prisluhniti njihovi zahtevi, da bi usposobili kamnolom v Sotini. Material iz tega kamnolo
ni se nadejajo, da bodo letos cesto uredili. Razmisliti bo potrebno tudi o ureditvi ceste na Bukovnici.
Kmetijski problemi krajevne skupnosti so večplastni. Najprej gre za melioracije v Filovcih in na Bukovnici. V Filovcih se bodo dela začela takoj, ko bo vreme ugodno, meliorirali bodo 400 ha zemljišč. V Bukovnici pa bo potrebno počakati, da se kmetijci, kulturniki in krajevna skupnost dogovorijo o nalogah, ker so nekateri objekti v tem kraju pod spomeniškim varstvom. Da bi hitreje razvili kmetijsko proizvodnjo, bodo v Bogojini zgradili centralno skladišče za gnojila in zaščitna sredstva, manjše skladišče pa še na Ivancih. V Bogojini želijo, da bi v doglednem času dobili sodobno samopostrežno trgovino, da bi zagotovili boljšo oskrbo občanov. Ponujajo komunalno urejeno zemljišče za trgovino, pomagali
ma je dobre kakovosti, trdijo, to pa potrjujejo tudi poti, ki so jih z njim utrdili. Aktivnosti za izkoriščanje kamnoloma so sicer stekle, upajo pa, da tokrat ne bo ostalo le pri obljubah.
Zadovoljni niso tudi s stanjem in vzdrževanjem kategoriziranih cest na tem območju. Sest odsekov takšnih cest je v njihovi krajevni skupnosti, najslabša pa je cesta Rogašovci—Fikšinci, ki je često tudi neprevozna. Tačas je zaprta tudi cesta Jurij—Fikšinci zaradi porušenega mostu na Le-davi, krajša obvoznica pa še vedno ni urejena. In ko je beseda o cestah, ne morejo tudi mimo posodobitve ceste Gerlinci—Fikšinci—Rogašovci in ceste Kramarovci—mejni prehod. Za prvo bi morali v krajevni skupnosti zagotoviti 17 milijonov in za drugo 4,2 milijona dinarjev, vendar
se ne morejo strinjati s tem da so druge krajevne skupnosti, ki jih ta cesta povezuje s Cankovo, prispevala 10-odstotni lastni delež, od krajevne skupnosti Rogašovci pa zahtevajo 15-odstotnega. Večina krajev v tej krajevni skupnosti je namreč manj razvitih in takšnega deleža ne bodo mogli zagotoviti.
Poseben problem, zlasti v Rogašovcih, predstavlja oskrba s pitno vodo. Najbolj ga čutijo stanovalci v stanovanjskih blokih, vendar v komunalni skupnosti zagotavljajo, da bodo tudi ta problem skušali čim prej rešiti. Prav tako pa bo na tem območju treba rešiti tudi problem melioracij v dolini Ledave, saj je urejanje zastalo, prizadeti in oškodovani pa so lastniki, ki imajo tu svoja zemljišča in jih ne morejo obdelovati.
PREDPISI SPODKOPAVAJO AMBI-
CIJE
Krajevni skupnosti Rogašovci še zdaleč ne gre očitati nezagna-nosti ali apatičnosti. Nasprotno: na področju družbenih dejavnosti imajo v načrtu veliko novosti, med katerimi naj naštejemo naslednje: gradnja otroškega vrtca z dvema oddelkoma, nova šola, ker je stara pretesna, in ambulanta, ki je za zdaj v zastarelih prostorih krajevnega urada.
pa bi tudi pri gradnji. Žal bo potrebno nekaj let še počakati. Trgovsko podjetje Potrošnik sredstev za gradnjo nima. V krajevni skupnosti menijo, da bo za uresničitev tega cilja potrebno še več naporov.
Nekaj želja imajo tudi v šolstvu. Medtem ko bo podaljšano bivanje v šoli oziroma celodnevno varstvo otrok rešeno že v tem letu, bo teže z gradnjo telovadnice pri osnovni šoli. Varstvo otrok bo posebej razveselilo zaposlene matere, ki jih je vedno več. Telovadnico pa bodo v Bogojini gradili šele takrat, ko bo končana gradnja dveh telovadnic v drugih krajih občine. Problemov je več, so dejali na skupščini krajevne skupnosti, a vsi drugi so laže rešljivi, posebno še zato, ker se zanje zavzema večina občanov vseh štirih vasi krajevne skupnosti.
Jani D.
Slednjega bi prav tako radi zamenjali z novim, česar pa občinski proračun žal ne omogoča, zato gradnje tako hitro gotovo ne bo.
Vse našteto so želje krajanov, resnica in družbena danost pa v tem trenutku taka, da nobena od teh vsaj do konca tega polletja ni uresničljiva. Vse naložbe v družbenih dejavnostih so namreč prepovedane, vendar je prav, da v krajevni skupnosti že zdaj razmišljajo o gradnji, ko bo ta dovoljena. Pripravljeni so pomagati z denarjem, lastnim delom in materialom. Tako že letos nameravajo začeti s pripravljalnimi deli za ambulanto, saj bi radi odkupili zemljišče, uredili dovoz in zagotovili nekaj gradbenega materiala, da bi začeli graditi po načrtu — leta 1988.
Za vrtec je potrebno zapisati, da bi ga že lahko imeli, vendar so takrat v Rogašovcih zamudili vlak zaradi lastnih napak, ki jih je zdaj potrebno popravljati, gradnjo pa nameravajo začeti leta 1989. Za novo šolo se zavedajo, da v tem srednjeročnem obdobju ne bo uresničljiva želja, vsekakor pa si želijo, da bi prišli v naslednje, to je v letih 1991—95. Ko že pišemo o šoli, moramo omeniti tudi težave s šolskimi avtobusnimi prevozi, ki so posebno očitne pozimi, krajani pa si želijo, da bi se avtobusni prevozniki bolj držali voznih redov.
Rogašovski krajevni urad je v prostorih zasebnika, gre za staro stavbo, in zato bi radi zgradili novega ali se vsaj preselili v ustreznejše prostore. Letos iz tega ne bo nič, pa tudi kratkoročno položaj ni nič kaj rožnat. Edino kar občinski funkcionarji lahko zagotovijo, je pomoč obema delavcema v krajevnem uradu, ki zaradi obsega in razvejenosti dela vsega sama ne zmoreta. Zato bodo skušali v prihodnje zagotoviti dodatno delovno silo, posameznika, ki bi prihajal v Roga-šovce enkrat ali dvakrat tedensko. Novih zaposlenih pa si žal ne morejo privoščiti.
Omenimo še telefonijo, s katero tačas ni posebnih težav, saj so zgradili novo pošto s prostori za telefonsko centralo. V zadnjih letih so močno napredovali, saj so imeli še leta 1982 en telefon na 90 prebivalcev, ob koncu leta pa bo ta številka padla na 20. Poleg tega imajo še telefonsko govorilnico, zato posebnega povpraševanja po novih priključkih zdaj ni, čeprav s tem ni rečeno, da morajo biti zadovoljni z doseženim.
Ob koncu zapisa o KS Rogašovci še problematika vasi Kramarovci, ki je 3 km oddaljena od večjega naselja, Rogašovec. Kra-marovčanov je le 65; 11 je zaposlenih in 1985 so zbrali nekaj več kot 93 tisoč dinarjev samoprispevka. Po občinskem odloku so zdaj med razvitimi vasmi in to se zdi krajanom nepravično, saj so na ta način njihove obveznosti znatno višje in širša družbena skupnost ni solidarna, to velja zgolj za krajevno skupnost. Verjetno bi kazalo kriterije za razvitost oziroma manj razvitost še enkrat preučiti, saj so predpisi in črke na papirju eno, stvarnost pa drugo. Čeprav moramo v isti sapi dodati, da so Kramarovčani začeli graditi vaško-gasilski dom, kupili pa so tudi gasilski avto.
Ludvik Kovač Bojan Peček
STRAN 4
VESTNIK 12. MAREC 1987
LENDAVA
Knjigovodski
servis
V lendavski občini imajo 18 krajevnih skupnosti, od katerih se jih več kot polovica pritožuje, da ne morejo dobiti nikogar (za honorar seveda), ki bi jim vodil računovodske posle oziroma je voljan to delati le za določen čas. Ker so z računovodskim kadrom torej težave (po svoje to čudi, ko pa imamo toliko ekonomskih tehnikov), so svojčas predlagali ustanovitev knjigovodskega servisa kot samostojne ustanove. Ker je za to menda pogoj, da so najmanj trije zaposleni, je šla ideja že prav na začetku po vodi. Druga oblika, ki so jo podprli predsedniki krajevnih skupnosti na zadnjem pogovoru, kaže, da bo oživela. Pri ustreznem občinskem organu naj bi en delavec kot del svojih delovnih nalog in opravil vodil tudi knjigovodstvo za krajevne skupnosti, in sicer najprej za tiste, ki tega problema ne morejo rešiti same, pozneje (če bo ta oblika cenejša) pa bi računovodske posle najbrž prepustila še katera izmed krajevnih skupnosti. Vse to zdaj niso več zamisli, ampak povsem konkretno uresničevanje predlogov. To pa je pomembno tudi zato, ker se s financami ni mogoče igrati, kajti za neažurno in površno knjigovodstvo so predpisane hude kazni tako za posameznika kot za krajevno skupnost in najbrž nihče ni voljan, da bi ob večinoma prostovoljnem delu (mislimo na aktiviste krajevne skupnosti) plačeval še kazen. K temu naj dodamo, da knjigovodstvo v krajevnih skupnostih ne obsega le pregleda nad zbiranjem in trošenjem krajevnih samoprispevkov, ampak tudi evidenco nad osnovnimi sredstvi, ki vključuje tudi revalorizacijo, česar pa skoraj nikjer ne delajo.
Š. S.
ZDRAVSTVO
V letošnje leto brez izgub
Presenetljiva in za večino nepričakovana je ugotovitev, da so zdravstvene skupnosti Pomurja v skupnem seštevku lansko poslovno leto končale s pozitivnim predznakom . — do sedaj ze nekaj let z izgubami. Ta ugodna številka niti ni. tako majhna, saj je ostalo 148 milijonov dinarjev. K temu je največ prispevala soboška zdravstvena skupnost, saj ji je ostalo v blagajni 162 milijonov, v radgonski zdravstveni skupnosti 55, medtem ko sta lendavska in ljutomerska zdravstvena skupnost lansko poslovno leto končali z izgubo, lendavska s 46 in ljutomerska s 23 milijoni.
Če vse to povemo še v odstotkih, potem so bili prihodki zdravstvenih skupnosti Pomurja 154 odstotkov višji kot v lanskem letu, to je šest več, kot so načrtovali. Če smo lansko leto veliko izgubo, predvsem v soboški zdravstveni skupnosti, utemeljevali s tem, da se zbere premalo denarja, da so zdravstvene storitve predvsem zunaj pomurskih meja dražje in da so kmetje s svojim prispevkom plačali le 27 odstotkov od vrednosti zanje opravljenih storitev, pa letos lahko rečemo to, da so se osebni dohodki konec lanskega leta dvignili, s tem pa tudi denar prispevne stopnje, ravno tako so v nekaterih zdravstvenih skupnostih delegati sprejeli za zadnja meseca višjo prispevno stopnjo. Na poslovni rezultat pa vpliva tudi sestava zdravstvenih zavarovancev.
V soboški občini je bilo delavskih zavarovancev 77 in kmečkih 23 odstotkov, v lendavski je bilo to razmerje 83 proti 17, v ljutomerski 85 proti 15, prav enako razmerje je v radgonski občini. Če zberemo podatke za celotno regijo, je 81 odstotkov zdravstvenih zavarovancev v delavskem in 19 v kmečkem zavarovanju.
Posebni kazalnik je tudi število zavarovanih oseb na aktivnega zavarovanca. V soboški občini pridejo 3,3 osebe na enega aktiv-
Delegati sprejeli podražitve
komunalnih storitev
V začetku tedna ski Soboti sestali skupščini občinske
so se v Mur-delegati na samoupravne
komunalne skupnosti. Razpravljali so o družbenem dogovoru o skupnih izhodiščih za oblikovanje cen komunalnih storitev v letu 1987, ki ga je predložil odbor za planiranje in družbenogospodarski razvoj Zveze komunalnih skupnosti Slovenije. Z nekaterimi pripombami so omenjeni dogovor sprejeli, kar je bila osnova za potrditev cen komunalnih storitev v soboški občini v letošnjem letu. Čeprav gre za znatne podražitve, ki jih bodo uveljavljali že 1. marca, so delegati vendarle sprejeli predlog tozda Komunala podjetja Sobota. Le nekaj podatkov! V primerjavi z 3 L decembroTn lani se bo cena
Prostorskoizvedbeni akti radgonske občine za obdobje 1985—1990
Narisane predstave o prihodnosti
»Plan je zbir nekih predstav o prihodnosti z določenimi predpostavkami. Če se te predpostavke spremenijo, se lahko spremeni tudi načrt. Mi težimo k temu, da bo ta prostor »pokrit«, je dejal načelnik oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Ivo Vuk, član izvršnega sveta skupščine občine Gornja Radgona.
S skoraj enoletno zamudo je izvršni svet občine Gornja Radgona na eni od februarskih sej sprejel program prostorskoizved-benih aktov za srednjeročno obdobje 1985—1990. Določene zazidalne in ureditvene načrte (6) so sprejeli že v letu 1986, do zamude pa je prišlo zaradi kasnitve sprejema srednjeročnega družbenega načrta, ki je osnova za program izvedbenih aktov. Delno je bila vzrok tudi menjava ljudi, ki so povezani s tem.
Sedanja slika je kar ugodna, saj je v tem srednjeročnem obdobju pokrit celotni prostor občine Gornje Radgone, in sicer z zazidalnimi, ureditvenimi in lokacijskimi načrti, ostalo pa s pro-storskoureditvenimi pogoji.
Tako so bili v letu 1986 že sprejeti akti zazidalni načrti za industrijsko cono Gornja Radgona, Videm ob Ščavnici, Radenci jug, Črešnjevci in Negova center. Ureditveni načrti so bili sprejeti za melioracije Grabonoš—Spodnji Ivanjci, kopališče Radenci in
nega zavarovanca, v lendavski 2,9, v ljutomerski 2,8 in v radgonski 2,8. Sicer pa to, da nas je v Pomurju vedno manj, tudi pomeni, da je bilo v lanskem letu 1,7 odstotka manj zavarovancev.
’ V lanskem letu so vse zdravstvene skupnosti v Pomurju prejemale solidarnostna sredstva, soboška zdravstvena skupnost je dobila 541 milijonov dinarjev, lendavska 212, ljutomerska 135 in radgonska 140, skupno 1028 milijonov dinarjev.
Majda Horvat
Poslovanje Pomurske banke v letu 1986
Čeprav so se v letu 1986 bistveno spremenile razmere poslovanja oziroma izhodišča, na osnovi katerih je bil narejen načrt poslovanja Pomurske banke, je ta bančna ustanova uresničila vse cilje. S 93,5 milijarde dinarjev bilančne vsote ob koncu leta 1986 je to banka, ki si je učvrstila vlogo in moč v pomurskem prostoru in je sposobna izpolnjevati potrebe svojih članic — ustanoviteljic banke.
Povečanje bilančne vsote Pomurske banke je bilo lani nad inflacijsko stopnjo, spodbudno pa je, da je banka v tem času povečala predvsem delež izvirnih sredstev, ki so konec lanskega leta znašala že 72 odstotkov vseh sredstev. Čeprav so se v sestavi sredstev Pomurske banke v lan-
vode dvignila za okroglih sto odstotkov ali natančneje: gospodinjstva bodo namesto 46 plačevala celo 92 dinarjev za kubični meter vode, v gospodarstvu pa bodo morali plačevati vodo 84 odstotkov dražje. Podobno bo s podražitvijo odvajanja in čiščenja odplak ter odvoza odpadkov, kjer gre v povprečju za okrog 50 odstotkov višje cene. Seveda se bodo podražile tudi druge komunalne storitve. Navedimo, da bo s 1. marcem obračun številnine ali etažno stanovanje višji za 90 odstotkov, storitve vzdrževanja stanovanj bodo dražje od 28 do 68 odstotkov, pogrebne storitve pa od 20 do 86 odstotkov.
V nadaljevanju skupščine so delegati sprejeli poročilo komisi-
pokopališče Apače. Načrti, ki so sprejeti za leto 1987, so že v izdelavi, tako da vsaj za te lahko zagotovo trdimo, da bodo še letos ali v začetku prihodnjega leta tudi končani. Prevladujejo ureditveni načrti, saj jih je šest. Vsak ima tudi več financerjev, tako bodo ureditveni načrt za osrednji del mesta Gornja Radgona financirali Sklad stavbnih zemljišč, Samoupravna stanovanjska skupnost, delovne organizacije, krajevna skupnost, nekaj sredstev pa bo iz proračuna. Ureditveni načrt Opekarna z obrtno cono bodo financirali Avtoradgo-na. Sklad stavbnih zemljišč in Obrtna zadruga 14. oktober, za Zdraviliški center pa DO Radenska. Ureditveni načrt Blaguško jezero z okolico bo plačan z denarjem od dela turistične takse ter krajevne skupnosti, za ureditveni načrt Melioracije Spodnji Ivanjci—Spodnja Ščavnica pa je kot po navadi financer kmetijska zadruga.
Nekoliko se je zapletlo pri ureditvenem načrtu Radenci — zadruga Slatina, ker niso urejene lastninske zadeve enega od financerjev Zadruge Slatina. Edini zazidalni načrt, ki je načrtovan za leto 1987, je za Velclov vrt, financerji pa so prav tako Sklad stavbnih zemljišč, Samoupravna stanovanjska skupnost, krajevna skupnost ter del sredstev občinskega proračuna.
K naštetim prostorskoizvedbe-nim aktom spadajo tudi lokacijski načrti. V letu 1987 predvidevajo izdelavo takih načrtov za primarni vodovod Bunčani—Radenci (financirali ga bodo Samoupravna komunalna skupnost, radenska Komunala ter druge organizacije združenega dela), za čistilno napravo Negova (financerja naj bi bila krajevna skupnost Negova in komunalna skupnost) ter lokacijski načrt za transformatorsko postajo z daljnovodi in nizkonapetostnim omrežjem Drobtinci, Žepovci—Travnik, Radenski Vrh, Sovjak, Podgrad 11, Segovci in Vratji Vrh.
In če na kratko naštejemo še načrtovane izdelave aktov v prihodnjih letih. V letu 1988 naj bi izdelali prostorskoureditveni načrt za Mursko polje z Radgon-sko-Kapelskimi goricami, ureditvene načrte za Apače, Negovsko jezero z okolico in Spodnjo Ščavnico, lokacijski načrti za čistilno napravo in kanalizacijo v Gornji Radgoni, odlagališče komunalnih odpadkov (iz »varnostnih« razlogov ni navedeno, kje), električni sistem za Žepovce
Za potrebe združenega dela
skem letu močno povečala sredstva gospodarstva (indeks 229), sredstva prebivalstva pa le za 90 odstotkov, so slednja še vedno znašala 47 odstotkov v skupnih bančnih sredstvih in so ohranila enak delež kot v letu 1985. Sredstva gospodarstva predstavljajo le 13-odstotni delež, kljub temu
je za spremljanje dopolnilnih programov manj razvitih krajevnih skupnosti. Gre za razdelitev sredstev, ki se združujejo za financiranje dopolnilnih programov KS v soboški občini po stopnji 0,40 odstotka od dohodka tozdov gospodarstva, osnova pa je bruto osebni dohodek. Po finančnem načrtu občinske ko-, munalne skupnosti predvidevajo, da se bo za leto 1986 zbralo čez 69,7 milijona dinarjev. Zahtevki krajevnih skupnosti so bili znatno višji, zato so skušali kar-seda smotrno razdeliti denar za vzdrževanje in razširitev vaških cest, mostov in prepustov, požarnih bazenov in mlak, pokopališč, popravilo vaških in gasilskih domov, gradnjo transformatorskih postaj in telefonskega omrežja.
11, Zgornji Kocjan, Spodnjo Ščavnico — Rakuša in Nasovo — Arde.
Leta 1989 naj bi izdelali pro-storskoureditveni načrt Spodnja Ščavnica z obronki ter ureditvene načrte za Radgono—Trate in Podgrad ter Spodnje Ivanjce. V načrtih sta tudi dva lokacijska načrta, in sicer za čistilno napravo Apače in za daljnovod in kablovod Slaptinci—Videm, Radenci—Benedikt, Radenci—Opekarna ter transformatorsko postajo Videm in zdravstveni dom.
Ze za te je težko stoodstotno trditi, da bodo vsi izdelani, kaj\ šele, da bodo vsi izdelani v roku, kajti to je odvisno od mnogih dejavnikov. Vseeno še omenimo načete za leto 1990, to so prostor-skoureditveni načrt Apaško polje z obronki ter ureditveni načrt Radgona jug, od lokacijskih načrtov pa bosta tega leta prišla na vrsto načrta za čistilno napravo in kanalizacijo Videm ter za transformatorsko postajo in daljnovode Črnci — hlevi, Turjanski Vrh, Radgona 6, Stavešinci, Rački Vrh in Lutverci.
Problem se pojavlja predvsem pri financiranju, saj bi za vse načrte v letu 1987 potrebovali 110 milijonov dinarjev. Sredstva proračuna so minimalna, tako (da večji del stroškov pokrivajo Sklad stavbnih zemljišč, stanovanjska in komunalna skupnost, krajevne skupnosti in delovne organizacije. Drugi problem so zapleteni in dolgotrajni postopki, ker je potrebno dobiti razna soglasja, načrti so precej časa v javni obravnavi, potrebno je zbirati pripombe in tako naprej. Iz prakse je ugotovljeno, da če poteka sprejemanje nekega načrta dokaj hitro, je to opravljeno v šestih mesecih. In če ob koncu še enkrat povzamemo besede odgovornega za program prostorsko izvedbenih aktov radgonske občine, Iva Vuka:
»Moram reči, da imamo s temi akti pokriti obe naši mesti, Radgono in Radence, določen problem pa nastaja, ker nimamo urbanističnih in programskih zasnov, zato stvari pač ne rešujemo kompleksno, ampak po posameznih detajlih — omejitveni dejavnik pa so finančna sredstva. Mislim pa, da je to vseeno boljše, kot pa pustiti prostor nenačrtno izrabljen. Težko je reči, če se bo čez nekaj let kaj spremenilo. Odvisno od tega, kaj bodo zajeli prostorskoureditveni pogoji; delali bomo več ureditvenih in zazidalnih načrtov ali manj, če bodo ureditveni pogoji zajemali le manjša območja.
Za leto 1987 imamo finančno konstrukcijo zagotovljeno, tako da ne bo problemov.«
Bernarda Peček
pa je bilo gospodarstvo lani udeleženo pri naložbah banke z 42 odstotki. Podatek, da je bilo kar 94 odstotkov vseh naložbenih sredstev namenjenih za selektivne namene, je po eni strani sicer ugoden, po drugi strani pa kaže, da se z ukrepi gospodar-sko-denarne' politike vse bolj omejuje samostojnost banke pri odobravanju posojil.
Tudi likvidnost Pomurske banke je bila v lanskem letu zadovoljiva, saj se je delež likvidnostnih posojil zmanjšal in ob koncu leta 1986 ta banka ni kori-
V znamenju petdesetletnice
V znamenju SO. obletnice prihoda Josipa Broza-Tita na čelo Komunistične partije Jugoslavije bodo letos v soboški občini številne prireditve in proslave. Takšno usmeritev so sprejeli na seji koordinacijskega odbora za proslave pri predsedstvu občinske konference Socialistične zveze v Murski Soboti. Ob tej priložnosti so pregledali prispele predloge in oblikovali program prireditev in proslav, ki ga bo treba v najkrajšem času dopolniti in uskladiti. In katere so pomembnejše prireditve v letošnjem letu v soboški občini?
24. marca bo v Murski Soboti večja kulturna prireditev Naša beseda 87. 26. aprila načrtujejo zbor počitničarjev Jugoslavije, na predvečer delavskega praznika pa bo 30. aprila na Trgu zmage v Murski Soboti prvomajski shod, ki ga organizira občinski svet Zveze sindikatov. Zveza organizacij za tehnično kulturo bo od 3. do 5. junija organizator zveznega srečanja mladih tehnikov, 4. junija pa pripelje -vlak bratstva in enotnosti iz SR Srbije. Turistično društvo Murska Sobota pripravlja za 13. junij večjo turistično-zabavno prireditev Veselo go-stiivanje, ob 40-letnici aerokluba pa bo 20. in 21. junija v Rakičanu konec jugoslovanskega aerorelija. Podružnica Izseljenske matice bo 9. avgusta v Moravskih Toplicah pripravila že tradicionalno srečanje naših izseljencev in zdomcev, avgusta pa bo tudi mednarodni beltinski folklorni festival.
Ustrezno bodo letos proslavili tudi 25. maj — dan mladosti, v kar se vključuje JLA, v poletnih mesecih pa bo v Kulturnem centru Miško Kranjec v Murski Soboti na ogled zanimiv bienale male plastike. Seveda se bo več prireditev in proslav zvrstilo še ob 17. oktobru, prazniku občine Murska Sobota, ob dnevu inovatorjev (12. oktobra) pa bo slovesnost s podelitvijo priznanj. Letošnje prireditve bodo končane ob 22. decembru — dnevu JLA. O posameznih prireditvah in proslavah bomo še poročali.
Milan Jerše
Za starostnike nove postelje v Rakičanu
Dom oskrbnikov v Rakičanu je 16. februarja z idejnim projektom o prizidku k domu in naložbenim programom nastopil pred ustrezno strokovno komisijo za gradnjo domov za starostnike. Komisija je predlog o širitvi doma — dobili naj bi še 83 postelj — in finančni načrt sprejela in predlaga skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, da ugodno reši prošnjo za denar.
Gradnjo utemeljujejo s tem, da je že začetni projekt predvideval širitev doma in da je vedno več ostarelih iz treh prekmurskih občin — dom je namreč namenjen le za soboško, lendavsko in radgonsko občino —, ki želijo biti v njem. Svetovna priporočila so, da za 5 odstotkov ljudi, starejših od 65 let, mora biti mesto v domu za starostnike. Sedaj imajo v rakičanskem domu postelj za 2,2 odstotka ostarelih Prekmurcev, z širitvijo pa bi jih imeli za 2,9.
Že v preteklem srednjeročnem obdobju se je od pokojnin in invalidnin zbiral dogovorjeni odstotek prispevka za gradnjo domov za starostnike. Tudi v tem obdobju se na ta način zbira denar, čeprav je odstotek nekoliko nižji. In prav s tako zbranim denarjem naj bi zgradili prizidek. V celotni vrednosti gradnje je določeno, da se 20 odstotkov vrednosti plača s samoudeležbo. Vendar pa bodo v Rakičanu v to vrednost lahko vračunali že vrednost prvega projekta, parcelo, in celotno že zgrajeno infrastrukturo (vodovod, 'elektrika, kanalizacija ...).
Seveda je sedaj še težko reči, kdaj bi že lahko začeli z gradnjo. Denar iz sklada pri skupnosti bodo uporabili za dokončanje nekaterih že začetih domov in njihovo obnovo, tako da bi se ga nekaj zbralo šele v drugem polletju. Ravno tako je še neznano, kako bo z družbenimi naložbami in ali bodo domovi za starostnike in njihova gradnja uvrščeni med stanovanjsko gradnjo ali ne. Pa vendar načrtujejo, da bi z deli začeli letos jeseni.
Majda Horvat
Vsemogočni delegati?
Pristajamo na tezo: nič ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše! Pač zakonitost razvoja! Tako tudi za delegatski sistem ne moremo trditi, da je »to ta pravo«, čeprav ni mogoče zanikati, da je veliko boljši od prejšnjega odborniškega. V delegatskem sistemu so pač vrzeli (le kje jih ni?), ki vplivajo, da smo često daleč od besed. Dejanja so drugačna!
Bodimo ski občini za to bile
konkretni! V lendav-ugotavljajo (ne da bi
potrebne kake dolge analize), da se ponekod delegacije krajevnih skupnosti za istoi
menski občinski zbor sploh ne sestajajo, od drugod prihajajo delegati na zasedanje z neodprtimi kuvertami, v katerih ie gradivo (so pač tik pred zasedanjem koga »ujeli«) so pa tudi primeri, ko se vodja delegacije »delegira« kar sam. Največkrat zato, ker je to edini izhod (nihče drug ni hotel iti). Te cvetke pa ne veljajo le za zbor krajevnih skupnosti (morda jih je tu celo najmanj), ampak tudi za zbor združenega dela, da o delegacijah za sise niti ne govorimo.
stila likvidnostnih posojil. V preteklih letih so še često koristili tuja posojila, v letu 1986 pa so v Pomurski banki sredstva že posojali drugim bankam. Prav tako ugodno pa je bilo tudi devizno poslovanje, saj so znašali devizni prilivi 85,5 milijona dolarjev in odlivi 33 milijonov dolarjev. In še en podatek, ki kaže na uspešnost poslovanja Pomurske banke v letu 1986. Čeprav so pokrili vse tečajne razlike, so po zaključnem računu v sklade banke namenili kar 2 milijardi dinarjev.
L. Kovač
Ne bomo poučevali nikogar, kako naj bi delal! Le spomniti želimo delegate na obvezo, ki so jo prevzeli. Ta pa ne obvezuje le za udeležbo na skupščinah, ampak tudi za tvorno delo v delegacijah. Še več: delegati in delegacije v krajevnih skupnostih naj ne bi bile »država v državi«, ki bi delovale na svojo pest, ampak so del vseh subjektivnih sil in krajevne samouprave. To pa izključuje ne le »samodelegira-nje«, temveč tudi odločanje, ki ne upošteva le interesev krajevne
GLOSA
skupnosti. Zdaj pa so primeri, kot slišimo praviti, da delegat (lahko mu rečemo odtujen delegat) v zboru skupščine predlaga zadeve, o katerih se v krajevni skupnosti niti ni posvetoval, kaj Žele da bi ga s tem kdo »oborožil«. Pa ja spet ne odbomiški sistem!
Poznavalci razmer imajo nekatere olajševalne okoliščine! Pravijo: v tej in tej krajevni skupnosti so lahko pravzaprav srečni, saj imajo vsaj nekoga, ki je voljan iti, le kaj pa naj storijo tam, kjer je vodja delegacije odpovedal. Odgovor: zamenjajte ga s katerim od drugih članov delegacije. Pa tam, kjer je vsa delegacija »omagala«? Izvolite novo! Oh, spet volitve! Kdo pa ima čas zanje in koga naj izvolimo!
Tolažba, ki pa to ne more biti: vsemogoči delegati! Še dobro, da jo nekdo primaha s kuverto (da ne bo pomote: ne mislimo na modro kuverto), pa tako sklepčnost ni ogrožena; delegatske razprave so žive in je vse v najlepšem redu. Kako lepo nam je lahko brez povečevalnega stekla!
Š. Sobočan
VESTNIK 12. MAREC 1987
STRAN 5
DELOZIN TOZD KONFEKCIJA
Še letos začetek gradnje novega objekta tovarne Peko
Konkurenca
»ŠUŠTARIJA« V BENEDIKTU
znizuje cene
Nazadnje smo o polanskih izdelovalcih zaščitne konfekcije (izdelujejo delovne plašče, delovne obleke in kombinezone) pisali obširneje oktobra lani, ko je bila otvoritev nove proizvodne dvorane. Zdaj smo se spet napotili k njim, da bi med drugim izvedeli, ali naložba že daje oprijemljive izide. Tačas zaposlujejo 145 delavcev, kar 92 odstotkov je žensk, z naložbo pa je mogoče zaposliti še nadaljnjih 55. Marca lani so sprejeli v delovno razmerje 15 novih, ostalih pa za zdaj ne morejo, ker tega ne dovoljujejo možnosti poslovanja.
Sicer pa so lani poslovali brez izgube, čeprav je bilo pri gospodarjenju dovolj težav, saj so morali odplačevati posojila, vlagali pa so tudi v priučevanje delavcev. Kljub vsemu so kupili 20 posebnih šivalnih strojev, saj brez posodabljanja tehnologije za izvoz enostavno ni mogoče delati. Izvoz pa je tudi beseda, ob kateri se dandanes zamisli marsikateri direktor ali računovodja organizacije združenega dela, predvsem tistih, ki se ukvarjajo z dodelavnimi posli in
V novi proizvodni dvorani Konfekcije v Veliki Polani je dovolj prostora za 55 novih delavcev. Zelo radi bi jih zaposlili, pa so gospodarske razmere žal pretežavne, da bi jim to kratkoročno tudi uspelo.
so tako deležni manjših spodbud kot klasični izvozniki. V Delozi so namreč v začetku 1986. leta predvidevali, da bo razmerje 51:49 v prid izdelovanja za domači trg, poslovno leto pa so sklenili z razmerjem 65:35, kar je bilo nujno, če so se želeli (in kdo št tega ne želi!) izogniti rdečim številkam. Poleg nizkih izvoznih spodbud so tu še cene, ki so na tujem za 30 do 40 odstotkov nižje kot doma. Zato za letos načrtujejo nadaljnje krčenje izvoza, seveda če bodo razmere take, kot so. Vse to pa ne pomeni, da »za-ščitarji« (kot v polanskem tozdu imenujejo izdelovalce zaščitne konfekcije) na domačem trgu nimajo težav. Nasprotno: tudi tu Polančani svoje izdelke težko prodajajo, kar izhaja iz tega, da je v Jugoslaviji veliko organizacij, ki se ukvarjajo s tovrstno proizvodnjo in večina prodaja izdelke ceneje kot Deloza.
Posledica težav v poslovanju so tudi relativno nizki osebni dohodki v tozdu Konfekcija, saj si niso mogli deliti več, kot so ustvarili.
Povprečni osebni dohodek je bil lani tako samo 78.360 dinarjev, kar je le za 65 odstotkov več kot leto prej. Da je to zvišanje resnično neznatno, dokazuje podatek, da je slovensko povprečje kar blizu 123 odstotkov. Toda letos gre tudi pri tem na bolje, saj so v januarju in februarju poslovali zelo dobro, podobne pa so napovedi za marec. Običajno je pri zaščitarjih v prvem polletju malo težav, saj prodaja teče brez posebnih zatikanj. Trenutno imajo veliko dela, celo več, kot
Lina v Frankfurtu
Enega največjih svetovnih glasbenih sejmov — v Musik Messe Frankfurt — smo se udeležili tudi predstavniki DO EL-KOM Lina iz Apač. Sejem je potekal od 7. do 12. februarja ;	1987.
Med razstavljale! so bile vse največje svetovne firme, ki izdelujejo glasbene inštrumente ali pribore za njih. Tako so bili razstavljeni različni predmeti — od najpreprostejših inštrumentov do najzahtevnejše tehnologije. Kot sestavni del glasbene opreme se vse pogosteje pojavlja elektronika.
Lina se je v Frankfurtu predstavila z modeli pianinov, ki jih izdeluje v okviru poslovno-tehničnega sodelovanja s firmo SOL-TON MUSIC GmbH. Razlike razstavljenih pianinov so bile v načinu izdelave in kakovosti kar precejšnje. Kljub ogromnemu napredku so azijske države v kakovosti še precej za evropskimi izdelovci. Kakovost Lininih pianinov se vse bolj približuje srednjemu razredu evropske kakovosti.
Predstavniki Line so se na sejmu srečali s kupci njihovih pianinov (Elektrotehno, Promuzika,...), s SOLTONOM pa so rešili nekatere probleme, ki nastajajo pri izdelavi in dobavah materiala. Prav tako so se dogovorili o nadaljnji širitvi sodelovanja.
Marjan Banfi ______-	-------—z—:_:___:---------J_____-___u
so njihove zmogljivosti, zato so februarja delali dvakrat tudi ob sobotah, enako pa bodo, seveda po dogovoru z delavci, storili tudi v marcu. Delati je pač treba takrat, ko delo je in ko je možno kaj zaslužiti. V drugem polletju nato običajno prodaja upade in praviloma je to obdobje, ko se začenjajo večje motnje pri poslovanju. Zato so se letos v sodelovanju z matično delovno organizacijo (Deloza iz Zagorja ob Savi) odločili, da bodo v Polani uvedli nov, nekakšen rezervni
proizvodni program, ki naj bi zapolnil vrzel v drugem polletju. Izdelovali bodo namreč športno konfekcijo, točneje moške vetrovke. Poskusno so že naredili sto kosov, ki so zdaj na trgu in spomladi se bodo odločili, če bodo avgusta ali septembra s tovrstno proizvodnjo res tudi začeli — vse je odvisno od tega, če bo tržišče (gre za domače) izdelek sprejelo.
Uspešnost polanske Deloze ni samo želja zaposlenih, pač pa je to velikega pomena za vso krajevno skupnost, otroke zaposlenih, pa tudi za lendavsko občino v celoti. Zato si želijo, da bi pogoji gospodarjenja ostali taki, kot so v začetku leta 1987, čeprav se v isti sapi zavedajo, da bodo v drugem polletju spet bržkone težave. Ob dodatnem programu jih bo sicer mogoče omiliti, imajo pa še vrsto drugih nalog. Te pa bo mogoče uresničiti le, če bodo gospodarske razmere v Jugoslaviji drugačne kot doslej: ekonomska politika in interventni zakoni naj spodbujajo dobre (ki naj imajo od dobrega poslovanja korist!) izvozne spodbude naj bodo tudi za dodelavna dela višje in zmanjša se naj družbena režija, da bo obremenitev iz dohodka manjša. To so trije pogoji, ki ob zavzemanju delavcev zagotavljajo, da bo v Delozi poslej bolje. Uresničitev tega v kratkem roku skoraj ni mogoče, zato bo tudi leto 1987 verjetno natrpano s težavami, ki pa se jim danes žal v Jugoslaviji ne morejo izogniti tudi močnejši in stabilnejši ozdi, kot je Deloza.
Bojan Peček
Maja letos bodo minila tri leta, odkar so prvič sedle za stroje delavke iz okoliških krajev Benedikta v lenarški občini. Kmeto-valke in gospodinje, v glavnem vse prvič zaposlene ali pa prvič v »šuštarskem poslu«. Edina, ki je takrat že delala v čevljarski industriji in imela dovolj izkušenj, da je lahko svetovala tudi drugim, je bila vodja obrata tozda Obutve Peko v Benediktu Marija Ši-frar. Vse od mladih let se že ukvarja z izdelovanjem obutve, saj se je po končani Srednji tekstilni in obutveni šoli kot »prava« Tržičanka zaposlila v tovarni Peko. Po petindvajsetih letih (bila je vodja sekalnice) se je odločila in prišla na drugi konec Slovenije — v Benedikt.
»Prijavila sem se pač na razpis. Kasneje mi je bilo nekoliko žal, ne zaradi kraja in ljudi, ampak zaradi prevelike oddaljenosti, s tem pa so povezani razni zasebni problemi. Ta tovarna je postala srce tega kraja. Ljudje živijo za tovarno, se navdušujejo za njen razvoj. Zdaj smo še majhni, zaposlenih nas je le 117, vendar smo v teh treh letih veliko naredili. Primerjava med današnjim dnem in prvimi dnevi maja 1984 je neprimerljiva, saj smo morali ljudi prav navajati na takšno delo, na industrijski tempo ... Še vedno pa se ne moremo primerjati z matičnim tozdom v Tržiču,« je dejala vodja obrata, ki je zaslužna za uspešno poslovanje, Marija Šifrar. Ne more zagotovo povedati, če bo ostala tukaj še dolgo, saj je neprestana vožnja — tudi po večkrat na teden — prav naporna. Na vprašanje, kako se je navadila na ljudi z drugačnim načinom življenja, je dejala: »Posebnih problemov zaradi tega, ker imajo drugačen način življenja (tudi
INA NAFTA LENDAVA
Kupčija s priokusom grenkobe
V Vestniku smo med prvimi objavili novico o prodaji strojev in naprav Naftine rafinerije. Poročali smo tudi, da je prva pošiljka že na poti na Kitajsko. Je s tem konec vseh problemov v tem 1200-članskem kolektivu? Nikakor ne! Kupčija z rafinerijo ima grenak priokus!
OPREMA JE DOBAVLJENA, KAJ ZDAJ?
V mesecu marcu 1981. leta smo v Sloveniji sklenili, da v Lendavi ne bomo gradili nove rafinerije, ker bi bila to zgrešena naložba, med drugim tudi zato, ker imamo v Jugoslaviji že itak preveč prečiščevalnic nafte. V Lendavi tej odločitvi »republike« niso ravno ploskali, saj je postavila načrte Nafte in občine na glavo. Z dobaviteljem opreme s Poljske so se dogovorili za spremembo pogodbe in tako niso dobili opreme v vrednosti 34.310.730 dolarjev, ampak za nekaj manj, za 29.364.597 dolarjev. Nafta je dala predujem 5.146.610 dolarjev — znesek, ki ji ga je posodila Ljubljanska banka — drugo pa je bilo posoji-. lo dobavitelja, ki ga je bilo treba odplačati z 12 polletnimi obroki, torej v šestih letih, s 7,75-odstotnimi obrestmi. Do konca lanskega leta je Nafta plačala 14.445.838 dolarjev glavnice in 14.235.709 dolarjev obresti, skupaj 28.681.547 dolarjev, drugo (preostanek glavnice in obresti) v višini 14.919.759 dolarjev, pa je treba odplačati do konca leta 1993.
DIRKA ZA KUPCI, NAPOSLED KITAJSKA
Nakup opreme za rafinerijo je veliko finančno breme. Kmalu zatem, ko je bilo odločeno, da v Lendavi ne bodo sestavili poljske rafinerijske opreme, so začeli iskati kupca. Možje so se podali v svet in ga naposled našli na Kitajskem. S posredovanjem ljubljanskega podjetja Smelt so opremo prodali podjetju Sinopec za 19.000.000 dolarjev. Pogodba je začela veljati 8. marca 1986. Takoj naj pojasnimo, da Kitajci niso kupili vse opreme, saj so ostali neprodani predvsem rezervoarji, katerih vrednost je 4.000.000 dolarjev. Če ta znesek odbijemo od vrednosti opreme, ki so jo poslali v Lendavo Poljaki (29:364.597 manj 4.000.000), dobimo 25.364.597 dolarjev. To naj bi bila (na prvi pogled) vrednost, za katero so Kitajci plačali 19.000.000 dolarjev, kar je 6.364.597 dolarjev manj. Ko ta razlika ne bi bila večja, bi še nekako šlo! Resnici na ljubo pa je treba zapisati, da prej omenjenih 19 milijonov dolarjev ne obsega samo vrednosti opreme, ki je bila uskladiščena v Lendavi, ampak bodo Naftarji morali dodati še manjkajočo opremo (ki je prej niso uvozili), kar jih bo stalo skupaj s še nekaterimi drugimi izdatki 5.481.596 dolarjev. K temu je treba dodati še 1.316.010 dolarjev za pakiranje, prevoz in zavarovanje. Velika postavka pa je tudi provizija Smelta: 1.900.000 dolarjev oziroma 10 odstotkov od vrednosti pogodbe. Vse to skupaj znaša 8.697.606 dolarjev, tako da je »čista vrednost« opreme komaj 10.302.394 dolarjev, kar je pravzaprav slaba kupčija. Vendar, bolje nekaj kot nič!
govorico), ni. Je razlika v mentaliteti, vendar sem se malo jaz navadila na njih, malo pa oni na mene.« Od 117 zaposlenih v obratu Peka v Benediktu sta le dve administrativni delavki, mojstrica, drugo pa priučene delavke in le nekaj moških. Pomembno je tudi, da so to v glavnem mladi ljudje. Že sedaj skrbijo za prihodnje kadre, zato štipendirajo 3 učence na Srednji tekstilni in obutveni šoli v Kranju, pet pa jih študira ob delu v Mariboru.
»Kako sem se vživela v ta kraj? Malo so se oni navadili name, malo pa jaz na njih,« pravi Marija Šifrar.
Obrat, ki naj bi ga začeli graditi letos spomladi, je bil pravzaprav obljubljen že pri vselitvi v stare prostore osnovne šole. Vodilni so obljubili, da bodo maja prihodnje leto (1985.) že delali v novih prostorih, zato zaposleni upravičeno upajo, da se bodo te besede uresničile vsaj po treh letih. In zakaj so se v Peku odločili
POLJAKI, KITAJCI, IZGUBA
Negativna razlika pa bo veliko večja, kajti dejanski stroški za opremo, kupljeno na Poljskem, niso znašali le 29.364.597 dolarjev, saj jim je treba prišteti še doslej obračunane obresti za posojilo v znesku 14.235.709 dolarjev in nadaljnjih 2.505.397 dolarjev obresti, ki jih bo treba plačati na še preostalo glavnico, tako da je skupna cena pravzaprav 46.105.703 dolarjev. Če od tega zneska odštejemo vrednost opreme, ki je ostala Nafti, (4 milijone dolarjev) in »prečiščeno« vrednost opreme, prodane na Kitajsko (10.302.394 dolarjev), kar skupaj znaša 14.302.394 dolarjev, potem ugotovimo, da bo Nafta pri rafinerijski opremi izgubila 31.803.309 dolarjev. Prodaja rafinerijske opreme torej še zdaleč ni prinesla pričakovanega uspeha. Kaže, da se v njihovem primeru ni uveljavilo inflacijsko načelo: kupi danes, da boš lahko jutri drago prodal. Nasprotno: rafinerijska oprema, kupljena danes, je jutri, četudi ni bila v uporabi, vredna manj. To je realnost, na katero žal pri nas nismo
Izdelek, ki se hvali sam!
------PREKAJENO GOVEJE MESO
za širitev obrata prav v Benediktu:
»Glavni razlog za graditev novih in večjih prostorov prav v tem kraju je pomanjkanje delovne sile. -V Tržiču na primer sploh ni mogoče dobiti ljudi za delo, morali smo jih »uvažati« z Jesenic in od drugod. Prav zaradi tega pomanjkanja delovne sile imamo kooperante in obrate povsod po Jugoslaviji. Po drugi strani je namreč delovne sile v
V Peku v Benediktu končujejo zadnje pare poletne obutve, začeli pa so že s šivanjem zimske. Naj izdamo: v modi ne bo velikih sprememb!
takšnih manj razvitih krajih, kot je Benedikt, dovolj.«
Kot vse delovne organizacije tudi Peko in njihove delavce pestijo nizki osebni dohodki. Ti so še nižji v obratu Benedikt, kajti tukaj še vedno ni »šuštarske prakse, ne tradicije«. Plača je od-
(bili) pripravljeni, zato je prav boleča misel, kaj šele breme, ki ga morajo nositi delavci lendavske Ina-Nafte. Negativna razlika v zvezi z nakupom, skladiščenjem, prodajanjem ... je še večja, saj so poleg dolarjev porabili še 141.947.819 dinarjev. V tej Naftini kronologiji smo končno prišli do dinarjev!
V Lendavi ne bodo zgradili nove rafinerije nafte, ampak bodo z ustreznimi vzdrževalnimi deli skušali ohraniti pri življenju sedanje prečiščevalne naprave. Ali bomo v Sloveniji v nedogled brez sodobne rafinerije? V zadnjem času je pisec teh vrstic večkrat slišal mnenje občanov (na primer na seji občinskega sindikalnega sveta), da bomo tudi v naši republiki kdaj pozneje postavili sodobno rafinerijo, vendar najbrž kje pri morju...
KDO BO ODGOVARJAL?
Kdo bo odgovarjal? Doslej o odgovornosti v primeru lendavske (ne)gradnje rafinerije nismo slišali še nobene. Očitno je vmes tako'imeno-vana kolektivna odgovornost (vsi smo odgovorni, pa nobeden). Je pa res, da so Naftarji močno tepeni, saj so na novi rafineriji gradili svoj razvoj. Vsaj upali so, da bo vse dobro. Seveda pa ni mogoče z gotovostjo trditi, kakšno bi bilo stanje, če bi rafinerijsko opremo postavili, saj vemo, da imajo vse jugoslovanske rafinerije izgubo, vendar jo »država« (posredno seveda z
NOVOST NA TRŽIŠČU!
V obratu Benedikt so lani izdelovali predvsem gornje dele obutve in presegli načrtovano proizvodnjo za 10 odstotkov. Rezultati tozda Obutev, kamor spadajo, so kar zadovoljivi. V letu 1986 so izdelali 4,5 milijona parov obutve v celotni DO Peko, v tozdu Obutev pa 2,6 milijona parov, kar je za 3 odstotke manj kot leta 1985. Kar za 9 odstotkov pa so izdelali več gornjih delov obutve.
visna od doseganja norme, te pa so enake kot v Tržiču. Tudi Marija Šifrar se je strinjala, da to ni povsem pravično, kajti delavke v Benediktu in Tržiču nimajo enakih razmer za delo, pestijo jih predvsem pomanjkanje tekočega traku in večjih prostorov. In tu so končno tudi letni in četrtletni načrti, ki so vse večji — mudi se, da bi jih dosegali, če hitijo, pa so pogostejše tudi napake, kajti kakovost dela je še vedno najpomembnejša tudi pri Peku.
V osemindvajsetih letih se je obutev močno spremenila, tudi ta je del mode, ki pa se spreminja iz sezone v sezono. Kako vidi te spremembe Marija: »Težko je primerjati obutev v začetku šestdesetih let in sedaj. Takrat smo naredili dva ali tri izdelke, ki so se nosili celo sezono. Zdaj pa naredimo za vsako sezono prek 100 vzorcev. Drugačna je tudi kakovost — kakovost ni več tisto, da se je neka obutev nosila nekaj sezon, pomembnejša je oblika, zunanji videz.«
Z modo pa je povezana tudi cena obutve, saj čevelj iz telečjega ali govejega usnja ni tako drag kot čevelj, ki ima razne dodatke in dodelave.
Za zgled naj zapišemo, da stane kvadratni decimeter usnja od 160 do 230 dinarjev.
Bernarda Peček
odobritvijo višjih cen) pokriva. O tem so nekako prepričani tudi v Lendavi, »saj je z ustavitvijo gradnje nove rafinerije tozd Rafinerija zašel v izredno težak gospodarski položaj, kajti s sedanjo predelavo nafte ni bil sposoben ustvarjati takega dohodka, s katerim bi odplačeval obveznosti do rafinerije. Zaradi dolgov, ki so požirali doho
dek, je tozd zabredel v veliko nelikvidnost in brez zagotovitve dodatnih sredstev (za tekoče poslovanje nujno potrebujejo 7 tisoč milijonov dinarjev, op. pisca!) ne bo sposoben naprej poslovati.« (Iz tovarniškega časopisa).
Ina-Nafta je s svojimi težavami seznanila občino, gospodarsko zbornico in tudi republiški izvršni svet. Težav pa ne manjka tudi v Petrokemiji, ki je končala poslovno leto z milijardo 500 milijoni dinarjev izgube. O tem pa prihodnjič.
Š. Sobočan
STRAN 6
VESTNIK 12. MAREC 1087
kmetijska panorama
Prihodnost Goričkega je v sadjarstvu
IZKUŠNJE KMETOVALCEV
V projektu Razvoj sadjarstva na Goričkem do leta 2000 je zapisano, da bi do konca tisočletja na tem območju zasadili 1.000 hektarjev nasadov različnih vrst in sort sadnega drevja. Glede na naravne razmere so takšne možnosti seveda dane, vendar, kot pravijo poznavalci, niso povsem realne, saj bi za uresničitev tega cilja morali vsako leto zasaditi 60 hektarjev novih nasadov. Z načrtno obnovo sadovnjakov so v Kmetijski zadrugi Panonka, ki
Prispevki kmetov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Višji razred, večja obremenitev
V Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije so objavili podatke o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov v letu 1987. Kmetje in člani kmečkih gospodarstev, ki jim je kmetijstvo edini in glavni poklic in imajo po predpisih o združevanju kmetov lastnost združenega kmeta, kakor tudi vsi drugi kmetje, ki jim je delo v kmetijstvu edini in glavni poklic, bodo tudi letos plačevali prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od pokojninske osnove, ki si jo lahko sami izberejo. Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje tokrat znaša 13,70 odstotka, za nesreče pri delu in poklicne bolezni pa 6,20 odstotka oziroma skupaj 19,90 odstotka, če bi se prispevne stopnje med letom spremenile, bo skupnost zavarovance o tem obvestila pozneje.
V primerjavi z lanskim letom so letošnje obveznosti precej večje, kar je razumljivo, saj so se lani tudi osebni dohodki zelo povečali. Višji prispevki pomenijo seveda tudi višjo pokojnino, za lažjo odločitev oziroma izbiro zavarovalnega razreda pa objavljamo višino prispevkov za posamezni razred. Kmetje, ki namreč želijo spremeniti svojo pokojninsko osnovo (zavarovalni razred), lahko to storijo do 31. marca, spremembo pa morajo sporočiti svoji temeljni zadružni organizaciji, kjer bodo dobili tudi vsa podrobnejša pojasnila.
Zavarovalni razred	mesečni prispevek	letni prispevek
1. (50% najnižje pokojn. osnove)	12.691 din	152.292 din
2. (60 % najnižje pokojn. osnove)	15.229 din	182.748 din
3. (70 % najnižje pokojn. osnove)	17.768 din	213.216 din
4. (85 % najnižje pokojn. osnove)	21.575 din	258.900 din
5. (najnižja pokojninska osnova)	25.382 din	304.584 din
6. (25 % najvišje pokojn. osnove)	30.074 din	360.888 din
7. (40 % najvišje pokojn. osnove)	48.119 din	577.428 din
8. (60% najvišje pokojn. osnove)	72.179 din	866.148 din
9. (80 % najvišje pokojn. osnove)	96.238 din	1.154.856 din
10. (najvišja pokojninska osnova)	120.298 din	1.443.576 din
Iz zgornje tabele je razvidno, da predstavljajo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje že veliko obremenitev za kmetijo in da rast cene kmetijskih pridelkov ne sledi rasti osebnih dohodkov, na osnovi katerih se določajo ti prispevki. To potrjuje tudi podatek, da je ob uvedbi tega zavarovanja kmet lahko z denarjem, ki ga je dobil za eno dobro tele, plačal prispevek za dva zavarovanca, zdaj pa to ne zadostuje niti za enega. Res je, da zavarovanci lahko prosto izbirajo zavarovalne razrede, vendar pa bo od njih odvisna tudi pokojnina.
Kmet, njegov zakonec, otrok ali drugi družinski član, ki je opravljal kmetijsko dejavnost, si še vedno lahko dokupi leta, ki se bodo vštevala v pokojninsko dobo. Osnova za plačilo prispevka za dokup časa, ki se bo všteval v pokojninsko dobo, je povprečni bruto osebni dohodek vseh zaposlenih v Sloveniji v preteklem letu, ta pa je znašal 127.718 dinarjev. Ta osebni dohodek se pomnoži s prispevno stopnjo 19,90 in tako je treba plačati za dokup enega meseca 34.371 dinarjev, kar pomeni, da stane dokup enega leta 412.452 dinarjev. £ovaC
je nosilec razvoja sadjarstva na Goričkem, začeli ob koncu sedemdesetih let in prvi rezultati so že vidni. V letu 1986 je bilo na tem območju zasajenih že 58 hektarjev nasadov v družbeni in 46 hektarjev nasadov v kooperacijski proizvodnji, če bi odslej vsako leto obnovili od 25 do 30 hektarjev nasadov, kar je realno možno, bi imeli do leta 2000 na Goričkem 665 hektarjev plantažnih sadovnjakov, od tega 465 hektarjev v kooperacijski proizvodnji.
Zlasti na Goričkem postaja pridelava sadja tudi dohodkovno vse bolj zanimiva, pa tudi sicer je imelo sadjarstvo na tem območju v preteklosti bogato tradicijo, saj so goričko sadje prodajali celo na Dunaju in v nekaterih drugih evropskih državah. Z namenom, da bi še povečali zanimanje za sadjarstvo na tem območju, hkrati pa tudi ugotovili, kakšne sb realne možnosti za njegov nadaljnji razvoj, so pripravili v Murski Soboti enodnevni seminar sad-
Višji
Že ob obravnavi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov je republiški izvršni svet sprejel stališče, da je zaradi realnejšega obdavčevanja dohodkov iz kmetijstva potrebno izvajati vsakoletno valorizacijo katastrskega dohodka. V socialističnih republikah in avtonomnih pokrajinah so se dogovorili, da se valorizacija katastrskega dohodka opravi v primeru, ko se obseg kmetijske proizvodnje bistveno ne spremeni, spremenijo pa se cene kmetijskih pridelkov in stroški proizvodnje.
Zadnja valorizacija katastrskega dohodka je bila v Sloveniji opravljena za leto 1986, ker pa so se cene in stroški spremenili, je
TURNIŠČE: cene pujskov
Mraz v preteklem tednu ni prizanesel tudi organizatorjem tur-niškega sejma, saj so tokrat ponujali le štiri pujske, stare 10 tednov in težke okrog 15 kilogramov. Prodali so vse, za par pa je bilo treba odšteti 45 tisoč dinarjev. Sejem se začne vsak četrtek ob 7. uri, prodajalci pa morajo imeti potne liste za živali.
TEČAJ ZA VINARJE
O kmetijstvu je danes mnogo govora pa vseh ravneh, ker si želimo zdravo in kakovostno prehrano. Tudi vinogradništvo je ena izmed pomembnih panog kmetijstva, posebno še na našem pomurskem vinogradniškem rajonu. Na pobudo mnogih vinogradnikov se je delavska univerza v Gornji Radgoni odločila, da Še v tem mesecu oigani-zira strokovni tečaj za vinarje. Točaj bomo organizirali v skladu S pooblastilom Zadružne zveze Slovenije, Republiškega centra za pospeševanje kmetijstva prek Kmetijskega zavoda iz Maribora po predpisanem predmetniku za pridobitev strokovne usposobljenosti in pogojih za stekleničenje vin (po Pravilniku o načinu vodenja registra proizvajalcev grozdja in vina);
Program tečaja obsega 46 ur. Predavatelji bodo priznani vinogradniški strokovnjaki, diplomirani inženirji agronomije In kemije.
Slušatelji tečaja se bodo seznanili z vzdrževanjem vinske posode, s tehnologijo pridelave grozdja, trgatvijo in zrelostjo belih ter rdečih sort, z uporabo < noloških sredstev, s stabilizacijo in stekleničenjem vin, vinskimi boleznimi in sestavinami vin, ocenjevanju in značilnostim slovenskih vin in podobno.
Po končanem tečaju bodo imeli slušatelji možnost opravljanja i preskusa pridobljenega znanja. Na podlagi tega bodo dobili ustrezno potrdilo za vpis v register vin.
Za ta tečaj, ki ga je razpisala Delavska univerza Gornja Radgona, je med našimi vinogradniki veliko zanimanja. Rudi. J.
jarstva, za katerega je bilo med sadjarji izredno zanimanje. Pa tudi veliko novega iz tehnologije pridelovanja sadja so lahko slišali, saj so na seminarju predavali priznani slovenski in jugoslovanski strokovnjaki, še posebej z zanimanjem pa so prisluhnili predavanju dr. H. B. Scholteja z Nizozemske, ki je predstavil razvoj tehnologije vzgoje sadnega drevja.
L. Kovač
katastrski dohodek
potrebna ponovna uskladitev. Ta se bo opravila na osnovi statističnih podatkov za leto 1985, predlog pa je, da bi se katastrski dohodek povečal s količnikom 1,50, in to enotno za vse katastrske kulture. Podatki namreč kažejo, da ne gre za večje razlike v porastu cen glavnih kmetijskih pridelkov in cen materialnih stroškov, zato tudi predlagajo enoten valorizacijski količnik.
Davki iz kmetijstva, s tem pa tudi vsi drugi prispevki, ki se odmerjajo od katastrskega dohodka, bodo tako letos višji približno za 50 odstotkov, dokončno odločitev o tem pa mora sprejeti republiški izvršni svet do 27. marca.
L. Kovač
ŠTIRIKRAT BRUSI KOSO
Naši kmetovalci se zavedajo, da smo jamranje čez nizke odkupne cene nikamor ne vodi in da morajo tudi sami več storiti, da bo zemlja, ki je imajo ponvadi malo, dajala več. Tako tudi MARJAN KRAJNC iz Stročje vasi — star je 36 let — stalno razmišlja, kaj storiti, da bi bil dohodek na 9-hektarskem posestvu čim boljši, saj mu je delo na kmetiji edina zposlitev. Ker dela od jutra do večera, pa ob nedeljah in praznikih seveda tudi, upravičeno pričakuje saj tolikšen osebni dohodek, kot ga imajo njegovi tovariši, ki delajo v združenem delu. Z obrtniki, pravi, pa se ne more primerjati.
Marjan Krajnc se ukvarja predvsem z živinorejo. Leta 1973 je preuredil stari hlev v modernejšega, pet let pozneje pa je še naredil prizidek. Zdaj ima 20 glav živine, od tega 13 molznic, ki so v kontroli A. Drugo so teleta in telice za obnovo osnovne črede. Ob obisku sem v hlevu opazil tudi konja. Dobra kmetija tudi brez tega štirinožca ne more biti, čeprav ga zdaj ne uporablja toliko za delo kot pred leti, ko še ni bilo traktorjev. Tu in tam pa ga le zapreže. Na gruntu sta dva traktorja in seveda vsi drugi stroji.
»Največ dohodkov imate od prodaje mleka, mar ne?« sem povprašal zgovornega Marjana, ki se je sicer precej branil pogovora za časopis, češ da pri njih ni nič posebnega in da je takih kmetov, kot je on, v Stročji vasi več.
, »Ja, mleko je največji vir dohodkov. Samo odkupna cena je že nekaj časa nizka. Od lanskega avgusta se ni^spremenila in tako za liter mleka dobim od 90 do 110 dinarjev, na kar vpliva seveda tolšča. Ta pa znaša od 3,8 do 4,2 odstotka. Lani sem imel v povprečju 9 molznic in oddal 28 tisoč litrov mleka, kar ni malo, vendar je bilo mleka nekaj več; precej ga odnesejo naše redne stranke, pa tudi doma ga nekaj porabimo. Nekaj dohodka je tudi od prodaje telet (bikcev), pa od odojkov, ki jih letno prodam okrog 50. Veste, v hlevu imam tudi 3 plemenske svinje in enega merjasca.«
To pa najbrž niso edini viri Krajnčeve kmetije, saj predeluje na površini enega hektarja pšenico, na polhektarski njivi ima ponavadi ječmen, dvajset arov namenja rži, največ površin, in sicer kar pet hektarjev, pa živinski krmi. Tako prideluje koruzo za siliranje na 1,5 hektarja, koruzo za zrnje na 1 hektarju, travo oziroma seno pa pospravlja z 2,5 hektarjaa. Prav pri tem pa ima naš sogo
vornik odlične izkušnje. Prisluhnimo mu!
»Res je, kar zadeva travnike, tu mi izkušenj ne manjka. Bil sem med prvimi, ki s(m)o začeli silirati travo. O takem načinu priprave krme sem veliko slišal na predavanjih, potem sem se še sam odločil, seveda najprej sem siliral manjše količine, pozneje pa več, tako da sem lani siliral okrog 50 kubičnih metrov trave. Siliram prvi odkos, drugo in tretjo košnjo posušim in pospravim kot seno, četrti odkos (!) pa živalim pokladam kot svežo zeleno krmo. Da lahko dobim s travnikov kar največ trave oziroma sena, jih izdatno gnojim; pozimi z gnojevko, spomladi z nitrofoskalom, po tretjem odkosu pa z dušičnimi gnojili (gnojevko ali kanom). Z enega hektarja pospravim pri vsakem odkosu 4 nakladalnike sena. Če to pomnožim z 2,5 — toliko imam travnikov vidite, da pripeljem 10 prikolic oziroma nakladalnikov sena. Teh je skupaj pravzaprav 20, ker — kot sem že dejal — namenim senu dve košnji. Poleg sena in travne silaže pripravim za živino še 120 kubičnih metrov koruzne silaže.«
Marjana Krajnca nisem spraševal, kako zmore toliko dela, saj mi je kmetijski pospeševalec Rudi Stegmiiller šepnil na uho, da pridno pomagata oče in mati, pa tudi žena, ki je sicer zaposlena, se ni odtujila. Hčerki, ki obiskujeta osnovno šolo, pa sta seveda bolj zaposleni z učenjem.
Na koncu kramljanja s prijetnim sogovornikom, ki ima poleg lepo urejene kmetije še vinograd, ob stari hiši pa zida novo stanovanjsko poslopje, sem še zvedel, da molznicam poklada poleg silažne koruze in sena še rudninske snovi, pšenične otrobe; tistim mlekaricam, ki pa dajejo več mleka kot druge, pa daje še priboljšek — bučne pogače. Tisti dan, ko sem bil na obisku, je Krajnčeva kmetija oddala 90 litrov mleka.
Š. Sobočan
Jože Nemeš, dipl. inž. agr.
POMEN KALCIJA V KMETIJSKI PRIDELAVI
Vzrok kisle reakcije tal je navadno pomanjkanje izmenjalnih ionov kovin. Kislo reakcijo tal popravljamo z uporabo kalcija (apna), ki dvigne pH vrednost tal, poviša dostopnost kalcija m magnezija, a zmanjšuje količino prostega aluminija, železa in mangana. Z dodajanjem kalcija sprožimo v zemlji kemično-fizikalne spremembe ki so odvisne od vrste kalcijevega gnojila — fizikalnih značilnosti tal m vlage tal. Kot kalcij smatramo tukaj material za apnj'enje tal ki je: lahko kalcijev karbonat (CaCO.), žgano apno (CaO) gasen° aP"° (Ca(OH)i) ali drug material. Apnjenje m le vrednost kalcija kot hrani la, temveč kot bazičnega elementa, ki spreminja reakcijo tal Kisla reakcija tal je tudi posledica stalnega izpiranja kationov (Ca) iz zgornjih plasti tal s padavinami. Pri pronicanju skozi gornje plasti tal voda veže znatne količine kislin, in to predvsem ogljikovo kislino (HiCCh). Ta nastaja pri razkrajanju organskih ostankov oz. gnojenju z njimi ter v koreninskih izločkih. Tako nastaja vedno nova količina ogljikove kisline, ki, povezana z vodo, stalno deluje na zmanjšanje rodovitnosti ornega sloja zemlje. To se kaže predvsem v izpiranju kalcija in s tem slabšanju sestave tal. Dokler orni sloj vsebuje kalcijev karbonat, ta reagira s kislino in v obliki kalcijevega bikarbonata potuje iz zgornjih plasti tal do ravni talne vode. Dokler zemlja vsebuje kalcij, ki reagira s kislino, ta deluje tamponsko (izravnalno), tako da preprečuje tvorbo kisle reakcije tal in vzdržuje določeno količino kalcija v tekoči fazi tal. Vodna raztopina tal s kalcijevim karbonatom je v ravnotežju z normalno atmosfero ogljikovega dvokisa (CO,). Z večanjem pritiska ogljikovega dvokisa iz zraka se povečuje kislost v zemlji, ce procesi v zemlji potekajo v tej smeri, zgubljajo tla rastlini dostopne ione kalcija, magnezija in druge katione z območja korenin. Ce se procesi nadaljujejo v smeri zakisnjenja, prihaja do razkroja koloidnega kompleksa in v raztopino tal prihajajo kationi aluminija, zeleza in mangana v iortsko stanje, kije seveda rastlinam škodljivo. Aluminij in mangan sta že v majhnih količinah strupena za rastline in motita tudi ionsko ravnovesje v raztopini tal. Istočasno vezeta fosfate, 1 ras 1-nam niso dostopni. Take spremembe v zgostitvi soli in ionskem ravnovesju močno vplivajo na mikrobiološke procese v t eh1 in na kemične spremembe oblike dušika v tleh. V močno kishh okoljih je mtriH-kacija močno omejena z omejenim delovanjem koristnih bakterij in se začno širiti glivice.
VPLIV KISLOSTI TAL NA BAKTERIJE IN GLIVICE
Mikrobiološka dogajanja v zemlji so mnogo intenzivnejša v tleh, katerih kislost je lahko kisla do nevtralna. Procesi razgradnje organskih snovi potekajo ob tej reakciji najbolj intenzivno in imajo rastline na razpolago dovolj hranilnih snovi. Sama sestava mikroorganizmov vpliva na pozitivne ali negativne smeri razvoja plodnosti tal. Kakšni odnosi so glede števila bakterij in glivic, si je najbolje ogledati v tabeli v odvisnosti pH tal:
pH št. bakterij/1 g zemlje_____pH________št. glivic/1 g zemlje_
6,2	13.600.000	6,6	26.200
5,6	12.600.000	6,2	39.100
5.1	4.800.000	5,8	73.000
4,8	4.000.000	4,6	110.000
Tabela nam torej nazorno prikazuje odvisnost koristne mikroflo-re v odvisnosti od kislosti tal. Pri primerni reakciji tal namreč živi organizmi skupaj s kalcijem vzdržujejo delce tal v izkozmičenem stanju, ki povzroča da so tla grudičaste sestave ali zloženosti prepustna za vodo in zrak ter se teže zaližejo.
SPREJEMLJIVOST RASTLINSKIH HRANIL V ODVISNOSTI OD pH TAL
1.	SPREJEMANJE DUŠIKA (N) PRI 6 DO 8 pH. Na sprejemanje dušika močno vpliva mikrobiološka aktivnost tal in s tem razkrajanje organskih snovi, ki poteka pri kisli reakciji počasi ter se tako sprošča manj potrebnega dušika za rastline. Nitrifikacijske bakterije so zelo občutljive za skrajno kislo in bazično reakcijo tal. Vsekakor so procesi za prehrano z dušikom najugodnejši pri pH 6 do 8.
2.	SPREJEMANJE FOSFORJA (RO,) PRI £5 DO 7,5 pH. Sprejemljivost fosforja v kislih tleh je manjša zaradi obarjanjaz železom in aluminijem ter vezanja na železove in aluminijeve okside. Z zmanjšanjem kislosti se zmanjša aktivnost železa in aluminija ter se na delce tal veže več dostopnega fosforja. Pri pH 5 in manj se tvorijo spojine fosforja. Pri pH 5 in manj se tvorijo spojine fosforja z žefezom in aluminijem, ki rastlinam niso dostopne. Apnjenje tal poveča pH vred; nost, pri čemer se poveča topnost fosfatov, se posebej ob prisotnosti ogljikovega dvokisa. Tudi čezmerno apnjenje lahko povzroči tvorbo netopnih fosfatov. Najugodnejša reakcija tal za rastlino dostopnih fosfatov je med 6,5 do 7.5 pH. Pri apnenih tleh je večina fosfatov vezana površinsko in je lahko dostopna koreninam.
3.	SPREJEMANJE KALCIJA (Ca) PRI 6,5 DO 8,5 pH. Mnogi poskusi dokazujejo, da se ob apnjenju zmanjša količina dostopnega kalija v kislih tleh. Apnjenje namreč pospešuje vezanje izmenjalnega
in neizmenjalnega kalija v tleh in s tem zmanjšuje razpoložljivo sprejemljivost. Mnogo kalcija zmanjšuje vezavo kalija in mnogo kalija zmanjšuje vezavo kalcija. Pri apnjenju se torej poveča količina kalija v raztopini tal, ki vsebujejo linit, kaolinit in organske koloide. Na tleh, ki vsebujejo montmonlonitne gline, se pri apnjenju količina topnega kalija zmanjša. Sprejemljivost kalcija najbolje poteka pri lahko-rcakciii
4.	SPREJEMANJE ŽVEPLA (S) PRI pH 6. Tudi sprejemanje žvepla je odvisno od mikrobiološke aktivnosti tal. Bakterije, ki oksiai-rajo žveplo, so aktivne na širšem območju pH vrednosti. Če je sproščanje žvepla počasno, je temu primerno zakasnelo razkrajanje organskih snovi.
5.	SPREJEMANJE KALCIJA IN MAGNEZIJA (Ca, Mg) PRI 7 DO 8,5 pH. Pomanjkanje kalcija in magnezija se pojavlja le ob ekstremnih pH vrednostih. Če je pH vrednost nizka, je tudi razmerje izmenjalnega kalcija in magnezija majhno nasproti vodiku in aluminiju na glinastih tleh. Zaradi tega jih primanjkuje za rastline in apnjenje to razmerje odpravlja.
6.	SPREJEMANJE ŽELEZA (Fe) PRI pH DO 7,0. Na mineralnih tleh z nevtralno reakcijo je dovolj zeleza za rastline. Pomanjkanje železa se pojavlja na bazičnih apnenih tleh nad 7,6 pH. Dober vir železa v zemlji predstavlja aktivna organska snov, kjer je železo rastlinam vedno na razpolago v dostopni obliki.
7.	SPREJEMANJE MANGANA (Mn). V kislih tleh se pojavlja; jo toksične količine topljivega mangana. Z naraščanjem pH vrednosti se topljivost zmanjšuje in doseže minimum blizu nevtralne reakcije. Pomanjkanje mangana se pojavlja med pH 6.5 do 8. Večina nevtralnih in bazičnih tal ga vsebuje dovolj za potrebe rastlin.
8.	SPREJEMANJE BAKRA (Cu). Topljivost bakra pada, ko se približuje nevtralni reakciji. Doslej ni ugotovljeno pomanjkanje bakra v zvezi s pH, kot pri cinku, manganu in molibdenu.
9.	SPREJEMANJE CINKA (Zn). Topen v kislem območju, najmanjša topljivost je okoli 6,5 pH. Če prevladuje kalcij, se topnost zmanjšuje.
10.	SPREJEMANJE MOLIBDENA se z naraščanjem pH vrednosti povečuje.
11.	SPREJEMANJE ALUMINIJA (Al). Rastlinam ni nujno potreben. V kislem območju je bolj topen kot zelezo. Topljivost aluminija se hitro manjša nad 4,5 pH, nad pH 6 pa preneha njegov važni vpliv na topnost fosfatov.
12.	SPREJEMANJE BORA (Br). Topljivost bora se zmanjšuje do 60 odstotkov po dodatku apna. Zaradi tega zmanjšanja se povečuje potreba po dodajanju.	(se nadaljuje)
VESTNIK 12. MAREC 1987
STRAN 7
JEZIKOVNA ENCIKLOPEDIČNOST »PIONIRJA
Ačamester, aldomaš, bitangovati... Kakšno je pravzaprav njegovo zadnje kapitalno delo monografija Ungarische Elemente im Serbokroatischen (Madžarski elementi v srbohrvaščini), ki je lani izšla pri budimpeštanski akademiji Kiado?
V madžarski prestolnici smo se novembra srečali s 76-letnim jezikoslovcem, prof. dr. Laszlom Hadrovičem, lendavskim rojakom, ki je v znanstvenem svetu znan kot eden najuspešnejših raziskovalcev srednjeveške srbske, hrvaške in slovenske književnosti, posebej pa njihovih stikov z literaturami drugih evropskih narodov. Živa jezikoslovna enciklopedija, pomislimo na enem od šestih mostov, ki vežejo bregova Donave; na enem v zgodovinski spomin zapreden Budim, na drugem sodobna Pesta. Obiskovalca, posebno, če ni domačin in če je povrh podeželan in prvič v svojevrstno zaznamovanem kulturno-zgodovinskem središču naše vzhodne sosede, kar prevzame. OB mogočnem hotelskem poslopju Hiltona in slikoviti Citadeli pa povsem zbledi manj prijetna pomisel na usojeno večurno popotovanje.
Raje se zaupamo taksiju in taksistu kot lastni iznajdljivosti, ki v mestnem mravljišču s številnimi obveznimi smermi preprosto odpove. Tako se brez posebnih zapletov znajdemo pred vrati znanstvenika, ki je dobil aprila predlani za svoje življenjsko delo na področju jugoslovansko-mad-žarskih kulturnih, književnih in jezikovnih vezi izjemno visoko in redko podeljevano madžarsko »državno nagrado«. Povsod knjige, tako da je že itak tesno stanovanje kot velika knjižnica. Kako naj se ob gostoljubnem rojaku, ki izvrstno obvlada več jezikov, zlasti pa madžarščino, nemščino in srbohrvaščino, lotimo sicer dalj časa načrtovanega in pripravljenega pogovora? (Pošali se, češ da govori lastno različico srbohrvaščine.) V enem podobnih je denimo na vprašanje, od kod znanje hrvaškega jezika, če morda izza rojstnega, družinskega ognjišča, odvrnil: »Ne ravno iz neposrednega, ampak iz širšega družinskega okolja. Lendava je bila takrat povsem madžarsko mestece in doma smo vselej go--vorili madžarsko. Oče je izviral iz Čakovca in je dokaj dobro znal hrvaščino, na Hrvaškem, v Zagrebu in Bjelovarju, pa smo imeli tudi sorodnike. Vse šole sem končal na Madžarskem in bil že študent v Budimpešti, ko sem se skoraj po naključju začel učiti hrvaščine iz neke stare gramatike. Ko sem jo že toliko obvladal, da sem lahko sestavljal krajše besede, sem presenetil rojake v Bjelovarju s pismom v hrvaščini. Bili so tako navdušeni, da so me povabili na letne počitnice. Med bivanjem v Bjelovarju in v družinskem okolju sem se intenzivno učil jezika, kar mi je omogočilo, da v tretjem letniku študiram tudi slavistiko. Ena od sester je bila poročena v Sloveniji, in ko sem bil nekajkrat pri njej, je bila priložnost, da se naučim še nekaj slovenščine. Tretjega slovanskega jezika, ruščine, sem se začel učiti povsem zasebno, saj mi je bil potreben pri slavističnih študijah. Za glavno temo doktorata sem izbral slavistiko.«
Za vami je dolgoletna znanstvena kariera. Gotovo se ni mogoče zadržati pri vseh pomembnejših postajah. Ustavimo se le v zadnjih nekaj letih. Leta 1983 ste obogatili staro hrvaško poezijo z nepričakovanim in izjemnim odkritjem: našli ste enega najstarejših hrvaških pesniških tekstov. Za kakšno odkritje gre?
Gre za čakavsko pasijonsko pesem iz leta 1385 z naslovom Cantilena pro Sabatho, kar pomeni sobotna pesem. Našel sem
Ldsz o Hadrovič, r. 1910. v Lendavi, se je šolal v Koszegu in Keszthely a na Madžarskem ter kot član kolegija Eotvos študiral na fdozofski fakulteti v Budimpešti latinščino, madžarščino, slavistiko in germanistiko. Z znanstvenim delom se je začel ukvarjati že kot študent. Po končanem študiju je delal v budimpeštanski univerzitetni knjižnici, od leta 1941 bil profesor na univerzi Pazmany Peter, od 1942. do 1952. sodelavec zgodovinskega inštituta madžarske akademije znanosti kot* raziskovalec madžarsko-južnoslovanskih odnosov in od 1954. leta profesor slavistike na filozofski fakulteti v Budimpešti. Od leta 1965 ureja akademijin časopis Studia Slavica. Od 1948. leta je dopisni, od 1970. leta pa redni član madžarske akademije znanosti. Za člana jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti je bil izbran štiri leta kasneje. Skupaj z Ldszlom Galdijem je izdelal veliki rusko-madžarski in madžarsko-ruski slovar. Pomembni so njegovi srbsko-hrvaško-madžarski in madžarsko-srbsko-hrvaški slovarji srednjega obsega, ki so bili dober kažipot za izdelavo velikega enciklopedičnega srbohrvaško-madžarskega slovarja s 120 tisoč določili. Izšel je v obdobju 1968—1975 v treh delih pri novosadskem inštitutu za hungarologijo. Njegova siceršnja ustvarjalnost in zadnja kapitalna dela so sestavni del srečanja.
jo v enem od latinskih kodeksov v Budimpešti. V bistvu je nisem sam odkril, pač pa znanstveni sodelavec naše narodne knjižnice Andras Vizkelety, ki sicer ni slavist, a me je opozoril nanjo. Z dokajšnjo težavo mi je uspelo prebrati vso pesem, saj je list kodeksa slabo ohranjen in črke silno majhne. Njen začetek se glasi: Čemu vrime ovo gluho / čemu srce naše suho /) daske tut-nu, zvoni muče / siču gase (tu manjka beseda) Jeda jere kralj poičiva / po razlogu kako biva / pokojnomu pokoj budi / li skoro se k nam probudi. Kot je razvidno, je to zelo lepa, zelo dobra verzifikacija, zelo lepa pesem, ki ne predstavlja celotne Jezusove pasije (torej trpljenja), ampak samo dogodke velikega petka in velike sobote. Kdo bi lahko bil njen avtor? Tega še danes ne vemo, vemo pa, kdo jo je zabeležil. A tisti duhovnik, ki je to storil, ni bil pesnik, kajti v tekstu je nekaj narečnih posebnosti (značilnosti), ki so lastne narečju prepisovalca, ne narečju pesnika. Na nekaj mestih je prepisovalec pesem pokvaril s tem, da je tekst prilagodil svojemu narečju. Tako recimo namesto vojevode piše vojvode, namesto suze piše solze. Pri nadaljnjih iskanjih mi je uspelo, da sem ugotovil osebo prepisovalca. Bil je to frater šibe-niškega branjevskega samostana Paulus de Sebenico ali Paulus de Sklavonia. Kdaj je zabeležil pesem? V kodeksu je resda zapisano leto 1385, a'četudi ni nastala takrat, sodim, da bistveno kasneje tudi ni mogla. Ko so hrvaški kolegi v Zagrebu zvedeli za odkritje, so me povabili, da o tem predavam na zagrebški akademiji. Pesem je najprej izšla brez znanstvenega komentarja v 12. knjigi hrvaškega časopisa Filologija leta 1984 (Starohrvatska pa-sionska pjesma iz 14. stolječa). Kasneje sem vse skupaj lingvistično in na osnovi novih najdenih virov filološko obdelal ter pesem s komentarjem v nemščini še enkrat objavil v našem slavističnem časopisu Studia Slavica v Budimpešti pod naslovom Ein alt-
kroatisches
Passions
lied aus dem 14. Jahrhundert. (»Razvit pesniški jezik in bogata izrazna sredstva te cantilerie pomenijo velik zaklad pesniške besede v srbohrvaškem jeziku, zato je to odkritje velikega pomena za vso književno in kulturno zgodovino južnoslovanskih narodov«, beremo v strokovni oceni.)
Kasneje ste priredili zajetno monografijo o jeziku gradiščanskih Hrvatov. Nam hočete kaj več zaupati?
Jezik gradiščanskih Hrvatov me je vselej zanimal, samo zaradi drugih del. Denimo zavoljo praktičnih leksikografskih del. Nikoli pa nisem imel toliko časa, da bi se temeljiteje ukvarjal s tem vprašanjem. Cim smo končali naše velike slovarje, sem se ponovno lotil jezika gradiščanskih Hrvatov. Najprej sem sestavil bibliografijo stare hrvaške gradiščanske literature, seveda ne popolno, ampak sem zajel le tiste knjige, ki so za raziskovanje zgodovinske gramatike in leksike nujno potrebne. Obdelal sem or-tografijo, fonetiko, morfologijo in sintakso tega književnega jezika, vendar samo do polovice prejšnjega, 19. stoletja. Kasneje namreč ni več tako čist kot v starejših stoletjih, saj so začeli iz hrvaškega književnega jezika prevzemati besede, ki so bile potrebne za nove sodobne pojme in niso dovolj pazili, da bi svoje izraze prilagajali domačemu izgovo
ru. Tako je danes gradiščanski srbohrvaški jezik mešanica lokalnega narečja in hrvaškega književnega jezika. To je velik problem, kajti sami Hrvati morajo priznati, da je kulturni jezik gradiščanskih Hrvatov danes nemščina in ne hrvaščina. Mislim pa, da lokalno narečje kljub temu ostaja v lokalni rabi, v lokalni književnosti, čeprav se ne razvija tako hitro kot bi bilo potrebno, da bi jezik mogel spremljati burni razvoj naše civilizacije in našega kulturnega, političnega in gospodarskega življenja.
Postavlja se vprašanje, kaj sploh so narečja, zlasti pa, kaj jim je usojeno? Ali da se polagoma mešajo, izgubljajo svoj prvotni smisel in pomen, odmirajo ali kaj?
To je pravzaprav zelo težko vprašanje. Posebno v hrvaški
Srečanje z dr. Laszlom Hadrovičem
književnosti še danes živi velika nostalgija po narečjih. Hrvatje izdajajo tako čakavska kot kaj-kavska dela. Veliko je negovanja gradiščanskega hrvaškega narečja kot književnega jezika, a mislim, da vse to ostaja v zelo ozkem krogu.
(Akademik prof. dr. Hadrovič se je ustavil rekoč, da bi želel ob tem razmišljati o Miroslavu Krleži.)
Gotovo pa imajo narečja svoj čar, mik. Vzemimo le Krleževe Balade Petriče Kerempuha!
Ni mogoče pričakovati od slehernega avtorja, na primer na kajkavskem območju ali na Gradiščanskem, da bi ustvaril tako velike književne vrednote, kot so Balade Petriče Kerempuha Miroslava Krleže. Te Balade so pisane v kajkavskem jeziku in ne govorijo samo o problemih ozkega kroga, ampak o zelo širokih družbenih vprašanjih, ki imajo zgodovinske razsežnosti in ne zanimajo le dela naroda, ampak ves narod, tako rekoč vse človeštvo. Če je tema taka, da presega jezikovne in nacionalne meje, potem je narečje lahko živ književni jezik. Če pa tema ostaja v ozkih jezikovnih okvirih in krogih, potem je narečje obsojeno na životarjenje in pravzaprav nima velike prihodnosti.
(Pogovarjamo se z osebnostjo, ki je dosegla zavidljivo znanstveno kariero, čeprav — kot meni dr. Hadrovič — ni mogel vselej ustvariti tistega, kar je želel. Svojčas so južnoslovanske študije na Madžarskem težko prodrle zaradi neugodnih političnih razmer. Posledice tega skoraj niso več zaznavne, kajti »uspeli smo, da v mlajšem naraščaju naših slavistov spet zbudimo zanimanje za južnoslovanske študije. Kot univerzitetni profesor že po znčaju svoje stroke nikoli nisem imel veliko študentov in morda sem se ravno zato mogel več ukvarjati s tistimi, ki so kazali zanimanje za znanstveno delo.
SLOVANSKEGA KROŽKA« y_______________ __
Vedno sem bil prepričan, da lahko profesor s svojim lastnim zgledom najuspešneje spodbuja študente. Še danes čutim največje zadovoljstvo, če me kateri od mlajših kolegov zaprosi, da mu pregledam rokopis članka ali razprave.«)
Smo pri zadnjem kapitalnem delu Madžarski elementi v srbohrvaščini (Ungarische Elemente im Serbokroatischen), ki je izšlo leta 1985 v Budimpešti.
Gradivo zanj sem začel zbirati zelo zgodaj, že kot študent, vendar ga nisem mogel sistematično in.nepretrgano obdelovati, kajti imel sem številne druge naloge. Komaj sem končal delo o jeziku gradiščanskih Hrvatov, sem se ponovno lotil madžarskih elementov v srbohrvaškem jeziku.
Šlo je za dovolj obsežno in zahtevno delo, kajti vseh teh elementov ni v sodobnih slovarjih. Znano je na primer, da je bilo kajkavsko narečje, v katerem so najpogosteje madžarski elementi, izrinjeno iz književne rabe, oziroma je Gajeva reforma pravopisa in jezika pomenila, da kajkavsko narečje ni dalje živelo kot književni jezik. Torej niti madžarski elementi v kajkav-skem jeziku niso bili več v rabi v sodobnem književnem jeziku. Tako sem bil primoran pregledati vse slovarje ali iskati te stare elemente v primarnih virih, na primer v knjigah hrvaških pridigarjev na kajkavskem območju, kot je bil Štefan Zagrebec. (Omenimo razpravo dr. Hadroviča v 6. knjigi zagrebškega hrvaškega dialektološkega zbornika JAZU leta 1982 z naslovom Štefan Zagrebec, kajkavski umetnik kompozicije in stila.) Podobno drži za enega od prevodov evangelija.
Ob literarnih stvaritvah sem moral pregledati še razne druge spise in izpisovati iz njih zadevne madžarske besede. Tako sem zbral gradiva za kakih 900 besed. Zdaj je bila moja naloga, da jih obdelam in ugotovim ali so madžarskega izvora ali so prevzete iz nekega drugega jezika, pa so bile v rabi tako v srbohrvaščini kot v madžarščini. Z besedami, ki so madžarskega porekla, ni bilo nobenih problemov. Vzemimo ors-* zag ali orsag ali rusag, kar pomeni država, ozemlje, osnova pa je madžarski ur, kar pomeni gospod. Čim pa etimologija neke besede ni tako jasna, nikoli nisi prepričan, če gre za vzporedno pozabljeno besedo ali v madžarskem ali v srbohrvaškem jeziku. Take so na primer nemške, latinske, italijanske ali turške besede v obeh jezikih. Tudi take so, ki so prešle iz madžarščine v srbohrvaščino. Vzemimo samo staro turško besedo korbač. Bilo je še precej drugih odprtih vprašanj in problemov in treba je bilo dve ali tri leta, da sem zmogel problematiko.
(Najbrž Srbi in Hrvati, ko rabijo besede domobran, hegede, kočija, larmati in podobne, ne pomislijo, da so te besede madžarskega porekla ali narejene po madžarskem vzoru. Enako je s Slovenci, ko rečejo stol (madž. asztal), stog (madž. asztag), sluga (madž. szolga), prelog (madž. parlag) ali breg (madž. berek). Logična posledica medjezičnih stikov je, da nekatere besede, izrazi in ustaljene besedne zveze prehajajo iz enega jezika v drugega, kdaj pa kdaj celo neopazno. Bolj ali manj je znano, daje v madžarščini veliko slovenskih besed, ki jim je često težko opredeliti neposreden izvor. Med njimi je večje število srbohrvaških oziroma hrvaškosrbskih. Slabše so obdelane madžarske besede, ki so v skupnih zgodovinskih tokovih prešle v sosednje jezike — srbohrvaški, slovaški, romunski in druge. S tega vidika — kot povzemamo delno že objavljene presoje — omenjena monografija Madžarski elementi v srbohrvaščini akademika prof. dr. Las-zla Hadroviča zapolnjuje vrzel, saj nam ponuja širok razgled po madžarskih jezikovnih vplivih od najstarejših spomenikov (izvorov) vse do danes. Vsakdo ve, da je v srbohrvaškem oziroma hrvaškosrbskem jeziku veliko nemških, francoskih, angleških, (novo)latinskih, grških in turških elementov, ne pomisli pa, da se je v zgodovini v tem jeziku udomačilo oziroma za krajši ali daljši čas rabilo kakih tisoč madžarskih besed. V to nas prepričuje Hadrovičevo delo, pri čemer je avtor uporabljal ne zgolj slovarje, marveč — kot omenja — primarne vire: zasebna pisma, oporoke, cenike, inventarje, stratka vire, ki so pomembni z vidika pogovornega jezika ali jezika vsakdana. Take in podobne misli so nam rojile po glavi med srečanjem z uglednim lendavskim rojakom, čigar delo pri skladnji madžarskega jezika na novih osnovah in metodah pomeni preobrat na področju raziskovanja slovnice.)
Nenavadno zvenijo besede ača-mester, aldomaš, bitangovati in podobne.
Aldomaš je stara madžarska beseda, bitanga pa zelo stara nemška beseda v madžarskem jeziku. (Podatki za besedo ačame-ster ali Gildemaister (cehovski mojster) so vzeti iz Mihajlbviče-vega slovarja: v dom ačameštera. V madžarščini beseda atyamester izvira iz leta 1723. Osnova te zloženke je latinski izraz magister tyrorum. Mihajlovič je v zmoti, ko to besedo pojasnjuje z besedo tesar >acs<. Seveda je ta napaka nastala zaradi tega, ker so sesta-vljalec slovarja ali njegovi informatorji mislili, da sta besedi acs in aty(a) istovetni. Tako je v prikazu Hadrovičevega dela v Narodnih novinah aprila lani zapisal I. Nyomarkay.) Bitanga je v bistvu nemški Beute (plen). V madžarskem jeziku je beseda dobila pridevniški značaj in v takem pomenu prešla v srbohrvaški jezik.
Vaša monografija postavlja v ospredje problematiko stikov med jeziki. Diplomska dela vaših študentov kažejo, da se proces prevzemanja madžarskih besed in izrazov še danes nadaljuje v pogovornem, vsakodnevnem jeziku Srbov in Hrvatov na Madžarskem.
Dejansko nisem hotel zahajati v današnja narečja, kajti to bi bila za eno samo knjigo preširoka tema. Tega se je mogoče lotiti samo tako, da pregledate vso narodno poezijo, opise narodnih običajev in splošna folklorna be
vodnogospodarsko ^gospodarska podjetje	enota m ura
I	I maribor .so o	murska sobota b o.
VGP Maribor, tozd Vodnogospodarska enota Mura Murska Sobota objavlja
javno dražbo
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1.
2.
3.
Tovornjak TAM 2001, leto izdelave 1075, karamboli-ran,
Terensko vozilo land rower, leto izdelave 1072, vozno,
Motorne žage, kosilnica, mešalec za beton, črpalke, vibracijska igla in čoln.
Dražba bo v ponedeljek, 16. 3. 1987, ob 15. uri na dvorišču tozda v Murski Soboti, Ciril Metodova 34.
sedila. Za enega samega je dela preveč in prepuščam ga mladim rodovom slavistov, naj tudi oni iščejo in odkrivajo na tem polju.
Kako pa je z vašimi stiki s Slovenijo, z Jugoslavijo? S kom vse in na katerih področjih sodelujete?
Zelo dobre stike imam z Jugoslovansko akademijo znanosti in umetnosti, zlasti v Zagrebu in Novem Sadu, kjer sem tudi dopisni član. Poleg tega imam veliko zasebnih zvez in prijateljev tako v Sloveniji (npr. dr. Vilko Novak) kot na Hrvaškem, v Srbiji in drugje, tako da sem v stalnem stiku z jugoslovansko znanostjo.
Akademik prof. dr. Laszlo Hadrovič, rojak iz Lendave, nikdar
Kot je znano, so imeli nekateri slavisti v minulem stoletju, med njimi tudi Kopitar in Miklošič, kajkavščino za slovensko narečje. Za to je bilo več razlogov, predvsem pa ta, da so sami kajkavski pisci v 16. in 17. stoletju svoj jezik imenovali slovenski, a tudi glasovni sistem kajkavščihe je blizu slovenskemu. Ko so Daničiča povabili v Zagreb, da redigira akademijin slovar, ni dal eks-cerpirati kajkavskih spomenikov. Gradivo je zajemal le iz dveh slovarjev: Belostenčevega in Jambrešičevega. Tako je torej gradivo te vrste v njem sorazmerno skromno, čeprav zagrebški thesauros (zaklad) ni ostal povsem brez kajkavskih potrdil. Da bi dobil pravo podobo o madžarskih elementih v srbohrvaščini, sem moral obdelati kajkavske tekste, in to ne samo dela piscev, kot so Pergošič, Vramee, Krajačevič-Sartorius, Milovec, Habdelič, Jurjevič, Simunič, Štefan Zagrebec in drugi, marveč tudi zelo veliko neiiterarnib spomenikov, kot so listine, pisma, oporoke, inventarji, sodni protokoli, mestni statuti in podobni.
__________—____1.^.-__
v svojem dolgoletnem, nepretrganem književnozgodovinskem in jezikoslovnem ustvarjanju leksikografskega dela ni jemal kot nekakšno oddaljevanje, odmikanje od temeljne preokupacije. Razumel ga je morda kot nekoliko pozno, a sila koristno šolo. V tem času se vzporedno ukvarja z dvema temama. Prva je madžarska semaziologija (pomenoslo- -vje, nauk o razvoju in spreminjanju pomena besed), cilj tega dela pa je, da bi sistem madžarskega besednega zaklada prikazal v nenehni semantični fluktuaciji, torej v stalnem pomenskem spreminjanju. Druga tema je prva madžarska Biblija, ki je ohranjena v treh kodeksih iz 15. in 16. stoletja.
Ko se poslovimo, se šele docela ovemo, da sta, kot bi mignil, minili dobri dve uri srečanja z enim od tistih znamenitih Po-murcev, ki so zaradi spleta okoliščin odšli na tuje, da bi mogli razvijati in uveljavljati svojo ustvarjalnost na določenem področju. V tem primeru gre med drugim za razumnika, ki si je nekdaj kot vodja katedre za slovansko filologijo na budimpeštanski filozofski fakulteti prizadeval in si še danes — da bi tudi zunaj univerze skrbel za »naš slovanski >krožek< z nalogo negovanja prijateljskih vezi med slavisti«. In hkrati med vsemi južnoslovanskimi narodi in narodnostmi, bi dodali.
BRANKO ŽUNEC
STRAN 8
VESTNIK 12. MAREC 1987
kulturna obzorja
MEDENOVA
KOMUNIKACIJA
V Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti se je pred kratkim z novejšimi deli predstavil akademski slikar Ignac Meden. Zadostil je zahtevku, da naj bi v okviru programa razstav v prostorih male (prve dvorane) galerije bile predstavljene le novosti in aktualni premiki v likovnih izrazih domačih umetnikov. Po videnem, barvitem v modnem koloritu barv, se je kot prvo v pogovoru z umetnikom spontano porajalo vprašanje, ali tolikšna ustvarjalnost v tako kratkem obdobju ni že fizični napor?
O fizičnem naporu, ki naj bi bil potreben za takšno razstavo, bi težko govoril. Slike so izbrane iz malce obsežnejšega cikla, ki je nastal od poletja do konca preteklega leta. A tudi to ni vse. Tudi ta cikel je le del ustvarjanja v tem času. Tako kot vedno počnem, sem se medtem ukvarjal tudi z drugimi stvarmi. Moj pristop je pač takšen, da poskušam simultano osvajati več področij likovnega. To so reči, ki se medsebojno dopolnjujejo, vse skupaj ustvarjajo neko celovitost. Denimo: risbo in figuro, ki ju v eksaktni pojavnosti na omenjenih slikah ni, sem skušal ovrednotiti v tridimenzionalnem prostoru, v plastiki. Tudi vsebina je tam drugačna, pravzaprav njen prednji pomen.
Je prvič in bolj samostojno tukaj. Je to odraz vaše skromnosti, da se doslej v okolju, v katerem živite in ustvarjate, niste predstavili z večjo, samostojno razstavo, čeprav ste razstavljali; ali pa je to posledica ureditve ateljeja in je zaradi boljših delovnih razmer rezultat večji?
Res je, da je razstava, o kateri govoriva, moja prva malo večja predstavitev v Murski Soboti. O tem, da gre le za odraz tega, da sem si napravil atelje v rakičanskem gradu, nisem prepričan. Mislim, da ne gre za to. Vseeno pa gre za neko prelomnico v mojem ustvarjanju. Nit, ki jo pletem, je enostavno postala drugačna. Nerad bi odgovarjal programsko, ker gre za spontanost in prvinsko prepričanje.
Svojčas je bila vaša pridobitev ateljeja svetal zgled sodelovanja občinske kulturne skupnosti in umetnika. Skratka, nekako naj bi vam omogočila pridobitev prostora v rakičanskem gradu, ki ste ga potem z obilo žuljev in vloženega denarja uredili v atelje.
Šlo je za zgledno sodelovanje med kulturno skupnostjo (njenim tedanjim sekretarjem Danetom Kataliničem) in mano ter takratnim upraviteljem gradu — krajevno skupnostjo Rakičan. Kaj kmalu smo našli skupni jezik v ugotovitvi, da je za ohranitev gradu najbolj primemo, da se le-ta uporablja in da je umetniška dejavnost za to primerna. Vendarle moram pripomniti, da je vse skupaj bolj stihija in slučaj, kar kaže odnos okolice do kulture — v tem primeru do usmet-nostno-zgodovinskega spomenika in do umetniškega ustvarjanja. Strop v neobljudenem delu gradu se je že začel rušiti, nekateri pa menda razmišljajo o najemnini, in to takšni, da bi kar cel grad vzdrževali z njo. Tragično in smešno.
Sočasno pa prav zdaj, ko je bilo veliko besed izrečenih o varovanju naravne in kulturne dediščine, zagotavljamo, da je prav namembnost
IGNAC MEDEN: VIOLINIST, olje-platno, 1985.
gradov tista, ki jih bo rešila. Spet razkorak med besedami in dejanji, pa ne bi o tem!
Vprašala bi vas, če.je.poleg nrostora. ki je le epa od komponent v okolju, v katerem ustvarjate in delujete, še aktualna potreba, ki ste jo likovniki izrazili v želji po svojem društvu. Da bi imeli podružnico društva slovenskih likovnih umetnikov, kateremu ali premalo pripadate ali pa ga ne čutite dovolj in so problemi toliko izraziti, da v pokrajini ob Muri potrebujete?
Menim, da bi bilo takšno cehovsko združenje potrebno. Toda ali se bo to dete sploh rodilo, in če se bo, ali bo kilavo ali ne, bo zazelje-no ali ne, tega ne vem.
Začela sva z razstavo, ki se je iztekla. Ob njenem odprtju je izšla zloženka, na katero je vodja soboške galerije Franc Obal med drugim zapisal:
»Poglavitno značilnost v Medenovih slikah predstavlja konstruktivna gradnja kompozicije s horizontalno in vertikalno postavljenimi strukturami barv, ki jih nanaša s širokimi potezami čopiča v zanj značilni kultivirani gesti. V njih se odraža simultana kontrastna orkestracija med velikimi in malimi površinami, dolgimi in kratkimi potezami, svetlimi in temnimi barvnimi toni, med višinami in globinami, daljinami ih bližinami imaginarnega prostora, ki v Medenovih slikan postane večplasten in hkrati večsmeren. Barvna struktura, ki formira telesnost slikovnega polja, nastaja v odvisnosti in povezanosti s slikarjevo impulzivnostjo, ki je občutljiva na dražljaje m sporočila iz zunanjega sveta in je tudi sposobna le-ta transplantirati v lastno, osebno likovno podobo.«
Tako umetnostni zgodovinar, ker nisem likovni kritik, vi pa ste avtor slik, torej vprašanje vam. Kaj bi dejali o razstavi?
Morda moram povedati, kaj je pravzaprav tisto, kar me je privedlo do tega, da sem naslikal slike s takšno vsebino, kot jo imajo. Gre za sestop v neko izvirno človeško situacijo, za vzpostavitev nekega izvirnega odnosa med menoj in tistim primarnim svetom, ki stoji okoli mene in sem jaz. Torej s tistim, čemur rečemo narava. Danes, v času klasifikacij in neoizmov, bo kdo rekel, da je to neoromantika^Jaz pa odgovarjam, da bi morda bila, če bi bil tu in zdaj eskapizem sploh
Skratka, v samem sebi in v sebi kot delu nečesa poskušam najti odgovor na vsa vprašanja, ki so pravzaprav odgovor na eno samo vprašanje.
So ‘stvari ki iih ne moremo pojmovno označiti, ki jih beseda odseka, okrni in s tem prepomeni. Tako se tudi tu ekstremi dotikajo: največjega gostob«sedja in molka Zato slikarji radi govore, kaj nekaj ni, da nekaj| m,A« naj bi bt o, j uperjenost negativnega pomena v svojem neizrečenem naspro j J volj svetlobe.	..	. . . • —
Vseeno pa na neki ravni lahko formuliram vprašanje, kaj semi.
To je vaša komunikacija. Koliko pa se vam zdi pomembna komunikacija med obiskovalci galerije oziroma gledalci vaših slik?	zanima
Vprašujete me po komunikaciji med sliko in gledalce Inkar mene> zanima pri tem, je komunikabilnost mojih slik. Seveda jo želim. Cimveč. Vedno. Z vsakim. Toda nikakor ne za vsako ceno.
Hvala za iskrenost povedanega!
Brigita Bavčar
STEFAN GALIČ: ZAPIS - Vlil - A, barvni lesorez, 1986.
V Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti bo jutri (v petek, 13. marca) ob 18.00 odprtje pregledne razstave grafik akademskega slikarja Stefana Galiča. Umetnik, ki živi in ustvarja v Lendavi, se bo predstavil z deli, ki so nastajala v zadnjih petnajstih letih. Iz obdobja 1972—87 je tudi gornja, na 2. grafičnem bienalu v Wakayami na Japonskem nagrajena grafika, ki je na ogled v tamkajšnjem Muzeju moderne umetnosti, bb
BOŽO KOS - fizik, ki ga je zasvojila karikatura
Prijeten, preprost, nekoliko okroglejši (ali »otožno nedodelan«, kakor je pred leti dejal znani pevec Ladko Korošec) možakar zrelih let, hudomušnega pogleda in nasmejanih ust s črnim diplomatskim kovčkom (le kaj je v njem?), gostobeseden in vajen pogovorov z otroki. Tako bi ga lahko označil sleherni izmed mladih poslušalcev, ki bi se kadarkoli pogovarjal z njim. Poleg tega pa ima vselej f>ri roki še kredo, flomaster ali svinčnik, s katerim kar sproti čara na tablo ali papir vso množico vedrih in posrečenih domislic, ki so jih polna njegova usta in ki jih je sicer poln svet mladih, posebno najmlajših. Že tako ali tako smešni Butalci (vse polno jih je tudi dandanašnji med nami) pridobijo novo šaljivo podobo že z na silo povezano policajevo sabljo, ki jo je vneti butalski mož postave pač (zarjavelo) prelomil, ko je preganjal znamenitega Čefizlja in pri tem zadel v okvir vrat na hotelu, ki mu slednjih pametni Butalci niso niti sezidali, da se jim slučajno skozi nje ne bi izmuznili nepošteni gostje, ki ne marajo plačati nočnine ... Pa »miss sveta otrok« — Pika Nogavička s
da se prijaznega strica BOŽA KOSA (za odrasle znanega slovenskega karikaturista in ilustratorja »dobre volje«), ki velja kot glavni in odgovorni urednik Cicibana za njegovega očka, ne bi vsaj dotaknil, če že ne zaprosil za podpis v spominski zvezek. Saj bi se še pogovarjal z njim, tudi njemu samemu je prijetno, ko gleda, kaj so se naučili in znali predstaviti šolarji iz njegovega in njihovega Cicibana; že kar vidiš, kako se ob pogledu na plesne točke in poslušanju pesmic porajajo v njegovi glavi nove in nove ideje, da bosta Ciciban, poleg njega pa tudi Vesela šola Pionirskega lista prihodnjič spet prijetno presenetila.
In ko zaslišiš, da je po poklicu pravzaprav inženir fizike ... Že beseda je dolgočasna, dokler se ne znajdeš v sedmem razredu osnovne šole, niti ne veš točno, kaj pomeni, ob pogledu na formule in račune pa te tako ali tako mine vsa volja. Ne moreš si predstavljati, da je moč v tem poklicu najti tako zanimivega in zabavnega moža, ki, bo po lastnih besedah »nekoč lahko dobil Nobelovo nagrado za mir, ker je edini fizik na svetu, ki ne zna več nare-
Občinski srečanji in razstava
Od 20. do 25. marca bo v Murski Soboti potekalo občinsko srečanje mladinskih in pionirskih gledaliških skupin, krožkov in recitacijskih skupin. Namen srečanja je poglobitev zanimanja za slovensko besedo, gledališko ustvarjalnost in kulturno vzgojo med mladimi, izboljšanje repertoarne politike in uprizoritveno-ustvarjalne ravni ter predstavitev najboljših dosežkov mladih s področja gledališko-recitacijske izraznosti. Na občinsko Zvezo kulturnih organizacij je bilo potrebno prijave poslati do 5. tega meseca. Do konca marca pa je rok prijav za občinsko srečanje piesno-baletnih skupin, ki bo predvidoma v drugi polovici aprila.
Zveza kulturnih organizacij občine Maribor Pobrežje pa je nosilec likovne razstave izdelkov učencev osnovnih in srednjih šol Naša beseda 87. Razstava je območnega značaja in tako lahko na njej sodelujejo tudi pomurski šolarji, če pošljejo njihovi mentorji še ta teden po pet likovnih del od vsakega na osnovno šolo Tone Čufar v Mariboru, bb
Seminar družabnega plesa
Pod vodstvom plesnega mojstra Jožeta Martinca in po programu medobčinskega odbora Zveze kulturnih organizacij za Pomurje poteka v organizaciji soboške zveze v Murski Soboti regijski seminar družabnega plesa. Da bi se izpopolnili v standardnih, latinskoameriških, disco in drugih plesih, so se prijavili 104 udeleženci, večina pa se jih tudi udeležuje vaj torkovih večerov na srednješolskem centru, kjer se plesni seminar začenja ob 19.00,
JEZIKNI/ JE MAČEHA
kulturni koledar
PETEK, 13. MARCA
MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec bo ob 18.00 otvoritev pregledne razstave orafik akademskega slikarja Štefana Galiča iz Lendave. Predstavil se bo z deli iz obdobja 1972—87.
LJUTOMER — Ob 18.00 bo v galeriji Ante Trstenjak otvoritev razstave grafik umetnika Bojana Golje. Razstava bo na ogled do 5. aprila.
LENDAVA — V galeriji Lendava je na ogled razstava del samostojne umetnice — akademske slikarke Vere Trstenjak iz Domžal.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin so razstavljena dela likovnega ljubitelja Petra Jančarja iz Gorenja Elrad.
MURSKA SOBOTA - Do petka, 13. marca, je v avli Pokrajinske in~študijske knjižnice razstavljeno leposlovno in uredniško delo Ferda Kozaka.
Kino
Ljubiteljica lepe beseda, Nada iz Murske Sobote, nam je pisala, kako jo vznemirjajo pravopisne napake na seznamu oseb, ki darujejo za gradnjo kirurškega bloka v Rakičanu, objavljen pa je bil v 8. številki Vestnika, 26. februarja 1987. Pri sklanjanju osebnih imen je našla več napak in predlaga nam, da včasih pometemo tudi pred lastnim pragom.
Popolnoma prav imate, tovarišica Nada, res bi si morali priskrbeti kakšno novo, trpežno metlo za pometanje take nemarščine. Lahko bi vam sicer naštel nekaj objektivnih razlogov, zakaj se kaj takega zgodi, a jih ne bom preveč, ker jih imate navsezadnje kot bralka pravico zavrniti. Naj povem samo to, da se nam v vsako številko kar nekajkrat prikrade tiskarski škrat (tudi pri tej rubriki, kjer še posebno pazimo, da bi bilo vse prav) in da vselej res nismo krivi mi. Seveda pa smo za omenjeni seznam (ki res ni šel skozi lektorjeve roke) krivi, kot — če smo iskreni — še za katero napako, ki jo pozornejši bralec lahko najde.
Gre pa pri vsem tem še za nekaj. Le spomnimo se, kolikokrat smo se vsi skupaj v šoli (osnovni in morda še srednji) učili, da je rodilnik (2. sklon) moškega imena Vlado Vlada, ne pa Vla-doja ali Vlado ta (enako Slavka, Boža, Marka ... namesto Slavko ta, Božoja, Markoja ...); podobno tudi Karla, ne pa Karela; tudi tega, da se moška ime in priimek vedno sklanjata oba, torej Karla Vratarica, ne pa Karela Vratarič (to pa so tudi imena, ki so na seznamu narobe).
Torej še enkrat: Ne zato, da bi se izgovarjali ali celo valili krivdo na drugega, toda že tisti, ki je poslal nakaznico, bi lahko napisal pravilno; če ne on, pa tisti, ki je to prepisoval; a to je menda že preveč, saj je dandanes večina pišočih navajena na malomarnost, češ, bo že lektor popravil — kot da je edini, ki mora skrbeti za lep jezik. (mm)
KINO Park Murska Sobota bo v sredo, 18. marca, ob 16.30 in 19.00 predvajal filmsko uspešnico MOJA AFRIKA, nagrajeno s 7 oscarji. Interpretatorja glavnih vlog sta (v režiji Sidneya Polla-cka) Meryl Streep in Robert Redford, nepozabna pa je tudi kamera. Film je presegel literarno predlogo — roman Kareen Bli-xen.
DNEVI MADŽARSKEGA
FILMA
Nocoj ob 19.00 bo v kinu Lendava na sporedu film Brstiči, cvetje in venci, ki ga bodo predvajali v okviru dnevov madžarskega filma. Ti so se začeli preteklo in se bodo s filmom Raztrgano življenje sklenili to nedeljo. Predstave so ob 19.00, nedeljska pa se bo nadaljevala v pogovor, ki se ga bo udeležil režiser filma Peter Bacs.
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Olivera Nikolova — OZKA VRATA (Pomurska založba), NEGA SOBNIH RASTLIN — priročnik (Mladinska knjiga) in Miško Judež — KLASIČNO IN SODOBNO VRTNARSTVO (Državna založba Slovenije).
svojim, ošpic polnim pikčastim konjem, ki za kratek čas rad prižge tudi pipo, da ne govorimo o junakih vseh junakov, kavboju Pipcu in Rdeči pesi, ki imata kljub svoji prvotni podobi že dva križa na hrbtu in se trenutno največ ukvarjata s križankami in ugankami (le kdo se s tem ne ukvarja dandanes?) ... Če torej vidiš, kako pred tvojimi očmi nastajajo takšne in podobne znane osebnosti iz literarnega_ sveta mladih, če ob tem slišiš hudomušno besedo in pripoved'z obilico šale in dovtipov, če ob tem izveš tudi kaj koristnega, kot na primer to, kako nastane tvoj najljubši, najlepši in sploh super prijatelj — Ciciban, kako lahko narišeš čisto pravo risanko, brez katere dandanes kratkomalo ne greš spat — po vsem tem zares ne moreš reči, da je bil današnji kulturni dan na šoli dolgočasen, in nezanimiv. In ne moreš si kaj.
diti atomske bombe«, ker se je raje oprijel peresa in flomastra ...
Kratko, čeprav skoraj dveumo srečanje beltinskih šolarjev z Božom Kosom v okviru kulturnega dne je pomenilo za vseh štiristo mladih edinstveno doživetje. To so potrdili tudi njihovi učitelji, ki so v nadaljevanju izdelovali oddelčna glasila, saj je prisrčno in razgibano srečanje z mojstrom karikature gotovo pripomoglo k njihovi ustvarjalnosti. Škoda, da je moral gost naprej med ljutomerske šolarje, čeprav bi tudi sam rad še malo pokramljal. Toda — čemu bi bili prikrajšani za tako bogato doživetje še drugi? Ljudi, ki to znajo ustvariti, je malo, med njimi pa zavzema vidno mesto prav gotovo striček Božo Kos. Tako so ga poimenovali najmlajši, »prveki«. Ti pa že vedo, kako in kaj.
-MZ-
Kulturni nagrajenci
POKRAJINSKA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
je ob kulturnem prazniku prejela priznanje za 40-letnico delovanja. V teh letih je opravila izjemno kulturno poslanstvo. Kot matični knjižnici ji je priznana strokovnost pri opravljanju bibliotekarskih poslov in zaupana organizacija knjižnične mreže na našem območju. Delo Pokrajinske in študijske knjižnice poteka v njenih oddelkih: študijskem, splošnoizobraževalnem in pionirskem ter ne zajema samo izbire, strokovne obdelave, hranjenja in izposojanja gradiva, temveč še veliko drugega. Tako med bibliotečno izposojo, sodelovanje s knjižnicama v Budimpešti in Szombathelyu, zastopanje NUK (Narodne in univerzitetne knjižnice) pri raziskovanju in zaščiti slovenskega bibliotečnega gradiva, ki je shranjeno v ustanovah na Madžarskem, raziskovanje gradiva iz domoznanske zbirke, ure pravljic za predšolske otroke na dvojezičnem območju in drugo.
Zaradi njenega uspešnega in dobro opravljenega kulturnega poslanstva v minulih štirih desetletjih ji je Kulturna skupnost upravičeno izrekla priznanje, bb
ne zgodi se vsak dan
RASISTIČNI PREDSODKI ŠE VEDNO NEKAJ VSAKDANJEGA
Zgornja meja je še vedno zakoličena
Kako globoko so v ljudeh lahko ukoreninjeni rasni predsodki, je lepo razvidno iz dogajanj v Ameriki, kjer so odnosi med belci, črnci, rumenci in latinci (kot pravijo Južnoameričanom) kljub vsem razglašenim načelom enakopravnosti še vedno močno obremenjeni. Najnovejša študija, ki so jo opravili strokovnjaki za raziskavo javnega mnenja po naročilu revije Time, je pokazala, da so rasni predsodki v ZDA še vedno zelo pogost pojav.
Anketirali so pripadnike obeh največjih ras, belce in črnce, ter ugotovili, da se s takšnim mnenjem strinja 92 odstotkov črncev in 87 odstotkov belcev. Kar 59 odstotkov anketiranih črncev je pritrdilno obkrožilo odgovor na vprašanje ali so bili zaradi barve kože kdaj žaljeni in ponižani.
Močnejše razlike med belci in
PRVIČ VIDELI
SNEG
V Združenih arabskih emiratih je prvič v zgodovini zapadel sneg. Časopisne agencije sporočajo (in se pri tem sklicujejo na časopis Al Itihad), a je mestece Al Ain, ki leži 160 kilometrov vzhodno od Abu Dabi-ja, prejšnji teden nenadoma prekril sneg. Padal je približno 45 minut in na-metei deset centimetrov debelo snežno odejo. Iz bližnjih oaz so prihiteli ljudje, da bi na lastne oči videli to čudo, o katerem ne govori niti ljudsko izročilo teh krajev.
Nadležne antene
V prvem obdobju televizije so po strehah stanovanjskih blokov zrasli celi gozdovi televizijskih anten, ki so močno kazile naselja. Danes teh gozdov seveda ni več. Toda z razvojem satelitske televizije se je pojavil podoben problem. Za sprejem televizijskih signalov s satelita je potrebna sprejemna antena, ki ima obliko velikega krožnika. In teh krožnikov je v razvitem svetu vse več in več. Ponekod tovrstne antene, postavljene po vrtovih in terasah, že kazijo videz stanovanjskih sosesk, zato so v nekaterih ameriških državah začeli pripravljati predpise, po katerih jih ni mogoče nameščati kjer koli po mili volji.
Industrija anten za sprejem satelitskih signalov pa je odgovorila po svoje. Začeli so izdelovati manjše antene in takšne, ki svojo istovetnost prikrivajo. Comupsatov model je narejen v obliki sončnika, ki pokriva anteno s pisanimi barvami in nič ne moti sprejema signalov. Celo izpopolnjen sistem ima, saj omogoča sprejem 150 različnih kanalov. S pomočjo dodatne naprave se antena sama usmerja in naravnava glede na kanal, ki si ga gledalec izbere na televizorju v hiši.
Pri nas na srečo s tem zaenkrat še ni težav, saj so antene za sprejem satelitskih signalov še zelo redke. A kdo ve, kako dolgo bo še tako?
črnci so v pogledih, zakaj prihaja do rasnih predsodkov in kako jih odpraviti. Zanimivo je, da belci niso tako zelo prepričani, da v Ameriki beli ne marajo črnih. Le 35 odstotkov belcev je potrdilno odgovorilo na to vprašanje, medtem ko je bilo med črnci 51 odstotkov pritrdilnih odgovorov. Nasprotno pa je prepričanje, da črnci ne marajo belcev, bolj skupno (44 odst, belcev in 45 odst, črncev je obkrožilo da).
Koliko si belci in črnci zaupa-
Odrešilne sanje
Sovjetski vojak, ki je zaradi poškodbe v drugi svetovni vojni onemel, je po triinštiridesetih letih ponovno spregovoril. Časopis Izvestja piše, da se je to zgodilo po tem, ko je sanjal o neki bitki. Ta vojak je ukrajinski kmet Arhip Maksimenko, ki je bil decembra 1944 med neko bitko na Poljskem ranjen v glavo. Hude poškodbe je sicer preživel, toda govoriti ni več mogel. Ponovno je spregovoril pred kratkim, ko je sanjal o svoji zadnji bitki.
»Tisto noč sem sanjal o bitki,« je Maksimenko povedal novinarjem. »V sanjah sem jurišal in streljal.« Naslednjega jutra je stopil iz hiše in se nenadoma začel pogovarjati s sosedi.
Tale (levo seveda) je najlepši med 14.685, ki so jih ocenjevali na nedavni londonski razstavi. Lastnik je znani pevec Chris Amoo, ki je na svojega afganistanskega hrta izredno ponosen.

jo, je pokazala analiza odgovorov na vprašanje, ali bi se čutili ogrožene v popolnoma beli oziroma črni soseski ponoči oziroma podnevi. Izkazalo se je, da je strah belcev pred črnci večji, kot je strah črncev pred belci. 64 odstotkov belcev se boji črncev in le 30 odstotkov črncev se boji belcev. Ob vsem tem je vsekakor zanimivo, da je le četrtina belcev lahko pritrdilno odgovorila na vprašanje, ali so kdaj doživeli fizično ogroženost od črncev in 2 odstotka manj črncev prav tako.
Temnopolti Američani so prepričani, da so diskriminirani pri najemanju stanovanj, pri zaposlovanju in izobraževanju, medtem ko belo prebivalstvo vidi teh diskriminacij do črncev občutno manj. Precejšnje so v tem pogledu tudi razlike v mnenjih, ali vlada dovolj stori, da bi bilo manj rasne diskriminacije v zaposlovanju, izobraževanju in nastanjeva-nju. Več kot 90 odstotkov črncev meni, da bi se morala vlada bolj dejavno zavzeti za to, medtem ko le 50 odstotkov belcev meni isto.
pa se vendarle
zgodi
Objavili so seznam najbolj nevarnih poklicev v ZDA. Vsak dvajseti učitelj ali profesor ima velike možnosti, da ga bodo pretepli njegovi učenci ali študenti. Vsak sedemnajsti igralec lahko pričakuje, da bo med predstavo ali po njej dobil v glavo gnilo jajce ali paradižnik. Vsakega šestnajstega poštarja lahko ugrizne pes, vsakega petdesetega davčnega inšpektorja pa bodo pretepli davkoplačevalci. K samomoru so v Ameriki najbolj nagnjeni lekarnarji: vsako leto se jih ubije 12 na 10.000. Do življenja ni veliko tudi zobozdravnikom, ubije se jih 9 na 10.000, psihiatrom (8 na 10.000) in odvetnikom (6 na 10.000).
Duamondu Jimu Brady-ju, enemu od najbolj uspešnih špekulantov v zgodovini ameriškega denarništva, je leta 1912 neka prerokovalka povedala, do bo čez par mesecev umrl za rakom. To je finančnika tako pretreslo, da je zažgal vsa potrdila dolžnikov, odpovedal se je milijonu dolarjev. Požar je bil, tako kaže, učinkovit. Brady je umrl leta 1932.
Po razkritju in usmrtitvi Lavrentija Berije, zloglasnega vodje Stalinove politične policije, so vsi lastniki Sovjetske enciklopedije dobili okrožnico. Vsebovala je novo stran enciklopedije, ki jo je bilo treba nalepiti na stran, kjer je prej kraljeval Berija. V zameno za Berijo so bralci in uporabniki enciklopedije dobili dodatne podatke o Beringovem morju.
Strela, dolga kilometer, ima v sebi toliko elektrike, da bi lahko za trenutek prižgala milijon žarnic moči 100 watov.
xx x
Golob je edini ptič, ki lahko pije vodo, ne da bi pri tem moral dvigati glavo.
XXX
Človekove sanje trajajo od nekaj sekund do največ trideset minut.
Nekaterim leta teko neopazno, skoraj da jih čas ne zaznamuje z neizbrisnimi znamenji staranja, drugim pa vse prehitro starost udari svoj pečat. In dolžina življenja je še vedno hudo različna, čeprav je po drugi strani res, da vse več ljudi dočaka višjo starost. V povprečju se je dolžina življenja v zadnjih nekaj desetletjih močno povečala in je v naših razmerah dosegla že prek 70 let, kar je v primerjavi s 45 leti povprečne starosti pred obema vojnama kar lep napredek. Zanimivo pa je, da se najvišja zgornja
Avtocesta grozi slavnim ruševinam
Skoraj 2.000 let je preteklo od takrat, ko je ognjenik Vezuv uničil cvetoče starorimsko mesto Pompeji. Danes tej dragoceni kulturni zapuščini ponovno grozi uničenje. Mestni očetje modernih Pompejev so sklenili, da bodo prometne težave v mestu rešili z novo avtocesto, ki naj bi tekla čisto blizu izkopanin ter čez še neizkopano in preiskano nekropolo, za katero strokovnjaki domnevajo, da hrani ogromno kulturno bogastvo, pomembno za razumevanje stare rimske kulture. Odločitev je seveda dvignila obilo prahu in ogorčila strokovno in nestrokovno javnost.
Arheologi pravijo, da bi cesta pomenila uničenje starih Pompejev. Tresljaji in izpušni plini bi zanesljivo v nekaj letih močno načeli izkopanine, da o za vedno izgubljeni nekropoli niti ne govorimo. Mestni-očetje pa trdijo, da avtocesta sploh ne bi nič škodila kulturnim spomenikom, pač pa bi mesto rešila zdaj neznosne prometne gneče in morda celo povečala priliv turistov.
»Storili bomo vse, da bi preprečili to norost. Pompeji niso New York!« odločno pravi vodja ekološke skupine Italia Nostra (Naša Italija) Antonio lannello.
Kaj prida narediti ne bo mogoče. Projekt je sprejet, potrdila ga je pokrajinska uprava, zdaj čaka samo še na ustrezne finančne injekcije iz Rima. Le tu so še lahko odvrnejo grožnje od slavnih Pompejev.
Trikrat bolj odporni
Kot kažejo najnovejši podatki zdravstvene statistike, so otroci, ki že od najresnejših let plavajo, trikrat bolj odporni do najrazličnejših bolezni in so telesno in umsko bolj razviti od drugih otrok. Zdravniki govorijo o »vodnih« otrocih.
Moskovski znanstvenik Igor Carkovski je že pred 20 leti začel poskuse na živalih, ki jih je navajal, da so se hranile, skrivale, zabavale, razmnoževale in počivale v vodi. Že po nekaj generacijah je Čarkovskemu uspelo vzrediti zajčke, mačke in kokoši, ki so se ugodno in dobro počutili le v vodi. Sicer kopne živali so znale odlično plavati, se potapljati in so svoj mladi rod učile vseh teh spretnosti. Vodni zajci, kokoši in
NI GA VEČ
Pred dvema letoma so v orbiti zvezde Van Biesbroeck 8 v ozvezdju Ophiuchus astronomi opazili zanimiv nebesni objekt, čigar velikost so ocenili kot premajhno za zvezdo in preveliko za planet. Že ob odkritju je bilo precej razburjenja, saj so nekateri menili, da gre za prvi planet, ki so ga kdajkoli odkrili zunaj našega sončnega sistema, drugi pa so ugotavljali, da gre najverjetneje za tako imenovanega rjavega pritlikavca, teoretično nebesno telo, ki predstavlja zvezdo s premajhno maso, da bi lahko svetila kot ostale zvezde.
Lani so astronomi, zbrani v raziskovalnih skupinah ob močnih teleskopih v Čilu in na Havajih, zaman iskali skrivnostno nebesno telo. Niso ga mogli odkriti ne z optičnimi in ne z infra rdečimi. Telo je preprosto izginilo.
Da je do tega prišlo, je mogoče razložiti le z dvema postavkama. Ali je bilo že prvo opazovanje napačno ali pa se telo giblje s tako veliko hitrostjo, da ni več na istem mestu. Če drži slednje, potem je tudi jasno, da bi moralo imeti neznansko večjo maso, kot pa so jo astronomi izračunali pred dvema letoma. Kot pravi strokovnjak Donald McCarthy, bi to lahko bilo telo s tako veliko maso, kot podobnega astronomi še niso opazovali.
Žal ni mogoče preveriti, kaj je pri stvari: pomota ali nova vesoljska skrivnost.
meja starosti ni nič spremenila. Še vedno ostaja največji življenjski vek človeka okrog 115 let; toliko pa je lahko doživel že pred tisočletji.
Kaj torej odloča o dolžini življenja? Zakaj se staramo in ob-nemoremo tako različno?
Staranje je prepleten in zapleten proces, vsota najrazličnejših sprememb v telesni in duhovni sestavi človeka. V telesnem pogledu nedvomno odločajo geni. Od rodu je odvisno, ali človek ima več možnosti za dolgo in zdravo življenje ali ne. Vendar
mačke so se izkazali bolj odporni od svojih sovrstnikov. Živeli so trikrat dlje. Kot najbolj odporne so se izkazale tiste živali, ki so se navadile življenja v ledeno mrzli vodi.
Za izsledke teh poskusov so zvedeli še drugi in tudi znani Iju-dje.-mroži, kot v Moskvi in Leningradu pravijo tistim, ki se vsako zimo kopljejo v zamrznjenih rekah med kosi ledu. Na mrzle kopeli so začeli navajti tudi svoj naraščaj. Izkazalo seje, da so celo dojenčki ostali popolnoma zdravi po takšnih mrzlih kopelih. Še več: ti otroci so zrasli krepkejši in bolj odporni od svojih vrstnikov.
Posnemanja kljub vsemu ne-priporočamo.
NOVE
IGRAČE
Industrija igrač s pridom izkorišča razvoj elektronike in meče na trg vse bolj zapletene in izpopolnjene igrače. Tako so se izdelovalci domislili, da so video igrice nekoliko preveč dolgočasne in premalo soustvarjalne za otroke. Razmišljali so, kako bi otrokom omogočili aktivnejše sodelovanje pri podvigih junakov. In tako se je rodila nova igrača, ( ki obljublja, da bo popolnoma spremenila usmeritve industrije igrač. '
Gre za tako imenovane interaktivne igrače, predvsem orožja najrazličnejših vrst. Otroci lahko z njimi sodelujejo v video igrah, streljajo v sovražna letala, vesoljske ladje in podobno ter tako pomagajo junakom zmagovati. Za razliko od podobnih ‘računalniških iger tu igra teče prek normalnih televizijskih programov ali iz videorekorderja, se pravi, da jih otroci spremljajo istočasno, a vendar na vsakem domu igra teče nekoliko drugače, odvisno od učinkovitosti posameznega gledalca. Igre so mešanica filmov in računalniške grafike.
Seveda so se takoj oglasili kritiki. Strokovnjaki za otroško psihologijo se predvsem boje, da bodo nove igre še povečale že tako škodljivo dolgotrajno posedanje pred televizijskim zaslonom in da bo še naprej hromila otrokove domišljijske sposobnosti, ki so bistvenega pomena za ustvarjalnost. Knjige, ki razvijajo ima-ginativnost otrok, tako postajajo vse bolj odrinjene.
pa v genih ni vsega, tudi dobre in zdrave življenjske navade, duševno razpoloženje in značajske lastnosti lahko odločilno vplivajo na dolžino in kakovost življenja. In na koncu mora imeti človek tudi nekaj malega sreče. Še tako krepko zasnovan in duševno čvrst posameznik ne more prav nič, če pride do nesreče, zastrupitve, hudih in usodnih poškodb, ki skrajšajo življenje, neozdravljivo poškodujejo organizem ali ga celo kar uničijo. V tem pogledu je vse bolj pomembno tudi to, v kakšnem okolju človek živi. Ekološko uničeno okolje je dodatni minus v končnem seštevku.
Seveda pa niso pravila za vedno in za vse veljavna. Medicina pozna primere ljudi, telesno krepko razvitih atletov, ki so umrli mladi, in primere zakajenih in zapitih poležuhov, ki so dočakali visoko starost.
Gerontologi se vse močneje zanimajo predvsem za tiste dejavnike, ki lahko odločilno vplivajo na procese staranja in ki so hkrati obvladljivi. Genov pač ne moremo zamenjati, lahko pa živimo bolj zadovoljni, notranje bolj uglašeni, lahko se ogibamo nezdravih navad in si izbiramo družbeno in stvarno okolje, ki je kakovostnejše, da se ne telesno ne duševno ne zastrupljamo in čezmerno izčrpavamo.
Nevropsihologinja Marilyn Albert vidi med pomembnimi djavniki, na katere je mogoče zavestno vplivati, tudi človekov od . nos do bolezni in podporo, ki jo posameznik prejema od svojega bližnjega okolja. Samotnost in vdanost v bolezen je nekaj slabega. Študije so pokazale, da vključenost človeka v okolje dobrodejno deluje in krepi zdravje, medtem ko so od družbenega okolja odrezani ljudje, zakrknjeni samotarji, bolj podvrženi stresom, ti pa tako in tako usodno glodajo zdravje.
Dr. John Rowe, ki na Harvar-du vodi raziskovalni program o uspešni starosti, je ugotovil, da ljudje s krepkimi družinskimi in sorodstvenimi zvezami ter živeči v dobrem sosedstvu mnogo hitreje okrevajo po boleznih kot osamljeni in samotni ljudje. Tudi podleganje boleznim je pri slednjih večje.
Dr. Rowe meni, da je za takšne reakcije nedvomno mogoče najti ključ v telesnih procesih. Prepričan je, da duševna razpoloženja vplivajo na bistvene procese v človekovem organizmu. Teoretično jih je opredelil kot »hormonski odziv«.
Ko so analizirali sestavo krvi ovdovelih Newyorčanov, so raziskovalci presenečeni opazili, da se zmanjšano število belih krvničk in s tem zmanjšana odpornost kažeta do 14 mesecev po ženini smrti. Za ženske je to stanje manj izrazito.
Strah, zaskrbljenost, žalost, potrtost, osamljenost — vse to so duševna razpoloženja in čustva, ki delujejo negativno na dolžino in kakovost življenja. Obratni učinek pa imajo radost, veselost, ustvarjalnost, sproščenost, družabnost, optimizem.
Seveda je ob vsem tem treba povedati, da mnogi znanstveniki v takšne študije in raziskave kaj dosti ne verjamejo ali pa jih jemljejo zgolj »anekdotično«, kot zanimive, vendar le obrobne zadevice, kot zgolj namige, da bi morali napraviti temeljite raziskave tudi glede na takšna gledišča.
Kljub temu pa nam nihče ne brani, da bi ne bili v vsakdanjem življenju nekoliko bolj zadovoljni, da se ne bi večkrat nasmejali, da bi ne bili manj zadrti in se ne bi odvračali do potrtosti. Zakaj bi bežali v obup in samotnost? Saj ni rečeno, da zadovoljstvo kdove kako koristi za dolgo življenje, a škodi zanesljivo ne!
Gostilna ELBL je le enaL
v Spodnjih. Žerjavcih
Najcenejši meni le
1.300 din!
Vsak dan, razen ponedeljka,
STRAN 10
VESTNIK 12. MAREC 1987
za vsakogar nekaj
ODSTRANJEVANJE MADEŽEV
Madežev je več vrst, kako jih odstranimo?
Mast, olje, maslo .. . odstranimo s pralnega blaga z navadnim pranjem, milom, detergenti in vročo vodo. Iz nepralnega blaga odstranimo maščobe z organskimi topili, kot so bencin, špirit, čistilne vodice, čistilne paste.
Vosek in svečo odstranimo z blaga tako, da madež položimo med dva pivnika in prelikamo z vročim likalnikom. Pivnika med likanjem večkrat preložimo. Ostanke sveče odstranimo z bencinom, špiritom ali čistilno vodico.
Firnež, lake in smole odstranimo s terpentinom in splaknemo z bencinom. Sledove izperemo z detergentovo raztopino in čisto vodo. Oljnate barve odstranimo z razredčilom, ki je bilo primeša-
no barvi, ali terpentinom, špiritom, čistilnimi vodicami, končno še z bencinom.
Asfalt in katran odstranimo s pralnega blaga z detergentovo raztopino z dodatkom bencina. Izperemo z vročo vodo. Z ne-pralnega blaga s kruhovo sredico, drobno suho soljo, nato pa z bencinom. Kolomaz odstranimo s pralnega blaga z navadnim pralnim postopkom z milom ali detergenti in vročo vodo. Z ne-pralnega blaga pa tako, da ma-

POPRAVILA V KUHINJI
Ste se že kdaj jezili tako, da so vam šli lasje pokonci, ko se vam je na štedilniku smodil golaž in ste hoteli brž seči v predal po kuhalnico,'da bi ga premešali. Glej, zlomka, predal se je spet zataknil, vi pa tako živčni!
Kuhinsjki predali so večinoma iz plastične snovi in imajo vodila ob straneh. Nikar jih ne mažite z oljem, ker boste dosegli ravno nasprotno! Vzemite nekaj kapljic sredstva za pomivanje ali pa vodilo namažite z zmehčanim milom. Videli boste, da je ukrep čudežen. Ce pa se bo predal tudi po tem posegu še zatikal, je iz ravnovesja in ga boste morali zravnati. Zanemarjene delovne površine na kuhinjskih elementih se skoraj ne dajo polepšati. Vroči lonci, ostri noži in ostra čistila sčasoma uničijo še tako trden material. Pomaga samo nora plošča iz odporne plastike. Odrezana mora biti po merah, nalepite pa jo lahko sami.
Še en nasvet: okrušen lošč na štedilniku je grd na pogled, pa se rja se tja rada naseli. V trgovini, kjer prodajajo lake za avtomobile, kupite vse, kar je potrebno za popravljanje okrušenih deldv na avtomobilski pločevini. Enako boste popravili odkrušeni lak na pločevini štedilnika. Prebrati morale le navodilo in škoda bo odpravljena.
Zdravilne lastnosti breze
V naših trgovinah je vedno več brezovih šamponov za pranje las, iz tega drevesa pa je lahko pridobiti še veliko drugih, za zdravje koristnih snovi. Breza se v naših krajih vse bolj pojavlja kot okrasno drevo, manj pa se ve o njeni zdravilnosti. Iz breze lahko pridobimo katran, ki ga pomešamo s fenolom in dobimo mazila za hitro celjenje ran in zdravljenje kožnih bolezni.
Iz aktiviranega brezovega oglja dobimo tablete, ki pomagajo proti
zastrupitvam in nadutosti. V ljudski medicini se pije brezov sok proti tumorju, zgornji sloj brezovega lubja pa se daje na čir, ker dobro vsrkava gnoj. Oglje bele breze, stisnjeno v prah, deluje proti griži in nadutosti. Na Švedskem drugi sloj brezovega lubja uporabljajo za hrano in pripravo piva. V Franciji brezov sok pijejo kot osvežilno pijačo. Sok breze je dober tudi proti kostni bolezni, revmatizmu, angini in kot sredstvo za krepitev organizma.
LETOS NE BO ZADREG PRI PRAZNOVANJU
Prazniki, ki se praznujejo na vsem območju SFRJ, so predpisani z zakonom. Ti so: novo leto, praznuje se 1. in 2. januarja, 1. maj, praznuje se 1. in 2. maja; 29, november, praznuje se 29. in 30 novembra; četrti julij se praznuje 4.. julija. Če je kateri od teh nedelja, šteje za praznik tudi prvi naslednji delavnik, saj se praznuje dva delovna dneva. Četrti julij se praznuje samo en dan, in to samo na koledarski dan praznika, tudi če je ta v nedeljo. Prazniki, ki se praznujejo samo na območju SR Slovenije kot republiški prazniki, so naslednji:
27.	april — dan ustanovitve OF, 22. julij — dan vstaje, prvi november — dan mrtvih. Omenjeni slovenski prazniki se praznujejo samo en dan, in sicer samo na koledarski dan praznika in se v nobenem primeru ne prenesejo na prvi naslednji delavnik, tudi ce je kateri od teh praznikov v nedeljo, ko je dan tedenskega počitka.
Iz letošnjega koledarja se vidi, da ne bo posebnih zadreg pri časovni razporeditvi delovnih ur pri praznovanju, saj se večina praznikov ujema s koncem ali začetkom tedna.
27.	april je v ponedeljek, L in 2. maj sta v petek in soboto, 4. julij v soboto, L november v nedeljo, 29. in 30. november sta v nedeljo in ponedeljek, zato je praznik tudi v torek, L decembra.
AAŠA RISBA
VAS PRIPIS

1 -
dež najprej odmočimo s terpentinom ali maslom, nato pa očistimo kot masten madež z bencinom ali čistilno vodico. Avtomobilsko ali strojno olje odstranimo z bencinom, ostanke izperemo z detergentovo raztopino.
Rdečilo za ustnice čistimo z bencinom, nato še s toplim alkoholom.
Mastne kožne kreme in mazila speremo s pralnega blaga z detergentovo raztopino z dodatkom bencina. Iz nepralnega blaga jih odstranimo s čistilno vodico ali čistilno pasto.
Sladkorno-škrobne madeže odstranimo z beljenjem s kislinami ali belili.


Razlika med
izumom m tehnično
izboljšavo
Naša družba si prizadeva, da bi bilo v njej več izumiteljev in inovatorjev, saj domača pamet lahko veliko pomaga pri odpravi težav, zlasti v gospodarstvu. Poglejmo si na kratko, kakšna razlika je med izumom in tehnično izboljšavo, saj ta pojma velikokrat različno razumemo in razlagamo.
Varstvo izuma določa zakon, tehnično izboljšavo pa je mogoče zavarovati pod pogoji in načini, določenimi v samoupravnem splošnem aktu.
Izum je rešitev opredeljenega tehničnega problema, tehnična izboljšava pa je racionalizacija dela z znanimi tehničnimi sredstvi. Koristnost je temeljna prvina tehnične izboljšave, pri izumu pa se sploh ne preskuša.
Izum ne sme očitno izhajati iz znanega stanja tehnike, tehnična izboljšava pa je nasprotno označena z uporabo znanih tehničnih sredstev.
Novost izuma je objektivna, svetovna, novost tehnične izboljšave pa je relativna, z vidika ozda.
MERILEC STRESA
s,,;
UPORABLJAJTE NA SOBNI TEMPERATURI. MED 21 (N 24 C. '
BARVA V KVADRATU POMENI. DA STE:
SPROSQENI
DRŽITE PALEC NA KVADRATU DESET SEKUND
POD STRESOM
V zadnjem času se veliko govori o merilcu stresa, ki se je pojavil na našem tržišču. Kaj je to? Je uporabna plastificirana kartica, v priročnem etuiju, v vsakem trenutku pokaže vaše duševno stanje: ali ste sproščeni, mirni, napeti ali pod stresom. Človek se odzove na stres tako, da nevede zmanjša pretok krvi v okončinah, torej rokah in nogah, pa tudi v prebavilih. Zunanji znak zmanjšanega pretoka krvi je ohlajanje rok in nog, kar vam pokaže merilec stresa s črno barvo. Boljše in povsem dobro počutje pa merilec stresa zaznamuje z zeleno oziroma modro barvo, tedaj je koža dobro prekrvljena in zato toplejša. Če se vam večkrat pojavi črna barva, namenite več pozornosti prehrani in sprostitvi.
Zveza društev Slovenije za boj proti sladkorni bolezni in društvo hemofilikov sta za svoje člane pripravila poseben obesek z zgovornim imenom: obesek SOS. V njem je listič z bolnikovim imenom in telefonsko številko, naslovom in telefonsko številko dispanzerja za diabetike in hemofilike v Ljubljani, z naslovom in telefonsko številko inter-nistične prve pomoči v Ljubljani in s številko nujne medicinske pomoči. Če okoliščine ne omogočajo drugega, pa je najbolje klicati reševalce (94). Vpisana sta tudi diagnoza in način zdravljenja, na hrbtni strani lističa pa na-
JUNETINA PO LOVSKO: Junetino narežite na zrezke, potolcite, popoprajte in po eni strani posujte z vegeto. Zrezke popražite na vroči masti, in sicer na strani, ki je posuta z vegeto. Prepražene zrezke premažite z gorčico, obložite s kislimi kumaricami, zalijte s 1/2 dl vode in prelijte s smetano, v katero ste prej zmešali moko. Pustite, da se zrezki še malo prekuhajo. Ponudite jih z rižem, cmoki ali podobnim. Čas priprave je približno 45 minut. Za jed potrebujete: 500 g junetine, žlico vegete, 50 g masti, žlico gorčice, 4 manjše kisle kumarice, 2 dl kisle smetane, žlico moke in poper.
Duhovite pripise k novi risbi pošljite najkasneje do četrtka, 19. marca 1987, na naslov: VESTNIK. Titova 29/1, 69000 Murska Sobota. Objavljene pripise honoriramo.
— Poglej, draga,'kako lepo se ti klanjajo za tvoj praznik.
(Alojzija Žnuderl)
— Vedno mi očita, da sem v rožicah, bo pa enkrat ona.
(Franc Bagar) — Draga, tale je sicer od lani, veš v cvetličarni niso dajali poso-
jila za šopek.
(Jože Kumer)
— Čeprav sem lačen, gol in bos, za. 8. marec ženski kupim šo
pek rož.
(Martin Mertiik)
*3j GA
Iz česa je sestavljen prah?
Skupina strokovnjakov medicinskega laboratorija v Baltimoru je ugotovila, iz česa je sestavljen prah. Vzorce so vzeli iz različnih delov stanovanja: izpod postelje, iz kuhinje, iz hladilnika. Ugotovili so, da je prah sestavljen iz različnih sestavin:papirnih vlaken, delcev tobaka, las, pajčevine, peska, volnenih vlaken, drobcev kruha, pepela, različnih bakterij in glivic. Najbolj pogosta je črna glivica, ki je podobna črni rji in lahko izzove infekcijo ušesa in dihalnih organov. Znanstveniki so odkrili tudi majhnega luskarja, velikega nekaj stotin milimetra, ki živi v plasteh praha pod posteljami in se hrani samo z luskami, ki vsak dan odpadajo z naše kože.
OBESEK SOS
vodila, kako pomagati diabetiku ali hemofiliku pri nenadnih zapletih, zlasti hipoglikemiji.
Diabetik lahko kjerkoli in nepričakovano doživi bolezenski napad, ki ga je po videzu kaj lahko zamenjati s hudo opitostjo. Če ni pravočasne pomoči, se napad lahko tudi zelo slabo konča. Naključne priče napada pa pogosto ne znajo prepoznati bolnika in gredo mimo njega ali pokličejo milico, misleč, da gre za pijanega človeka. Tako mineva dragoceni čas, v katerem bi lahko tudi laik marsikdaj pomagal bolniku prebroditi najbolj kritične trenutke, poklical prvo pomoč ali bolnika odpeljal k najbližjemu zdravniku. V Sloveniji je registriranih že 56 tisoč diabetikov, 500 jih je celo mlajših od 15 let, in bolezen se še širi. 30 društev zajema že 26 tisoč bolnikov. Obesek bo v veliko pomoč predvsem tistim, ki dobivajo insulin, priporočajo pa ga tudi tistim, ki morajo jemati tablete, in tistim z milejšo obliko bolezni, ki imajo odrejeno le dieto. Svoj namen bo dosegel le, če ga bo bolnik vedno nosil s seboj. Priskrbi pa si ga lahko v društvu.
Barček v kotu
Ste se kdaj pošteno razgledali po stanovanju? Storite to in ugotovili boste, da lahko z malo iznajdljivosti spet najdete lasten kotiček. Kako čim bolj izkoristiti mrtve kote, ki se najdejo v vsakem stanovanju?Samo malo dobre volje je treba, malo ročnih spretnosti in barček v kotu bo prijetno presenetil.
Barček v kotu, lahko tudi delovni prostor ali prostor za cvetlice je preprosto povedano kos trikotno oblikovanega pohištva, potisnjenega v kot. Ce niste za bar, spremenite zamisel in dobili boste delovni kotiček, kjer boste lahko urejali zadeve, pisali račune, kjer bo otrok lahko delal naloge.
SESTAVIL MARKO NAPAST	ROMAN DOBRIČE ČOSIČA	MESTO OB JENISEJU	REKA. KI TEČE SKOZI FIRENCE	LETENJE	EVROPSKA UPRAVA ZA VESOLJE	STALNOST, NESPREMENLJIVOST	SATELIT
NAREČJE							
NAPADALEC							
VERBENI PODOBNA SOBNA RASTLINA							
NASLOVNI JUNAK GOTOVČEVE OPERE				LJUDSTVO IN GOROVJE VINDUI	ANTIMON VIR TO- ’ PLOTEZA KUHANJE		
AVTOMOBILSKA OZNAKA ČAKOVCA			GLASBENI ZNAK				
			TANGENS				
KRATKA TURŠKA SABLJA							
AVTOMOBILSKA OZNAKA ŠPANIJE		ZASTOPNIK					
		SESTAVINA MASTNIH OLJ					
GLAS ZVOČNIK							IZUMRLI SLOVANI
PUAČA STARIH SLOVANOV			FILMSKA IGRALKA BEGOVIČ	KRATICA NAŠE ARMADE			
				IZREK			
HOLANDSKI KRAJINAR (ANAGRAM RENE)					OSEBNI ZAIMEK		
					ANTON INGOLIČ		
FILMSKI DELAVEC							
BIBLIJSKO LJUDSTVO VELIKANOV							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: Beograd, odprava, siromak, Asam, La, novinar, Snake, K, orka, iks, V in, brak, RK, reklama, Odoaker, DA, Sana.
VRSTNIK 12. MAREC 1987
STRAN 11
križem kražem po naših šolah
Teh poti nikoli ne prerase trava
Vedno se zatečem k njej; kadar mi je hudo, kadar sem vesela, ko rabim pomoč, nasvet ali pa kar tako, na droben klepet.
Ona me vedno razume. Že takrat, pri mojih mikro pustolovščinah sva bili najboljši prijateljici.
Moja usoda se je odločila takrat, ko sta se z očetom odločila, da napihneta mene, majhno zrno, ki je začelo hitro rasti. Z mamo sva si bili najbližji že od vsega začetka. Oče pa me je sprejel tako, da je poskočil od veselja in posnemal kitajske krike, kakor mi je pripovedovala babica.
Prebujanje mojega duha, moje odkrivanje sveta, prvi nerodni koraki, moji prvi zobki so bili za mojo mamo nekaj brezkončno srečnega. Skupaj sva srečni preživeli nad tisoč dogodkov. Spomnim se dne, ko sem se izgubila v gozdu. Domov sem prišla z raztrganimi hlačami, z razmršenimi lasmi in košarico, polno robid-
nic. Takrat me je mama naklestila in obljubiti sem ji morala, da nikoli več ne grem sama v gozd.
Potem pa sem dobila bratca. Moje srečno življenje je ugasnilo. Misli so mi hitele v mučno prihodnost. Dojenčka sem videla kot tuleč kupček mesa, ki je rasel in mi kradel igrače in mamo. Mojim čustvom se je primešala nevarnost, da bo to majhno bitje pritegnilo vso njeno pozornost. Toda ni bilo tako. Mama me je imela še vedno tako rada kot prej, čeprav so majhni otroci bolj ljubki kot veliki. Mislim celo, da sva si postali takrat še bližji in moji srečni dnevi so se povrnili.
Starša nadvse cenim in ljubim, zlasti mamo. Ljubezen, ki jo čutim do nje, se meša s hvaležnostjo. Ne znam je opisati. Mislim, da je materina ljubezen neskončna.
Sonja Slana, 8. a OŠ L Cankar,
Ljutomer
Kaj mi pomeni mama?
— pomeni mi vse na svetu (Suzana)
— meni je najdražja (Lidija D.)
— je tista, ki mi pomaga iz največjih težav (Sandra, Lidija, Anita)
zame skrH (Robi)
— njej se zahvaljujem za življenje (Srečko)
— mamo imam zelo rad in ne bi je rad izgubil (Tomi)
— pomeni mi vse, čeprav me tudi skrega (Petra)
Učenci 7. b. razreda
'	OŠ Kapela
TEBI, MOJA MAMA
Približuje se prekrasna, cvetja polna pomlad. Skozi tanko odejo snega so pokukale nežne glavice prvih znanilcev pomladi — zvončkov. Drobne ročice jih bodo natrgale in odnesle svojim mamicam. V začetku pomladi pa bo razpel svoja krila mesec marec, da, osmi marec, praznik vseh nas, drage mamice, žene in dekleta.
V tvojih očeh se bo takrat, draga mama, utrnila solza. Vsaj za kratek čas te prosim, da boš takrat odložila svoje delo in se odpočila. Tega dne ti gre zahvala za vse delo in skrbi. Hvala, draga mama, za brezmejno ljubezen in toplo srce. Hvala za tvojo ljubečo nego, ko sem bila bolna in so bile tvoje noči svetle. Poskrbela si tudi ob polnoči, da sem dobila zdravila in topel čaj. Prala si nam tudi v mrzlih zimskih dneh, ko sem jaz posedala pri topli peči. Potem pa si šla vsa premražena v službo. Hvala za tvojo potrpežljivost. Mnogokrat si jokala, za vzrok pa nisem vedela, čeprav sem domnevala, da smo za to bili prevečkrat krivi tvoji otroci. Trpela si in delala, dokler nisi tudi ti obležala v postelji. Bolna si bila, da, hudo bolna. Šele takrat smo občutili, kaj nam pomeniš. Komaj takrat smo se zavedeli, kako nehvaležni smo bili za tvojo skrb, ki si nam jo posvečala, ko si bila zdrava. Zavedamo se, da brez tebe ne bi zmogli.
Osmega marca ti bomo rekli vse najboljše in hvala za vse.
Marija Kohek, 7. a OŠ Turnišče
Moja mama hodi delat. Skrbi za nas. Radi jo imamo. Kadar zjutraj dela, jo grem čakat na avtobusno postajo. Želim ji, da bi še dolgo živela in bila zdrava in nas imčla tako rada. „. o - v •>
Simon Recek, 3. raz.
PIŠE IN RIŠE
JELKO PETERNELJ
70 Bol TovA-/rJ/L Mlloz,-V3ct ex.wrzja.
ZHea > Kaj p, gain e
LMT-
PA7 pgrn&reo PtA
| Mtzee,
-Baajirr* /P atu e at eh -
MTrr&Mo L
’ C &	ToOcr,-
7E z oprat, *c< gOH pcJuar/z. , t/ oggaz.
M /ar A TE ' ?<£&!> ZEgoD * pgAi/efg go-r phpiita ^,.7
Da /peg .24 neSPo
t lego
Bt LAH-
K.O 8/L
Mc os na
VE Po
1/2 A at zz tecp \J VE AftCAV l/
e TO Dr ar/ pTršn. P&ajo. ogcgcr
//pre/F*eavt l/ ZjeTTAPo.
OBISKALA NAS JE KMEČKA ŽENA
K novinarskemu krožku smo povabili tovarišico Micko Garja-kovo iz Cezanjevec. Za nekaj časa je odložila svoje delo in se prijazno odzvala vabilu. Od njenega zanimivega pripovedovanja sem si marsikaj zapomnila.
Tov. Micka se je rodila v Branoslavcih. V kmečki družini je bilo devet otrok, trikrat so se rodili dvojčki. Ker je bila najstarejši otrok, ji dela ni manjkalo. Šolo je obiskovala v Cezanjevcih. Poročene tovarišice so morali klicati gospa učiteljica, neporočene pa gospodična učiteljica. Spomnila se je pesmi, ki jo je deklamirala ob odhodu ravnatelja. Vse kitice je še znala na pamet. Zaploskali smo ji. Pripovedovala nam je tudi o težkih časih med vojno. Tudi v Cezanjevcih je sovražnik ustrelil 25 talcev. Po vojni je delala pri Rdečem križu in pri dramski skupini prosvetnega društva.
Ob 8. marcu, dnevu žena, ji Iskreno čestitamo.
Alenka Novak, 3. raz. OŠ Janko Ribič, Cezanjevci
KOLINE
Snega ni bilo ne premalo ne preveč. Sonce je pokukalo izza oblakov.
Ker je mesar tokrat bil pripravljen pomagati, smo se hitro dogovorili. Oče si je pri sosedu sposodil leseno orodje, ki mu pravimo »tragle«, da bi zaklanega prašiča lahko obesili nanje.
Mama je odprla vrata svinjaka, pri katerih so pripravljeni čakali trije moški: mesar, oče, sosed. Dogodku sem prisostvoval tudi jaz. Mama je prašiča vabila s koruzo, a se vabilu ni odzval. Le gledal nas je s svojimi prašičjimi očmi. Najbrž si je mislil, tako poceni pa me že ne boste dobili. Tako je moral eden od prisotnih zlesti v njegovo domovanje, mu na glavo natakniti košaro in v rilec vrv. Potem je prišel z drugim koncem vrvi iz svinjaka, mi pa smo prijeli za vrv in vlekli, vlekli. Težka mesnata gmota, ki se bo čez nekaj časa že cvrla, pe-
kla in kuhala, se je upirala z vsemi štirimi. Z zadnjimi močmi smo jo privlekli iz svinjaka. Tu jo je mesar pozdravil z nožem. Vendar mu ni odzdravila, ker se je začela besno valjati, kri pa je curkoma lila v skledo, kjer jo je mama mešala, da se ne bi strdila. Vsekakor ne bi nihče bil rad v prašičevi koži, še manj pa v dosegu njegovih nog, saj je brcal kot ponorel. Ko se je čez nekaj časa umiril, smo ga zvlekli na »tragle« in mesar je začel z obdelavo. Najprej je izločil čreva, od katerih smo tanka pozneje očistili, debela pa zakopali v gnoj. Tanka nam bodo rabila za izdelovanje klobas. Ko je mesar prašiču izločil črevesje, smo ga položili vodoravno na lesene stole. Mesar mu je začel snemati kožo, ki jo bomo prodali. Oguljenega prašiča smo razkosali. Nekaj kosov smo pripravili za jed, nekatere shranili, druge pa obesili v prekajevalnico. K jedi smo povabili vse, ki so nam pomagali pri kolinah. Ciril ŽILAVEC, 8. b
OŠ CANKOVA
Stara opravila in običaji
Učenci OŠ Bakovci smo imeli kulturni dan. Povabili smo nekaj domačinov, ki so nam pokazali razna stara opravila in običaje. Dve sovaščanki sta nam predstavili lupanje bučnega semena in skubenie perja. Pripovedovali sta, da so seme morali namočiti že en večer prej, da je postalo mehko. Pri lupanju so prepevali stare pesmi in si pripovedovali razne zgodbe. Tako olupljeno seme so odpeljali v mlin. Tam jih je čakalo težko delo. Ročno so morali gnati stiskalnico.
Drugič so »čejsali« perje. Spet so se vsi zbrali, da bi bilo delo čim prej opravljeno. Za eno blazino so hodile ženske kar dva tedna skubst perje. Ko so šli domov, so jih podile »cumprnice« — tako sta pripovedovali ženici.
Zanimivo je bilo gledati Kovačevega strica, ki je plel košare in delal metle. Razložil nam je, da so za košaro najbolj upo-
rabne vrbove šibe, ker se dajo upogibati. Nekatere košare pa so kar iz slame. Če so šibe predebele, potem jih »kalajo«. Za to imajo poseben nož. Svoje delo je predstavil tudi Prkičev stric. Pokazal nam je, kako so nekoč jemali mero za čevlje, katere so ročno izdelovali. Razložil nam je cel potek dela.
Jožica Lukač, 8. a OŠ Bakovci
»RDEČA JAVKA«
Slovenijales, Ll Platana Tozd Lesna predelava. objavlja na podlagi sklepa ZKO DO in ZIO TOZD
JAVNO DRAŽBO
za prodajo KAMP PRIKOLICE IMV
Izklicna cena 85.000,— din.
Javna dražba bo v soboto, 14. marca, ob 10. uri na sedežu DO Platana, M. Sobota, Lendavska 29.
Udeleženci morajo pred začetkom javne dražbe položiti 10-odstotno varščino od izklicne cene.
Kupec je dolžan plačati kupnino takoj oz. ob sklenitvi pogodbe. Davek plača kupec.
n	/i
sozd
Mercator -
Kmetijstvo Industrija
Trgovina n. sub.o. Ljubljana
Delovna organizacija
Mercator—Univerzal, po. o
Lendava, Partizanska 22
Komisija za delovna razmerja
objavlja
dela in naloge za nedoločen čas, s polnim delovnim časom:
1.	BLAGAJNIK—1 delavec
2.	STROJNI KNJIGOVODJA-1 delavec
Prijavijo se lahko kandidati, ki imajo izobrazbo ekonomskega tehnika in najmanj 2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih del, za katera se prijavljajo. Poskusno delo traja 2 meseca.
Prijave pošljite 15 dni po objavi na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo.
Zdravilišče Radenska Radenci s tremi srci, n. sol. o. TOZD MORAVSKE TOPLICE, Moravske Toplice, razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta tozda
JAVNO DRAŽBO
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
— obračalnik za seno TV 730
— motokultivator HONDA F 600 z rotacijsko kosilnico — prikolica Muta za enoosni traktor
— tovorni avtomobil TAM 2001, letnik 1070, neregistriran
— kombi ZASTAVA 850 AF, letnik 1983, registriran
Javna dražba bo v soboto, 28. marca 1987, ob 9. uri na gospodarskem dvorišču TOZDA MORAVSKE TOPLICE.
Udeleženci morajo pred začetkom dražbe vplačati varščino v višini 10 % od izklicne cene.
Ogled je možen uro pred začetkom prodaje.
ABC POMURKA
VINOGRADNIŠKO GOSPODARSTVO KAPELA
TOZD KAPELČAN
RAZPISUJE
javno dražbo za
1.	Stanovanjsko stavbo z gospodarskim poslopjem Žrnova 3 s stavbiščem pare. št. 51/2, 165 m2, k. o. Radenci, velikost ohišnice do 10 a, ki ni vračunana v izklicno ceno, za izklicno ceno	500.000 din
2.	Stanovanjsko stavbo Murski Vrh 47 z gospodarskim poslopjem pare. št. 21/1 in stavbišče, 115 m’, ter pare. št. 164/2, dvorišče, 428 m2, k. o. Murski Vrh, izklicna cena 500.000 din
3.	Gospodarski objekt Paričjak pare. št. 39, stavbišče, 191 m2, k. o. Rihtarovci,
ohišnica po dogovoru do 10 a, ker ni vračunana v izklicno ceno, izklicna cena	450.000 din
Objekte od 1 do 3 je po obnovi možno uporabljati kot stanovanjski objekt ali počitniško hišico.
Dražba bo v soboto, 21. 3. 1987, ob 9.00 na upravi VG Kapela, Kapelski Vrh 4.
Prometni davek in stroške zemljiškoknjižnega prenosa plačajo kupci.
4. Stroji:	stanje	izklicna cena
— Tovorni avtomobil TAM 2001	vozen	2,000.000 din in davek
- Traktor UNIVERZAL 650	vozen	1,000.000 din
- Traktor IMT 560	vozen	1,300.000 din
- Traktor IMT 558	vozen	1,100.000 din
- Traktor IMT 558	vozen	1,000.000 din
- Traktor IMT 533	pokvarjen	400.000 din
— Žitni kombajn ZMAJ 810	pokvarjen	1,000.000 din
— Osebni avtomobil R 4 TLJ	vozen 600.000 din in prometni davek	
— Osebni avtomobil ZASTAVA 750 K	vozen 500.000 din in prometni davek	
— 4-redna sejalnica za koruzo OLT	pokvarjena	50.000 din
— 3-brazdni plug IMT	brezhiben	50.000 din
— 3-brazdni plug IMT	brezhiben	50.000 din
— Motorna žaga DOLMAR 112	pokvarjena	100.000 din
-Motorna žaga STHIL 051 AV	pokvarjena	80.000 din
- Mulčnik, sadjarski, HMEZAD SMS 200	pokvarjen	50.000 din
— Mulčnik, vinogradniški, HMEZAD SN 150	pokvarjen	80.000 din
— Mulčnik. vinogradniški, HMEZAD SM 150	pokvarjen	50.000 din
— Dvoosna prikolica	pokvarjena	100.000 din
— Dvoosna prikolica	pokvarjena	100 000 din
Dražba bo v soboto, 21.3. 1987, ob 10.00 na delovišču v Turjan-cih.
Vsak, ki bo nastopil na dražbi kot kupec, mora plačati za objekte ali stroje uro pred dražbo varščino, 10% izklicne cene. Varščina se tistim, ki na dražbi ne uspejo, vrne, kupcem pa poračuna ob plačilu.
Ogled možen vsak delovni dan od 12.00 do 14.00.
naši kraji in ljudje
Telefonski priključek in sodelovanje vaščanov
Če so sogovorniki zgovorni, ni pomembno, kje poteka pogovor. Ce je to na podstrešju in skozi okno, pri delu, kakršno je telefonski priklop, pa je prav okolje tisto, ki daje posebno vzdušje. In pri hiši, kjer bodo dobili telefon, je to gotovo.
Tako je bilo pri Bagolovih v Vanči vasi v sredo dopoldne, kjer smo se zaustavili, ko smo pred domačijo številka 22 videli parkiran službeni tovornjak in štiri delavce v modrih delovnih oblekah. Da smo do tistega na lestvi v višini petih metrov lahko prišli, se je bilo potrebno povzpeti na podstrešje, kjer smo našli dva in spotoma še enega od štirih delavcev podjetja za ptt promet iz Murske Sobote. Vodja ekipe Anton Jeneš je predstavil
Franc Berkič in njegov pes Pritepenec sta za trenutek postala na sončnem delu podstenja. »Ce je živina pri hiši, jo je treba nakrmiti, splesti kakšno košaro in postoriti to in ono. Dela tudi pozimi ne zmanjka,« je zagotovil gospodar, njegov štirinožni prijatelj pa miroljubno pomahal z repom.
KRAJEVNA SKUPNOST GABERJE
Gaberje — naselje s 188 gospodinjstvi oziroma 650 prebivalci — je samostojna krajevna skupnost, v kateri v slogi žive pripadniki dveh narodov — Slovenci in Madžari. V zadnjih letih se je mnogo ljudi iz tega kraja zaposlilo in zdaj jih hodi na delo že čez 200, v tujini pa dela kakih 50 delavcev. Zaposlitev ima ob prednostih tudi pomanjkljivost, saj se število čistih kmetij zmanjšuje, kar pa seveda ne pomeni, da je kmetijska pridelava v tem kraju nepomembna. Slabo bi živeli, ko bi živeli samo od osebnega dohodka.
»Res je — kmetijstva v našem kraju ne zanemarjamo, vendar zdaj pretežno prodajamo poljščine — sladkorno peso, koruzo.. ., medtem ko se stalež živine nenehno zmanjšuje ne le pri polkmetih, ampak tudi pri nas desetih, ki nam je kmetijstvo tako rekoč edini vir dohodka,« nam je povedal kmetovalec Janez Gone, sicer pa predsednik sveta krajevne skupnosti.
— V nedeljo boste imeli referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka. Kakšne so vaše izkušnje z zbiranjem denarja? smo povprašali Milana Krampača, ki je predsednik krajevne konference SZDL.
»Dobre! Brez samoprispevka ne gre, saj smo s takim načinom združevanja sredstev že veliko naredili. Zdaj nameravamo zbirati denar za posodobitev mrliške veže, za sofinanciranje telefonskega omrežja, potem za dokončno ureditev rekreacijskega središča, da bi tako imeli (poleg nogometa) še druge igre. Nismo pozabili tudi na poljske poti, pa na našo podružnično šolo, ki jo je treba razširiti, ne nazadnje je tu še potok Kopica, za katerega ureditev prav tako nameravamo prispevati svoj delež, ostalo pa naj bi dala vodna skupnost.«
»V kraju nam pridobitev ne manjka,« je spet povzel besedo tovariš Gone. »Posodobili smo električno omrežje, uredili ulično razsvetljavo, asfaltirali 5 kilometrov cest, zgradili smo vaško-ga-silski dom, kjer ima svoje prostore tudi nogometni klub; v naselju imamo primerno trgovino, krajevni in matični urad, med prvimi smo dobili (že 1963. leta) dvojezični otroški vrtec. Imamo tudi delavni gasilsko in kulturno društvo, o čemer pa bosta več povedala njuna predsednika.«
— Janez Bogdan, vi ste predsednik gasilcev. So tudi pri. vas gasilci gonilna sila?
»Naše društvo so ustanovili 1934. leta. Ima ustrezne prostore,
druge tri in potek dela, ki se je nekoliko zavleklo, ker niso takoj »trufili fuge« v zidu. Andrej Pučko (na vrtoglavi višini) pa je pojasnil, daje višine vajen in mu ne dela preglavic. Pričvrščeval je kabel, in to ne prvi v mrzlem dopoldnevu, kakršno je bilo po jutru, ko je mraz spomnil na koledarsko zimo, čeprav je bilo vmes že čutiti dih pomladi. Pri Bagolovih v kuhinji, kamor smo se odpravili s podstrešja, pa vonj po kavi. Gospodinja Kristina je bila zgovornejša od moža Franca. »Kar odločiti se nismo mogli ali naj telefon imamo ali ne,« je med drugim dejala in tako smo zvedeli, da so na priključek čakali le dobro leto. To je v Pomurju, kjer povpraševanje po telefonih krepko presega ponudbo, malo,
Sadovi samoodločanja
lani pa smo dobili tudi sodobno motorno brizgalno ziegler, za katero smo v krajevni skupnosti zbrali tretjino sredstev. V vasi smo uredili hidrante, letos pa nameravamo izkopati dva vodnjaka in pet bazenov. Poskušali bomo kupiti tudi sireno. Ob 50-le-
SOGOVORNIKI: Janez Gone, Milan Krampač, Ignac Prendl in Janez
Bogdan	Foto: Š. S.
tnici je društvo razvilo prapor. V društvu je 24 aktivnih članov, imamo eno člansko desetino in eno pionirsko. V društvu je tudi 11 častnih članov. Prizadevamo si pridobiti kar največ mladincev.«
Beltinci---—------------------------------------
Pogovor o razvojnih možnostih kraja
Krajevna konferenca SZDL Beltinci je sklicala že tradicionalni delovni pogovor s predstavniki združenega dela, krajevne samouprave in družbenopolitičnih organizacij z namenom, da ocenijo stanje in rezultate gospodarjenja združenega dela ter razvojne možnosti v krajevni skupnosti v tem srednjeročnem obdobju. Ugotovili so, da so bila gospodarska gibanja kljub zaostrenim razmeram v lanskem letu ugodna, saj so vse delovne organizacije sklenile poslovanje brez rdečih številk. Sicer pa so osrednjo pozornost namenili razpravi o razvojnih možnostih kraja na gospodarskem, družbenopolitičnem in kulturnem področju. Ugodno so ocenili tudi pripravljenost delovnih kolektivov Graditelja in Komune, da se
Vanča vas pa je tista, kjer naj bi vaščani v kratkem imeli kar enaintrideset priključkov. Po besedah Kristine Bagola jih imajo zdaj devet in po intenzivnosti priključevanja bi sodili, da bo vas kmalu bolje povezana s svetom.
Ekipa, ki smo jo zmotili na delu, seje poprej že ustavila pri številkah 33 in 40. Pri prvi ji je uspelo opraviti naročeni priklop, pri drugi pa ne, ker lastnikov ni bilo doma.
Sicer pa je v Vanči vasi z Romskim zaselkom vred 122 hiš, v katerih živi okoli 530 prebivalcev. Večina jih je dvoživk, ker imajo zemljo in združujejo delo. Pozna' se bližina pomurskega središča in to, da je ravnica, kjer strojno obdelujejo zemljo. Mladi ne zapuščajo kmetij, šoloobvezni med njimi pa se izobražujejo na osnovni šoli v Tišini. Tam je tudi priprava na šolo in spodbudno je bilo slišati, kako so se starši predšolskih otrok povezali med seboj in organizirali pri skupnem prevozu svojih malčkov. Tako ima najmlajša pri Bagolovih — Simona — v družbi z Lovenjako-vo Moniko, Gornječevo Andrejo in Novakovim Dušanom vedno zagotovoljen prevoz enega od roditeljev in prihranjeno pešačenje. To sicer ni dolgo, vendar v zimskih dneh manj prijetno kot poleti. Vsak šolski dan se nanj podaja prvošolka Melita Bagola s sošolko, ker je do avtobusnega postajališča v Rankovcih le za četrtino manj hoda kot do šole. Avtobusne zveze so sicer dobre, manj pa so v Vanči vasi zadovoljni z elektriko.
»Slaba je,« pravi gospodar Franc Bagola in priznava, da so
— Kako pa je v Gaberju s kulturo? Ignac Prendl, vi ste delavni ne le pri gasilcih, kjer ste poveljnik, ampak ste tudi pobudnik delovanja na kulturnem področju.
»V Gaberju imamo kulturno društvo Zarja, ki ima knjižnico,
ki je odprta vsako nedeljo popoldne, sicer pa delujejo tele sekcije: ritmična skupina, ženski pevski zbor, ki goji narodno pesem, in instrumentalna skupina. Nastopamo v glavnem doma in v bližnjih krajih, le naše mlade ple
naposled združita v enovito delovno organizacijo, razmišljajo pa tudi o nadaljnjem povezovanju, ker le v tem vidijo lepšo prihodnost. Zelo smelo pa v krajevni skupnosti v tem obdobju načrtujejo predvsem na komunalnem, stanovanjskem in kulturnem področju. Tako bodo letos razširili kanalizacijsko mrežo na nekatere stranske ulice, dokončno uredili ulično razsvetljavo, zgradili en stanovanjski blok od dveh načrtovanih v tem srednjeročnem obdobju, začeli urejati drugi del zemljišč za individualno stanovanjsko gradnjo na Jugovem, kjer bo blizu 45 parcel, začeli graditi avtobusno postajo in porušili zgradbo kina, kjer so predvidene novogradnje. Sicer pa v tem srednjeročnem obdobju načrtujejo zgraditi kul-
Andrej Pučko s soboškega podjetja za ptt promet očitno nima vrtoglavice, kajti sicer ne bi mogel opravljati svojega dela — montaže telefonskih priključkov. Posneli smo ga pri podstrešnem oknu domačije Bagolovih v Vanči vasi 22.
si vaščani sami krivi za to, ker se niso mogli sporazumeti za lokacijo novega transformatorja. Pravzaprav so jo imeli, le soglasja lastnika zemlje ne, na kateri naj bi transformator stal, in tako je prišlo do zastojev. Upajo, da jih bodo složno odpravili, poskrbeli pa tudi za gradnjo skupne mrtvašnice za Vančo vas, Tro-povce in Rankovce.
Brigita Bavčar Foto: Štefan Celec
salke so se že predstavile izven občinskih meja. Deio na kulturnem področju bomo popestrili, saj je v vasi kar 70 mladink in mladincev, ki so vse bolj voljni udejstvovanja ne le na športnem, ampak tudi na drugih področjih. Sicer pa je mladina povsod zraven, vsekakor pa pri organizaciji raznih prireditev.«
»V Gaberju že nekaj let praviloma prvo nedeljo v avgustu praznujemo krajevni praznik. Ob tem času namreč ponavadi dokončamo kako pomembnejše delo — letos bodo to predvidoma gasilski vodnjaki — zato je prav, da se tudi malo poveselimo. Je pa tudi res, da je treba v kraju še veliko postoriti. Poleg načrtov, ki jih bomo uresničili s pomočjo sredstev krajevnega samoprispevka, bomo morali bolj pritiskati na vzgpjno-varstveno organizacijo, da razširi vrtec, ki ga obiskuje 70 otrok iz naše in štirih sosednjih vasi. Vzgojno-varstve-no delo poteka v dveh oddelkih po 35 varovancev, čeprav je normativ za dvojezični oddelek 20 malčkov,« je potožil Milan Krampač.
»Veliko je odvisno od pripravljenosti naših ljudi. Če bo nedeljski referendum uspel, potem smo lahko prepričani, da bomo rešili veliko skupnih problemov,« je na koncu našega pogovora v Gaberju pravilno ugotovil predsednik krajevne skupnosti, Janez Gone.	g Sobočan
turno dvorano, ki je zdaj v kraju največji problem, saj je kulturna dejavnost pestra in razvita. Že letos bodo določili lokacijo in začeli z izdelavo potrebne dokumentacije. Prav tako razmišljajo o razširitvi zgradbe Ljubljanske banke in gradnji nove pošte ter enkrat večji telefonski centrali, kajti prostih telefonskih številk ni več, interes občanov pa je velik, zlasti v sosednjih krajih. Udeleženci pogovora pa so si zaželeli čimprejšnjo oživitev turističnega društva v Beltincih, ki naj bi prispevalo k boljši turistični ponudbi domačih in tujih gostov, saj v Beltince prihaja veliko italijanskih lovcev. Skrbeli pa naj bi tudi za lepši videz kraja. Razgovor so ocenili kot zelo koristen in potreben.
Feri Maučec
Skoda, da je violino obesil na klin
»Na violino sem začel igrati že kot otrok, na paši ali pa doma, kadar sem ime! kaj časa. Leta 194! pa smo v Domanjšev-cih ustanovili domačo bando in od takrat pa do pred približno štirimi leti smo pogosto igrali na vaških veselicah, gostijah in prireditvah. To so bili časi...« se spominja GEZA BEDČKE iz Domanjševec.
Igrati se je naučil sam. Tedaj je bilo v vasi več takšnih, ki so igrali na violino, pa tudi na cimbale. Geza jih je občudoval in tudi v njem je zrasla želja, da bi postal muzikant. Če seveda ne bi bil tudi nadarjen, se mu ta želja najbrž ne bi uresničila. Žal je moral violino pred štirimi leti obesiti na klin, kajti od njihove »bande« sta ostala le dva. Res škoda, da ni naslednikov, kajti s tem je zamrla tudi narodnostna glasba. Člani glasbene skupine so bili namreč večinoma pripadniki madžarske narodnosti in le malodko je znal tako dobro zaigrati čardaš ali sotiš ali »halga-to« (poslušano) melodijo. O tem so se lahko prepričali tudi obiskovalci 1. folklornega festivala v Beltincih, kjer so nastopali. Gostovali pa so še tudi v nekaterih krajih zunaj Pomurja.
In ko smo ga povprašali, če vseeno kdaj pa kdaj vzame v roke svojo violino, nam je dejal, da se je od nje najbrž za vedno poslovil, ker da je že prestar, da ima veliko dela na kmetiji in da so mu prsti že preveč otrdeli. Preden smo se poslovili, pa smo ga vseeno pregovorili, da je malo zaigral in tako smo ga lahko tudi fotografirali z njegovo najljubšo prijateljico.
Jože Graj
CEZANJEVCI
Kulturno društvo spet oživelo
Ob koncu februarja je imelo Kulturno društvo Cezanjevci letno konferenco, na kateri so ocenili uspešnost dela v minulem letu in sprejeli novi program dela. V zadnjih treh mesecih lanskega leta se je društvo ubadalo s številnimi problemi. Dramska sekcija ni imela prostora za vaje, saj zaradi gradnje prizidka delo v stari šolski zgradbi ni bilo mogoče. Mešani pevski zbor ni dobil zborovodje, pri folklorni sekciji pa so se ubadali z neaktivnostjo članov.
V začetku letošnjega leta pa je delo spet normalno steklo. Mešani pevski zbor aktivno dela pod vodstvom Darka Vizjaka. Folklorna sekcija je začela z vajami, ob tem pa si še vedno prizadeva povečati število aktivnih članov v svoji sekciji.
V letošnjem letu čakajo aktivne člane številni nastopi. Eden najpomembnejših bo zagotovo že konec meseca marca v krajevni skupnosti Ljubečna pri Celju, s katero je KS Cezanjevci začela sodelovati že v lanskem letu. V enoin-polurnem programu se bo predstavil mešani pevski zbor, folklorna sekcija in Roman Marič z monodramo Fraklova vrnitev.
Občinstvu se bodo predstavili še na krajevnem prazniku aprila, zbor se bo udeležil revije odraslih pevskih zborov in XVIII. tabora slovenskih pevskih zborov v Stični, folklorna sekcija pa bo sodelovala tudi na občinski reviji. M. P.
TKO PRIMAT, n. sol. o., MARIBOR
tozd Skladiščna oprema, n. sol. o., Lendava, Kolodvorska 43 Komisija za delovna razmerja
OBJAVLJA
prosta dela in naloge:
VODENJE OSNOVNIH SREDSTEV IN DROBNEGA INVEN-
TARJA	(i izvajalec)
Pogoji:
— srednja šola tehniške smeri
— najmanj dve leti delovnih izkušenj
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Rok prijave je 8 dni. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh od izbire.
Prijave z dokazili o izpolnjenih pogojih pošljite na naslov: PRIMAT — tozd Skladiščna oprema, 69220 Lendava, Kolodvorska 43.
BOLNIKI, POZOR!
HERMELIKA ŠE V ZALOGI
Spet se oglašam v Vestniku, kakor vsako pomlad, poletje, jesen in zimo. Že 23 let predelujem zdravilno zelišče hermeliko (Sedum maximum) v tinkturo, ki blagodejno učinkuje pri naslednjih boleznih: revmatizem (sklepni, živčni, mišični), šen, čir na želodcu in dvanajsterniku ter druga notranja vnetja, pri vnetjih mehurja,ledvic in jeter, slabi prebavi, gastritisu, želodčnem in črevesnem katarju. Hermelika vrne tek, zaradi česar se suhi bolniki zredijo, pomaga uravnati količino želodčne kisline na normalo, njen učinek je ugoden pri boleznih trebušne slinavke (pankreas), prostate, pri udarninah in krčnih žilah, odprtih ranah — tudi starih, pri trombozi, arteriosklerozi, glavobolu-migreni, sinusih, raznih ekcemih, ozeblinah, oteklinah vseh vrst, hemoroidih, tumorjih, vnetjih rodil, belem toku in še veliko drugih boleznih.
V Celju, Mariboru, Murski Soboti, Ljubljani in po vsej Sloveniji me že dobro poznajo. Mnogi bolniki, ki so že preskusili hermeliko, predelano po mojem postopku, so mi hvaležni.
HERMELIKO (tinkturo) BOMO OSEBNO PRODAJALI V CELJU, MARIBORU IN MURSKI SOBOTI po 15. aprilu 1987.
O točnem datumu prodaje vas bomo predhodno — pravočasno pisno obvestili na vaš naslov. Pri prevzemu dobite tiskano navodilo za uporabo.
Ce si tudi vi želite blagodejnih učinkov hermelike (tinkture), ki vam jo iz izkušenj ISKRENO PRIPOROČAM, mi takoj (in vedno) pišite.
Pišite na naslov: PREDELAVA ZDRAVILNIH ZELIŠČ, HERMINA (IN STIPE) PIVČEVIČ, Glinškova ploščad 8/1, 61113 LJUBLJANA BEŽIGRAD.
Opomba: Hermeliko (tinkturo) lahko dobite pri meni v Ljubljani na gornjem naslovu, lahko pa jo naročite tudi po telefonu: (061) 348-170.
STRAN 13
VESTNIK 12. MAREC 1987
dopisniki so zabeležili
GORNJA RADGONA
Telovadnica spet ogrevana
Pred kratkim je TVD Partizan Gornja Radgona končno obnovilo grelne naprave v telovadnici. Denar je poleg društva prispevala še Občinska telesnokulturna skupnost Gornja Radgona. Po tem bo lahko v telovadnici spet zaživela rekreacija, pa tudi redna vadba aktivnih športnikov, ki je bila doslej le v osnovni šoli.	F. Klemenčič
BOGOJINA
ZELO AKTIVNO DRUŠTVO PARTIZAN
Pred kratkim so imeli člani društva TVD Partizan Bogojina letni občni zbor, na katerem so pregledali delo v minulem letu in si zastavili nove naloge.
V okvira društva delujejo štiri sekcije: nogometna, planinska, smučarska in strelska. V minuli sezoni so dosegli lepe uspehe. Nogometna sekcija b! lahko bila ob še večji zavzetosti igralcev še boljša. Planinci, ki so prav tako številni, so organizirali več pohodov, poliva) pa je deležna na novo ustanovljena smučarska sekcija, ki je izvedla več tekem v smuku in skokih. Na njih so sodelovali tudi tekmovalci iz dragih vasi.
Na zboru so si zastavili nove naloge. Kot glavna naloga bo dokončanje društvenih prostorov oziroma slačilnic, planinci in smučarji bodo še naprej organizirali pohode in tekmovanja, v letošnjem letn pa bo morala bolj zagnano delati tudi strelska sekcija.
Izvolili so nova trenerja za NK Bogojina. Moštvo bosta vodila Alojz Hauptman in Stevo Kolarič. Želimo namreč, da bo nogomet v naši vasi čez nekaj let spet takšen, kot je bil takrat, ko smo bili pomurski prvaki. S treningi so začeli že v februarju, jeseni pa bodo ustanovili še mladinsko ekipo.
Anton Puhan
POLICE
Z razumevanjem do pitne vode
Police so zelo hribovit kraj v radgonski občini, zato imamo pereče probleme s pitno vodo, saj nam jo morajo dovažati z gasilskimi cisternami.
V drugi polovici februarja se je sestal vaški odbor, skupaj s predstavniki krajevne skupnosti Črešnjevci—Zbigovci, in razpravljal o tem velikem problemu. Odločili smo se za najkrajšo pot — za vaški vodovod, saj imamo veliko izvirov. Ti so sicer oddaljeni okrog 2 kilometra in so v zasebnem lastništvu. Kot predsednik vaškega odbora sem se pogovarjal z lastnikoma Genovefo Kovačič in Frančiško Šantl o dovoljenju za postavitev tega objekta. Moram biti ponosen, saj sta pokazali veliko razumevanja do tistih, ki resnično potrebujejo pitno vodo.	Ivan Srt
Novo mrtvašnico so krajani Velike Polane postavili že v lanskem letu. Doslej so s prostovoljnim delom že marsikaj naredili. V gradnjo so vložili že okrog štiri in pol milijone dinarjev. Spomladi bodo z deli nadaljevali.
Foto: Jože Žerdin
TIŠINA
Prizadevni ribiči
V nedeljo so se zbrali na letni skupščini člani Ribiške družine Gornja Radgona, enota Tišina, ki združuje kar 150 starejših in mlajših ribičev. Mnogi so v lanskem letu sodelovali na različnih akcijah in tako opravili nad 1.600 prostovoljnih delovnih ur, podobne naloge pa so si zadali tudi za letošnje leto. V ribiški rezervat bodo tudi letos spustili precej rib za pomladitev, poskrbeli za tekmovanja v športnem ribolovu in se temeljito pripravili na turistični ribolov. Prvo letošnjo delovno akcijo bodo imeli tretjo soboto v marcu.
frku
MARTINJE
DVA TURNIRJA
OO ZSMS Martinje je v drugi polovici februarja organizirala v prostorih vaškega doma turnir v šahu, ki se ga je udeležilo 16 tekmovalcev. Zmagal je Janez Perš ml. iz Šulinec pred domačinom Jožetom Sukičem. V prvi polovici marca bo šahovsko tekmovanje organiziralo tudi športno društvo Šulinci iz Šulinec. Izkušnje iz preteklega leta kažejo, da bo to tekmovanje dobro organizirano in tudi obi-s^an0-	M. Gašpar
GORNJA RADGONA
KAJ JE S PROGRAMOM?
Samoupravna komunalna skupnost občine Gornja Radgona si je že leta 1984 zadala naslednji program iz samoprispevka: dokončno naj bi uredili Vodovodno cesto in ta del mesta obvarovali pred poplavami, nadaljevali z urejanjem centra mesta, uredili in posodobili Jurkovičevo ulico, pločnik za pešce ob industrijski coni na Meleh, pločnik v vasi Mele od Adaniča do
avtobusnega postajališča, cevi so že nabavljene, uredili kanalizacijo v Panonski ulici in začeli z gradnjo tržnice za kulturnim domom. V programu je tudi ureditev nove avtobusne postaje.
Do danes nalog in načrtov niso uresničili. Krajani se upravičeno sprašujejo, kam so odšla za to namenjena sredstva iz samoprispevka.
Jože Kaučič
Obsežen program krajevne skupnosti
Novoizvoljena skupščina KS Cven je na dragi redni seji sprejela prednostni vrstni red uresničevanja nalog v planskem obdobju 1986-90.
V letošnjem letu bodo v okviru finančnih možnosti asfaltirali krajevne ceste v Spodnjem Krap-ju in istočasno obnavljali odprto kanalizacijo za odtok meteornih voda, v prihodnjem letu pa bodo začeli združevati finančna sredstva za asfaltiranje ceste Mota— Razkrižje ter za odsek ceste v Murgasi. Cesta Mota—Razkrižje je v občinskem referendumskem programu, KS pa mora zagotoviti 20 odstotkov sredstev. Prihodnje leto bodo zagotovili tudi potrebno dokumentacijo za obnovo zadružnega doma na Cvenu. Ob-
novo in preureditev naj bi nadaljevali v letu 1989; zadružni dom bi po tem uporabljali za kulturne in zabavne prireditve, za telesno vzgojo šolske mladine ter za rekreacijo.
Obnovo vrtca in gradnjo veznega hodnika s šolo načrtujejo v letu 1989, ko bosta lahko del sredstev primaknili tudi Občinska izobraževalna skupnost in Skupnost otroškega varstva občine Ljutomer. Za leto 1990 so načrtovali tudi ureditev javne razsvetljave v manjšem obsegu, saj se zavedajo, daje vzdrževanje lete precej drago.
V vseh štirih letih pa bodo morali skrbeti za vzdrževanje cest, poti, mostov, jarkov in ureditev zelenic. V skladu z referendum-
BELTINCI
Pripravljajo se na volitve
Na nedavni razširjeni seji predsedstva KK SZDL v Beltincih so med drugim razpravljali o pripravah na volitve samoupravnih organov krajevne skupnosti (skupščine, sveta, komisij in odborov), katerim se izteka štiriletni mandat.
Veliko časa so namenili sestavi novih organov in sklenili postopek evidentiranja možnih kandidatov, ki je bil tokrat zasnovan na široki aktivnosti SZDL in vseh drugih organizacij in društev. Končno besedo o kandidatih bo dal zbor občanov, na katerem bodo obravnavali tudi dosedanje delo samoupravnih organov, finančno poslovanje v preteklem letu, finančni načrt za letos in nadaljnje razvojne možnosti krajevne skupnosti pri večjih naložbah v komunalne objekte.
A. H.
GORNJI PETROVCI
Strelska lopa še letos?
Strelska družina Tromejnik, ki je bila ustanovljena leta 1982, je uredila strelišče za streljanje z malokalibrsko puško, k temu objektu pa nameravajo postaviti še večjo strelsko lopo. V ta namen so lani začeli med člani zbirati les, ki je, žal, ostal v gozdu, pa tudi strešnega materiala niso zagotovili. To napako bodo poskušali popraviti letos, čeprav je število članov močno upadlo. Do strelske lope in boljšega finančnega položaja hočejo priti na
STARA CESTA
malce nenavaden način. Na občnem zboru je bilo določeno, da mora do 1. aprila vsak član strelske družine darovati bot ali pa vložiti v blagajno deset tisoč dinarjev, če ne, ga bodo črtali s seznama.
Strelska družina namerava letos še naprej tekmovati z zračnim orožjem v občinski A ligi, organizirati nameravajo družinsko tekmovanje z malokalibrsko puško in ustanoviti pionirsko sekcijo.	Milan Gašpar
Varnostno stanje je zadovoljivo
V KS Stara Cesta so obravnavali varnostno oceno in ugotovili, da je stanje zadovoljivo. Kriminaliteta se je v letu 1986 zmanjšala (samo 2 primera), tudi prometni nezgodi sta bili dve, kršitev cestnoprometnih predpisov je bilo dvanajst. Obravnavana pa sta bila dva primera kršitve javnega reda in miru zaradi vinjeno-
sti, zasegli sO strelno orožje in imeli eno poškodbo pri delu.
Krajani so z dejavnostjo svojega varnostnika zadovoljni. Opozorili pa so ga, naj bo bolj pozoren na hitro vožnjo otrok z motornimi vozili, predvsem s trak-toiji, saj se lahko zgodi nesreča, kjer so pogosto žrtve prav otroci.
A. S.
Prav zaupno: v sredini je luknja, tisto okrog nje pa je del ceste Gornji Petrovci—Šulinci...	Foto: Milan Gašpar
...JE PAČ PAŠTETA KEKEC!
DELOVNA
LETNA KONFERENCA
Člani KO ZB NOV Ce-zanjevci—Stara Cesta so se v drugi polovici februarja zbrali v delovni konferenci v gasilskem domu v Cezanjevcih. Ocenili so delo v minulih dveh letih in menili, da je bilo uspešno. Tradicije NOB prenašajo na mladi rod, pionirji in mladinci OŠ Janko Ribič pa jih večkrat povabijo medse. V bodoče naj bi tudi ozdi, ki so podpisniki samoupravnega sporazuma, posvečali več pozornosti spominskim znamenjem.	L. R.
skim programom bo KS Cven še naprej sofinancirala obnovo objektov ter nakup opreme za požarno varnost in CZ, nekaj denarja pa rabijo za delo društev in organizacij v KS ter za funkcionalno dejavnost KS.
Osnovni viri sredstev za uresničitev postavljenih nalog bodo še naprej krajevni samoprispevek, sredstva iz občinskega proračuna in sredstva sisa za komunalno dejavnost občine Ljutomer. Dodatno bodo zbirali sredstva po pogodbah z občani, pričakujejo pa tudi, da ne bodo odpovedale delovne organizacije in skupnosti, ki po svojih programih združujejo sredstva za skupne cilje.
Silva Kosi
MOSTJE-BANUTA
DESETLETNICA DRUŠTVA
Čeprav je gasilsko društvo Mostje—Banuta eno najbolj delavnih, jih uspehi ne smejo uspavati. V letošnjem letu bodo proslavili 10-Ietnico delovanja. Ob tej priložnosti nameravajo razviti društveni prapor. Med drugimi nalogami jih čaka ureditev vodnjaka za gašenje v starem Mostju, popravilo nekaterih hidrantov in izvajanje drugih nalog na področju požarne varnosti.
J. Ž
GORNJA RADGONA
Še letos na vsaki hiši hišna številka
Terensko delo v občini Gornja Radgona je bilo za nepoznavalce dokaj težavno, ker hitrim gradnjam ni sledilo oštevilčenje hiš. Ponekod so bila cela naselja brez ustreznih številk. Geodetska uprava je pred leti obnovila oštevilčenje in oznake ulic v Gornji Radgoni in Radencih, po letu 1985 pa so s tem nadaljevali po zaselkih, kjer je bilo največ no-
vih gradenj. Pred kratkim so oštevilčili vse hiše v Apačah, kmalu pa jih bodo še v Segovcih in Lutvercih.
Do konca letošnjega leta naj ne bi bilo v občini Gornja Radgona nobene hiše z začasno številko. S tem bo veliko storjenega za lažje delo na terenu.
F. Klemenčič
Posnetek prikazuje žensko ekipo gasilskega društva Lipa, ki deluje že štiri leta. Članice so ves čas zelo aktivne.
Foto: Jože Žerdin
Servis za drobno mehanizacijo
Drobna kmetijska mehanizacija si je že močno utrla pot med kmetovalce, pa tudi v gospodinjstvih najdemo stroške, ki lajšajo delo na vrtu. V lendavski občini je takih malih kmetijskih strojev veliko, teže pa je bilo z njihovim popravilom, saj ni bilo servisa, kjer bi jih popravili ali zamenjali dotrajani del. Pred nedavnim je bil
servis za drobno kmetijsko mehanizacijo odprt v Petišovcih ob stadionu za spidvej, vodi pa ga znani nekdanji tekmovalec Kekec. Lastniki kosilnic, škropilnic, žag, okopalnikov in drugih strojev so se tako znebili skrbi za popravila. Žal pa je le eden servis' premalo za vso občino.
Jani D.
KINO PARK MURSKA SOBOTA
12.	marca ob 19. uri franc.-kanadski film JOY — RADOST ŽIVLJENJA, 13. marca ob 17. uri ameriški pustolovski film BOJEVNIK V IZGUBLJENEM SVETU,
13.	marca ob 19. uri franc.-kanadski erotični film JOY — RADOST ŽIVLJENJA,
15.	marca ob 15. in 17. uri ameriški pustolovski film BOJEVNIK V IZGUBLJENEM SVETU,
15.	marca ob 19. uri franc.-kanadski film JOY — RADOST ŽIVLJENJA,
16.	in 17. marca ob 17. in 19. uri italijanska komedija SUPE-RAGENTI, v glavnih vlogah: Bud Spencer in Terence Hill,
18.	marca ob 16.30 in 19.00 ameriški film MOJA AFRIKA — PREDPREMIERA! FILM LETA - 7 OSKARJEV,
19.	marec ob 17. in 19. uri ameriški erotični film PRAVE STRASTI, mladini do 16. leta ogled filma ni dovoljen!
PETROL
PETROL — TOZD TRGOVINA MARIBOR
PE NA DROBNO - SEKTOR MURSKA SOBOTA
Alija Kardoša 1
Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge
prodajalca
na bencinskem servisu Lendava
Pogoj:
— KV delavec v trgovini
— 1 leto delovnih izkušenj
— aktivno znanje madžarskega jezika
— odslužen vojaški rok
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
14 STRAN
VESTNIK 12. MAREC 1987
STRELSTVO
Noršinci prvak Slovenije
Članska ekipa SD Noršinci je dosegla svoj največji uspeh. Po osvojitvi naslova zmagovalca v republiški strelski ligi vzhod, se je izkazala tudi na sklepnem tekmovanju za najvišji republiški naslov v Postojni, kjer so sodelovale štiri ekipe — po dve najboljši iz vzhodne in dve iz zahodne skupine. Ekipa Noršinec, ki je nastopila v standardni postavi: Branko Bukovec, Štefan Balaško, Janez Horvat in Ljubo Špindler, je zadela 1469 krogov in zasedla prvo mesto med SD Rudar Hrastnik, 1468, SD PanovecNova Gorica, 1455, in SD Škofja Loka, 1453 krogov. Tako so strelci Noršinec postali republiški prvak, kar je doslej največji uspeh pomurskega strelskega športa. Najboljši posameznik je bil Branko Bukovec, ki je s 376 krogi zasedel prvo mesto, Stefan Balaško je s 368 krogi zadedel peto, Janez Horvat s 367 sedmo in Ljubo Špindler s 358 krogi šestnajsto mesto. Zadnji uspehi, ki jih dosegajo strelci Noršinec skoraj v vseh kategorijah, so prav gotovo rezultat selekcij in načrtnega dela. F. Maučec
KOŠARKA
ZMAGA SOBOČANK
V prvenstveni tekmi slovenske ženske košarkarske lige je ekipa Metalservisa Pomurja v Murski Soboti premagala Cimos z 92:80. Zmago so Sobočanke dosegle teže kot je bilo pričakovati, kajti gostje so vodile po prvem polčasu in tudi nekajkrat v drugem delu za 5 točk razlike. Koše za Pomurje so dosegle: Kosijeva 28, Korenova 24, Kuharičeva 12, Borčeva 10, Kardoševa 10, Kolarjeva 6 in Droži nova 2. V naslednjem kolu igra Metalservis Pomurje z vodečo Iskro Delto Ježico.
NAMIZNI TENIS
BENKO DRUGI V DVOJICAH
V Murski Soboti je bilo v zelo dobri organizaciji domačega kluba že 40. jubilejno člansko prvenstvo Slovenije za posameznike in dvojice, ki se ga je ob predhodnih kvalifikacijah udeležilo 80 igralcev in igralk iz 15 slovenskih klubov. Prvenstvo je odprl predsednik skupščine občine Murska Sobota, Andrej Gerenčer, ki je za trenerje in vodje klubov tudi pripravil sprejem. Z igro in uvrstitvami enajstih pomurskih udeležencev smo lahko zadovoljni še zlasti z drugim in tretjim mestom Benka v dvojicah, v posamični konkurenci pa
smo pričakovali nekoliko boljše uvrstitve, vsaj takšne kot so bile na lanskem prvenstvu, saj to pomeni, da mladi Sobočani niso napravili bistvenega kakovostnega koraka naprej.
V posamezni konkurenci članov se je najbolje uvrstil Borut Benko, na sedmo mesto, ko je v četrfinalu izgubil s tretjeuvrš-čenim Pavičem (Olimpija) z 1:3 ter v borbi za sedmo mesto premagal Štebiha (Maribor) z 2:0 in s tem dosegel tudi svojo najboljšo uvrstitev na republiških članskih prvenstvih. Kuzma je osvojil deseto, Unger 17., Be-, kovič 18., Žitek 2 L, Ori 37., Žu-
Območna zlata puščica Bukovcu
Občinska strelska zveza Murska Sobota je bila organizator regijskega tekmovanja v streljanju z zračno puško za zlato puščico. Sodelovalo je 50 strelcev in strelk iz 15 strelskih družin Pomurja. Zmagal je Bukovec (Nor.) s 568 krogi pred Pertocijem (Tiš.), 566, Donšo (Panonija), 555, Štefancem (SCT), 554, in Giderjem (Tiš.), 552 krogov.
Občinska zlata puščica Robniku
Občinska strelska zveza Ljutomer je pripravila tekmovanje za zlato puščico, na katerem je sodelovalo 20 strelcev in strelk. Normo za regijsko tekmovanje je izpolnilo 10 strelcev in strelk. Zmagal je Robnik (Lj.) s 558 krogi pred Filipičem (Lj.), 555, Špindlerjem (OZ), 544, Peischlom (OZ) 540 in Malnerjem (Krka), 538 krogov.
S. Kapun
II. SKL - VZHOD
Pomurje drugo, Radgona četrta
Sklenjeno je bilo prvenstvo v drugi republiški moški košarkarski ligi vzhod, kjer sta sodelovali ekipi Pomurja iz Murske Sobote in Radgone. Sobočani so zasedli drugo, Ragdona pa četrto mesto, kar je lep uspeh. Ekipa Pomurja pa se je tudi uvrstila v sklepni del tekmovanja, kjer sodeluje šest ekip, po tri iz vzhodne in tri zahodne skupine. Zmagovalec se bo uvrstil v prvo republiško moško ligo.
Lestvica
STRELKE ORMOŽA PRVE
Občinska strelska zveza Gornja Radgona je v počastitev dneva žena pripravila medobčinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško, na katerem so sodelovale štiri občinske reprezentance. Zmagala je ekipa Ormoža s 661 krogi pred Mursko Soboto, 652, Ljutomerom, 645, in Gornjo Radgono, 595 krogov. Med posameznicami pa je bila prva Melejeva (Ormož) s 174 krogi pred Reugeovo (MS), 172, in Horvatovo (Ljutomer), 172 krogov. Zmagovalna ekipa in posameznica sta prejeli pokala. Tekmovanje je vzorno organizirala OSZ GornjaRad-gona.
Kovinar POMURJE Miklavž RADGONA Ruše Ptuj Sl. Gradec Bistrica Slivnica Koroška
18
18
18
18
18
18
18
18
18
18
17
12
12
10
9
8
8
7
5
2
6
6
8
9
10
10
1705:1371
1576:1495
1469:1552
1538:1468
1444:1443
1457:1491
1470:1482
11 1436:1457
13 1407:1618
16 1311:1534
Lestvica pred kvalifikacijami:
35
30
30
28
27
26
26
25
23
19
Območno tekmovanje ŠŠD
V Ormožu je bilo tekmovanje šolskih športnih društev v streljanju z zračno puško pomurskih in ormoške občine. V tekmovanju pionirjev je zmagala Murska Sobota I s 497 krogi med Ljutomerom I, 492, OŠ Daneta Šumenjaka Murska Sobota, 488, Ormožem II, 485, in OŠ Šalovci, 464 krogov. Posamezno: 1. Robi Markoja (Lendava) 178,2. Marjan Horvat (Ormož) 174, 3. Mik Rudolf (Ljutomer) 172, 4. Tomaž Kosi (Lendava) 170 in 5. Tomaž Trplan (MS) 168 krogov. Med pionirkami je zmagala prva ekipa Murske Sobote s 417 krogi pred drugo ekipo Murske Sobote, in Šalovci, 108 krogov. Najboljša posameznica je bila Sandra Grčarjeva s 150 krogi pred Matejo Horvatovo, 148, Anito Gašparjevo, 139, Majo Matisovo, 135, in Melito Lorbek (vse MS), 131 krogov.
Kovinar Polzela Šentjur POMURJE Zlatorog Miklavž
4
4
4
4
4
4
2
2
2
2
0
0 2
2
2
2
4
371:295 413:400 399:401 328:336 363:372 285:353
8
6
6
6
6
4
Občinski prvak Ljutomer II
Končano je bilo tekmovanje v prvi občinski strelski ligi Ljutomer. Po pričakovanju so imeli največ uspeha predstavniki SD Ljutomer. Ekipno je zmagala druga ekipa Ljutomera s 66 točkami pred Ljutomerom I, 62, Obrtnim združenjem, 6,0 Vesno, 44, Krko, 43, Ljutomerom III, 26, Rudarjem, 24, Obrtnim združenjem II, 22, in Ljutomerom IV, 11 točk. Najboljši posameznik je bil Rajko Robnik (Lj.) z 2985 krogi (povprečje ima 373 krogov) pred Dušanom Špindlerjem (OZ), 2909, Stankom Kapunom (Lj.) 2897, Georgom PSeischlom (OZ), 2857, in Iztokom Kapunom (Lj.), 2856 krogov. V tekmovanju je sodelovalo 49 strelcev, od tega 19 pionirjev, ki tekmujejo v pionirski ligi. Z dobrim rezultatom, 658 krogi, je zmagala ekipa SD Ljutomer, med posamezniki pa Šmauc s 170 krogi. Po petih kolih vodi OZ z 22 točkami pred SD Ljutomer I, 20, in SD Rudar, 17 točk. Posamezno pa Rudolf (Lj.) z 829 krogi pred Horvatom (Ru.), 828, in Blagovičem (Ru.), 800 krogov.	Stanko Kapun
NOGOMET
Prijateljske tekme
Pomurska nogometna ligaša sta odigrala nekaj prijateljskih tekem. Rezultati — Mura:Rad-kersburg 6:0, Odranci :Nafta 2:3, Mura:Partizan (Strahoninec) 1:0 in Nafta:Bratstvo (Gardinovac) 4:1.
V nedeljo so na sporedu tekme za pokal Nogometne zveze Slovenije. Mura igra doma s Pekrami, Nafta pa z Železničarjem v Mariboru.
Kategoriziranih 65 strelcev
Občinska strelska zveza Ljutomer je skupaj s SZS opravila kategorizacijo strelcev za lansko leto. Kategoriziranih je 65 strelcev, ar pomeni, da jih je najmanj toliko, kot je vse leto nastopalo na razni tekmovanjih. Naziv »mojster strelec« je izpolnilo 8	.V’
največ doslej. To so: Rubin, Lj. Špindler, S. Špindler, Filipič, pun, S. Kapun, D. Špindler in Robnik. Naziv »odličen strelec« je osvojilo 37 strelcev, od tega 7 strelk in 7 pionirjev. Naziv »dober strelec pionir« pa je dobilo 6 tekmovalcev. Vse to so lahko dosegli le z na tnim delom s pionirji.	S- Kapun
Seminar za nove sodnike
Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Murska Sobota organizira 25. marca 1987 seminar za nove nogometne sodnike. Vabijo vse mlade, stare nad 18 let, ki imajo veselje do vodenja nogometnih tekem, da se prijavijo najpozneje do 30. marca na naslov: Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov, Murska Sobota, Mladinska 3.
Nogomet — II. MNL MS
SCT pred Ml
V občinski članski A in B ter pionirski ligi Murska Sobota so imeli deveto kolo. V članski A strelski ligi vodi SD SCT z 18 točkami pred MI, Grafičarjem in Sebeborci po 14, Gančani 12, Gederovci n Borisom Kidričem po 6, Tromejnikom 4 ter Graničarjem, . j jem in Goričkim po 2 točki. V članski B ligi pa je na prvem ga ekipa Noršinec s 144 točkami pred drugo ekipo P3"0"']®’ '36 'n drugo ekipo Tišine, 117 točk. Med posamezniki je v' v . Štefanec (SCT) s 3249 krogi pred Cvetko Rengeo (Noršinci) 3248, Dušanom Žiškom (Šalovci), 3243, Štefanom Majcem (Grafičar) 3205 in Marjanom Madjarom (MI), 3199 krogov. V občinski p.oni sk. 1^1 po devetem kolu vodi prva ekipa Noršinec s 113 krogi p ~P.. po K.rke iz šalovec, 98, in prvo ekipo SD Koloman Flisar Ti sna 84 točk. Med posamezniki je na prvem mestu Branko Mnr8jncij pred Igorjem Kovačičem, 1522, in Zoranom Horvato (
Jesenski del
Puconci Hodoš Prosenjak. Rogašovci Šalovci Bogojina Romah Vrelec 11 plavili Serdica Grad Križevci Bratonci
12
12
12
12
12
12
12
12
12
12
12
12
12
9
7
7
6
6
5
5
5
2
3
0
2
3
2
2
3
2
2
4
4
5
5
6
6
7
8
9
10
48:13 22
44:20 20
28:18 39:21
24:19 26:25 32:36 29:29 30:31
12:25 19:39 20:40 17:52
17
15
14
13
12
11
7
7
4
3
(Opomba: Neodigrani tekmi 11 plavih:Bratonci in Šalov-.ci:Serdica sta bili registrirani s V0 za 11 plavih oz. Šalovce, ker *oštvi Bratonec in Serdice nista nastopili.)
1518 krogov.
SS™ ZMAGALA BELTINKA
Športno društvo Mura iz Murske Sobote je žena pripravilo že	iz Beltinec pred
Murske Sobote.	________ -


ŠAH
Dve prvi mesti za Beltince
Na pomurskem pionirskem tekmovanju v šahu so imeli največ uspeha Beltinčani, ki so zasedli dve prvi mesti. Pri mlajših pionirjih je zmagala OŠ Beltinci s 5 točkami pred OŠ Kobilje, 4, in OŠ Gornja Radgona, 3 točke. Med mlajšimi pionirkami je bila prva OŠ III Murska Sobota z 8 točkami pred OŠ Gornja Radgona, 3, in OŠ Crenšovci, 1 točka. V tekmovanju starejših pionirjev je prvo mesto pripadlo OŠ I Murska Sobota z 8,5 točkami pred OŠ Bistrica, 8, in OŠ Veržej, 3 točke. Pri starejših pionirkah pa je zmagala OŠ Beltinci z 11 točkami pred OŠ Negova, 5, in OŠ Odranci, 4 točke. Zmagovalci bodo sodelovali na republiškem prvenstvu.
Občinsko pionirsko prvenstvo
Na občinskem pionirskem tekmovanju v šahu, ki je bilo v Murski Soboti, je pri mlajših pionirjih zmagala OŠ Beltinci z 9 točkami pred OŠ I Murska Sobota, 6, in OS Grad, 5 točk. Pri mlajših pionirkah je bila prva OŠ III Murska Sobota z 8 točkami pred OŠ Beltinci, 3, in OŠ Prosenjakovci, 1 točka. Med starejšimi pionirji je zmagala OŠ I Murska Sobota z 9 točkami pred OŠ Puconci, 8,5, in OŠ Beltinci, 5,5 točke. Pri starejših pionirkah je bila prva OŠ Beltinci z 9 točkami pred OŠ Prosenjakovci, 8, in OŠ Grad, 3,5 točke.
Prvo mesto Gerenčerju
Šahovsko društvo Lendava je pripravilo hitropotezni turnir za februar, na katerem je sodelovalo 9 šahistov. Zmagal je Gerenčer s 7 točkami pred Hajošem in Žilavcem po 6, Strbadom 5,5, Huzjanom 4, Jurkačem 3,5, Ivancem in Vesterbahom po 2 ter Cotkom' brez točke.	G.
Občinsko prvenstvo
Na občinskem prvenstvu osnovnih šol v šahu je sodelovalo 9 šol iz lendavske občine. Pri ml. pionirjih je zmagala OŠ Kobilje z 18,5 točke pred OŠ Črenšovci, 13,5, in OŠ Bistrica, 10,5 točke. Pri st. pionirjih pa je bila prva OŠ Bistrica s 24,5 točke pred OŠ Dobrovnik, 21,5, in OŠ Kobilje, 21 točk. Pri st. pionirkah je zmagala OŠ Odranci pred Črenšovci.
G.
NAMIZNI TENIS
CVEN OBČINSKI PRVAK
V tretjem, odločilnem srečanju za naslov prvaka občine Ljutomer v namiznem tenisu je Cven tesno premagal Kamenščak s 5:4. Zmage za Cven so dosegli: Vargazon 2, Žunič 2 in Nemec 1, za Kamenščak pa Ficko 3 in Razlag 1. Tako je ekipa Cvena postala občinski prvak.
S. Žunič

panek 40., Smodiš 42., Rihtarič 43., Fridrih 45. in Gerendaj 47. mesto, Breznikova pa 27. rhe-sto. Lep uspeh — drugo mesto je dosegel Benko skupaj z Jamškom v dvojicah, ko sta v polfinalu premagala dvojico Pavič—Smrekal (Olimpija) z 2:0 ter v finalu izgubila z dvojico Urh—Zalaznik (Olimpija) z 0:2. Neuspeh pa je doživela dvojica Kuzma—Benkovič, ki je v drugem kolu izgubila z dvojico Medle—Jakobčič (Novo mesto) z 0:2. V mešanih dvojicah je Benko skupaj s Frelihovo (Kranj) osvojil zelo dobro 3. mesto, ko sta v polfinalu izgubila z zmagovalno dvojico Urh —Ojsteršek—Urh z 1:2. Sicer pa sta naslova republiških prvakov med posamezniki osvojila Vesna Ojsteršek (Kemi-čar) ter Jože Urh (Olimpija), ki je prejel tudi poseben pokal organizatorja kot najuspešnejši udeleženec prvenstva s tremi republiškimi naslovi. Prvenstvo pa je tudi pokazalo, da mladi uspešno prodirajo v sam republiški članski vrh, kar še zlasti drži za republiškega mladinskega prvaka Smrekarja, pa tudi Sobočan Benko ima velike možnosti, da se prebije med najboljše.
M. U.
----JUDO------------------------------------------
Breznik, Šooš in Berden tretji
V Ljubljani je bil pozivni turnir mladincev Slovenije v judu, na katerem so sodelovali tudi pomurski tekmovalci in dosegli nekaj solidnih uvrstitev. Najuspešnejši so bili: Breznik (Lendava) v kategoriji do 57 kg, Šooš v kategoriji do 71 kg in Berden (oba Sobota) v kategoriji do 75 kg — vsi so zasedli tretja mesta. Štotl in Kos (oba Sobota) sta v kategorijah do 53 in 57 kg zasedla peti mesti, Rituper je bil sedmi, Šiška pa osmi (oba Sobota).
---ODBOJKA:------------------------------------
POMURJE PREMAGALO RADENCE
V trinajstem kolu tekmovanja v drugi republiški moški odbojkarski ligi vzhod je bil na sporedu pomurski derbi med Pomurjem in Radenci v Murski Soboti. Zmagali so Sobočani s 3:2. Odbojkarji Ljutomera pa so gostovali v Vuzenici in premagali domačo ekipo s 3:1 ter dobili pomembni točki zavrh lestvice.
V tekmovanju druge republiške ženske odbojkarske lige vzhod je bil v Murski Soboti derbi spodnjega dela lestvice med Partizanom Ivan Cankar iz Maribora in domačim Pomurjem. Zmagale so gostiteljice, prepričljivo s 3:0. To sta pomembni točki za obstanek v ligi.
ROKOMET.
BAKOVCI TRETJI
Rokometni klub Velika Nedelja je pripravil turnir, na katerem so sodelovale štiri ekipe, med njimi tudi Bakovci, ki so izgubili z Varteksom iz Varaždina z 21:23, premagali Fužinarja s 15:11 ter zasedli tretje mesto za Varteksom in Veliko Nedeljo ter pred Fužinarjem. V prijateljski rokometni tekmi so premagali Dravo s Ptuja s 24:18.
V Titovem Velenju je bilo polfinalno tekmovanje SRS v rokometu za kadete. Udeležili so se ga tudi mladi rokometaši Bakovec, ki pa so izgubili tekmi s Šoštanjem s 13:19 in Aerom Celjem s 16:26.
Rokometni klub Krog organizira v soboto turnir moških ekip, na katerem bodo predvidoma sodelovali: Branik, Drava, Velika Nedelja, Ormož, Toko, Radgona in Bakovci.
---NOGOMET
Združitev ONL Lendava in MNZ Murska Sobota
V Sloveniji deluje 21 občinskih in medobčinskih nogometnih zvez, ki so v tolikšnem številu prej ovira kot spodbuda za razvoj nogometa v naši republiki. Zato je Nogometna zveza Slovenije dala pobudo za združitev nekaterih občinskih in medobčinskih nogometnih zvez, kajti v javni obravnavi je bilo izraženo stališče, da so le močne in dobro organizirane zveze sposobne voditi tako politiko razvoja nogometnega športa na svojem območju, ki lahko prispeva h kakovostnejšemu dvigu te privlačne igre. Te reorganizacija, ki velja tudi za trenersko in sodniško organizacijo, naj bi tudi prispevala k boljši urejenosti, večji enotnosti, boljšemu strokovnemu, administrativnemu in tehničnemu delu, organizaciji kakovostnejših tekmovanj in manj kvalifikacij za vstop v višje tekmovanje. Preorganizacija pa v nobenem primeru ne sme zoževati samoupravnih pravic osnovnih nogometnih organizacij, temveč pomeniti korak naprej v delegatskem odločanju in povezovanju v okviru Nogometne zveze Slovenije. Po predlogu Nogometne zveze Slovenije bo tako v naši republiki delovalo samo 8 medobčinskih nogometnih zvez. V medobčinsko nogometno zvezo Murska Sobota se bosta združili občinska nogometna zveza Lendava in medobčinska nogometna zveza Murska Sobota. V vsaki zvezi bo organizirana prva kakovostna liga in pa glede na število klubov ena ali več drugih lig. Prvouvrščene ekipe iz drugih lig se bodo direktno oziroma prek kvalifikacij uvrščale v prvo kakovostno ligo, iz katere izpade ustrezno število zadnjeuvrščenih ekip. Prvaki prve kakovostne lige iz medobčinskih nogometnih zvez pa se bodo razvrščali na vzhodni in zahodni del, v vsakega po štiri ekipe. V kvalifikacijah izoblikujejo po dve ekipi iz vzhodnega in dve ekipi iz zahodnega dela ter se vključujejo namesto dveh zadnjeuvrščenih ekip v vsako območno člansko ligo. Svojo organiziranost bosta prilagodili tudi obe strokovni organizaciji — Zveza nogometnih sodnikov in Zveza nogometnih trenerjev. Spomladanski del tekmovanja 1986/87 vodijo dosedanje zveze oziroma njeni organi. Do konca tega meseca pa morajo biti opravljene konference dosedanjih občinskih in medobčinskih nogometnih zvez, konference novoorganiziranih medobčinskih zvez, sprejeti normativni akti, imenovani organi in oblikovani tekmovalni sistemi na ravni nove zveze, ki bodo začeli veljati v tekmovalni sezoni 1987/88. Za izvedbo vseh teh nalog se na novo ustanovljenih medobčinskih zvezah oblikujejo koordinacijski odbori.
Feri Maučec
STRAN 15
VESTNIK 12. MAREC 1987
40 let in nova oprema IGD Radenska Radenci
| NIČ NAS NE SME PRESENETITI
Najbolj opremljeni
najbolj izurjeni
Več praktičnemu in
Industrijsko gasilsko društvo Radenske je prav gotovo eno najstarejših tovrstnih društev, saj Je bilo ustanovljeno kot prostovoljno društvo že 1946. leta. V delovni organizaciji je bilo do sedaj 14 začetnih požarov, ki pa so jih pravočasno odkrili in pogasili, izjema je primer, ko se je v Bo-račevi vžgal mazut. Ker niso imeli primerne opreme, so bili skoraj brez moči. Velika preizkušnja je bilo tudi razlitje nafte v novem naselju, ko so obrat Petanjci zaščitili pred ognjenimi zublji.
Skrb za zaščito vrelcev mineralne vode je najpomembnejša naloga gasilcev Radenske, seveda poleg varstva pred požari, poplavami in drugimi nesrečami. Razumljivo, da je bila oprema za pobiranje razlitih naftnih derivatov nujna. Načrtovali so jo že več deset let, končno so jo dobili ob svoji 40-letnici (motor rosen-bauer je uvožen, potrebne so tudi posebne tlačne cevi, obleka in druga oprema, deluje pa povezano z vozilom fap).
IGD Radenske je tako najbolje opremljeno gasilsko društvo v občini Gornja Radgona, saj imajo troje vozil, opremo za reševanje iz vode, prevozno lestev,
odprto in zaprto spustnico, vodni top (in peno), v prihodnje pa naj bi dobili še opremo za pobiranje kislin.
Se v tem letu bodo vložili vse napore v pridobivanje novih
premalo, sedanji člani pa so v glavnem že starejši delavci. Le s pomladitvijo svojih vrst in nenehnim urjenjem bodo lahko spet dosegli sloves nepremagljive tekmovalne ekipe in najbolj
V nedeljo, 1. marca 1987, so gasilci IGD Radenska prevzeli opremljeno vozilo za pobiranje in prečrpavanje naftnih derivatov. Šofer in sektorski poveljnik ter hkrati referent za požarno varnost v Radenski Ivan Rantaša si ogledujeta novo uvoženo črpalko.
mlajših članov. 65 članov je glede na velikost delovne organizacije in možnost požara veliko
LJUTOMER
učinkovitih uničevalcev ognja. Zaradi sodobne opreme je potrebno tudi dodatno usposabljanje, saj jo bodo lahko koristno uporabili le, če bodo vedeli kako. Še letos bo Občinska gasilska
zveza Gornja Radgona organizirala izobraževanje za častnike in podčastnike ter namenila večjo pozornost preventivi v delovnih organizacijah. Pridobivanje novih članov ne bi smelo predstavljati velikega problema, saj je verjetno vsak drugi delavec gasilec v domačem kraju. IGD Radenska je vsa ta leta zelo dobro sodelovala tudi s sosednjimi gasilskimi društvi, predvsem GD Boračeva—Radenci in Šratovci (ki so lani dobili avtomobil). Osemnajstkrat so sodelovali pri gašenju požarov zunaj podjetja.
Lani sta dve operativni enoti sodelovali pri reševanju utopljenca na reki Muri, pri črpanju vode ob velikem nalivu in ob nezgodah pri polaganju plinovoda, prav tako pa so se udeležili raznih tekmovanj. Skupaj z gasilsko enoto iz Murske Sobote so za vajo pobirali in prečrpavali naftne derivate pri hotelu Radin.
Na slovesnosti v nedeljo, 1. marca, so podelili tudi številna priznanja delovne organizacije Radenske, IGD in občinske gasilske zveze; društvo ter prvi predsednik in eden od ustanoviteljev (sedaj novi sektorski poveljnik ter referent za varstvo pred požarom v DO) Ivan Rantaša pa sta prejela republiško priznanje tretje oziroma druge
skupinskemu delu v enotah TO
Občinsjci štab teritorialne obrambe Murska Sobota je pripravil posvet s starešinami enot, na katerem so ocenili dosedanje usposabljanje in se seznanili z osrednjimi nalogami pri nadaljnjem urjenju. Pred tem pa jih je predsednik IS SO Murska Sobota Janez Štotl seznanil z usmeritvami družbenogospodarskega razvoja občine Murska Sobota v letošnjem letu.
KJE SO MLADI GASILCI?
stopnje.
Bernarda Peček
Vedno manj zanimanja mladih za delo v gasilskih društvih je eden osrednjih problemov, s katerim se prostovoljna gasilska društva srečujejo predvsem v mestih. Tudi ljutomersko gasilsko društvo je na občnem zboru podobno ugotavljalo. Ob pomanjkanju mladih pa se tudi drugače redčijo vrste gasilcev v Ljutomeru. Čeprav so v lanskem letu uspeli zaposliti delavca, ki strokovno skrbi za tehnično opremo gasilskega društva, pa s tem še zdaleč niso rešili vseh problemov. Počasi in vztrajno rešujejo vprašanja gradnje požarnega centra v Ljutomeru, seveda ob pomoči občinske požarne skupnosti in gradbenega odbora.
Ena pomembnejših nalog, da naj bi v mestu Ljutomer opravili preventivne preglede družbenih stanovanj in izdelali požarnovarnostno oceno oz. načrt izboljša-
nja razmer, je sicer na vrhuncu, vendar pa je še niso dokončali, zato so to nalogo prenesli tudi v letošnje leto.
In kakšno operativno delo so opravili v minulem letu? Sodelovali so pri gašenju 15 požarov in pri nekaterih drugih nesrečah.
Seveda pa so izkušnje, pridobljene v minulem letu, dobro izhodišče za delo vnaprej. To velja predvsem za gradnjo doma, izpopolnjevanje znanja članov in seveda pridobivanje novih. Mogoče bodo majhna spodbuda tudi priznanja za dolgoletno delo v gasilskem društvu. Za 10-letno delo je prejel priznanje z bronastim znakom Iztok Hunjadi, za 20-letno delo so prejeli priznanja s srebrnim znakom Branko in Janko Žnidarič in Franc Stajnko, za 30-letno aktivno delo pa Stanko Hunjadi ter Stane Pučko in
Stane Novak.
D. L.
“° Aktivni mladi gasilci
Gasilsko društvo v Strehovcih je bilo ustanovljeno leta 1975. V njem delujeta članska in pionirska desetina, katerih mentor je Ivan Zadravec. Dosegli so že vidne rezultate na raznih tekmovanjih. .
Z opremo so zadovoljni, saj imajo svojo motorno brizgalno, kupili pa bodo tudi delovne obleke. Vsi so izprašani gasilci. V svoje vrste bodo pritegnili še več mladih.	k. Ščavničar
KOMISIJA ZA PROMETNO PREVENTIVO V OZDIH
Dopolnilno izobraževanje
Prometna preventiva v organizacijah združenega dela ni taka, kot bi morala biti, kar se tudi kaže pri prometni varnosti. Analize stanja na naših cestah kažejo, da je najpogostejši vzrok za krvni
šoferjev
torišče Letna konferenca gasilskega društva
Na letni konferenci GD Turnišče so se zbrali poteg čianov še predstavniki DPO, krajevne skupnosti in predstavnik Planike, pogrešali pa so predstavnika občinske gasilske zveze iz Lendave. Predsednik društva je poudaril, da so dobro opremljeni, usposobili bodo tudi av-tocistemo za gašenje s peno.
Večji del razprave so namenili problemom. Predsednik
Franc Koren je kritično pouda- in jih razdelili po vasi, med pr-ril, da so v zadnjem času pre- virni v Pomurju so kupili tudi malo delali s pionirskimi in 22 paradnih uniform. Odprli so mladinskimi desetinami. Prav- problem prostorov, kajti pro-zaprav moti člane GD pred- štor v katerem je shranjena ga-. vsem to, da se mladi premalo silska oprema, je dotrajan. Do-vključujejb v društvo; potreb- govorili so se za sodelovanje z no bo nekaj storiti, da bo dru- osnovno šoio, kar se tiče pio-
štvo delovalo kot pred leti. . nirskih desetih. V Planiki pa Gasilsko društvo je opravilo bodo opravljali preventivne preventivne preglede v vasi, preglede hidrantov in vodnja-kupili so 35 gasilnih aparatov ka.	Franc Vitez
Franc Vitez
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
Poostrena kontrola prometa
Zima se nikakor ne da, še vedno preseneča s snegom in še posebej z zelo nizkimi temperaturami. Promet je postal živahnejši, zato je bila povečana tudi kontrola. Vse kaže, da je le-ta ugodno vplivala na zmanjšanje števila prometnih nezgod.
GREL SE JE NA TUJI RAČUN
davek premajhna prometna osveščenost udeležencev v prometu. To velja za poklicne voznike motornih vozil, ki bi morali biti vzor, vendar nivselej tako. Na seji komisije za prometno preventivo v ozdih v Murski Soboti so ugotavljali, da sicer ima večina ozdov, ki se ukvarjajo z javnim prevozom oseb in blaga, sprejete pravilnike o notranji kontroli, vendar jih dosledno marsikje ne izvajajo. Zato bi morali v prihodnje na tem področju storiti veliko več kot doslej in to v vseh okoljih. Zelo koristno bi bilo, če bi nenehno skrbeli za dopolnilno izobraževanje voznikov motornih vozil in preverjali njihovo znanje s testi, čeprav to nekateri odklanjajo. Tu ne gre za ocenjevanje kot na šoferskih izpitih, temveč le za ugotavljanje znanja iz prometnih predpisov, kar pa naj bi pripomoglo k temu, da bi si potrebno znanje vozniki sami pridobili. Pri tem so organizacijam združenega dela pripravljeni pomagati člani AMD Štefan Kovač in ZŠAM Murska Sobota.
F. M.
PREMAJHNA VARNOSTNA RAZDALJA
TRČENJE BREZ TELESNIH PO-
ŠKODB 
2. marca se je zgodila prometna nezgoda na magistralni cesti izven naselja Rakičan. Voznik osebnega avtomobila Albin Bratuša se je zaradi premajhne varnostne razdalje zaletel v osebni avtomobil Ivanke B.ojnec iz Lipovec. Laže se je poškodovala Boj-nečeva, škode pa je za 200 tisoč dinarjev.
2. marca se je voznik osebnega avtomobila Franc Kšela z Radenskega Vrha vozil po magistralni cesti v naselju Šratovci. Zaradi neprimerne hitrosti na zasneženem cestišču ga je zaneslo v nasproti vozeči osebni avtomobil, ki ga je vozil Nemik Bedžepija iz Štor. Pri trčenju ni bilo telesnih poškodb, škode pa je za 2,7 milijona dinarjev.
Mario Vrdžuka iz Kroga je osumljen nezakonite porabe električnega toka od lanskega septembra do 4. februarja letos. Ugotovili so, da je občasno izklapljal dovodno električno žico od števca in jo mimo njega napeljal na svoje električne porabnike. Tc je ugotovila kontrolna komisija Elek-tro iz M. Sobote pri pregledu električne napeljave. Nezakonito porabo so ocenili na 208 tisoč dinarjev. Kršitelja bodo ovadili tožilstvu.
Požarna varnost in gasilci
OB PREHITEVANJU ZADEL PEŠ-
CA 
TRČENJE V MARTJANCIH
3. marca se je zgodila prometna nezgoda na magistralni cesti v naselju Podgrad. Voznik osebnega avtomobila Marjan Mišja je pri prehitevanju zadel pešca Ivana Vrbančiča iz G, Radgone. Pešec se je hudo poškodoval.
2. marca se je zgodila prometna nezgoda na regionalni cesti v naselju Martjanci. Jože Vajda iz Radenec je zaradi neprimerne hitrosti in slabega cestišča zavozil na levo in trčil v osebni avtomobil Viljema Zamude iz Kroga. Voznika se nista poškodovala, zato pa je zverižene pločevine za 1,5 milijona dinarjev.
UMRLA ZARADI PADCA____________
Praznovanje dneva žena se je na tožičkem Vrhu končalo tragično. Vaščani so 7. marca pripravili praznovanje v gasilskem domu. Udeležila se ga je tudi Ernestina Režonja z Rožič-kega Vrha. Na prireditvi ji je postalo slabo, padla je na tla in umrla. Vzrok smrti je prelom lobanjskega dna.
VLOM V BISTRICI
za boj proti raku
VGP Mura, tozd M. Sobota namesto cvetja na grob pokojnih: za Mirka Gflnca, Mostje 11,5000 din; za pok. ženo sodelavca Jožeta Hozjana, Gabeije 138, 10.000 din; za pok. Julijano Novak, Gibina 51, 5.000 din; za pok. Terezijo Belec 5.000 din; za pok. Agato Kreslin, D. Bistrica 94, 5.000 din.
Za pok. Jančija Sreša iz Bratonec so prispevali; Stefan Sreš, M. Sobota, 10.000 din; Tončka Obal, Beltinci, 5.000 din; Ivanka Lesjak, Strmec, 3.000 din; Rozika Žibert, Ljubljana, 5.000 din, Marija Dora, M. Sobota, 5.000 din.
Gasilsko društvo G. Slaveči za pok. Viktorijo Prem, Slaveči 70, 5.000 din.
Vsem darovalcem iskrena hvala!
Prispevke nakazujte na žiro račun 51900-678-48545, Pomursko društvo za boj proti raku.
Od 15. do 27. februarja je doslej neznani storilec iz delavnice Ivana Donka iz D. Bistrice odnesel več tehničnih predmetov, med njimi: ročno motorno žago, električni brusilni stroj in vrtalni stroj. Vrednost ukradenega blaga znaša 300 tisoč dinarjev. Za storilcem poizvedujejo.
NAŠLI MRTVEGA
3. marca je soseda našla mrtvega Milana Vugrinčiča iz Bakovec na njegovem domu^Pokojnik je živel sam. Poizvedbe so pokazale, da je Vugrin-čič padel, se poSKoaoval in zaradi te-
ga umri.
J. D
V soboški občini ugotavljajo, da so bili v lanskem letu doseženi pomembni rezultati pri organizacijskem razvoju, usposabljanju, krepitvi moralnopolitičnega stanja in drugih elementih bojne pripravljenosti enot in štabov teritorialne obrambe. Okrepila pa se je tudi povezanost za drugimi subjekti splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Usposabljanje vojaških obveznikov in enot teritorialne obrambe so v celoti in uspešno izvajali njihovi starešine, ki so tudi sodelovali pri izdelavi načrtov usposabljanja. Težišče delaje bilo na organiziranju in vodenju vojaških kolektivov ter krepitvi moralnopolitičnega stanja v enotah in štabu TO. Vse oblike usposabljanja so bile uspešno opravljene, kar je treba pripisati pravočasnemu in pravilnemu dogovarjanju ter sodelovanju z drugimi obrambnimi in samozaščitnimi dejavniki v občini in krajevnih skupnostih, na območju katerih so enote izvajale aktivnosti osnovnega in dopolnilnega usposabljanja. Boljša kot prejšnja leta sta bili tudi mobilizacijska sposobnost in disciplina. Vse to pa so dosegli z racionalno uporabo družbenih sredstev. Poleg teh pozitivnih dosežkov pa so opozorili tudi na nekatere slabosti in pomanjkljivosti. Tako so v izvajanju taktičnih vaj dali premalo pou-
bljanja poveljstev in štabov TO za uspešno vodenje in poveljevanje enotam. Že dalj časapa v soboški občini tudi opozarjajo na pomanjkanje ustreznega strelišča ter učnih in vadbenih sredstev, brez katerih je težko dosegati višjo raven strelsko-tehnične izurjenosti.
V letošnjem programu usposabljanja teritorialne obrambe v soboški občini, ki je usklajen z usmeritvami in stališči republiških, pokrajinskih in občinskih obrambnih in samozaščitnih dejavnikov, bodo posebno skrb namenili boljši uporabi enot in štabov TO v vseh razmerah izvajanja oboroženega boja, zlasti za delovanje v začetnem obdobju vojne ter za naloge zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah. Poseben poudarek pa bo dan tudi usposabljanju starešin in štaba pri praktičnih oblikah delovanja ter skupinskem delu pri odločanju, vodenju in poveljevanju z enotami. Gospodarske, varnostno-politične in družbene razmere ter prizadevanja za gospodarsko stabilizacijo zahtevajo visoko moralnopolitično zavest celotne sestave teritorialne obrambe. Zato je potrebno dosledno izvajati naloge, krepiti idejnopolitično delo in informiranost ljudi ter bojno moralo enot in štaba. Posebno pozornost bo potrebno nameniti vlogi posameznikov, starešin in poveljstev pri krepitvi moralnopolitičnega stanja
darka protidesantnemu boju protiletalske obrambe, urjenje in trdnosti kolektivov. Okrepiti enot ni bilo izvajano v zimskih Pa bo potrebno tudi delo ZK razmerah, še premalo je bilo 'n ZSMS v enotah in štabih za TO-	Feri Maučec
tudi praktičnih oblik usposa-
Motokultivator na cesti
Zakon o- varnosti v cestnem prometu vključuje tudi motokultivator. Opredeljuje ga kot vozilo na motorni pogon, ki ima eno ali dve osi in največ 12 kW ter je konstruiran tako, da vleče, potiska ali nosi razna zamenljiva orodja in priključke ali rabi za njihov pogon in vleko lahkega priklopnika. Motokultivatorja ni potrebno registrirati, med vožnjo po cesti pa ima lahko dodano le napravo ali priključek, ki ga je predvidel izdelovalec.
Med vožnjo po cesti mora imeti motokultivator napravo za varno upravljanje in za ustavljanje, če pa ga uporabljamo ponoči ali podnevi ob zmanjšani vidljivosti, mora biti opremljen z lučjo kot vprežni voz. Če v teh razmerah nima naprav za dajanje svetlobnih znakov in voznik zaradi konstrukcije vozila ali zaradi tovora na priključku ne more z rokami dajati signalov za spremembo smeri ali načina vožnje, mora imeti za opravljanje teh del spremljevalca. Ne glede
na vse to pa mora imeti med vožnjo po cesti na zadnji strani tudi dva simetrično nameščena odsevnika rdeče barve. Motokultivator sme v cestnem prometu voziti oseba, ki je starejša od 15 let in ima potrdilo o opravljenem preskusu znanja predpisov o varnosti cestnega prometa oziroma veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil oziroma traktorjev.
Krepiti prostovoljnost v gasilski organizaciji
Takšna je temeljna usmeritev članov soboškega gasilskega društva, ki je ocenilo svoje delo in sprejelo program za letos. Gasilsko društvo Murska Sobota se zaveda, da prevzema vse odgovornejše naloge požarnega varstva, zato pri opravljanju svojega poslanstva ne sme biti osamljeno, temveč potrebuje pomoč širše družbene skupnosti. Pri tem
morajo odigrati vlogo tudi mestne krajevne skupnosti, združeno delo in drugi dejavniki, ki se ukvarjajo z varovanjem imetja. Na letnem občnem zboru so kritično ocenili dosedanji odnos krajevnih skupnosti mesta Murska Sobota do reševanja nekaterih pomembnih vprašanj, ki so v njihovi pristojnosti. Eno izmed teh so težave z vodo. Te namreč
ni zadosti v izrednih razmerah ali ob hujšem požaru. Veliko pripomb je bilo tudi na račun zapore nezavarovanega železniškega prehoda na Bakovski cesti, ki je primeren za hiter prehod na industrijski in bolnišnični kompleks, sicer pa morajo gasilci ob glavni zapori po Lendavski cesti, kar je velika izguba časa. Gasilsko društvo Murska Sobota pestijo tudi kadrovski problemi, zato so sprejeli dolgoročno usmeritev za' pridobivanje vodstvenega operativnega kadra. Že letos bodo razpisali kadrovske štipendije in si tako v naslednjih letih zagotovili ustrezen operativni kader. Zadovoljiva je tudi ugotovitev, da se vsako leto vključujejo novi člani in tako ni bojazni, da tudi za večjo intervencijo ne bi bilo dovolj gasilcev, saj je teh tačas 59. Vsi so razporejeni po specialnostih, potrebno jim je le bolj strokovno pomagati. V okviru društva tudi uspešno deluje 12-članska potapljaška ekipa, ki je dobro opremljena in se tudi nenehno izpopolnjuje.
F. G.
STRAN 16
VESTNIK 12. MAREC 1987
Radijski in televizijski spored od 13. do 19. marca
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA [ MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 - Aktualno, 16.55 -Obvestila, 17.00 — Lepo je v naši domovini biti mlad ... mladinska oddaja, 17.30 — Glasba-reklame-glasba, 18.00 - 21 232 -propagandno-glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
10.05 Tednik. 11.05 Mednarodna obzorja. 11.45 G. Torrente Ballester: Sonce in sence, ponovitev 2. dela španske nadaljevanke. 15.25-00.40 Teletekst RTV Ljubljana. 16.40 Mednarodna obzorja. 17.20 Poročila. 17.25 Makedonske ljudske pripovedke. 17.50 Fračji dol, 5. del ameriške nanizanke. 18.15 Izkušnje in preizkušnje: Za vsakogar nekaj, dokumentarna serija. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.30 TV dnevnik. 20.05 E. Anhalt: Peter Veliki, 6. del sovjetske nadaljevanke. 20.50 Pod drobnogledom: Planica 87. 21.30 Po sledovih Slovencev v svetu: III — dežela neskončnih možnosti, L del. 22.15 TV dnevnik. 22.30 Rezerviran čas. 22.55 Hombre, ameriški film
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik. 17.30 Otroška oddaja TV Skopje. 18.00 Znanost. 18.40 Številke in črke, kviz. 19.00 Ptuj 86, 2. oddaja (samo za LJ 2). 19.30 TV dnevnik. 20.00 Carl Orff: Carmina Burana, (samo za LJ 2). 21.05 Neka nemška revolucija, nemški film. 22.45 En avtor, en film.
TV ZAGREB
8.30 tv v šoli, 14.10 Ponovitve, 15.00 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika reških občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Hobotnica (nadaljevanka), 21.00 Zabavna oddaja, 22.00 Dnevnik, 22.20 Kultura, 23.50 Mali koncert
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05’ Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Stari, 21.25 Veseli Črni Peter, 22.10 Umetnine
TV MADŽARSKA i
9.05 Kariera nekega sleparja, pon. 4. dela. 10.00 Telovadba za invalide. 16.00 Tretji kanal. 17.10 Spored za 3 dni. 17.15 Spored za" upokojence. 17.45 Teka, informacije. 18.00 Okno, služnostni spored. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Podium, spored Gy. Cserhal-mija in T. Cseha. 20.45 Pogovor z režiserjem, nato Predmestna legenda, madžarski č/b film. 22.35 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Tv novice. 14.10 Moja beseda. 15.25 Program za otroke: risanke in telefilmi dokumentarec: Svet ki izginja. 18.00 Andrejinih sto dni; telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30  TVD stičišče. 19.145 Mesto danes. 20.00 Evin vek — telefilm. 20.25 Tv novice. 20.30 Pogorelič igra Ravela. 21.30 Baletni večer: American Ballet Theatre. 22.20 TVp vsedanes. 22.20 NOB na Slovenskem — ko se korenin zavemo. 23.20 Muzeji v Sloveniji; dokumentarec.
10.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 1,7.00 — Sobotna reportaža, 17.20 — Strokovnjak odgovarja ..., 17.40 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21 232)
TV LJUBLJANA
9.30 Planica 87, prenos. 9.45 Vroče-hladno, otroška oddaja TV Sarajevo. 10.15 Planica 87, prenos. 10.30 Miške, mačke, vrtitačke dokumentarna oddaja TV Zagreb. 10.50 Planica 87, prenos. 12.15 Planica 87, prenos (do 13.00/15). 14.40 Poročila. 14.45 Dirka na srebrnem motorju, angleški film. 16.30 Zdravilne vode: Rimske toplice, Laško. 17.00 DP v košarki. 18.35 Da ne bi bolelo. 19.00 Danes. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Zrcalo tedna. 20.15 Zamejci v Cankarjevem domu, prenos. 21.40 Pod drobnogledom: Planica 87. 21.55 TV dnevnik. 22.10 Dempsey in Makepeace, 9. — zadnji del angleškega filma. 23.00 Portret Kirka Douglasa. 23.30 Steze slave, ameriški film.
Oddajniki II. TV mreže:
19.30 TV dnevnik. 20.15 Glasbeni večer. 21.45 Poročila. 21.50 Feljton. 22.20 Jazz na ekranu. 23.10 Športna sobota. 23.10 Posnetek rock koncerta — vključitev.
TV ZAGREB
15.45 Glasbena oddaja, j 16.15 Sedem tv dni, 17.00 | Rokomet, 18.25 Moše Pija-da (dok. oddaja), 19.10 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Boljše življenje, 21.05 Grog (film), 22.40 Dnevnik, 22.50 Bajaga in Instruktori.
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.35 Ponovitve, 13.00 Poročila, 14.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Tedenski tv spored, 18.25 Vesela sobota, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Večer z Haraldom Juhnkejem, 21.50 Mike Hammer, 22.35 116 let mu-sicla na Dunaju, 23.25 Moulin Rouge — prenos
TV MADŽARSKA
8.25 Za otroke. 10.00 Življenje na zemlji, pon. 10.55 MTK VM—Ferencvaroš, nogomet. 12.34 Druga slika. 13.35 Cirkus. 14.Q5 Naj... nenavadni rekordi. 15.05 Umetnostna serija. 16.15 Igra Barkochba. 17.00 Dnevnik. 17.20 Magazin pop-glasbe. 18.05 Spomeniki revolucionarjem. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Velikaš, madžarski film. 21.35 Fame, ameriški film. 23.45 TV dnevnik.
TV KOPER
12.00 Planica: smučarski poleti — Svetovni pokal. 14.00 TV novice. 14.10 Program za otroke: risanke in telefilmi dokumentarec: Svet ki izginja. 18.00 Andrejinih sto dni; telenovela. 19.00 Vse knjigi; novosti na knjižnem trgu. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Časovni stroj, — pregled zgodovine. 20.30 Arabeska: 2. del tv nadaljevanke. 21.40 Čar nepredvidenega — telefilm. 22.15 TVD vsedanes. 22.25 Zdravnik in pacient — oddaja o medicini. 23.05 Afrika — dokumentarna oddaja.
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21 232)
TV LJUBLJANA
7.45-22.55 Teletekst’ RTV Ljubljana. 8.00 Poročila. 8.05 Živ žav. 9.00 Pia; niča 87. 9.15 Dempsey ih Makepeace, ponovitev 9. dela angleške nanizanke. 10.00 Planica 87. 10.15 Fračji dol, ponovitev 5. dela ameriške nanizanke. 10.50 Planica 87. 13.30 Piknik v Rogaški Slatini, L oddaja. 14.05 Malu, 7. del brazilske nadaljevanke. 14.50 Pod drobnogledom: Planica 87. 15.25 Svetišče, ameriški film (čb). 16.50 Lojtrca domačih. 19.00 Danes. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 M. Krleža—L Štivičič: Potovanje v Vučjak, 7. del nadaljevanke TV Zagreb. 21.15 Glasbena oddaja. 22.05 Športni pregled. 22.50 Poročila.
Oddajniki II. TV mreže:
8.55 Poročila. 9.00 Danes za jutri, oddaja za JLA, igrani film. 12.00 Oddaja resne glasbe. 17.15 Šport. 18.45 Izviri, dokumentarna serija. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Dokumentarna serija. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Mansfield park, an-. gleška nadaljevanka. 22.00 I Cas, ki živi: Ive Šubic. I 22.30 Poezija.
TV ZAGREB
10.20 Poročila, 10.30 Otroški in mladinski spored, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Jugoslavija, dober dan, 14.00 Kolombo, 15.00 Včasih v nedeljo, 17.30 Vzdržljiva ženska (film), 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik 20.00 Vroče plače, 21.00 Zabavna oddaja, 22.05 Športni pregled, 22.50 Jugoslovanske planine.
TV AVSTRIJA
' TV AVSTRIJA
11.00 Tiskovna ura, 12.00 Usmeritev, 15.05 Otroški in mladinski spored, 17.40 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Milo za drago (drama), 22.45 Šport
TV MADŽARSKA
8.30 Za otroke. 10.55 Revolucionarni mladinski dnevi. 14.35 Pesem doni. 15.05 Vi ste kandidat! 16.25 Madžarska revolucija in evropski dogodki leta 1848. 17.15 Delta. 17.45 Oglejmo si skupaj. 18.30 Pravljica. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.05 Deklamacije. 20.25 Velikašev sin, madžarski film (Karpathy Zol-.tan). 21.40 Telešport. 22.50 Poročila.
TV KOPER
14.00 Športno popoldne.
19.00 Očka na službenem potovanju — 3. del tv nadaljevanje. 20.00 Ladje jadra-na — dokumentarec. 20.30 Sedem dni — tedenski zunanje politični pregled. f 20.50 Življenje in smrt Penelope — tv nadaljevanka v 6. delih - L del. 21.50 Čar nepredvidenega — telefilm.
22.20 Komike. 22.35 Izobčenci — telefilm. 23.35 Peščena ura — filozofija.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Šport,
17.30
Glasba—rekla-
me—glasba, 18.00 — Iskanje—znanje—ustvarjanje, 18.15 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
10.05 Zrcalo tedna. 10.25 Goslač na strehi, ameriški film. 16.50-23.45 Teletekst RTV Ljubljana. 17.05 Zrcalo tedna. 17.25 Poročila. 17.30 Radovedni taček, 3. oddaja: Zmaj. 17.45 Vroče-hladno, 5. oddaja TV Sarajevo. 18.15 Glasbeni ropot. 19.00 Danes. 19.30 TV dnevnik. 20.05 P. Scott: Dragulj v kroni, 12. del angleške nadaljevanke. 21.05 Aktualno: Zakaj spreminjamo ustavo (del. naslov). 21.45 Znana dela G. Gersh-wina, glasbena oddaja. 22.45 TV dnevnik. 23.00 Retrospektiva jugoslovanske televizije.
Oddajniki II. TV mreže:
16.00 Dober dan, šport. 17.10 TV dnevnik. 17.30 Otroška oddaja. 17.45 Igra-rije, otroška oddaja. 18.00 Beograjski TV program. 19.00 Indirekt, oddaja o športu. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Argumenti, zunanjepolitična oddaja. 20.30 Ma-. li koncert (popularne glasbe). 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Dnevnik vaškega župnika, francoski film. 22.35 Znanost in mi (do 23.20).
TV ZAGREB
8.30 Tv v šoli, 14.40 Ponovitve, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika skupnosti, varaždinskih in bjelovarskih občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Ob koncu tedna (drama), 21.10 Dok. oddaja, 22.15 Hit meseca, 23.15 Poročila
/O fubfcnska barka
Pomumka banki
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport. 22.15 Miami Vice, 22.05 O globalni vasi (tv — medij prihodnosti), 23.00 Mala nočna glasba
TV MADŽARSKA _____________
NI SPOREDA
TV KOPER
14.00 Tv novice. 14.10 Moja beseda: 15.25 Program za otrdke: risanke in telefilmi. 17.30 Start — novosti in zanimivosti o motorjih. 18.00 Zdravnik in otrok — nasveti pediatrov, oddaja v živo. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Športni pregled. 20.25 Tv novice. 20.30 Film: Kreut-zerjeva sonata. Igrajo: Maurizio Donadoni, Daniela Morelli. Režija: Ga-
briella Rosaleva.
TVD vsedanes.
22.10
22.20
Zdravnik in pacient — medicinska oddaja. 23.00 Košarka: italijansko prvenstvo A-l Gimo:Arexons.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 —• Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — V živo,
Glasba—rekla-
17.30
me—glasba, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
10.05 Vesolje: Potovanje skozi prostor in čas. 11.10 Tuji jeziki: Angleščina II. 11.40 Tuji jeziki: Francoščina II. 16.05-23.35 Teletekst RTV Ljubljana. 16.20 TV mozaik — ponovitev. 17.25 Poročila. 17.30 Miti in legende. 17.45 Tedenski zabavnik, 2. oddaja TV Sarajevo. 18.45 Risanka. 19.00 Danes: 19.30 TV dnevnik. 20.00 Življenje za življenje, dokumentarna oddaja TV Beograd. 20.30 Novi Sad:
finale PPZ.
Košarka
22.05 TV dnevnik. 22.15 J. C. Carriere: Ponedeljek, francoska drama.
/o ljubljanska banka pompraka bank«
Oddajniki II. TV mreže:
17.15 Test. 17.30 Tuji jeziki — ponovitev. 18.40 Številke in črke, kviz. 19.00 Rezerviran čas (samo za LJ 2). 19.30 TV dnevnik. 20.00 Ko se korenin zavemo: Najhujša preizkušnja, 7. epizoda (samo za LJ 2). 21.00 Žre-ibanje lota. 22.00 Včeraj, danes, jutri. 22.15 Disko folk. 23.00 Kako je z vašim očetom. (do 23.25)
TV ZAGREB
9.00 Tv v šoli, 13.55 Po- novitve, 15.00 Tv v šoli, I 16.00 Dober dan, 17.10 I Kronika osijeških občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dragulji v kroni, ,21.05 Teme in dileme, 22.20 Dnevnik, 22.40 Via satelit.
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in
J mladinski spored, 18.00 Av-
strija danes, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki,
20.15 Dok. oddaja, 21.15 V | najboljši družbi, 22.00 Bliž-N nji posnetek, 22.45 Colom-H bo (film),
TV MADŽARSKA
9.90 Šolska TV. 9.50 TV loto. 10.00 Delta, pon. 10.25 Telovadba za invalide. 10.35 Kariera nekega sleparja, pon. 17.00 Spored za 3 dni. 17.05 Šolsko čtivo, Šipširica, 2. del. 18.00 Koledar. 19.05 Mini studio. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Rdeča grofica, L del madžarskega filma. 21.20 Studio ’87, kulturni tednik. 22.20 Ponujam gospodarstvu. 23.10 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Tv novice. 14.10 Moja beseda. 15.25 Program za otroke: risanke in telefilmi dokumentarec: Svet ki izginja. 18.00 Andrejinih sto dni — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 19.55 Evin vek — telefilm. 20.20 Loto — žrebanje
20.25 Tv novice. 20.30 Film: zlo ima kratke noge. Igrajo: George Peppard, Diana Muldaur. Režija: Andrew V. McLaglen. 21.45 TVD vsedanes. 21.55 Film nadaljevanje. 22.35 Košarka: italijansko prvenstvo A-2. Stefanel—Citrosil, košarka: Novi Sad — pokal pokalov - finale.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Gospodarska tema, 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 — Iščemo odgovore na vaša vprašanja, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
10.05 J. C. Carriere: Ponedeljek, francoska drama. 11.25 Življenje za življenje, dokumentarna oddaja. 15.55-23.50 Teletekst RTV Ljubljana. 16.10 TV mozaik — ponovitev. 17.30 Poročila. 17.35 L. Suhodolčan: Primožev dnevnik, 3. oddaja čb. 18.20 Skrivnosti morja, 6. del dokumentarne serije. 18.45 Risanka. 19.00 Danes: 19.30 TV dnevnik. 20.05 Film tedna: Divje rože, kanadski film. 22.45 TV dnevnik.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik. 17.30 Otroška serija. 18.00 Znati ljubiti, izobraževalna serija. 18.40 Številke in črke — kviz. 19.00 TV koledar. 19.10 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Športna sreda. 22.30 TV dnevnik.
TV ZAGREB
8.30 Tv v šoli, 13.40 Ponovitve, 14.55 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.00 Kronika skupnosti karlov-ških, siških in gospiških občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Športna sreda, 22:30 Dnevnik, 22.55 Zabavna oddaja, 23.55 Poročila.
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Lady L (film), 22.00 Glasbeni večer.
Drugi program
17.00 Vzgojna oddaja,
17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Svet živali. 18.30, Neizprosno a srčno, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Šport, 22.00 Čas v sliki, 22.20 Kulturni žurnal, 22.30 Video — ljubezen (tv film).
TV MADŽARSKA
9.05 Vezi, pon. 9.55 Metuljček, pon. TV filma. 11.05 Mozart za vsakogar. 15.50 Tretji kanal. 16.20 Kviz iz matematike za šolarje. 17.05 Pesem o Tbilisiju. 17.15 Iluzije, z. nemški TV film. 18.10 Družinska sprejemnica. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Družinski krog, magazin. 21.15 Pokazatelj, gost oddaje minister za kmetijstvo Jend Vancsa. 22.00 Maurice Chevalier, glasbeni film. 22.50 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Tv novice. 14.10 Moja beseda. 15.25 Pro- , gram za otroke: risanke in telefilmi dokumentarec: Svet ki izginja. 18.00 Andrejinih sto dni — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Evin vek — telefilm. 20.25 Tv novice. 20.30 Variete’ malo drugače 21.35 Automania. 22.10 TVD vsedanes. 22.20 Nogomet: pokal Evrope: Real Madrid—CZ.-
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 - Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — O kulturi, 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 — Iz delegatskih klopi, 18.10 — MIŠ-MAŠ, 18.30 - Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.55 Sarajevo: Svetovni pokal v alpskem smučanju — veleslalom (m), prenos L teka. 10.45 Šolska TV — Filmska vzgoja — Kaj je
film — Prostor 11.45 Domači Ansambel F.
12.55 Sarajevo:
v filmu, ansambli: Miheliča.
Svetovni
pokal v alpskem smučanju — veleslalom (m), prenos II. teka. 16.00’—22.55 Teletekst RTV Ljubljana. 16.15 Šolska Tv — ponovitev.
17.15 Poročila. 17.20 J. Ribičič: Nana, mala opica, 3. del — Novo življenje. 17.35 Bilo je.... 18.05 Svetovni pokal v alpskem smučanju — veleslalom (m), posnetek iz Sarajeva. 19.00 Danes: 19.30 TV dnevnik. 20.05 Tednik. 21.05 Vegetina kuhinja. 21.15 G. Torrente Ballester: Sonce in sence, 5. del španske nadaljevanke. 22.10 TV dnevnik. 22.25 Mir in razorožitev, dokumentarna serija OŽN, 15. del.
Oddajniki II. TV mreže:
18.40 Številke in črke, kviz. 19.00 TV koledar. 19.10 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Narodna glasba (tudi za J RT 2). 20.30 Poročila. 20.40 Poro-ta. 22.10 Knjige in misli. __
TV ZAGREB
’ 8.00 Poročila; 8.05 Tv v šoli, 13.55 Ponovitve, 14.55 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika splitskih občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Politični magazin, 20.55 Kino-oko, 23.00 Dnevnik, 23.20 Via satelit
TV AVSTRIJA
16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ljudje v parku (tv film), 21.45 Šport, 22.20 Doma je pač doma (ljudska igra).
Pomurak« banka
TV MADŽARSKA
9.05 TV doktor, zdravniški nasveti. 9.15 Poverljivi gospod, TV film. 16.45 Potujoče rastline, kratki film. 17.25 TV borza. 17.35 Začetki, škotski film. 18.15 Javljamo iz parlamenta. 18.45 Rožnati panter, risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Rdeča grofica, 2. del madžarskega filma. 21.25 Panorama, politični magazin. 22.25 Mozart v 5. minutah. 22.30 TV dnevnik.
TV KOPER
9.55 Smučanje: Sarajevo — veleslalom — m; prenos. 12.25 Smučanje: II tek. 14.00 Tv novice. 14.10 Moja beseda. 15.25 Program za otroke: risanke in telefilmi dokumentarec: Svet ki izginja. 18.00 Andrejinih sto
dni
telenovela. 19.00
Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Evin vek — telefilm. 20.25 Tv novice. 20.30 Film: Bengalska brigada. Igrajo: Rock Hudson. Režija: Laszlo Benedek. 22.05 TVD vsedanes. 22.15 Euro-gol. 22.45 Nesrečniki; 2. de! tv nadaljevanke.
VESTNIK 12. MAREC 1087
STRAN 17
Tedenski koledar
PETEK, 13. marec — Kristina SOBOTA, 14. marec — Matilda NEDELJA, 15. marec — Klemen PONEDELJEK, 16. marec -Hubert
TOREK, 17. marec — Jerica SREDA, 18. marec — Sandor ČETRTEK, 19. marec — Jožef
Prodam
TRAKTOR VARŠALOVSKI prodam. Ogled popoldan. Fajfar, Lača ves 42, Kog. IN-19894 KOMBI 850 AK, letnik 1986, prodam. Informacije po telefonu: (062) 716 264. IN-19891 REGAL ZA DNEVNO SOBO in televizor, čmo-beli, prodam. Marjan Keienc, Sp. Krapje 64 a, p. Veržej. IN-19890
MOPED (štiri prestave, izpit), letnik 1979, dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Jožef Malec, Kuršinci 6, p. Bučkovci. IN-I9888
HLADILNIK 170 1, z zamrzovalno skrinjo in rezervne dele za R 4 prodam. OŠ Stara Cesta 49, p. Ljutomer. IN-I9887
FERGUSON 577 ali 558 in tri-brazdni plug prodam. Ključarov-ci 19. IN-19886
STANOVANJSKO HIŠO, gospodarsko poslopje in sadovnjak v Radoslavcih 41 prodam. Rožman, Radoslavci 41. IN-19884 JUGO 45, letnik 1984, prodam. Gajševci 14, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-19883
NESNICE, mlade jarčice pasme HISEX, rjave, stare 12 tednov, odlične nesnice, naprodaj po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: Fanika Stadler, gostilna, Bakovci, Soboška 4, telefon: (069) 76 121. IN-19870
VINOGRAD in sadovnjak v Otovcih prodam. Na parceli, ki meri 46 arov, zgrajena klet in temelji za poč. hišico. Nasadi so novi in že rodijo. Štefan Antalič, Murska Sobota, ulica Daneta Šumenjaka 4. M-14517 ZASTAVO 125 P, letnik 1978, in MINI MORRIS, v dobrem stanju, ugodno prodam. Zlatko Gregorčičeva 55. M-14520 TRAKTOR IMT 560, star štiri leta, prodam. Anton Miki, Blaguš 8, p. Videm ob Ščavnici. M-14521
GOSTINCI!
GLASBENI AVTOMAT JUKE BOX RUBIŠ II prodam. Benko, Beltinci, Vezna 12. M-14522 GOLF, dizel, letnik 1984, prodam. Vrbnjak, Ključarovci 7 c, p. Križevci pri Ljutomeru. M-14523 KORG POLI 800 prodam. Milan Žižek, Murska Sobota, Št. Kovača 13. M-14524
FIAT 125 P, letnik 1977, prodam. Tropovci 17 c, telefon: 46 105. M-14526
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO, 19ccm, kombajna LANZ in KLAS EVROPA, koso za steyr 18 in rusko motorno žago prodam. Dolina 28. M-14527 LADO 1200, starejšo, prodam. Murska Sobota, Titova 15 (na dvorišču ekspres bifeja. M-14528 AVTO ZASTAVO 101 UGODNO PRODAM. Marjan Kuzma, Stara Nova vas 79. M-14529 KRAVO, kontrola A, brejo, staro tri leta, prodam. Veščica 60, telefon: 23 806. M-14530 SEMENSKI, jedilni krompir, oves, koruzo, seno, slamo in drva prodam. Selo, Tivadar. M-14531 KROŽNE BRANE, 24 diskov, prodam. Ogled popoldne. Alojz Horvat, Gančani 116. M-14542 TOVORNI AVTO ZASTAVA 850 prodam. Vinko Sabotin, Moravske Toplice, Na bregu 20. M-14533
AMI 9 BREAK (za rezervne dele) prodam. Šprinc 5, Ljutomer. M-14537 KOSILNICO GORENJE MUTA, širina kose 130, motokultiva-tor, rabljena dve leti, prodam. Stanjevci 85. M-14538
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Majda Horvat, Bojan Peček, Endre Gbnter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 in21 383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništvo Gornja Radgona 74 597, dopisništvo Lendava 75 085 in dopisništvo Ljutomer 83 317. Nenaročenih rokopisov in fptografij ne vračamo. Polletna naročnina 4.000, letna naročnina za delovne organizacije 11.000 din, letna naročnina za tujino 322 šilingov, 46 mark, 24 kan. dol., 18. am. dol., 38 šv. frankov. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Cena posamezne številke je 200 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
VESTNIK
BREJO KOZO PRODAM. Ljutomer, Razlagova 2 a. M-14535 KAKOVOSTNO SENO PRODAM. Gornji Petrovci 69, telefon: 78 075. M-14536
OJAČEVALNIK MARSCHAL, 160 W, primeren za kitare in klaviature prodam. Fokovci 47 M-14539
RAUKOMBI, 180 cm, prodam ali zamenjam za večjega. Franc Feher, Kobilje 131. M-14540 FOTOAPARAT KONICA, avto refleks, TC, FLEŠ AKVATRO-NIC KOMPJUTER, brez leče, filtri, prodam. Šoštarič, dopoldne 22 210, interna 280, doma od 17. do 20 ure: 23 515. M-14541 ZAGANJALNIK ZA ŠKODO prodam. Cena 40.000 din. Lipa 39. M-14543
CITROEN GS, registriran do novembra 1987, prodam. Hajdinjak, Srednja Bistrica 49 a. M-14544
SENO IN KURUZO NA ŠTOR ŽIH prodam. Križevci 115, v Prekmurju. M-14546
MOTORNO ŽAGO DRUŽBA 4 NOVO prodam. Veščica 45, telefon — 23 227. M-14547
LESENO LOPO (8 x 4) prodam. Vaneča 71. M-14548 KRMNO PESO, večjo količino, prodam. Srša, Banovci 1. M-14549
PRIKOLICO ZA AVTO PRODAM. Naslov v upravi lista. M-14550
BRANIKA ZA ZASTAVO 101 GTL, komplet prednji in zadnji, prodam. Tropovci 117. M-14551 STAREJŠI TELEVIZOR GORENJE 900 prodam. Janez Vd-roš, Beltinci, Žitna 12. M-l 1623 SVINJO, visoko brejo, prodam. Žižki 57, p. Črenšovci. M-14553 DEBELO AKACIJO zamenjam za borovino. Naslov v upravi lista. M-14554
KAKOVOSTNO SENO, večjo količino, prodam 14. in 15. marca. Svetlik-Osterc, Bunčani 32, p. Veržej, telefon: (069) 82 648. M-14557
SENO, 300 kg, prodam. Križevci 14 v Prekmurju. M-14560
SEDEŽNO GARNITURO, kavč in dvosed, prodam. Telefon: 23 936. M-14561
JEČMEN prodam. Vanča vas 11, telefon: 46 066. M-14562 ZASTAVO 750 letnik 1984, dobro ohranjeno, prodam. Mala Polana 56. M-14563
ŠKODO Š 100, karoserijo z novimi gumami, dobro ohranjeno, prodam. Murska Sobota, Partizanska 27 a. M-14564
ŠKODO 120 L, letnik 1979, dobro. ohranjeno, prodam. Tišina 21. M-14565
MOLZNI STROJ NATIONAL in enofazni elektromotor, 1,1, prodam. Nemčavci 27. M-14566 VINOGRAD V LENDAVSKIH GORICAH, v bližini kapelice (šipon, rizling na brajdah), velik 25,69 a, in 17,86 a travnate površine ter klet do prve plošče prodam za 3 M. Telefon po 16. uri: 23 795. M-14567
SENO IN OTAVO, večjo količini, ugodno prodam. Štefan Fortun, Nedelica 47, p. Turnišče. M-14568
KOMBINIRANI ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika), zelo dobro ohranjen, prodam. Informacije po telefonu: 22 259 popoldne. M-14571
IZDELUJEM in imam v zalogi različne
STENSKE IN STROPNE OBLOGE
(ladijski pod). Mizarstvo Sraka, Lipovci, telefon :71 022.
125 P v odličnem stanju prodam. Telefon: 70 295.
TELEVIZOR RUDI ČAJAVEC 798, čmo-beli star pol leta, prodam za 80.000 din. Franc Toš, Grabonoš 35. M-14576
ZASTAVO 101, letnik 1978, registrirano do januarja 1988, dobro ohranjeno, prodam. Melinci 121. M-14578
126 P, letnik 1977, registrirano, prodam. Naslov v upravi lista. M-14579
TRAKTOR 558 s kabino prodam. Viljem Miller. Skakovci 60. M-14581
PRIKOLICO ZA ŽIVNO PRODAM. Velika Polana 137. M-14582
JETTO, letnik 1982, registrirano do marca 1988, rdeče barve, 23.500 km, prodam. Telefon: 069 23-606. M-14583
RENAULT 4 in sabljo za motorno žago homelite po ugodni ceni prodam. Gornji Petrovci 70. M-14584
RENAULT 4 TLS, letnik 1978, registriran do avgusta, prodam. Petanjci 18 b. M-14585
TELEVIZOR, črno-beli, na daljinsko upravljanje, star eno leto, prodam. Bratonci 121. M-14586 MOPED TOMOS APN 6, star eno leto, prodam. Mlajtinci 43. M-14588
HIŠO - APARTMA, popoln komfort, s petimi-šestimi sobami v TJESNU, MURTER, tik ob morju, z ograjenim prostorom za avtomobile in čolne, oddam s 1. junijem '987 po zelo ugodnih pogojih dimačim in tujim turistom. Telet in od 17. do 20. ure: 22-792. M-14589
ZAMRZOVALNO SKRINJO, rabljeno, prodam. Tišina 49. M-14590
SENO (OTAVO), belo repo in hrastove plohe, suhe, debeline 5 cm, prodam. Lipovci 50. M-14591
DVA TRAVNIKA na VANEČI, 58 in 56 arov, eden primeren za njivo, dam v najem. Puconci 18. M-14592
ZASTAVO 101, letnik 1979, registrirano do decembra, garažira-no, prodam. Ogled po 14. uri. Šošič, Rakičan, Lendavska 15, nov blok — pritličje. M-14593 TRAKTOR IMT 560, vožen, 650 delovnih ur, prodam. Informacije v soboto in nedeljo. Cankova 15. M-14594
FIAT 126 P, prevoženih 38.000 km, prodam. Gornji Slaveči 2, pri mlinu. M-14595 DVE KRAVI, ena stara šest let, breja dva meseca, druga stara dve leti, s teletom, dobri mlekarici, prodam. Kruplivnik 71. M-14596
TRAKTOR URSUS 360, 60 KM, ugodno prodam. Kobilje 22. M-14598
CITROEN GS, registriran do decembra, ugodno prodam. Telefon do 13. ure: 21-535, interna' 210, ali Alojz Ropoša, Grad 61.
TRAKTOR VLADIMIREC po ugodni ceni prodam. Milica Farkaš, Vučja Vas 31. M-14600 DVE GRADBENI PARCELI po 15 arov prodam. Ladislav Varga, Čentiba 427. LE-10648
STAREJŠE GOSPODARSKO POSLOPJE za rušenje, prodam. Opeka in strešniki uporabni. Dolnji Lakoš 67. LE-10660 ZASTAVO 101, letnik 1980, registrirano do februarja 1988, in traktor IMT 533 prodam. Milan Kranjec, Vučja Gomila 105. M-14601
CISTERNO CREINA, 22001, prodam. Vučja Vas 37, Križevci pri Ljutomeru. M-14605
DVE KRAVI s teletom (ena stara šest let z bikcem, druga stara dve leti s teličko) prodam. Odranci 152. M-14608
JABOLKA (bobovec) prodam. Simon Gumilar, Radovci 28. M-14607
RENAULT 9 TL, letnik 1983, registriran do januarja 1988, prodam. Telefon ob 21. uri: 70-433. M-14609
TRAKTOR IMT 560, 700 delovnih ur, koso BRK 1650 ter traktor steyr 180 prodam. Franc Makovec, Sotina 21. M-14610 126 P, letnik 1979, krmilno peso ter semenski krompir prodam. Stanko Marin, Dokležovje 28 a. M-14611
BREJO SVINJO prodam. Dolnja Bistrica 115. M-14612
HIŠO Z VINOGRADOM (nov nasad), v Robadju—Banfiju, prodam. Naslov v upravi lista. IN-19898
HLADILNO OMARO, SESALNIK in preproge za spalnico prodam. Telefon: 81-585. IN-19895
CVETLIČAR- Gfc STVO IN MR ARANŽIRA- f NJE CVETJA MARIJA RATNIK Tišina ima odslej telefonsko številko 46 238. Priporočamo se za naročila!
KOSO DUBRAVA za traktor, v dobrem stanju, prodam. Jure Bi-škup, Babinci 45, p. Ljutomer. IN-19897
STAREJŠO STANOVANJSKO HIŠO s približno 18 arov vinograda v Lendavskih Goricah 410, prodamo. Voda in elektrika na parceli. Oglasite se pri Jožetu Ja-klinu, Lendava, Tomšičeva 17, telefon: (069) 75-677, po 15. uri. M-14614
AUDI 80 prodam. Črenšovci 18. M-14615
GRADBENE PARCELE v Raki čanu prodam. Telefon: 23-293. M-14616
ZAMRZOVALNO SKRINJO prodam. Bakovci, Ob Muri 22. M-14617 .
POSESTVO V TRDKOVI 33, 4,5 ha, tudi po parcelah, prodam. Vse informacije pri odvetniku Tiborju Hariju, Cvetkova 16, Murska Sobota. M-14618 ZASTAVO 750, registrirano do februarja 1988, in 16-vrstno sejalnico, traktorski priklop, prodam. Štefan Šavel, Puconci 78.
M-14619
PRAŠIČE ZA ZAKOL, 120 kg, prodam. Vprašati popoldne po telefonu: 48-373. M-14620 OSEBNI AVTOMOBIL GOLF JGL, letnik 1981, prodam. Zvonko Kustec, Lendava, Tomšičeva 7, telefon: 75-427. M-14622 DIANA, v dobrem stanju, obnovljena, prodam. Telefon popoldne: 21-336, dopoldne 48-292. M-14623
TRAKTOR URSUS 360, star pet let, prodam. Martin Pucko, Dolnji Lakoš 17 b. M-14624 PLUGE LEMINT IN BRANE prodam. Bogojina 13. M-14625 ENOOSNO PRIKOLICO, rabljeno, in torno vrtalko hilte ter enofazno črpalko s hidroforjem prodam. Telefon: 79-616. M-14627
ZASTAVO 101, neregistrirano, prodam za 300.000 din. Matja-šec, Černelavci, Gorička 104. M-14628.
USNJENO JOPO (JAKNO), kot novo, št. 40, in spomladanske plašče, krila, bluze, hlače, št. 40—44, poceni prodam. Murska Sobota, Partizanska 50, telefon: 22-037. M-14629
DVA FOTELJA - LEŽIŠČE, novo, prodam. Telefon: 25-193. M-14630
TRAKTOR URSUS 335, star eno leto, prevoženih 103 ur, prodam. Franc Raduha, Banovci 29. M-14632
KAVČ, dva fotelja in klubsko mizico prodam. Pijevič, Murska Sobota, Lendavska 45 a, telefon 25-586. M-14633
TRI KRAVE, breje, prodam. Črenšovci 21. M-14634
ŠTEDILNIK ZA GOSTILNO (4 plin in pečica), nov, prodam. Gostilna Adanič, Mele, p. Radenci. M-14635
KRAVO, brejo šest mesecev, s tretjim teletom, prodam. Krajna 55 a. M-14637 SEDEŽNO GARNITURO IN PRALNI STROJ prodam. Telefon: 24-873. M-14638
DIANO, letnik 1977, in motorno žago stihi prodam. Smodiš, Bratonci 20 a, telefon popoldne: 71-142. M-14639
TRAKTOR ŠTORE 502, letnik 1984, 300 delovnih ur, in TOMO VINKOVIČ 23 z vsemi priključki, letnik 1983, prodam. Telefon od 17. do 22. ure: 042 685-562. M-14640
HIŠO V MOTOVILCIH PRODAM. Informacije: Lovenjak, Kruplivnik 2, p. Grad. M-14641 ZAMRZOVALNO SKRINJO, 2101, prodam. Lipovci 113. M-14642
SEMENSKI KROMPIR, L množitev, prodam. Lipa 116. M-14642
BREJO TELICO prodam. Le-merje 26. M-14644
STREŠNO OPEKO BIBER, za reznik, rabljeno, 700 kosov, prodam. Murska Sobota, Partizanska 19. M-14645
PEUGEOT 504, letnik 1978, ga-ražiran, prodam. Cena 3,3 M. Telefon po 15. uri: 069 73-374. M-14646
ZETORJEV PLUG, klinasti jermen miniblitz za obračalnik in staro sejalnico za pšenico prodam. Viktor Novak, Ključarovci 13, p. Križevci pri Ljutomeru. M-14647
TELICO, brejo osem mesecev, kontrola A, prodam. Marija Ki-silak, Gorica 75. M-14648 MOPED prodam. Ogled: Lendava, Tomšičeva 27. M-14652
VW 1200, starejši letnik, registriran, prodam ali zamenjam za 126 P. Domjan, Radenci, Zdr. naselje 2. M-14649
TROSED, nov, pralni stroj zop-pas, dobro ohranjen, in TV atlas, črno-beli, ugodno prodam. Telefon zvečer: 22-230. M-14652 BARVNI TELEVIZOR PRO DAM. Telefon: 22-021. M-14654 TAM, prekucni, B kategorija, kompresor, in zlato za zobe prodam. Murska Sobota, Prešernova 45. M-14655
MALE PUJSKE prodam. Franc Jelenovec, Krog, Murnova 9. M-14656
PLUG ZA TRAKTOR IN BOČNO KOSO prodam. Telefon: 77-181. M-14657
BARVNI TELEVIZOR GORENJE SELEKTOMATIK prodam. Evgen Gomboc, Murska Sobota, Juša Kramarja 7, telefon: 26-644. M-14658 MOTORNO KOLO SUZUKI 125 MOTOCROS, letnik 1986, prodam. Janez Mlinarič, Gornja Radgona, Ptujska cesta 43. GR-12881
REGAL, sedežno garnituro, mizo in štiri stole prodam. Informacije po 19. uri. Telefon: 21-688. M-l 4704
TOMO VINKOVIČ 418 naprodaj. Murska Sobota, Šercerjevo naselje 24. M-14707
PARCELO, 7800 m', primerno za vinograd, in sadovnjak v čen-tibskih goricah pri Lendavi prodam. Informacije: Franc Nemec, Lendava, Tomšičeva 11, telefon: 069 75-068. M-OP
GRAMOFON TURANDOT in magnetofon UNITRA ZRK ugodno prodam. Andrej Blago-vič, Sp. Kamenščak 53, Ljutomer. M-OP
BETONSKO OGRAJO, tudi po kosih, prodam. Izdelal Vbroš, Lendava, telefon: 46-130. M-14659
NJIVE NA DOLNJIM SLAVEČIM, 5 arov, prodam. Cvetja Lo-pert, Beltinci, Ravenska 50 a, telefon: 71-351. M-14660
BARVNI TELEVIZOR prodam.
Noršinci 62, p. Martjanci, telefon: 48-092. M-14661
HARMONIKO VELTMEI-
STER, 60-basno, prodam. Pečarovci 118. M-14662
VISOKOPRITLIČNO HIŠO z gospodarskih poslopjem in vrtom, prodam. Marija Bence, Pu-ščine, Čakovečka 64, telefon: 042 73-236. M-14663
SENO IN SLAMO, ceneje prodam. Kamovci 48, p. Dobrovnik. M-14664
OSEBNI AVTO AMI 8, ugodno prodam. Drago Flisar, Tešanovci 30. M-14665
UNIVERZALNO STRUŽNICO VDF prodam. Alojz Prelog, Veržej, Frana Kovačiča 10. M-14670 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, dobro ohranjen, prodam. Drago Kaučič, Murska Sobota, Veljka Vlahoviča 2. M-MM
TRAKTOR STEYR 18, s koso, prodam. Frančiška Horvat, Slaptinci 35, p. Videm ob Ščavnici. IN-19901 TRAKTOR STEYR, tip 188, 28 KS, ugodno prodam. Banovci 24, p. Veržej. IN-19899
ZASTAVO 850, letnik 1982, prodam. Zlatko Gasparič, Kokoriči 16, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-19900 GOLF JGL D, letnik 1985, prodam. Srednja Bistrica 27. M-MM
VINOGRAD, 30 arov, NJIVO, 70 arov, in 16 arov sadovnjaka z vinsko kletjo v Žerovincih, pri Ljutomeru, vse v enem kosu, prodam. Telefon po 15. uri: 062 701 064. M-MM KRAVE PO IZBIRI prodam. Vidonci 147. M-14673
SVINJO, visoko brejo, prodam. Rakičan, Zvezna 21. M-14674
ŠKODA 110 L, letnik 1986, naprodaj. Ignac Godina, D. Bistrica 164. M-14676
KROMPIR, večjo količino, prodam. Hari, Lončarovci 23. M-14678 ZASTAVO 101, COMFORT, letnik 1980 november, prodam. Kovač, Murska Sobota, Lendavska 45 b, telefon: 25 513. M-14679
MEŠANI GOZD v k. o. Dolina prodam. Informacije po 17. uri: telefon 24 251. M-14680
BARVNI TELEVIZOR IMPERIAL, uvožen, na daljinsko upravljanje, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-14725
POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO, mahagoni furnir na obeh straneh, z dvema kavčema-ležiščema, 2 fotelja, komodo za posteljnino in eno omaro prodam. Naslov v upravi lista. M-14682
TRAKTOR ZETOR MS 4718 prodam. Ižakovci 116, telefon: 71 302. M-14683
LADA 1500, letnik 1976, naprodaj. Vlado Perdigal, Beltinci, Ribiška pot
3. M-14684
BARVNI TELEVIZOR PRODAM. Ogled po 15. uri. Murska Sobota, Cankarjeva 24. M-14686
RENAULT 4, letnik 1979, odlično ohranjen, prodam. Mikloša Kuzmiča 7 a, M. Sobota. M-14687 4-DELNE BRANE IN PRIKOLICO ZA PREVOZ SVINJ prodam. Murski Petrovci 24 a. M-14689
ŠKODO, letnik 1972, prodam. Jožef Pal, Turnišče, Štefana Kovača 49. M-14690
TRAKTOR STEYR, 18 KS, prodam. Štefan Kardoš, Polana 35, telefon: 23 316. M-14692
PLINSKO PEČ, skoraj novo, prodam. Cvetka Dugar, Melinci, telefon: 71 292. M-14692
101 SC SUPER, letnik 1979, z avtoradiom, prodam, jože Krauthaker, Beltinci, Jugova Tl. M-14693
SENO IN OTAVO V BALAH prodam. Ana Škfilec, Černelavci, Gede-rovska 30. M-14694
SPAČEK, letnik 1976, prodam za 350.000 din. Telefon: 26 420. M-14695
BREJO KRAVO prodam. Križevci 103 v Prekmurju. M-14696
LADO 1600, letnik november 1981, prevoženih 35.000 km, zelo dobro ohranjeno, prodam. Informacije po 15; uri: telefon 70 035. M-MM POHIŠTVO ZA SPALNICO, raztegljiv kavč, dva fotelja ter skoraj nov štedilnik prodam. Telefon: 22 140. M-14697
KAKOVOSTNO SENO prodam. Lebar, Krnci 16. M-14698
SALONITNE PLOŠČE, rdeče barve, večjo količino, ugodno prodam. Štefan Halas, Črenšovci 198. M-14699 TRAKTOR IMT 540 prodam. Naslov v upravi lista. M-14700
NESNICE, mlade jarčice, pasme HISEX, rjave, stare 12 tednov, odlične nesnice, naprodaj po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: Ivan Lackovič, Beltinci, Ravenska 40, telefon: (069) 71 434. IN-19779
POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO ugodno prodam. Murska Sobota, Moše Pijade 8, telefon: 23 508. M-14703
REGISTRSKO BLAGAJNO ZNAM KE NCR, uvoženo, prodam. Naslov v upravi lista. M-14705
MLADO KRAVO, z drugim teletom brejo, sedem mesecev, in teličko, staro devet mesecev, prodam. Naslov v upravi lista. M-14708
ZASTAVO 101, letnik 1979, oktober, prodam. Ogled vsak dan po 16. uri. Martjanci 2a. M-14709
PRIKOLICO ZA AVTOMOBIL pro dam. Fokovci 42. M-14711
TRAKTOR IMT 540 z 2600 delovnimi urami prodam. Skakovci 44. M-14712
ZASTAVO 740 prodam. Cvetka Adanič, Rihtarovci 19, p. Radenci. M-14713
SMREKOVE PLOHE, debeline 5 cm, prodam. Šalamenci 54. M-14714
REGAL ZA DNEVNO SOBO, mizico, tri fotelje in kavč, malo rabljen, ter kompletno starejše pohištvo za spalnico poceni prodam. Flisar, Krog, Brodarska 43. M-14715
kupim
GLASBENI STOLP IN KASETNI AVTORADIO KUPIM. Ponudbe popoldne. Naslov v upravi lista. M-14574
KROŽNE BRANE KUPIM. Jure Biškup, Babinci 45, p. Ljutomer. IN-19896
VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI, rabljen, kupim. Naslov v upravi lista, telefon: 73-229. M-14580
HRASTOVE ALI BRESTOVE SUHE DESKE, debeline 24 mm, kupim. Jože Zver, Veščica 13, telefon: 21-402. M-14631
zaposlitve
VARILCA ALI PRIUČENEGA DELAVCA KOVINSKE STROKE s prakso, zaposlim. Jože Šeb-jan, kovaštvo, Rakičan. M-14573 NATAKARICO ALI DEKLE, ki ima veselje do dela v gostilni, zaposlim. Hrana in stanovanje v hiši. Sobota in nedelja prosta. Franc Oraič, Zg. Kungota 6, telefon: 062 658-613. M-14621
sobe
NEOPREMLJENO STANOVANJE nujno išče mlada, tričlanska družina. Naslov v upravi lista. M-14474 SOBO s posebnim vhodom v Murski Soboti išče mlad, zaposlen fant. Geza Nemet, Čikečka vas 29. M-14556 SOBO ALI GARSONJERO v M. Soboti ali okolici iščem. Telefon: 22 740, interna 49, od 7. do 15. ure. M-14558
ENOSOBNO STANOVANJE ALI GARSONJERO V MURSKI SOBOTI išče mlad zakonski par. Plačilo vnaprej. Naslov v upravi lista. M-14602
ENOSOBNO STANOVANJE kupi mlad zakonski par. Naslov v upravi lista. M-14603
HIŠO ali stanovanje v Murski Soboti ali okolici vzamem v najem. Naslov v upravi lista. M-14626
razno
PREKLICI!
Preklicujem veljavnost spričevala, izdanega leta 1959 na CPS M. Sobota. Matija Halas, Črenšovci 198 B. M-14555
PREKLIC!
PREKLICUJEM veljavnost obračunskega lista od prodaje mleka za vpis v hranilno knjižico št. 06679-5, izdano pri HKS KZ Panonka, M. Sobota. Karel Poredoš, Bodonci 61. M-14597 POLAGAM PARKET in opravljam montažna mizarska dela, kakovostno in hitro. Dragan Stefanovič, 69202 Mačkovci 37. M-14636
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala 8. razreda OŠ Stogovcih, za šolsko leto 1985/1986. Ljubica Martinčič, Žiberci 49. GR-12878
STRAN 18
VESTNIK 12. MAREC 1987
Četudi v grobu zdaj počivaš, med nami živ si, kot si bil, saj vso ljubezen in dobroto si za nas izlil.
(narodna)
V SPOMIN
11. marca je minilo pet žalostnih let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast in stric
Jože Semler
iz Moščanec 60
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, njegov poslednji dom krasite s cvetjem in prižigate sveče.
V SPOMIN
Minilo je leto dni, odkar nas je zapustil dragi in dobri mož in očka
Emil Kerčmar
iz Sela 135
Mnogo prekratka so bila leta, ki smo jih preživeli skupaj. Spomin nate, na tvojo ljubezen, dobroto in plemenitost bo živel v naših srcih do konca naših dni.
Žalujoči: VSI TVOJI, KI SMO TE IMELI RADI
V SPOMIN
11. marca 1987 mineva pet let žalosti, bolečine in praznine, ko nas je prezgodaj zapustil naš ljubljeni mož, oče, dedek in brat
Prof. Marijan
Lebar
ravnatelj ESŠ
Iskrena hvala vsem, ki se ga radi spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu poklonite cvetje in na preranem grobu prižgete svečo.
VSI NJEGOVI
VSI, KI SMO TE IMELI RADI
Bolečino težko izraziš z besedami, lahko jo le grenko občutiš.
(Shakespeare)
N SPOMIN
13. marca bodo minila 3 leta, odkar sva za vedno izgubila najinega najdražjega moža in atija
Ferija Šiftarja
iz Kupšinec
Tvoja plemenitost in dobrosrčnost naju bo spremljala vse življenje.
Vsem, ki se ga še spominjate, iskrena hvala!
NJEGOVA NADA IN TOMAŽEK
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je tiho, mirno in brez slovesa zapustila draga žena, mama, babica in prababica
Verona Horvat
iz Turnišča
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, priskočili na pomoč, izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje.
Prisrčna hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevkam iz Turnišča in DO Planika Turnišče za darovane vence ter Mariji Dravec za poslovilne besede.
Žalujoči: mož Štefan, sinovi France, Jožef in Anton, hčerki Ana in Barbara z družinami ter drugo sorodstvo
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt čakala te na cesti, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa nas je komaj v 45. letu starosti zapustil naš dragi mož in oče
Franc Kolar
iz Beltinec
Iskrena hvala vsem, ki ste poklonili vence in cvetje ali darovali za dobrodelne namene, nam pa v najtežjih trenutkih stali ob strani in izrekli sožalje.
Posebej hvala medicinskemu osebju ZD Beltinci, GP Graditelj Beltinci, Muri, tozdu Perilo, M. Sobota, govornikom, duhovniku in pevcem.
Žalujoči: VSI NJEGOVI, KI SO GA IMELI RADI
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 59. letu staro'sti zapustil dragi mož, oče, dedek in sin
Štefan Salaj
iz Velike Polane 120
V globoki žalosti se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Za posebno pozornost, ki nam pomeni veliko uteho, se zahvaljujemo KS in DPO Velika Polana ter delovni organizaciji Ina-Nafta, tozd RPNP.
Velika Polana, 25. februarja 1987
Žalujoči: žena, hčerki Mira z družino in Slava s Fredi-jem, sin Jože z ženo, mama, teta in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa nas je v 86. letu za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče in tast
Ludvik Luthar
iz Puconec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sovaščanom in vsem, ki ste z nami sočustvovali, darovali vence in šopke ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej hvala dobrim sosedom Severjevim, Škrilčevim, Literšmitovim, Gregorčevim in Gombočevim za vsestransko pomoč.
Hvala tudi g. duhovniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, domačim gasilcem in gasilcem iz sosednjih vasi ter govornikom za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: sin Ladislav in hčerka Lidija z družinama
Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Odhajaš sam na pot neznano, zapuščaš ženo žalostno in samo.
V 72. letu je mirno zatisnil trudne oči naš najdražji mož, oče, tast, stari oče in praded
Jožef Ozvatič upokojenec iz Bakovec
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, posebno družini Rezar, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, nas tolažili in našega dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebno se zahvaljujemo g. župniku za pogrebno slovesnost, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS, domačim in tujim gasilcem ter kolektivom kirurgije, Mure, SGP Pomurje in SDK.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČA ŽENA IN OTROCI Z DRUŽINAMI
Ljubezen, delo in trpljenje, bilo tvoje je življenje, nam ostaja zdaj praznina in velika bolečina.
ZAHVALA
Po kratki bolezni nas je v 83. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in pradedek
ZAHVALA
V 79. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat, dedek in pradedek
Ko živela sem. ljubila sem vas vse, zdaj, ko mene ni, ljubite me v spominu vi. Ko se spomnite na me, prižgite sveče mi.
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je tiho zapustila draga mama, stara mama in prababica
Jožef Ham po
iz Doliča
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, botrini, prijateljem ter vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence, šopke, darovali za sv. maše, nam pa izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni dobrim sosedom, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč in nam vsestransko pomagali.
Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS tov. Jožetu Kisilaku ter zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka v Murski Soboti.
Prav vsem še enkrat — hvala!
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
Viljem Bokan
iz Rogašovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem ter vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence, nam pa izrekli sožalje.
Posebno zahvalo smo dolžni dobrim sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, nas tolažili in vsestransko pomagali. Hvala g. duhovniku, pevcem žalostink, gasilcem, govorniku Alojzu Mariču ter kolektivu Mure.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Ana, hčerka Justina z družino, sinova Viktor in Franc z družinama, sin Karel z družino iz Avstralije, sestra Emilija z družino, vnukinje z družinami ter drugo sorodstvo in prijatelji
Marija Fujs
roj. Bernjak iz Ižakovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici KS za poslovilne besede, kolektivu SGP Pomurje — DE Avtopark, tozdu Ženski plašči, 422 brigada.
Iskrena hvala dobrim sosedom za pomoč.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
4'
Ižakovci, 26. februarja 1987
ŽALUJOČI: NJENI NAJDRAŽJI
VESTNIK 12. MAREC 1987
STRAN 19
v besedi in sliki
Proslave v vseh večjih krajih
V vseh večjih krajih lendavske občine so ob letošnjem dnevu žena pripravili proslave, ponekod pa tudi pogostitve. Posebno slovesno je bilo v Lendavi, kjer so (na gradu) odprli likovno razstavo akademske slikarke Vere Trstenjak-Jovičič iz Domžal. Na slovesnosti sta govorila Rajko Stupar (v slovenščini) in Sandor Szuny-ogh (v madžarskem jeziku). Na slovesnosti je sodeloval slovenski gledališki igralec Aleš Valič, ki je interpretiral pesmi Tomaža Boleta in Franceta Prešerna, z glasbenimi inštrumenti pa gaje spremljal Lado Jakša.
Š. S.
CEZ 100-KILOGRAMSKA TORTA ZA ŽENSKE - Žene in dekleta, ki so prišle na praznovanje dneva žena v hotel Diana v Murski Soboti (minulo soboto), so bile prav gotovo prijetno presenečene, ko so jih kuharji in natakarji nepričakovano povabili na Dianino torto presenečenja. Vsem so jo delili zastonj, celo za moške je je bilo dovolj. Torta je namreč tehtala čez 100 kilogramov, saj so zanjo porabili okrog 18 kilogramov moke in približno toliko tudi sladkorja pa 10 kilogramov orehov, 800 (50 kg) jajčk, 15 litrov mleka, 12 kilogramov masla, 4 kilograme čokolade ... Zadovoljen nasmeh ene izmed gostij — v Mursko Soboto je prišla iz Samobora — je dokaz, da je ta >poteza< Diane, ki letos praznuje 20-letnico obstoja, vsekakor popestrila zabavni večer. (J. G.)
Foto: A. Abraham
Bilo je zares praznično
Organizatorji letošnjega praznovanja dneva žena v Kupšincih so se zares potrudili, posebno še gasilci in mladina. V staro šolo so v soboto zvečer z bogatim kulturnim programom — v njem je pod vodstvom Lidije Flegar sodelovalo 38 mladih — privabili kar 94 žensk. Udeleženke so seveda tudi obdarili in pogostili, v prazničnem nagovoru pa so slišale precej zahvalnih in spodbudnih besed. Nekateri so menili, da bi lahko podobne kulturne programe pripravili tudi ob drugih priložnostih. Mladina je namreč pokazala dovolj volje in sposobnosti.	-js-
Sodelavkam knjižico POBOŽAL SEM ZEMLJO
V obilici prireditev, pa najsi bo družabnih, kulturnih, športnih ali kakšnih drugih (posebne vrste), ki so bile namenjene sodelavkam, v delovnih organizacijah, lahko omenimo dobro potezo sindikalistov Elrada. Svojim sodelavkam so namesto tradicionalnega nageljčka (naj vsi vidijo, da so nekaj dobile) podarili zbirko pesmi Jakoba Šešerka z naslovom Pobožal sem zemljo. Knjižico pesnika Slovenskih goric in radgonskega občana sta izdala Kulturno društvo Gorenje Elrad in Zveza kulturnih organizacij Gornja Radgona.	bp
Praznovanje v Društvu slepih in slabovidnih
Ob praznovanju dneva žena so se prejšnji teden srečale tudi ženske, članice medobčinskega društva slepih in slabovidnih za Pomurje. Srečanje ni imelo samo slavnostnega pomena, bilo je tudi delovno, saj so ženske sprejele program dela za to leto ter spregovorile o problemih, kijih spremljajo. Opozorile so na to, da težko najdejo delo, saj jih, tako kot druge invalide, delovne organizacije nerade sprejemajo na delovno mesto, pa čeprav imajo po zakonu ob razpisu prostega delovnega mesta, za katerega so usposobljene prednost. Na to je opozoril tudi predsednik društva, Tonček Kos, ki je dejal, da je res, da imajo invalidi v naši družbi zakonsko zagotovoljene pravice in določene prednosti, tudi od njih, njihovega zavzemanja, zagnanosti pa je odvisno, kako jih bodo uveljavljali, zavedajoč se ob tem tudi svojih dolžnosti.
Komisija za aktivnost žena je sestavila program dela z nekaterimi nalogami, ki so tudi naloge društva nasploh. K delu želijo pritegniti več mladih članic, jih vključevati v športno in kulturno delo. Udeleženke srečanja pa so ob tem opozorile, da gredo mimo javnosti športni dosežki nekaterih njihovih članov, ki so dobili že tudi olimpijska odlikovanja, pa tudi na to, da za to dobijo premalo denarne pomoči.
Članicam društva je torej prva želja, da razvejijo in okrepijo društveno dejavnost, saj le tako lahko lažje uresničijo skupne interese in želje ter ustvarijo pristne medsebojne vezi, poznanstva ter humanejše odnose, kot je v svojem govoru poudaril sekretar Socialistične zveze, Jože Stvarnik.
Za ženske slavljenke so učenci osnovne šole Edvard Kardelj pripravili izbrane pesmi in stihe, tovarna Mura pa je prispevala praktična darila.	Majda Horvat
PROSLAVE
OB DNEVU ŽENA
Mednarodni praznik žena so slovesno in praznično proslavili tudi v občini Ljutomer. V mestu Ljutomer je največjo prireditev pripravila folklorna skupina Prlekija, ki deluje v okviru turističnega društva. Pripravili so pester in zanimiv zabavni program. Slovesno je bilo tudi na Razkrižju. V Bučkovcih pa so ta dan proslavili že v petek na razširjenem roditeljskem sestanku v osnovni šoli. Učenci in učitelji so mamicam predstavili nekaj uspelih kulturnih točk, prvič pa se je javno predstavil tudi pevski kvintet, kije požel dolg aplavz, tako da so morali zapeti še nekaj pesmic. Seveda pa so se dneva žena spomnili tudi v drugih krajih in naseljih občine Ljutomer in tako počastili ta praznik na dostojen in kulturen na-
Prvi obračun prometne nesreče, ki se je zgodila v torek zjutraj v Ljutomeru, ko se je avtobus Certusove-ga tozda Potniški promet Ptuj zaletel v slaščičarno Vere Peischl v Ljutomeru, je dokaj tragičen: en potnik je mrtev, ena potnica v kritičnem stanju, enega pa so s hudimi poškodbami odpeljali v mariborsko bolnišnico. V avtobusu je bilo več kot 50 potnikov. 30 laže ranjenih so oskrbeli v ljutomerskem zdravstve-*-nem domu, 20 pa v soboški kirurški ambulanti. Po prvih neuradnih podatkih se je nesreča zgodila zaradi neprimerne hitrosti avtobusa. Dokončne ugotovitve (število poškodovanih in natančen vzrok nesreče) bomo sporočili v naslednji številki Vestnika.
Bo v Apaški dolini manj (še bolj) smrdelo?
Vse se je začelo in končalo pri smradu, bi lahko dejali za nekajurno javno razpravo o predvideni gradnji gnojnonamakalnega sistema (»smradovoda«, kot so ga imenovali krajani) v Apaški dolini, ki je bila v ponedeljek zvečer.
Bilo je izrečenih veliko glasnih in ostrih besed, kajti le kdo bi hotel, da bi mu smrdelo po gnojnici. Kmetijski kombinat je predvideno biološko čistilno napravo načrtoval že nekaj let, pridobil vsa potrebna soglasja na osnovi raziskav, prejšnji teden pa končno tudi gradbeno dovoljenje.
Smrdelo naj bi 70 odstotkov manj, s tem pa bi pridobili tudi cenejše in bolj zdravo gnojilo.
Pri vseh raziskavah pa so pozabili na nekaj, kar je skoraj najpomembnejše: na ljudi, ki živijo v Apaški dolini. Polna dvorana kulturnega doma v Apačah je dokaz, da jih ta problema-
POPRAVEK
V Vestniku št. 9 se je v prispevku z naslovom Ženska vprašanja so skupnega pomena, ki je objavljen na 20. strani, prikradla neljuba napaka. Namesto dela stavka, v katerem je zapisano, da bi zmanjšali prometni davek na alkohol, bi se moralo pravilno glasiti: da bi zmanjšali prometni davek na brezalkoholne pijače. Za napako se opravičujem. M. Jerše
Referendum (komaj)
V nedeljo, 8. marca, so se krajani bučkovske krajevne skupnosti z re-ferndumom odločali o uvedbi samoprispevka v naslednjih petih letih, s katerim bi uredili ceste. Del denarja, zbranega s samoprispevkom, bi pora-' bili za ureditev lokalnih cest, da pa za asfaltiranje, se pravi za posodobitev
388 delavcev na športnih igrah ABC Pomurke
Že tradicionalnih zimskih športnih iger sozda ABC POMURKA Kranjska Gora, se je letos udeležilo 29 ekip s 388 tekmovalci. Moči so merili v veleslalomu in tekih na smučeh. Med ekipami je bila z 205 točkami najuspešnejša Loka iz Škofje Loke, 2. mesto je zasedla ekipa Gorenjke z Jesenic, 3. Golica z Jesenic, 4. Kočna Kamnilc 5. Napredek Domžale in 6. mesto Špecerija Bled. B. H. foto: Klar
2.100 metrov cest.
Na petih glasovališčih v krajevni skupnosti so bili rezultatidokaj različni, saj je v Drakovcih glasovalo za samoprispevek 76,14 odstotka krajanov, v Kuršincih 71,45 in (kar je najbolje) v Bučkovcih 83,15 odstotka. Krajani Bodislavec in Moravec pa so se slabše odrezali. Prvih je zanj glasovalo komaj 11,9 odstotka, drugih pa 28,25 odstotka. Če vzamemo celotno, krajevno skupnost, se je 51,1 odstotka volilcev odločilo za samoprispevek.
D. L.
Večja skrb za
1 »vv lovišča
Lovska družina Mlajtinci je v precej nezavidljivem položaju, saj ima utesnjena lovišča, pa še v teh je bilo v minulem obdobju več melioracijskih in drugih umetnih posegov v naravno okolje. Na letni skupščini so poudarili, da bodo v prihodnjih mesecih storili vse potrebno za obogatitev lovišč. Vanje bodo poleti spustili okrog 350 fazanov, v načrtu ureditev krmišč, pravočasno zagotavljanje krmil za zimske mesece, pa tudi zaraslo opekarniško mlako ob regionalni,cesti v Nemčav-cih bi radi čim prej preuredili v rezervat za divje race in druge vodne ptice. Tu se sicer zatika, ker je mlaka z občinskim odlokom določena za zasutje. Lovci so se pritožili in zdaj čakajo na odločitev ustavnega sodišča.
Pri odstrelu bodo letos precej zmerni, čeprav počasi odpirajo lovišča tudi lovnemu turizmu. Tu bodo lahko še veliko naredili, vendar so na skupščini poudarili, da bi morale tudi sosednje lovske družine bogatiti svoja lovišča.
-js-
»Kadar se hladnejši zračni tokovi pomikajo proti vzhodu, se ustavijo nad Pomurjem, in če je takrat jasno, brez megle in je vlažnost zraka pod 80 odstotkov, potem je pri nas sibirski mraz, ki ga seveda spremlja tudi veter ...« tako nam je Marta Vidovič razlagala slovenske »mrzle rekorde«, ki so jih to zimo v Rakičanu, na glavni meteorološki postaji, izmerili kar precej. Za rekord nad rekordi velja tistih minus 27 stopinj Celzija, izmerjenih 13. januarja letos.
Točno poldne je: telefon zvoni in Vidovičeva, vodja glavne meteorološke postaje, sporoča centru neke številke, črke ...
— Kaj smo pravkar slišali?
— Sedaj sem dajala poročilo — mi temu pravimo depeša — v center Hidrometeorološkega zavoda Slovenije. Dala sem vse šifrirane podatke o vremenu v Murski Soboti, oni pa te podatke, prevedene v vsakemu razumljiv jezik, posredujejo dalje, med drugim tudi radiu.
— Človek je, odkar ve zase, vedno posvečal veliko pozornosti vremenskim pojavom. Danes namesto njega to opravlja meteorologija, in zato je mnogo nejevolje, kadar zjutraj po radiu ni podatkov o vremenu v Murski Soboti. ..
— Res, ljudje se lahko upravičeno hudujejo, vendar nisva krivi samo midve s sodelavko; le kadar nenadoma katera zboli ali pa pride do drugih zapletov, jutranje poročilo odpade. Še bolj pa so krive zveze: telefoni so preobremenjeni, UKV oddajnik prek Pohorja ne deluje že lep čas.
— Pri vhodu v vaše prostore je tabla z napisom, da je to glavna meteorološka postaja. Kaj to pomeni?
— Mi opazujemo vse meteorološke elemente, ki jih zahteva naša služba. Naše delo je opazovanje vremena brez inštrumentov: opazujemo sedanje in preteklo
Mladi o kmetijstvu
V vseh štirih občinah Pomurja so pripravili občinske kvize Mladi in kmetijstvo. Tričlanske ekipe so odgovarjale na vprašanja o poljedelstvu, živinoreji, higienskem pridobivanju mleka, pokazati pa so morale tudi nekaj znanja o mladinski organizaciji, njenemu delu, stališčih. Vprašanja so bila razporejena na tri težavnostne stopnje, zmagovalci s posameznih tekmovanj pa so se uvrstili na pomursko
tekmovanje, ki je bilo v Dobrovniku.
tika prizadeva. Domov so odšli nezadovoljni, saj niso dobili točnega odgovora in zagotovila, da bo voda ostala čista in da ne bo še bolj smrdelo.
Kar na nekaj vprašanj bi lahko dobili odgovor že v minulih letih, ko se je vse pripravljalo, vendar pa so smeli spregovoriti o tem šele sedaj.
Več o razpravi in pripravah edinega gnojnonamakalnega sistema v Sloveniji in mogoče v Jugoslaviji pa v naslednji številki.
Na kvizu ekip iz soboške občine, ki so ga priredili v Bodoncih,-je sodelovalo osem osnovnih organizacij, najuspešnejši so bili mladinci iz Šalamenec pred Gorico in Bodonci. V radgonski občini se je tekmovanja udeležilo pet ekip, na vrhu pa sta bili dvve iz Vidma ob Ščavnici, tretja je bi-laKapela. V Lendavi so se pomerile samo tri ekipe, in sicer iz Dobrovnika, Kobilja in Hotize — tak pa je bil tudi vrstni red. In še občina Ljutomer — prijavilo se je sicer šest osnovnih organizacij, toda na tekmovanje je prišla samo ena, iz Podgradnja.
Gostitelji območnega kviza minuli petek so bili Dobrovniča-ni. Tekmovanje je bilo do konca napeto, zmagali pa so prav predstavniki lendavske občine, torej mladinci iz Dobrovnika. Le za točko so zaostali 5alamenčani, tretji so bili mladinci iz Vidma ob Ščavnici, četrta pa ekipa Pod-gradja. Pomurski prvaki — ekipa Dobrovnika — se bodo v soboto udeležili republiškega tekmovanja, ki bo v Škofji Loki.
bop
Občni zbor soboškega turističnega društva
Prizadevno Turistično društvo Murska Sobota, ki se je v zadnjem času izkazalo z organizacijo vrste odmevnih prireditev, organizira v ponedeljek, 16. marca, ob 17. uri v veliki kavarni hotela Diana občni zbor. Na njem bodo pregledali dosedanje delo in sprejeli nov program. Najpomembnejša prireditev v letošnjem letu bo gotovo Veselo gostiivanje, turistično-zabavna prireditev, ki jo bodo organizirali 13. junija v Murski Soboti. K sodelovanju vabijo vse zainteresira-
ne!
M. J.
Tu merijo »mrzle rekorde«
Marta Vidovič: »Tu merimo slovenske »mrzle rekorde«.«
vreme, oblačnost, količino, višino, bazo oblakov, določene druge nebesne pojave, stanje tal, posevkov. Z napravami pa merimo smer vetra, temperaturo, vlažnost zraka in tal, višino, gostoto snega in še bi lahko naštevala. To opazovanje je enotno, podatke pa pošiljamo v centralo v določenih časovnih presledkih. S prvim poročilom začnemo zju-
traj ob šestih in zadnje oddamo ob šestnajstih, potem ponovno zvečer ob pol sedmih in sedmih, nato pa še samo opazujemo ob dvajsetih in enaindvajsetih. V Pomurju so še navadne meteorološke opazovalnice, kjer merijo maksimalne in minimalne temperature, debelino snežne odeje; ljudje opravljajo to honorarno.
— Vas občani kdaj kličejo, želijo vremensko napoved?
— Seveda! Vendar vsem razložimo, da smo mi le opazovalna meteorološka postaja, da ne dajemo nobenih prognoz, ker za to nimamo niti izobrazbe niti naprav. Dajemo pa nekatere podatke za kmetijce, predvsem spomladi; ob setvi so ti zelo dobrodošli.
— Vi ste petnajst let na meteorološki postaji, so že bile hujše zime od letošnje?
— Najnižje temperature in največ snega smo izmerili to zimo in ta je tudi najdaljša. Ponavadi so bile prejšnja leta nizke temperature kakih deset dni, tokrat pa je od decembra še vedno mrzlo, pa šmo že sredi marca.
-ep
V Radencih tudi letos pestro
Tudi letos je TVD Partizan Radenci pripravilo pester in zanimiv program prireditev za staro in mlado, veliko skupaj z drugimi društvi ali delovnimi organizacijami (največkrat sta to Turistično društvo in Radenska Radenci).
Prva večja prireditev letos je bila Pustovanje za staro in mlado v torek, 3. marca, ko so bili povabljeni v restavracijo Vikend starši z otroki. 18. aprila bo že tradicionalni Maraton treh src in republiško prvenstvo v malem maratonu, 10. maja pa družinski planinski izlet na Boč. Čim večjo množičnost si želijo 14. junija na športnorekreativnem srečanju krajanov Radenec in v začetku julija na srečanju vseh društev Partizana v radgonski občini (proslavili bodo 40 let ustanovitve). V jesenskem času bo najprej (konec avgusta) na vrsti kolesarski Maraton treh src, ki ga bodo organizirali skupaj s kolesarskim klubom Pomurje. 9. septembra bo tradicionalno srečanje med TVD Partizan Gornja Radgona in Radenci, 17. oktobra priljubljena kostanjev pohod in piknik na Janževem Vrhu.
V začetku prihodnjega leta pa bodo spet izbrali najboljše športnike v letu 1987.
Bernarda Peček