LETO Ll, št. 50 PTUJ, 17. DECEMBER 1998 CENA 120 tolarjev
lA TEDEN / TA TEDEN
Karte so
razdeljene!
Je čas volitev in predvolilnih obljub in čas resnega, trdega in
predvsem odgovornega dela. To lahko v teh dneh večkrat slišimo
od novoizvoljenih županov, ki zlasti v manjših, novo nastalih
občinah (teh pa je tudi v Slovenskih goricah in v Halozah kot list-
ja in trave) resno opozarjajo, da bo treba pozabiti na strankarske
prepire, ideološke razlike in visoko politiko ter se lotiti reševanja
življenjskih vprašanj. Marsikje resno dodajajo, da jim iz bele
Ljubljane nihče ne bo pošiljal suhega denarja in skrbel za njihove
življenjske probleme. Tudi strankarski prvaki ne bodo nosili de-
narja v torbah in zato niso odveč opozorila ljudi, da je treba biti
pri ocenjevanju političnih razmer in dejanske politične moči precej
previden. Zlasti še zaradi množice neodvisnih kandidatov, ki so se
zavihteli visoko in dobili (ne)pričakovano podporo volivcev. Mno-
gi med njimi so res nestrankarski in tako je v lokalni (beri: kra-
jevni) politiki tudi prav. Žal pa je med njimi tudi več takšnih, ki
so neodvisnost izrabili kot predvolilno fbskulo in volivce rahlo
izigrali. Zdaj namreč že prihajajo z barvo na dan in to ni dobro.
Naj bo tako ali drugače, karte so razdeljene, adutov v rokavih
ni kaj dosti (slišimo le še opazke, da imajo nekateri lokalni vla-
darji vplivne politične botre v vladi in vladnih službah, ki bodo
menda ja poskrbeli za zveste služabnike na terenu, a na takšne
obljube se ni treba preveč zanašati), zato pa veliko več resnih
težav in odprtih vprašanj. Zdaj bo treba delati in se spopasti z
množico nepredvidljivih težav. Nekaj jih predstavlja spremenjena
zakonodaja (in z njo financiranje), nekaj pa tudi vsakdanjik, ki
se mu v življenju ni mogoče izogniti. Poglavje zase bodo delitvene
bilance med prejšnjimi in novonastalimi občinami. V Lenartu, na
primer, kjer so dobili štiri občine (in bojda to še ni vse, saj tudi s
preoblikovano največjo občino nihče ni zadovoljen, ne mesto in ne
zaledje), se slišijo napovedi, da naj bi šlo vse gladko. V treh mese-
cih bodo bojda papirji nared in konec bo negotovosti. Tri zunanje
občine namreč ne želijo komplicirati in zavlačevati, rade bi zadi-
hale s polnimi pljuči in dobile sveže »denarce«. Če ne drugače, pa
s posojili. Dobile bodo seveda tudi ustrezne deleže starih posojil in
skupnih obveznosti. Čas bo pokazal, ali mislijo resno in ali tudi
racionalizacija občinskih uprav ni bila prodajanje prazne in
ničvredne megle.
Pozimi je čas za miren razmislek, so menili stari ljudje in se
dobro pripravili na spomladanski čas setve. Morda bo tudi v lokal-
ni politiki po preigravanju in nadigravanju prišlo do strpnega so-
delovanja in kvartanja brez "petruga". Če so karte dobro razdelje-
ne, običajno ni težko dobro igrati in včasih tudi zmagati. Če le ni
kaj narobe pri soigralcu. Pustimo času čas, praznikom svoj čar in
življenju miren tek po ustaljenih tirnicah. Z nami ali brez nas se
bo igra nadaljevala, tako ali drugače, saj se politika nikoli ne
začne in konča bogu za
hrbtom. Tam jo samo spretno	f fi^^j^^
izkoriščajo in pridobivajo na	['	| ® i
veljavi - ve se kdo in zakaj! /
Otrokom je veseli december še posebej pri srcu. Polni so ustvarjalnosti in domišljije, rišejo in pišejo o
Božičku-, dedku Mrazu in božičnem drevescu.	Foto: Tatjana MOHORKO
PTUJ / PRISPELI PAKETI S PREHRANO IN PRALNIM PRAŠKOM
Da bodo prainUni dnevi lepši
Tudi na Ptujskem je stiska ljudi vse hujša. To vedo najbolje
povedati na Območnem združenju Rdečega križa v Ptuju,
kjer je povpraševanje po prehranskih paketih in drugih
življenjskih potrebščinah izredno veliko.
Letos je v Ptuj iz akcije zbiran-
ja finančnih sredstev za humani-
tanre programe Rdečega križa, ki
je potekala pod sloganom Kadar
boli življenje in v kateri je bilo
zbranih 108 milijonov tolarjev,
prišlo 14. decembra 1263 paketov
s prehrano in prav toliko vrečk
pralnega praška. Pretežni del
sredstev so darovalci namenili za
materialno pomoč posamezni-
kom in družinam v stiski, leto-
vanju socialno ogroženih otrok
in pomoč starim, bolnim in inva-
lidom. V okviru letošnje akcije
Kadar boli življenje bodo razdelili
26 tisoč paketov s prehrano in
prav tolikov zavitkov pralnega
praška, novoletnih drilnih zavit-
kov pa bo sedem tisoč.
Ker Območno združenje Rde-
čega križa Ptuj kljub dolgolet-
nim prizadevanjem še vedno ni-
ma ustreznega skladiščnega pro-
stora, in to kljub temu da ima se-
dež v Gasilskem domu v Ptuju,
kjer nekateri prostori samevajo,
so jih morali že ob prihodu
prevzeti v 23 krajevnih organiza-
cijam Rdečega križa, kjer jih
bodo razdelili pomoči potreb-
nim. Kot je povedala sekretarka
Vida Milunič, pa bodo morali v
najkrajšem času najti ustrezni
prostor, v katerem bodo skla-
diščili pomoč, da jo bodo razdeli-
li ogroženim občanom mestne
občine Ptuj in pa tistih krajevnih
skupnosti na Ptujskem, kjer ni-
majo organizacij Rdečega križa.
Na sedežu Območnega združenja
Rdečega križa Ptuj so v ponedel-
jek prevzeli tudi darilne zavitke
za ostarele, bolne in invalidne
osebe.
V ptujskem Rdečem križu se
skupaj z vsemi prejemniki
pomoči zahvaljujejo za daro-
vano. Organizatorji pa si želijo,
da bi tudi vse bodoče podobne
akcije spodbudile ljudi k huma-
nim dejanjem ter krepile zavest,
da je stiska drugih naša skupna
stiska.
MG
ORFEJCKOVA mRADA '98
Generalni pokroviteU: MERCATOR SVS, d.d.
Pokrovitelji: Gradiš - Gradbeno podjetje Gradnje Ptuj, Okrepčevalnica Gastro in Mestna občina Ptuj
Nastopajo: TORNADO, SLAPOVI, SHOW BAND KLOBUK, 7. RAJ, PETOVIO, ŠTRK, PREROD, ANS. GREGE AVSENIKA, ZUPAN, IGOR
IN ZLATI ZVOKI, ANS. EKART, ALFI IN NJEGOVI MUZIKANTJE, ŠALEŠKI R^TJE, BRATJE IZ OPLOTNICE, TINE LESJAK IN PEVCI
S POHORJA, DAN IN NOČ, BOBRI, INDIRA SIMONfČ, dvojčici VLSNA [N VLAS iVv, ŠPI I.A NATUTJA VERBOTEN, PTUJSKIH 5,
NATALIJA KOLŠEK, DOLORES, TOMO JURAK, VICTORV, TENORIST DUŠAN Ki . 3.41 , S i AJERSKA GODP. v. ALEKSANDRA
DOMINKO, RUDI ŠANTL, LUKA IN PEPI
Voditelja: Danica Godec in Ljubo Huzjan
Predprodaja vstopnic od ponedeljka, 2L decembra: Radio - Tednik Ptuj in Turistična agencija Anka. Cena: 1300 tolarjev.
2
Četrtek, 17. december 1998 - TEDNIK

VIDEM / UPOKOJENCI ZA BOUSO KVALITETO ZIVUENJA
Tudi ob komu življenia
/e treba (lepo) živeti
V skrbi za večjo socialno varnost in zdravje starejših ter in-
validnih ljudi so v Območni zvezi društev upokojencev Ptuj
pripravili dobro obiskano okroglo mizo, ki je potekala
prejšnji četrtek, 10. decembra, v dvorani občine Videm. S
tem so se tudi v ptujski zvezi vključili v široko zastavljene
aktivnosti Zveze društev upokojencv Slovenije v programs-
kih usmeritvah razvoja varstva starejših ljudi na področju
zdravstvenega in socialnega varstva.
V Sloveniji živi okoli 465.00
upokojencev, od katerih jih je
238.000 združenih v 491
društvih upokojencev, ta pa so
povezana v posamezne območne
zveze. Območna zveza društev
upokojencev Ptuj zajema delo-
vanje v 13 občinah, v katerih
živi 12.887 upokojencev, od tega
jih je 8.666 včlanjenih v upoko-
jenska društva. Kar 2.085 jih
prejema varstveni dodatek, kar
predstavlja 17 % vseh tukaj
živečih upokojencev. Kot je de-
jal predsednik območne zveze
DU Ptuj Mirko Bemhard, so v
ptujski območni zvezi na
predzadnjem mestu najnižje sta-
rostne pokojnine, saj je za
občino Juršinci, kjer je starostna
pokojnina 30.488 tolarjev, le še
občina Lendava. V ptujski
območni zvezi so sicer dokaj
dobro vpeti v društveno in
družabno življenje, saj v njiho-
vih društvih deluje kar 48 raznih
kulturno-rekreativnih športnih
sekcij. Sicer pa po svojih močeh
skrbijo za bolne, onemogle in
osamljene člane. V preteklem
letu so na domu obiskali 1804
oseb in jih ob novem letu tudi
obdarili, za kar so namenili
1,470.580 tolarjev svojega denar-
ja. Vsako leto obiskujejo tudi
upokojence v domu za ostarele.
Poseben problem so stano-
vanjska vprašanja upokojencev.
Tako je stanovanjska komisija
pri ptujski območni zvezi včasih
razpolagala in upravljala s 154
stanovanji, po pred leti sprejeti
zakonodaji, ki je omogočila
poceni prodajo stanovanj, pa se
je to število zmanjšalo na 74.
Zmanjšale pa so se tudi njihove
pristojnosti, saj lahko skrbijo le
za seznam oziroma vrstni red
čakajočih. Trenutno čaka na sta-
novanje 32 upokojencev, po-
vprečna čakalna doba pa je 2 leti.
Državni sekretar v ministrstvu
za delo Branko Omerzo je med
drugim povedal, da posvečajo
večjo skrb starostnikom tudi v
državnih organih; to bo to
podrobneje opredeljeno v nacio-
nalnem programu socialnega
varstva do leta 2005, ki ga je
zbranim na kratko tudi predsta-
vil. Podpredsednica Zveze
društev upokojencev Slovenije
Angelca Zibema je spomnila,
da je OZN proglasila leto 1999
za mednarodno leto starejših,
zato naj se temu primerno odzo-
ve tudi družba. Sami bodo pri
svojem delu dali več poudarka
medgeneracijskemu sodelovanju
in si prizadevali za družbo za vse
starosti. Društva upokojencev
imajo že 52-letno tradicijo in
uspešno počnejo vse tisto, za kar
so bila ustanovljena, predvsem
da združujejo in aktivirajo sta-
rejše ljudi in jih animirajo na
družabnem, kulturnem in
rekreacijskem področju.
Direktor Centra za socialno
delo v Ptuju Miran Kerin je po-
vedal, da je na območju občf^
Ormož med 4.200 upokojenci
kar 2250 takih, ki so starejši nad
65 let, na območju Upravne eno-
te Ptuj pa je 7.968 starejših od 65
let. Ti ljudje živijo v slabih raz-
merah, v ptujskem Centru za so-
cialno delo pa zanje skrbijo z
raznimi oblikami socialne
pomoči, 119 pa jih je deležno
tudi gospodinjske pomoči na
domu.
Direktorica Doma upokojen-
cev Kristina Doki je predstavila
domsko varstvo in med drugim
povedala, da v Domu uspešno
delujejo skupine za samopomoč.
Sicer pa je v ptujskem Domu
upokojencev na voljo 405 postelj,
v njem pa prebiva 270 varovan-
cev z območja Upravne enote
Ptuj, vsi drugi so iz ormoške in
lenarške občine ter iz drugih kra-
jev Slovenije. Za večposteljno
sobo je mesečna oskrbnina
44.000 tolarjev, v dvoposteljni
sobi je oskrbnina 52.000 tolarjev,
v enoposteljni pa 56.000 tolarjev.
Dom skrbi tudi za prehrano ne-
katerih upokojencev, ki ne živijo
v domu, cena kosila z dostavo pa
je trenutno 990 tolarjev.
Anka Osterman je predstavila
dejavnost Zavoda za odprto
družbo civilne organizacije Slo-
venska filantropija, ki v mestni
občini Ptuj temelji na sedmih
podprogramih skrbi za sta-
rostnike. V programu analize
potreb bodo anketirali okoli
1700 starejših oseb, v programu
zdravstvenega svetovanja bodo z
okoli 40 prostovoljci merili
krvni tlak, nadaljevali bodo delo
v šestih skupinah za samopo-
moč, v posebnem programu
medgeneracijske pomoči bodo
starostnikom pomagali s
pomočjo osnovnošolske in
srednješolske mladine, v Ptuju
bodo poskušali organizirati de-
javnost dnevnega centra, kjer bi
lahko bili posamezniki v varstvu
nekaj ur ali ves dan; program
stari starši in vnuki, ki uspešno
deluje na območju Vičave in
Orešja, bodo poskušali uvesti še
v drugih krajih, posebej pa se
bodo lotili pomoči ostarelim be-
guncem iz BiH, ki so v glavnem
prepuščeni dobri volji ljudi.
Za starostnike pa skrbi tudi
humanitarna	organizacija
Rdečega križa. Sekretarka
ptujskega odbora Vida Milunič
je povedala, da za starostnike
skrbijo po svojih 35 krajevnih
organizacijah z različnimi
programi in akcijami.
V razpravi, ki jo je vodil Vili
Medved, so predstavniki upoko-
jenskih društev in ustanov opo-
zorili na pomanjkljivosti v
varstvu ter napore za zago-
tavljanje višje kvalitete življenja
starejših in invalidnih oseb, pa
tudi vlogo društev upokojencev
pri tem. Opozorili so na pre-
majhno obveščenost o pravicah
in možnostih, ki jih lahko izra-
bijo v okviru humanitarnih or-
ganizacij; mnogi ne vedo niti
tega, kakšni so cenzusi za prido-
bitev raznih oblik pomoči. Zato
so sklenili, da bodo prek
območne zveze DU poskrbeli za
večjo publiciteto in obveščanje
vseh upokojencev po množičnih
medijih. V društvih in drugih
institucijah, ki skrbijo za sta-
rejše ljudi, bodo poskrbeli za or-
ganizacijo praVne pomoči, lotili
pa se bodo tudi organizacije raz-
nih posvetov. Prizadevali si
bodo za boljše pogoje rekreacije,
v Termah Ptuj pa bodo pos-
kušali izboriti za upokojence
nižje, dostopnejše cene. Proučili
bodo možnosti za uvedbo
rdečega telefona za starostnike,
ki naj bi pomenil klic v sili za
osamljene in nemočne. Prizade-
vali si bodo tudi za iskanje ce-
nejših zdravstvenih storitev, po-
sebej pa bodo obogatili svoj
družabni program z organizacijo
raznih srečanj, izletov druženj,
lotili se bodo izobraževalnih in
kulturnih programov, predvsem
pa storili več za tesnejše sodelo-
vanje med upokojenskimi
društvi, pa tudi z drugimi
društvi in organizacijami na
posameznem območju. Skratka
upokojenci se nadvse resno lote-
vajo skrbi za lepšo jesen življenja
in pričakujejo, da v družbi pri
tem ne bodo naleteli na nepre-
magljive ovire.
M. Ozmec
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovit Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO -
TEDNIK, d.o.o., nuj.
Direktor: Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože
Bracič, Majda Goznik, Vild
Klemenčič Ivanuša, Martin
Ozmec, (novinarji), Slavko
Ribarič, (vodja termične
redakcije), Jože Mohorič
(grafično-tehnični urednik).
Propaganda: Oliver Težak,
»041-669-509
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; w ^62)
771-261, 779-371, 771-^6; faks
(062) 771-223.
Predstavništvo Ormož: Vrazova 5;
tel./faks: (062) 702-345.
Celoletna naročnina 6.360
tplarjev, za tujino 12.720 tolarjev.
Žiro račun: 52400-603-31023
Tisk: MA-TISK, Maribor.
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Republike Slovenije
št. 23158-92 zdne 12. 2. 1992 se
šteje Tednik za izdelek
informativnega značaja iz 13.
točke tarifne številke 3, za
katerega se plačuje petodstotni
davek od prometa proizvodov.
Nenaročenih fotografij in
rokopisov ne vračamo.
Strani na internetu:
www.radio-tednik.si
E-pošta:
nabiralnik@radio-tednik.si
Upokojenskim težavam sta prisluhnila tudi državni
sekretar Branko Omerzu in podpredsednica ZDUS
Angelca Žiberna.	Foto: M. Ozmec
Prvo kislo jabolko
v teh dneh se sestajajo novoizvoljeni občinski sveti v
občinah, ki so nastale iz bivše lenarške. Osrednja
vsebinska točka današnjega zasedanja novoizvoljenega
občinskega sveta preoblikovane občine Lenart bo rebalans
proračuna bivše skupne občine za letošnje leto.To je že
druga sprememba odloka o flnanciranju proračunske po-
rabe letos in zadeva le nekaj postavk, ki jih spreminjajo za-
radi novonastalih razmer.
Treba bo namreč uskladiti ne-
katere zneske skupne porabe, ki
se nanašajo zlasti na sofinanci-
ranje nakupa nove gasilske avto-
cisterne gasilskemu društvu
Voličina. To društvo je konec
novembra poslalo podžupanu le-
narške občine dopis s priloženo
pogodbo, po kateri je bilo temu
društvu od odbora za razpola-
ganje s sredstvi požarnega sklada
republike Slovenije odobreno
5,3 milijona tolarjev. Po tej po-
godbi je moralo voličinsko ga-
silsko društvo sprejeti obvezo,
da bo vozilo kupilo do konca
decembra letos, sicer odobrene
pomoči ne bo prejelo. Zato se je
društvo obrnilo na občino Le-
nart in zaprosilo za pomoč v
višini 7,9 milijona tolarjev oziro-
ma vsaj za polovico tega zneska,
to je 3,9 milijona tolarjev. Ker
gre za precejšno vsoto denarja,
ni mogoče opraviti usklajevanja
postavk znotraj že sprejetega re-
balansa letošnjega proračuna,
zato predlagajo drugo spremem-
bo odloka. Mimogrede, v petek v
Cerkvenjaku na seji tamkajšnje-
ga občinskega sveta tega predlo-
ga še niso potrdili in bodo o
njem vnovič razpravljali danes,
pred sejo novega občinskega sve-
ta preoblikovane občine Lenart.
Poleg tega se spreminjata še
dve pomembni postavki v pro-
računu, ki sta posledica zadnjih
odločitev nekaterih državnih us-
tanov. Tako je na pritožbo bivše
lenarške občine ministrstvo za
okolje in prostor spremenilo
prvotni negativni sklep in
odobrilo občini Lenart 14,3 mi-
lijona tolarjev za refundacijo
stroškov obnove vodovoda Sveta
Trojica. Prav tako je na zahtevo
lenarške občine Direkcija za ces-
te s posebnim postopkom konec
novembra odpravila očitno na-
pako in nakazala odškodnino za
spremembo namembnosti kme-
tijskih zemljišč in gozdov, ki se
nanaša na obnovo magistralne
ceste skozi Lenart. S tem so do-
bili dobrih 11 milijonov tolarjev.
Prihodki so se tako precej
povečali, pri čemer morajo ures-
ničiti še sklep občinskega sveta v
stari sestavi o najetju premostit-
venega posojila zaradi izpada re-
publiških sredstev za sofinanci-
ranje gradnje prizidka osnovne
šole v Cerkvenjaku. Če bodo
svetniki vseh štirih občin, ki so
nastale iz bivše lenarške, sprejeli
spremembe odloka o proračunu
za letos, bo znašala proračunska
poraba milijardo in skoraj 223
milijonov tolarjev. Prihodkov
naj bi bilo milijardo in 194 mili-
jonov, odhodkov pa milijardo in
213 milijonov tolarjev. Najeti bo
treba za dobrih 34 milijonov to-
larjev posojil, za že najeta posoji-
la pa plačati skoraj 15 milijonov.
Od skupnega obsega letošnje
proračunske porabe v Lenartu je
skoraj 801 milijon namenjen za
tekoče obveznosti, za naložbe
naj bi šlo skoraj 414 milijonov in
za odplačila glavnic kreditov iz
preteklih let 14,8 milijona tolar-
jev. Kar čedna vsota in zato ne
presenečajo ocene, da se lahko v
razpravi o drugem rebalansu
kopja nekoliko zalomijo. Ob
prvi obravnavi letošnjega reba-
lansa ni bilo hudo in vroče, toda
takrat je bila občina še enotna,
zdaj pa gre že za interese novih
občin, ki se ne bodo pustile pel-
jati žejne preko vode. Vsaj pravi-
jo tako in napovedujejo, da bodo
za svoje interese šle do konca. Že
zdaj so namreč očitale Lenartu,
da se je razvijal na njihov račun,
kar je tudi pripomoglo k razbi-
janju bivše skupne občine. O
tem, da Lenarčani menijo ravno
obratno, pa smo v Tedniku tudi
že pisali. Igra se očitno nadalju-
je.
M. Toš
KIDRIČEVO / SREČANJE OB PETI OBLETNICI
LJUBUANSKE BANKE V PTUJU
Obiuino poveianje
kreditnega porffef/cv
v veliki dvorani Vitala v Kidričevem je bilo 10. decembra srečanje ob peti obletnici delovanja
podružnice Nove Ljubljanske banke v Ptuju. Ob tej priložnosti so komitentom podarili koncert
ptujskega pihalnega orkestra pod vodstvom prof. Antona Horvata z gosti.
Svečani nagovor je imel direktor podružnice Franc Visenjak, ki se je komitentom zahvalil za
dobro poslovno sodelovanje. "V iztekajočem se letu praznuje naša podružnica peto obletnico poslo-
vanja. Od lanskega leta smo s poslovalnico prisotni tudi v Ormožu, v tem tednu pa bomo odprli en-
oto v Supermestu v Ptuju, kjer bomo prvi v Novi Ljubljanski banki razvijali bančno enoto v veliki
trgovini po izkušnjah večjih bank v Evropi."
Na srečanju komitentov Nove Ljubljanske banke - podružnice Ptuj je govoril tudi član uprave
Slavko Jamnik. Eden največjih dosežkov Nove Ljubljanske banke v letu 1998 je 27-odstotno
povečanje kreditnega ponfelja v devetih mesecih letos. Poleg evra in prenosa okačilnega prometa iz
agencije v banke, bo leto 1999 v znamenju konsolidacije bančnega sistema v Sloveniji. Nujno bo
poiskati oblike povezovanja med bankami pred prihajajočo konkurenco tujih bank. Najti bo
potrebno oblike, ki bodo sprejemljive za monetarno področje in državo.
Direktor podružnice Nove Ljubljanske banke v Ptuju Franc Visenjak je ob koncu srečanja s ko-
mitenti obljubil, da kidričevsko srečanje s koncertom ni zadnje. V bodoče naj bi postalo tradicional-
no.
MG
VIDEM / PREDPRAZNIČNO SREČANJE OBRTNIKOV
Plakete in priznanja
najpmadevnejšim
Tudi v Območni obrtni zbornici Ptuj počasi zaključujejo
letošnje aktivnosti. Na jutrišnjem predprazničnem
srečanju v prostorih občine Videm se bodo s plaketami in
priznanji zahvalili svojim članom za prispevek pri utrje-
vanju in izgrajevanju obrtniške organizacije ter za dolgo-
letno delo v obrti. Dogodek bodo povezali z družabnim
srečanjem.
Zlato plaketo bodo prejeli Ro-
man Tomanič, Bogomir Donaj,
Slavko Valenko in za 30 let dela
v obrti Anton Krajnc, Franc
Muzek, Vjekoslav Novoselnik,
Viktor Tofant, Martin Ivanuša
in Ivan Puž.
Srebrno plaketo Območne
obrtne zbornice Ptuj bodo preje-
li: Marija Makovec - Bašica,
Franc Šalamun, Zvonko Do-
minko, Janez Forštnarič, Franc
Štrucl in za 25 let obrti Jožef Ce-
bek, Matevž Cestnik, Alojz
Fostnerič, Peter Furman, Franc
Hanželič, Franc Rojko in Olga
Vidovič.
Bronasto plaketo bodo prejeli
Irena Luci, Veronika Nahber-
ger, Marija Špoljar in za 20 let
dela v obrti Martin Kokol,
Franc Cebek, Franc Cestnik,
Marija Emeršič, Vladimir Hor-
vat, Ivan Kokol, Marija Lepe-
nik. Roman Skaza in Janez
Turnšek.
Priznanja za svoje delo v orga-
nih Območne obrtne zbornice
Ptuj pa so si zaslužili: Milan
Koštomaj, Edi Kukovec, Marta
Modlic, Božidar Palčar, Ciril
Pišek, Viktor Prelog, Milica
Puž, Jakob Svenšek, Črtomir
Šmigoc, Konrad Šmigoc, Bran-
ko Štumberger, Majda Vidovič,
Silva Razlag in Terezija Kokol.
MG
TEDNIK - Četrtek, 17. december 1998
3
POROČAMO, KOMENTIKAMO
GARANCIJA ZA POSODOBITEV
JEDRSKE ELEKTRARNE
Sedmega decembra so predstavniki devetih slovenskih bank	|
na čelu z Novo Ljubljansko banko z vodstvom Jedrske	?
i elektrarne Krško podpisali pogodbo o izdaji garancije za po-	:
I sojilo za posodobitev jedrske elektrarne Krško, najeto pri
i nemških bankah. Gre za prvi primer sodelovanja slovenskih	;
bank tudi na področju izdaje garancij. Za financiranje	,
obsežne investicije je elektrarne Krško zagotovila lastna	j
j sredstva v višini 23 odstotkov, za preostanek pa je predvideno
j posojilo treh nemških bank.	I
iiIiiiii"ri~7M"T--ir"~TiiiiiT~iiim'Nrii]iiMiiiiMimiM^^^	'i
PRI STATUSU TURISTIČNEGA
OBMOČJA SE ZATIKA |
V mestni občini Ptuj so se resno lotili uresničevanja zakona i
o pospeševanju turizma. V roku so sprejeli odlok o turis- :
tični taksi, zataknilo pa se je pri pridobivanju statusa turis-
; tičnega območja. Mestna občina Ptuj je skupaj z drugimi i
občinami na Ptujskem pripravljena zaprositi za status turis- !
tičnega območja. Pozvala jih je, da se ji pridružijo, zanima pa
jih, ali obstajajo možnosti za kasnejši vstop drugih občin na
tem območju, če se zanj ne bodo odločile že na začetku. I
Bega pa jih tudi določba drugega odstavka tretjega člena, ki
govori o ustanovitvi lokalne turistične organizacije. Glede us- ;
tanovitve le-te namreč obstajajo različna tolmačenja, od tega, i
da je primeren le zavod, kar bi za Ptuj, ki ima za področje tu- j
rizma ustanovljeno gospodarsko interesno združenje, pomenil j
korak nazaj. Nejasnosti pa obstojajo tudi pri odmeri članari- j
ne. V mestni občini Ptuj pričakujejo, da jim bo ministrstvo za i
malo gospodarstvo in turizem že v kratkem posredovalo
potrebna pojasnila, da bodo lahko nadaljevali operacionali-
zacijo zakona o pospeševanju turizma.
I	PTUJSKE ŽENSKE NOCOJ ^
I	Z VERONIKO RAKUŠ j
V dvorani Vinske akademije Veritas v Grajski ulici 2 se bodo
nocoj ob 19. uri ptujske ženske srečale z znano slikarko s l|
Ptujske Gore Veroniko Rakuš.	-i
NASTOP SKUPINE FORTE PIANO !
KLUB IZ ZAGREBA |
V organizaciji Kluba ptujskih študentov bo v soboto, 19. j
decembra, ob 19. uri v minoritskem samostanu v Ptuju j
: predpraznični koncert skupine Forte piano klub iz Zagreba. ■
Organizatorji napovedujejo vrhunski kulturni dogodek ob
I koncu iztekajočega se leta, ki ga ne kaže zamuditi. Skupina je ;
I nastala leta 1995 in jo sestavljajo izkušeni in glasbeno i
izobraženi člani. Negujejo duhovno glasbo oziroma tako j
imenovane duhovne šansone. V svoji kratki karieri sp poželi i
številne uspehe doma in v tujini.	;
DEDEK MRAZ Z MIŠO NOVAK i
V PTUJSKI BOLNIŠNICI
V ponedeljek ob 12.30 uri bo dedek Mraz v spremstvu miss j
Slovenije Miše Novak obiskal otroški oddelek ptujske bol- j
nišnice, kjer bodo ob bližnjih praznikih obdarili vse male bol- ^
nike. Lepa darila so zanje pripravili v Mercatorju SVS Ptuj. K i
posameznim paketom bodo pridali še 40 kg banan in prav to-
liko mandarin ter videokasete. Miša Novak bo 24. decembra
obiskala tudi male bolnike v mariborski bolnišnici.
i BOŽIČNO-NOVOLETNI SEJEM V PTUJU j
Te dni se je tudi v Ptuju pričel božično-novoletni sejem. Pro-
daja najrazličnejših izdelkov za praznična darila in druge
priložnosti bo trajala do 31. decembra.
V SOBOTO NA PTUJSKI TV j
Na programu je informativna oddaja z več prispevki o do- !
godkih v Ptuju in okolici v zadnjih štirinajstih dneh. Perutni- ■
na je odprla svoje nove poslovno središče, v Poklicni in teh- i
niški elektrošoli so imeli dan odprtih vrat, Tehnoservis je postal
j uradni prevoznik slovenske vinske kraljice, miss Slovenije Miša ;
! Novak obuja spomine na Sejšele in hiti novim dogodkom nas- ^
i proti, modni utrinki so strnjeni v Trenutkih mode '98, v :|
I Gorišnici se je zgodilo kmečko gostuvanje, boksarji so se
j zbrali na 1 8. zlati rokavici, glasbena gostja pa bo Natalija ■■
Verboten.	?
Pripravila: MG ^
M Fv/T« U4 ir^i u-»,v:
PTUJ / MESTNI SVET SE JE KONSTITUIRAL
lx¥olili iri
podžupane
PODŽUPANI MESTNE OBČINE PTUJ SO
MILAN ČUČEK IZ LIBERALNE DEMOKRA-
CIJE SLOVENIJE, ERVIN HOJKER IZ ZELE-
NIH PTUJA IN MITJA MRGOLE IZ DESUSA
Konstituiranje novega sveta mestne občine Ptuj ni potekalo
brez zapletov. Najprej so ga predstavili s petka na ponedel-
jek, ker je imel župan delovne obveznosti v parlamentu, kjer
so glasovali o interpelaciji proti ministru Gabru, in ker je
želel za svoj predlog treh podžupanov zagotoviti kar največji
konsenz političnih strank. V ponedeljek pa je podaljšano
razpravo povzročila pritožba Ignaca Vrhovška, kandidata
Demokratske stranke za člana mestnega sveta, ki se je pri-
tožil zoper odločitev občinske volilne komisije o izidu volitev
za člane sveta mestne občine Ptuj.
Pritožbo je vložil na odločitev
občinske volilne komisije, da
izda potrdilo o izvolitvi za člana
mestnega sveta kandidatu Fran-
cu Štruclu in posledično kandi-
datu Milanu Križetu. Občinska
volilna komisija je namreč Fran-
cu Štruclu dodelila mandat, kot
da je kandidat politične stranke,
bil pa je kandidat skupine voli-
vcev, in po Vrhovškovem
prepričanju ni upoštevala za-
konskih določil v zvezi s tem. V
primeru nedodelitve mandata
Francu Štruclu tudi Milanu
Križetu ne bi pripadel mandat.
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovan-
ja, katere predsednik je Miran
Kerin, je pritožbo temeljito
proučila in predlagala, da se po
sprejemu poročila volilne komi-
sije o izidu volitev za člane sveta
mestne občine izvede glasovanje
za 27 nespornih mandatov in
ločeno za sporni mandat Franca
Š truda in s tem posledično tudi
za Milana Križeta, zavrne pa pri-
tožba Ignaca Vrhovška, ki pa
ima sicer še možnost, da se pri-
toži na sodišče.
V nadaljevanju konstituivne
seje ptujskega mestnega sveta so
bili mandati svetnikov potrjeni,
seznanili pa so se tudi s
poročilom volilne komisije
mestne občine Ptuj o izidu voli-
tev za župana, na katerega ni
bilo pripomb, in sprejeli predlog
statutarnega sklepa mestne
občine ter imenovali komisijo za
statut in poslovnik mestnega
sveta. Župan mestne občine Ptuj
Miroslav Luci je svetnikom za-
gotovil, da bo delal vestno in od-
govorno, skladno z ustavo in za-
koni ter akti mestne občine Ptuj,
v korist občanov tega območja.
Trije podžupani mestne občine
Ptuj Milan Cuček iz Liberalne
demokracije Slovenije, Ervin
Hojker iz stranke Zelenih Ptuja
in Mitja Mrgole iz Desusa so
bili imenovani brez razprave.
Skupaj z županom, ki bo svojo
funkcijo opravljal neprofesional-
no, si bodo razdelili delovna
področja zaradi lažjega oblado-
vanja številnih obveznosti. Do
tega naj bi prišlo prihodnji
ponedeljek. Dobili so 26 glasov,
proti sta glasovala svetnika Slo-
venskih krščanskih demokratov,
glasovanja pa se je vzdržal svet-
nik Demokratske stranke. Slo-
venski krščanski demokrati so
sicer predlagali, da bi imela
mestna občina Ptuj le enega
podžupana. Novi ptujski svetni-
ki so se tudi strinjali, da bo Mitja
Mrgole v primeru predčasnega
prenehanja mandata župana op-
ravljal funkcijo župana v času od
sprejema sklepa o predčasnem
prenehanju mandata in razpisa
nadomestnih volitev do izvolit-
ve novega župana. Po zagotovi-
lih ptujskega župana trije
podžupani ne bodo dodatno
obremenili občinskega pro-
računa.
MG
^^A^oi^; novega manda-
svetu niso preveč
^rva seja je odpadla
^radi interpelacijskih poslov
prvega moža, druga bi skoraj
poškodbe taistega.
DA še vedno velja prego-
vor, da kdor se z ognjem
ukvarja ... Določena stranka
je hotela, da bi padel Gaber, v
resnici pa je padel Luci.
... DA novi lenarški župan še
ne verjame v izvolitev in voli-
vce z velikim transparentom
še naprej vabi k nadaljevanju
skupne poti. Morda pa je
transparet že v funkciji opo-
minjanja pred naslednjimi vo-
..hbh v shvenskogoriški eno-
kandidatski občini prisegajo
na SLS. Od nekdaj, danes in
za vedno se bodo zanašali
samo na SLS (Samo na
Lastne Sile).
... DA miklavževanje in volit-
ve sicer niso imele kaj dosti
skupnega. Menda pa se je v
marsikateri občini zgodilo, da
se je Miklavž poslovil, rogati
pa so ostali.
... DA vedeževalci tudi v no-
vem letu napovedujejo volitve.
S pričakovanim mirnim letom
1999 torej ne bo nič.
... DA bo potrebno od sredine
leta plačevati davek na doda-
no vrednost vnaprej. Po
načelu, da kdor hitro da,
dvakrat da.
... DA se konec prihodnjega
tedna obeta precej honorarnih
zaposlitev. Mnogi bodo nam-
reč delali jaslice, pa bodo
potrebovali - osla.
DA država znova
zmanjšuje zdravstvene pravi-
ce samo v dobro državljanov.
Da se ne bi počutili bolne, ker
bo to preveč drago.
4
Četrtek, 17. december 1998 - TEDNIK
rf s
■s .	. ~	I
PTUJ / IZŠLA BO MONOGRAFIJA O JANEZU PUHU
Predstavitev 18. detemhru
Zgodovinski arfiiv na Ptuju bo kot izdajatelj in založnik 18.
decembra na ptujskem gradu predstavil monografijo z nas-
lovom: Janez Puh - Johann Puch, človek, izumitelj, tovar-
nar, vizionar. Osnovni namen izdaje te publikacije je
predstavitev in popularizacija velikana na področju tehni-
čnih izumov, znanega tovarnaija v Gradcu in našega rojaka,
rojenega v Sakušaku pri Juršincih, kjer je tudi obiskoval os-
novno šolo in se v bližnjem Rotmanu učil za ključavničarja.
Predstavitev monografije bo
sestavljena iz treh delov: ob 10.
uri bo novinarska konferenca v
prostorih Zgodovinskega arhiva
Ptuj. Ob tej priliki bo na ogled
večina arhivskega gradiva, upo-
rabljenega za monografijo. Na
vprašanja novinarjev bodo odgo-
varjali avtorji, ravnatelj Ivan
Lovrenčič in glavna urednica
Kristina Šamperl Purg. Ob 11.
uri bo župan Miroslav Luci
sprejel avtorje, prevajalce, lek-
torje, oblikovalko in tiste, ki so
tudi finančno omogočil izdajo
monografije. Svojo udeležbo sta
potrdila predsednik SAZU dr.
France Bernik in graški župan
dr. Alfred Stingl. Ob 12. uri bo v
viteški dvorani na ptujskem gra-
du slovesna predstavitev knjige,
ki obsega 240 strani, 200 barvnih
fotografij in skic, povzetke v
nemškem in angleškem jeziku,
formata 32 x 23,5 cm s ščitnim
ovitkom. Knjigo je oblikovala
Maša Okršlar, fotografije so pris-
pevali Bine Kovačič in drugi. V
monografiji sodeluje 33 avtorjev
s področja družboslovja in teh-
nike.
Janeza Puha bomo predstavili
predvsem kot človeka z domačo
pesmijo rojakov iz Juršincev,
triom mladih fiavtisk, umet-
niško pesmijo na prelomu stolet-
ja in nagovorom dr. Franceta
Bernika.
Urednica:
Kristina Šamperl Purg
NOVOSTI NA SLOVENSKEM TRZISCU
JVofne izdaje za pevske zbore
Letošnje leto lahko uvrščamo med redka leta, ko je izšlo
kar pet notnih zbirk za pevske, povečini odrasle pevske
zbore. Ker deluje na Ptuju in njegovi okolici veliko število
pevskih zborov, bo pevce v teh zborih, posebej pa še njiho-
ve zborovodje ta zapis gotovo zanimal.
Zgodaj spomladi je Združenje
primorskih pevskih zborov izda-
lo notno zbirko skladb Alojza
Strebotnjaka. Gre za 18,
povečini že objavljenih skladb
za mešane in moške zbore ter
eno za ženski zbor. Zbirka je
zgledno urejena in notografira-
na, uredil pa jo je Ivo Jelerčič.
Naročite jo lahko na naslov:
ZPZP, Zveza kulturnih društev
Ajdovščina.
Spomladi je izšla notna zbirka
zborovskih skladb Antona
Schwaba. Njen urednik Edvard
Goršič je vanjo uvrstil 50 skladb
za mešane in moške zbore, med
katerimi je kakšna tretjina prvič
objavljenih. Zbirka ima v uvodu
objavljeno obširno Schwabovo
biografijo. Notografija je sicer
berljiva, a preveč razsipna in ima
precej drobnih napak. Naročite
jo lahko na naslov: Zavod za
kulturne prireditve Celje.
Tretja notna zbirka nosi nas-
lov Izbrani zbori Lojzeta
Lebiča. V njej so predstavljeni
skladateljevi zgodnji in kasnejši
zbori ter skladbe, nastale prav v
najnovejšem času. Zajete so prav
vse zborovske zasedbe. Zbirka je
izšla oktobra pri Skladu za ljubi-
teljske kulturne dejavnosti kot
36. zvezek zbirke Izbrana dela
slovenskih skladateljev. Uredni-
ka Mitja Gobec in Igor Teršar
sta poskrbela za pregledno izda-
jo, ki ji je dodana bibliografija
vseh vokalnih del Lojzeta
Lebiča. Odlična notografija in
tisk sta bili zaupani Accordii iz
Ljubljane. Zbirko lahko
naročite na naslov: SLKD, Šte-
fanova 5, Ljubljana.
V novembru je izšla v Kamni-
ku notna zbirka z naslovom Pa
da bi znal, bi Vam zapel... s
skladbami za vse zborovske
zasedbe Viktorja Mihelčiča ob
njegovi 85-letnici. Uredili in no-
tografiral jo je Marjan Ribič, iz-
dala pa Zveza kulturnih organi-
zacij Kamnik. V zbirki je ob-
javljen tudi povzetek Janeza Ma-
jcenoviča o skladateljevem
življenju in delu. Zbirko lahko
naročite na naslov: ZKO
Kamnik.
Decembra je pri založbi Ast-
rum izšla notna zbirka kanonov
treh dunajskih mojstrov: Hayd-
na, Mozarta in Beethovna. 49
kanonov je opremeljenih z bese-
dili v izvirniku in s pesniškimi
prevodi v slovenščino. Zbirka
ima v prvi vrsti didaktični na-
men in je namenjena predvsem
šolskim zborom, po drugi strani
pa značaj kanona omogoča iz-
vedbo tudi v vsakem odraslem
zboru. Zbirko je uredil Damijan
Močnik, naročite pa jo lahko na
naslov: Astrum, Trg svobode 31,
Tržič.
Mlf/o Gobec
Zveza kulturnih društev Ptuj
Jadranska 13, Ptuj
RAZPIS ZA PODELITEV PLAKET IN PRIZNANJ ZKD PTUJ
Zveza kulturnih društev Ptuj podeljuje ob kulturnem prazniku
plakete in priznanja za izredne dosežke na področju ljubi-
teljske kulturne dejavnosti. Predloge lahko posredujejo
pravne ali fizične osebe. Predlog mora vsebovati:
-	naslov predlagatelja,
-	utemeljitev z navedbo, za katero vrsto velja predlog, in
osebnimi podatki predlagane osebe,
-	utemeljitvi so lahko priložena mnenja organov in organiza-
cij, ki predlog podpirajo.
Merila za kandidiranje:
*	Vsako leto se podelijo največ 3 plakete in največ 20 priz-
nanj.
Za plaketo lahko kandidirajo ustvarjalci in organizatorji na
področju ljubiteljske kulture, ki delujejo na območju ZKD
Ptuj:
-	za vrhunske ustvarjalne dosežke ali pomembne organiza-
cijske prispevke na področju ljubiteljske kulture - vsaj 20 let
dela.
*	Kandidati so lahko tudi društva, skupine oziroma sekcije.
Le-te lahko kandidirajo, če so dosegle že več kot 30 let delo-
vanja.
*	Plaketa je nagrada za življenjsko delo in se posamezniku
lahko podeli le enkrat.
Za priznanja lahko kandidirajo ustvarjalci in organizatorji na
področju ljubiteljske kulture:
-	za pomembne dosežke v zadnjih nekaj sezonah, ki so imeli
veliko odmevnost v strokovni javnosti, med publiko in v me-
dijih ali pa so dosegli priznanja in nagrade na tekmovanjih,
festivalih in srečanjih doma ali v tujini,
-	za pomembne organizacijske dosežke, če na področju lju-
biteljske dejavnosti delujejo najmanj 10 let.
*	Kandidati so lahko tudi društva, skupine oziroma sekcije, ki
delujejo na območju ZKD Ptuj, za pomembne umetniške
dosežke, ki pomenijo celovito ustvarjalno delo.
O izbiri kandidatov bo odločal odbor za priznanja. Predloge
pošljite najkasneje do 7.1.1999 priporočeno na naslov ZKO
Ptuj, Jadranska 13, Ptuj, s pripisom "Razpis za plakete in
priznanja". Predlagatelji bodo o izbiri obveščeni do
1.2.1999.
Odbor bo obravnaval samo popolne in pravočasno prispele
predloge.
Ne pozabite na razpis za podelitev oljenke, ki je bil objavljen
v prejšnjem Tedniku (stran 5). Posredujte predloge!
Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti
Območna izpostava Ptuj
Jadranska 13
Razpis srečanja pevcev In godcev
Območna izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnos-
ti Ptuj razpisuje srečanje pevcev in godcev, ki izvajajo ljudsko
glasbo. Srečanje bo potekalo v dveh delih: 23. In 24. januar-
ja 1999.
Pogoji za sodelovanje so naslednji:
-	prijavijo se lahko vse skupine ljudskih pevcev in godcev, ki
gojijo izvirno ljudsko izročilo;
-	skladbe in pesmi naj ne bodo umetniško obdelane ali prire-
jene, obravnavajo naj ljudske šege in navade;
-	vsaka skupina lahko prijavi dve pesmi oziroma skladbi, ki
pa skupaj ne smeta trajati več kot 7 minut;
-	skupina lahko šteje največ 10 članov;
-	prijava mora vsebovati:
-	natančne naslove In čas trajanja pesmi
-	število nastopajočih
-	naslov in telefon kontaktne osebe
-	kratko predstavitev skupine
Prijavo pošljite do 8. 1. 1999 na naslov: Območna izpostava
SLKD Ptuj, Jadranska 13, Ptuj.
Organizatorji bomo upoštevali samo popolne pisne in pra-
vočasno prispele prijave. V primeru prevelikega števila prijav
si organizator pridržuje pravico do izbire nastopajočih, o
čemer bodo vsi prijavljeni obveščeni.
Spored srečanja bomo oblikovali organizatorji. q

Knjigey ki so Jih
mladi najraje
brali v letu, ki
odhaja
Najrazličnejši statistični
pregledi so konec leta tudi v
knjižnicah nepogrešljivi. Na
srečo večino knjižničnih
preštevanj opravijo računalni-
ki. Seveda je statistika iz-
muzljiva reč, saj je mnogo od-
visno od interpretacije doblje-
nih podatkov in drugih oko-
liščin. Tako bi bilo napačno
trditi, da so tiste knjige, ki so
bile največkrat izposojene,
tudi resnično najbolj priljublje-
ne med mladimi bralci. Reci-
mo: knjiga Cirila Kosmača V
gaju življenja je na vrhu po
številu izposoj, a otroci jo izbi-
rajo zaradi obveznega branja
in iz istega razloga poseduje
knjižnica večje število izvodov
omenjene knjige.
Med takšne obvezno brane,
a manj priljubljene knjige,
sodi večina primerkov z vrha
statističnega seznama. Jas-
no: 'Izjeme so in to je lepo!' je
nekoč zapisal pesnik. Tako je
letos najbolje izposojana knji-
ga tudi najbolj priljubljena
med mladimi bralci in to je ro-
manček priljubljene Dese
Muck Lažniva Suzi (Mladinska
knjiga, 1997), kije bil nagrajen
tudi z nagrado za najboljše
mladinsko leposlovno delo
preteklega leta - večernico, ki
jo podeljuje strokovna žirija.
Sicer so mladinski
knjižničarji izposojevalci v
mladinskem	oddelku
Knjižnice Ivana Potrča (Leoni-
da Mesaric, Andrej Frangež,
Melita Zmazek in Andreja Ri-
mele) tisti, ki najbolje vedo o
priljubljenosti knjig med mla-
dim bratstvom in za leto 1998
pravijo:
Med slikanicami z velikimi
tiskanimi črkami so otroci na-
jvečkrat izbrali in z veseljem
brali Novice z aleje mlečnih
zobkov pisateljice Anne Rus-
selman (založba Kres, 1994)
in zgodbice o Lisjačku Tomiju
Colina Havvkinsa: Lisjaček
Tomi dobi norice, Lisjaček
Tomi v kuhinji, Lisjaček Tomi
gre v posteljo (založba Učila,
1996).
Mavrična ribica Marcusa
Risterja založbe EPTA je re-
korderka med velikimi slikani-
cami (Mavrična ribica, 1993;
Mavrična ribica, na pomoč!;
Mavrična ribica zgladi prepir.
1998). Tudi junak Beli medve-
dek v slikanicah Hansa de
Beera založbe Kres je zelo
priljubljen med najmlajšimi
bralci.
Avstrijska pisateljica Christi-
ne Nostlinger je zelo popular-
na tudi pri slovenskih bralcih,
njena junakinja Hermina Žep
iz serije knjig Mini ne utegne
posedeti na knjižnih policah.
Zbirko MINI {Mini sreča
Božička, Mini gre v šolo, Mini
in muca Maca, 1997; Mini
mora na smučanje. Mini raz-
reši kriminalni primer, 1998) je
izdala založba Slovenska knji-
ga, ki je za slovenske bralce
izdala tudi uspešnice Maxa
Velthuisa: Žabec je^ junak,
Žabec in ptičje petje, Žabec in
tujec. Žaba le žaba, 1997. Tudi
slikanice z Žabcem so odlično
izposojane knjige za
najmlajše, ki se navdušujejo
tudi za slikanico Svetlane Ma-
karovič (ilustrator Marjan
Manček) Veveriček posebne
sorte, ki jo je izdala Zveza
društev za cerebralno paralizo
Slovenije, 1994.
Med poučnimi knjigami je
bila (in je še) najbolj iskana
knjiga Johna Formana
Staršem branje prepovedano
s podnaslovom Mladostnikov
vodnik skozi odraščanje
založbe Didakta, 1998.
Kot leta doslej so med mla-
dimi še vedno in znova zelo
priljubljene še naslednje knji-
ge: Mi, otroci s postaje Zoo;
Cas deklištva in knjižne zbirke
Knjigožer; Sinji galeb; Dober
dan, roman!, Zvesti prijatelji;
Pet prijateljev; Skrivnosti, otro-
ci zelo radi segajo še po knji-
gah o mačkah in psih ter o pa-
pigah in hrčkih.
Llllana Klemenili
FILMSKI KOTIČEK
Šepetati konjem
Naslednji teden prihaja v ptujski kino film, ki se vam
bo globoko vtisnil v spomin. Nekaterim po čudovi-
tih posnetkih konj in pokrajine, drugim po šar-
mantnem Robertu Redfordu, spet nekaterim pa le
po dolžini, ob kateri se vam že lahko pojavijo
bolečine v hrbtenici.
Deklica Grace je zelo navezana na svojega konja
Pilgrima, pri katarem najde tudi tisto ljubezen, ki je
prezaposlena starša ne moreta nuditi. Tragična
nesreča pa pretrga vez med deklico in njenim kon-
jem, zato zaskrbljena mama pelje svojo hčer in
Pilgrima k šepetalcu (Robert Redford), človeku, ki
razume konjevo dušo in jo zna pozdraviti. Njegov
uspeh pa se ne omeji le na zbegano žival, potolaži
tudi deklico in njeno mamo, ki spet najdeta pot dru-
ga k drugi.
Tokrat se nam je Robert Redford predstavil v dvojni
vlogi: kot režiser in igralec. Za temo svojega prvega
filma si je izbral konje, umirjene in elegantne živali,
kar se odraža v celotni strukturi filma. Dolgi posnet-
ki narave in konjev dajajo občutek brezčasnosti, ne-
naden hiter prikaz presunljivega dogodka pa
predstavlja še večji čustveni naboj za gledalca. Zra-
ven tega se eleganca filma kaže v romantični lju-
bezenski zgodbi, ki po svoji plemenitosti in pla-
tonskih čustvih ne spada več v ta čas.
Tudi kot igralec se je Redford uspel poistovetiti s
svojo vlogo - ostareli šarmer, ki se z bolečino spo-
minja svoje pretekle ljubezni, bo uspel očarati mar-
sikatero žensko. Žal pa moški ne bodo toliko nav-
dušeni nad njegovo soigralko - kot se spodobi, ni
več v rosnih letih, toda marsikateri moški se raje
požvižga na moralo kot videz glavne igralke...
Če imate radi umirjene in razmišljujoče filme, nika-
kor ne smete zamuditi drame Šepetati konjem, se-
veda pod pogojem, da boste s seboj vzeli svež pa-
ket papirnatih robčkov.
Nataša Žuran
TEDNIK - Četrtek, 17. december 1998
5

PTUJ / LITERARNA ARENA
Pogovor s SveHano Makarovii
Pod žarometi dvorane Narodnega doma se je preteiili četr-
tei( zgodil spektakel, ki je napolnil dvorano kot morda še
noben literarni večer na Ptuju doslej. Predstavila se je
dama slovenske poezije Svetlana Makarovič in s tem
večerom se je pričel cikel literarnih večerov, ki bodo sledili
v Literarni areni.
iterarna arena je nov projekt,
ki bo potekal v tekočem šolskem
letu na Ptuju. Vsaj enkrat
mesečno bo v gosteh kakšen
uveljavljen avtor slovenske lite-
rarne scene, ki bo prav gotovo
obogatil ptujsko kulturno doga-
janje. Literarna arena se bo pole-
ti končala z literarnimi delavni-
cami, v katerih bodo lahko sode-
lovali tako mladi kot tudi manj
mladi ljubitelji pisane besede.
Literarno areno prireja Zveza
kulturnih društev Ptuj v sodelo-
vanju s knjigarno Bukvica,
Gimnazijo Ptuj in Klubom
ptujskih študentov.
Prvi literarni večer Literarne
arene je bil kljub dvakratni aka-
demski četrti zamude uspešen.
Svetlana Makarovič zaradi gri-
pe sicer ni pela šansonov, a je
prebrala nekaj svojih pesmic in
bila v pogovoru z Alešem Šteg-
rom, ki je vodil večer, toliko
zgovornejša. Sebe je označila kot
zelo dobro interpretatorko in ne
preveč dobro pevko. "Vendar je
glasba pri šansonih podrejena
tekstu," je rekla, "in ni nujno, da
je šansonjer tudi dober pevec."
Zanimivost večera je bila tudi ta,
da so bile na mizah razstavljene
knjige Svedane Makarovič, ki
jih je lahko vsak obiskovalec
prelistal, za kar je poskrbela
knjigarna Bukvica. Ta bo tudi v
bodoče skrbela za literaturo
avtorjev, ki bodo nastopili.
Udeleženci prav gotovo niste
bili razočarani ob Svetlaninem
zanimivem in razgibanem pri-
povedovanju, ob katerem je pos-
lušalec dobil občutek, da je kar
prehitro minilo. Zato ste zraven
tistih, ki tokrat niso uspeli priti,
vabljeni v naslednji dogodek Li-
terarne arene, ki bo januarja,
gost pa bo predvidoma Drago
Jančar.
Jana Skaza
Svetlana Makarovič v pogovoru z Alešem Stegrom
V spomin Jožetu Juraniiiu
20. novembra 1998 so na
ljubljanskih Žalah pokopali
Jožeta Jurančiča, učitelja,
Maistrovega borca, partizana,
komisarja Rabske brigade, po-
litika, krivično obsojenega na
Goli otok in edinega Slovenca,
ki je še osebno poznal našega
velikega rojaka iz nekega dru-
gega časa, namreč Janeza Puha.
Poznal ga je zaradi daljnih so-
rodstvenih vezi in zaradi
bližine rojstnih krajev. Jože Ju-
rančič se je namreč rodil v
Drbetincih v Slovenskih gori-
cah leta 1902, Janez Puh pa v
Sakušaku leta 1862.
Imela sem čast, da sem se po-
govarjala s človekom, ki je
soustvarjal našo zgodovino
skoraj osemdeset let. Aktivnos-
ti okoli Janeza Puha so mi s
pomočjo njegovega sina odprle
20. 1. 1998 vrata njegovega sta-
novanja na Hudovernikovi uli-
ci v Ljubljani in ponudile pri-
ložnost, da sem lahko posnela
pogovor, ki bo objavljen v Mo-
nografiji o Janezu Puhu. V
dobrih dveh urah pogovora se
je sprehodil najprej skozi tistih
nekaj let mladosti, ko se je v
rodni vasi skupaj z drugimi
kratkohlačniki podil za Puho-
vim avtomobilom, in nato do
časa, ko je kot napreden učitelj
spoznaval najodročnejše kraje
slovenske zemlje in učil otroke
po principu nivojskega pouka,
o njegovem življenju med vo-
jno, o krutosti povojnega doga-
janja in o njegovem odnosu do
slovenstva. Bil je eden tistih
velikih mož, ki je uspel posta-
viti pripadnost narodu, torej
slovenstvu, pred politiko.
Zmanjkalo nam je mesec dni
časa, da bi se dobili na predsta-
vitvi monografije, ki bo 18.
decembra 1998 na ptujskem
gradu, da bi skupaj pospremili
to knjigo med slovenske bral-
ce.
Hvala gospodu Jurančiču za
dragoceno pričevanje in čast
njegovim sinovom, da poznajo
in cenijo očetovo delo.
Kristina ŠamperI Purg
DRAŽENCI / KULTURNIKI PRIPRAVILI DOBRODELNI KONCERT
5 pesmijo la lepše življenje
v tednu Karitas smo bili priča številnim dobrodelnim kon-
certom in srečanjem, katerih denarni izkupiček so organi-
zatorji namenili kot humanitarno pomoč revnim družinam
in vsem tistim, ki potrebujejo skromno pomoč drugih. Tudi
v kulturnem društvu Draženci so se spomnili na humanost
in pred tremi tedni v domači vaški dvorani pripravili
dobrodelni koncert s pevskimi skupinami, denar od prire-
ditve pa izročili Angeli Trafela, predsednici župnijske Ka-
ritas sv. Martina na Hajdini.
5" pesmijo živimo so naslovili
dobrodelno prireditev, kajti
prav s pesmijo so v kulturnem
društvu Draženci pred dobrim
letom in pol začeli ustvarjati in
kovati načrte. Med domačini je
humanost našla pravo mesto, ka-
jti dobrodelnega koncerta so se
udeležili v velikem številu in
znova dokazali, da si v kraju želi-
jo kulturnih prireditev in
srečanj. V kulturnem programu
so nastopili ljudski pevci folk-
lornega društva iz Lancove vasi,
ljudske pevke KD Skorba,
domačini - kvartet 2x2, za zaba-
vo po so poskrbeli člani ansam-
bla Haloški črički, s katerimi se
je prvič kot pevka predstavila
domačinka Dušanka Hrga. Tudi
tokrat ni šlo brez domačih
dobrot, ki so jih spekle in ponu-
dile obiskovalcem koncerta
draženske gospodinje. Dobro-
delno prireditev so Draženčani
pripravili prvič, prvič pa so se
tudi v domači dvorani greli z no-
vim centralnim ogrevanjem, ki
jim je za bodoče delo na
področju ljubiteljske kulture več
kot dobrodošlo.
Že prav kmalu bodo v
Dražencih pričakali Božička, je
povedal predsednik KD Andrej
Kostanjevec; ta bo obiskal vse
pridne otroke na vasi in jih
obdaril, januarja pa na domačem
odru načrtujejo gledališko pre-
miero. Gledališka skupina nam-
reč v tem času pridno vadi novo
gledališko delo. Tudi tokrat je to
veseloigra z naslovom Maksek,
režiser in strokovni mentor gle-
dališke skupine pa je dolgoletni
gledališki ustvarjalec in uspešen
režiser Lojze Matjašič.
T. Mohorko
Na dobrodelnem koncertu so zapeli tudi domači pe-
vci kvarteta 2x2
REPUBLIKA SLOVENIJA
Upravna enota Ruj
Upravna enota Ruj izdaja na podlagi 12. člena
Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list RS,
št. 46/92) in odloka o razpisu refernduma o finan-
ciranju izgradnje TET 3, kot je predlagano v
predlogu zakona za zagotavljanje sredstev za
sofinanciranje izgradnje in o poroštvu Republike
Slovenije za najetje kreditov za izgradnjo Termo-
elektrarne Trbovlje 3 (Uradni list RS, št. 79/98),
naslednji
RAZGLAS
Za izvedbo referenduma o financirasnju iz-
gradnje TET 3, kot je predlagano v predlogu za-
kona za zagotavljanje sredstev za sofinanciranje
izgradnje in o poroštvu Republike Slovenije za
najetje kreditov za izgradnjo Termoelektrarne
Trbovlje 3, ki bo 10. 1. 1999, so razgrnjeni volilni
imeniki za posamezna volišča v 8 volilni enoti za
9., 10. in 11 volilni okraj.
Volilni imeniki so razgrnjeni na krajevni uradih in
na sedežu Upravne enote Ptuj, Slomškova ul. 10,
soba št. 6, v času od 17.12.1998 do 26.12.1998.
Vse državljane s stalnim prebivališčem na
območju Upravne enote Ptuj, ki bodo na dan re-
ferenduma dopolnili 18 let starosti in jim ni bila
odvzeta poslovna sposobnost, pozivamo, da
pregledajo splošne volilne imenike.
Državljani lahko ustno ali pisno zahtevajo popra-
vek splošnega volilnega imenika v naslednjih pri-
merih:
-	če sam ali kdo drug ni vpisan v volilni imenik;
-	če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima
volilne pravice na območju Upravne enote ali
posameznega volišča;
-	če je vpisana oseba, ki je umrla;
-	če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug
podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega.
Pregled in popravek splošnega volilnega imeni-
ka lahko zahteva državljan v času uradnih ur up-
ravne enote do najpozneje 15 dni pred dnem
glasovanja, to je do 26. 12. 1998.
JUROVSKI DOL / SPOMIN NA UGLEDNEGA UČITELJA
I ffiMfiifes je bil imeniten mož ^
NA OSNOVNI ŠOLI SO IZDALI BROŠURO Z NASLOVOM JOŽE HUDA-
LES, UČITEU, PISATEU, KIPAR IN SLIKAR
Učitelji in učenci OŠ Jurovski Dol so se spomnili pokojnega
učitelja, mentoija in kulturnega zanesenjaka Jožeta Hudalesa in v
posebni brošuri predstavili njegovo delovno in življenjsko pot.
Uvodno poglavje s krajšo bibli-
ografijo je napisal ravnatelj šole
Stanislav Senekovič. Orisal je Hu-
dalesovo življenjsko in kulturno-
umetniško pot. Posebej je opozo-
ril na njegov prispevek k razvoju
kulture v kraju in na velikanski
vpliv, ki ga je imel v širšem kul-
turnem, zlasti likovnem in literar-
nem prostoru. O učitelju po srcu
in umetniku po duši je napisal
krajši prispevek Mirko Žmavc.
Odkrito je priznal,"da je bil Jože
Hudales eden izmed imenitnih
mož. Plemenita misel in umet-
niško srce sta bili značilni zanj.
To pa seveda ni vse. Bil je učitelj
in vzgojitelj mnogim generaci-
jam. Otroški svet je popeljal v
mnogotere razsežnosti od umet-
nosti do kulture. Prav v tem pa je
našel tudi svojo nepopisno energi-
jo za umetniško ustvarjanje. Bila
sva dobra prijatelja, po umetniški
plati pa dobra znanca. Svet umet-
nika je veliko širši, razpoznaven,
popoln, žal velikokrat tudi ne-
razumljen. Tudi Jože je bil eden
izmed njih. Njegov material, ki ga
je najbolj cenil, je bil kamen. V
njem je našel vsa svoja hotenja in
ustvarjalni zanos. Kamnu je znal
vdihniti dušo, iž njega pa povleči
vse izrazne možnosti," je dodal
Mirko Žmavc in opozoril, da je
imel Jože Hudales čisto samosvoj
izraz. Sam ga je poimenoval rea-
listično nad realizmom. Ravno ta
realizem pa je njemu odtisnil ne-
pozabni pečat popolnega likovne-
ga ustvarjanja.
Literarni del Hudalesovega
ustvarjanja je predstavila Vlasta
Kavran. Po njenem lahko Jožeta
Hudalesa uvrstimo med pisatelje,
ki jih je zanimalo delo in življenje
nekaterih naših prednikov. S svo-
jim pisateljskim delom je nadalje-
val tradicijo svojega očeta Oskarja
Hudalesa, ki je kot izrazit mla-
dinski pisatelj napisal več zgodo-
vinskih romanov. Njegovo
srečanje s pisano besedo je odkri-
valo človeka in njegove vrednote.
Hlepel je po svetu; "odkril ga je v
knjigah - znova je lahko zaupal
ljudem. Med listanjem in prebi-
ranjem prvih knjig - najlepše so
bile japonske pravljice - se je pre-
rojeno spoznanje utrdilo v njegovi
zavesti," je zapisala Vlasta Kavran
in dodala, da se Hudalesov stil in
gledanje na literaturo ter na vso
umetnost izenačuje s spoštovan-
jem velikega upanja, pravimo mu
življenje. Med pisanjem si je pri-
zadeval, da bi ujel ta trenutek, ga
predvsem ovrednotil in izluščil iz
jože buDAles
1937 -
aetCGlJ, PfSACeLi KfPAR fo
sLfKAR
pozabe.
Zagotovo Jože Hudales ne bo
ostal pozabljen ne v slovenski lite-
rarni ne v umetnostni zgodovini,
še manj pa med svojimi slo-
venskogoriškimi rojaki, ki so ga
cenili in spoštovali, čeprav ga
včasih niti niso povsem razumeli.
Z brošuro se mu je tudi šola, na
kateri je delal in se razdajal, lepo
oddolžila za trajni prispevek k bo-
gatenju številnih generacij mla-
dih ljudi.
M.Toš
6
Četrtek, 17. december 1998 - TEDNIK

TUAPSE, RUSIJA / USPESEN NASTOP PTUJSKEGA PODJETJA NIZKE GRADNJE
Piuliani gradilo v Rušili
Tuapse je mesto ub Črnem morju v ruskem okraju Krasno-
dar. V tem mestu, ki je po razpadu bivše Sovjetske zveze
postalo pomembno rusko črnomorsko pristanišče, že štiri
leta delajo tudi delavci ptujskega podjetja Nizke gradnje,
d.d., je bila '5. decembra slovesna otvoritev velikega in mo-
dernega poslovno-hotelskega objekta, ki so ga zgradila slo-
venska podjetja. Med največjimi kooperanti Smelta pri
gradnji tega objekta je bilo prav ptujsko podjetje Nizke
gradnje.
V podjetju Nizke gradnje, d.d.,
iz Ptuja je 96 redno zaposlenih,
občasno pa se jim pridruži nekaj
sezonskih delavcev. Podjetje je
olastninjeno in večinski, 52-
odstotni lastnik so prav njegovi
zaposleni. Njihova dejavnost je
gradnja in rekonstrukcija cest,
gradnja vodovodnih in namakal-
nih sistemov z objekti, gradnja
kanalizacijskih sistemov, ureje-
vanje stanovanjskih okolij, hor-
tikulturno urejanje parkov in
stanovanjskih naselij, strojne in
prevozniške storitve ter storitve
z gradbenimi stroji.
Za tako široko dejavnost je slo-
venski trg premajhen, zato so
morali delo poiskati tudi v tuji-
ni. Že štiri leta so tako s svojo
dejavnostjo prisotni v Rusiji, v
približno 3.500 kilometrov od-
daljenem mestu Tuapse. Mesto,
ki šteje dobrih 100 tisoč prebi-
valcev, je kakih 120 kilometrov
oddaljeno od znanega črnomors-
kega letovišča Soči, znanega tudi
T
po tem, da tam letuje ruski
predsednik. Celoten del ruske
črnomorske obale sodi v okraj
Krasnodar, ki je po številu
prebivalcev in verjetno tudi po
obsegu enak površini desetih
Slovenij.
Kako so se torej slovenska
podjetja vključila v posel na
prostranem ruskem območju?
Smelt je že pred leti v bližini
mesta Tuapse zgradil sodoben
hotel Belaja Russ s sanatorijem
za takratne sovjetske prebivalce,
prizadete ob nesreči v Černobi-
lu. Čeprav je danes hotel v Rusi-
ji, v njem v glavnem letujejo
državljani Belorusije, iz te
države je tudi precejšen del ho-
telskega osebja. V bližini omen-
jenega hotela, v smeri proti 25
kilometrov oddaljenemu mestu,
je še nekaj objektov, ki so jih
gradila slovenska podjetja.
Očitno so se doslej izkazala in
vse kaže, da se jim delo obeta
tudi v prihodnje.
Direktor podjetja Nizke
gradnje, d.d., iz Ptuja Mitja
Omulec pripoveduje, da so
začeli leta 1994 svojo prisotnost
v Rusiji s sedmimi delavci. Le-
tos, ko so sodelovali pri gradnji
enega največjih in zagotovo na-
jmodernejšega objekta v mestu
Tuapse, se je število delavcev
povzpelo na 50 do 55, od tega po-
lovica Slovencev - Ptujčanov in
okoličanov, polovica pa
domačinov, torej Rusov.
Očitno je, da je slovenska
gradbena opera ti va v Rusiji cen-
jena, ob svojem petdnevnem bi-
vanju v Rusiji pa sem kar neka-
jkrat slišal tudi pohvale na račun
delavcev ptujskega podjetja. Kot
najpomembnejši podizvajalec na
poslovno-hotelskem objektu je
bilo podjetje Nizke gradnje
omenjeno tudi na slovesni otvo-
ritvi objekta. Poleg vodstva in-
vestitorja, to je pristanišča v
omenjenem mestu, so se otvorit-
vene slovesnosti udeležili tudi
predstavnik okraja Krasnodar,
predstavnik ruske Dume,
županja mesta, vodstvo Smelta
in predstavniki številnih podiz-
vajalcev.
V	del novega objekta se je že
preselila uprava pristanišča, ho-
telski del pa bo kmalu sprejel
prve goste. Gre za zares veličas-
ten objekt, ki s svojo podobo in
urejenostjo okolice v vseh pogle-
dih izstopa iz okolja mesta. Ob-
jekt je tik ob morju in nudi
čudovit pogled na obalo Črnega
morja, na pristanišče in številne
ladje, ki so tam zasidrane.
V	hotelskem delu novega ob-
jekta je 260 postelj, oba med se-
boj povezana objekta pa merita
13 tisoč kvadratnih metrov.
Vrednost objekta je okoli 24 mi-
lijonov ameriških dolarjev,
podjetje Nizke gradnje pa je bilo
udeleženo s približno desetino.
Delavci Nizkih gradenj so opra-
vili vsa gradbena in ureditvena
dela od betonskega skeleta dalje:
notranje omete, predelne stene,
celotno zunanjo ureditev s cesta-
mi, parkirišči in zelenicami. O
veličini njihovega dela govorijo
naslednji podatki: postavili so
6.500 kvadratnih metrov
gradbenega odra do višine 40
metrov, vgradili 12.500 kvadrat-
nih metrov estrihov, tudi do de-
beline 40 centimetrov, tlakovali
so 1.200 kvadratnih metrov stre-
he, opravili 3.400 kvadratnih
metrov zunanjega tlakovanja,
položili 3.350 kvadratnih met-
rov asfalta, 560 metrov kanaliza-
cijskih cevi, 217 metrov vodovo-
da ter opravili okoli 15 tisoč
kvadratnih metrov ometov.
Svojo prisotnost v Rusiji je
začelo podjetje Nizke gradnje s
sodelovanjem pri gradnji velike-
ga stanovanjskega kompleksa,
kjer pa dela zaradi pomanjkanja
denarja trenutno stojijo. Nadal-
jevala pa naj bi se v prihodnjem
letu, kot vse kaže znova s sodelo-
vanjem Ptujčanov. Nasploh je v
Rusiji opaziti veliko "načetih"
gradbišč, ki pozneje ob poman-
jkanju sredstev za nekaj časa
ugasnejo. To in celotna precej
brezosebna podoba tamkajšnje
arhitekture vzbuja v obiskovalcu
dokaj neprijetne občutke. Do-
kler se seveda na tamkajšnje raz-
mere ne navadi.
Gostujoči delavci, tudi delavci
ptujskega podjetja, so se v ruske
razmere kar dobro vživeli. Kot
sem opazil, dokaj dobro obvla-
dajo tudi jezik domačinov. Kot
so pripovedovali sami, se z
domačini, tudi z najetimi ruski-
mi delavci, kar dobro razumejo.
V tem prednovoletnem času so
vsi pripotovali v domovino, kdo
od njih pa se bo v primeru prido-
bitve novih poslov v Rusiji vrnil,
se bodo šele dogovorili. Direktor
Mitja Omulec poudarja, da je
odločitev o delu v Rusiji povsem
svobodna odločitev posamezni-
ka.
Medtem ko nekateri potujejo
tja in nazaj, tudi na dopust v do-
movino, z letalom, morajo mno-
gi večkrat prevoziti 3.500 kilo-
metrov dolgc^ pot z avtomobi-
lom. O tem potovanju bi bilo
mogoče napisati posebno
zgodbo. Kot so pripovedovali, je
vsako tako potovanje prek
Madžarske, Ukrajine in dela Ru-
sije pestro doživetje - od srečanj
s carino in policijo do ostre rus-
ke zime in drugih nevarnosti.
Tudi bivanje in poslovanje v Ru-
siji je v primerjavi z razmerami
pri nas nekaj povsem drugega.
Vodja gradbišča Andrej Mesa-
rič ima bogate izkušnje v poslo-
vanju z ruskimi oblastmi in
podjetji, pa tudi s plačilnim pro-
metom, ki poteka izključno v go-
tovini, s plačevanjem storitev in
blaga vnaprej, pa naj gre za še
tako velike zneske. Toda tudi to
sčasoma postane vsakdanjost,
kot je nekaj povsem običajnega
prenašanje večjih vsot denarja iz
Slovenije v Rusijo in to kljub
številnim nevarnostim, ki
prežijo na tej dolgi poti.
V nekaj dneh bivanja v Rusiji
in ob spoznavanju tamkajšnjega
življenjskega utripa sem se
prepričal, da so Slovenci, ki tam
živijo in delajo, nekaj posebne-
ga. Problemi, s katerimi se
ukvarjamo v našem vsakdanji-
ku, so z vidika življenje v Rusiji
smešni. V ekstremno drugačnih
razmerah lahko uspejo le po-
gumni in sposobni. Podjetje
Nizke Gradnje, d.d., Ptuj, njego-
vo vodstvo in njegovi delavci za-
gotovo sodijo mednje.
J. Bračli
Tudi tlakovana okolica objekta, parkovni del in pa-
viljon v ozadju so delo ptujskih gradbincev.
Slovesna otvoritev. Z desne: direktor Smelta Dušan
Penca, predstavnik ruske Dume in direktor investi-
torja Antonov.
Direktor NGP Ptuj Mitja Omulec (levo) in vodja
gradbišča Andrej Mesarič na slovesni otvoritvi so-
dobnega objekta.
Slovenski in ruski delavci podjetja Nizke gradnje Ptuj ob obisku direktorja.
Upravno-hotelski kompleks v ruskem mestu Tuapse
TEDNIK - Četrtek, 17. december 1998
7

BUKOVCI / SALON KUHINJ IZ UVOZA
Nova dejavnost pri N/egočeviA
Prejšnji mesec so pri Nje-
gačevih v Bukovcih 100 F imeli
že 17-letnico obrti. Nasploh so
Bukovci postali majhno sre-
dišče najrazličnejših obrtnih in
drugih dejavnosti. Obletnico so
delavno praznovali že septem-
bra, ko so v okviru razširjene
dejavnosti trgovskega in proiz-
vodnega podjetja Njegač odprli
salon kuhinj iz uvoza in bele
tehnike ter skladišče z gradbe-
nim materialom, v okviru kate-
rega prodajajo tudi rezani les
za mizarje.
Direktorica podjetja Silva Nje-
gač je povedala, da je za nakup
kuhinj veliko zanimanja. Trudi-
jo se, da bi želje kupcev izpolnili
do podrobnosti. Ob obisku nji-
hovega salona stranke izrazijo
svoje želje, sledi računalniška iz-
delava projekta kuhinje in po-
tem vnovični dogovor, če je
potrebno. Dobavni rok je kratek,
od 30 do 40 dni največ. Ob ku-
hinjah strankam lahko dobavijo
tudi jedilne garniture. Dobavi-
telj je firma Sicc iz Ancone.
Na vprašanje, kaj si Silva in
Franc Njegač želita ob novem
letu, sta soglasno odgovorila:
"Zadovoljne stranke, saj se le za-
dovoljna stranka vrača." Tudi
energijo za delovni dan od jutra
do večera črpata iz zadovoljstva
strank. "Če sem z delom zado-
voljna, je to zame obenem tudi
počitek," je poudarila Silva Nje-
gač.
MG
Silva Njegač v svojem salonu kuhinj.
Foto: Kosi
RADENCI / KONČANO 7. SREČANJE PRLEKOV
V ospredju razvojna vprašanja
Letošnje srečanje Prlekov je bilo vsebinsko izjemno boga-
to, zlasti še začetek, ki je bil v znamenju razvojnih in ev-
ropsko aktualnih vprašanj. Pritegnila je okrogla miza o
slovenskem približevanju EvTopski uniji in o prilagajanju
zakonodaje, ki jo je je vodila državna sekretarka Vojka
Ravbar. Predstavili so delovanje ustanove Antona Trsten-
jaka in prvo številko Biltena, ki sta ga uredila dr. Marjeta
Ciglenečki in Dušan Gerlovič.
Na sporedu je bilo več štu-
dijskih delavnic, tudi o me-
dijskem sodelovanju in povezo-
vanju v Prlekiji in širšem prosto-
ru med Dravo in Muro. Na njej
so sodelovali tudi predstavniki
naše radijske in časopisne hiše.
Precej pozornosti je bila deležna
odmevna okrogla miza o razvo-
jnih možnostih Slovenskih go-
ric, Haloz in Prlekije, na kateri
je sodeloval tudi minister za
ekonomske odnose in razvoj dr.
Marjan Senjur. Opozoril je na
aktualne naloge države ob
približevanju Evropski uniji in
nanizal nekaj statističnih pri-
merjav. Po njegovem Evropo že
lovimo za rep, ni pa bojazni, da
evropsko primerljive življenjske
ravni ne bi dosegli. Posebej je
izpostavil regionalne razlike Slo-
venije, ki so kljub majhnosti
države precejšnje in jih je treba
upoštevati. Prevladuje prepriča-
nje, da je treba vendarle zagoto-
viti enakomeren gospodarski in
družbeni razvoj in čimprej spre-
meniti gledanje na regionalni r-
azvoj. Žal so zdaj tudi na državni
ravni konceptualni pogledi ne-
usklajeni, glavni problem pa je,
da regij sploh še nimamo in se
torej pogovarjamo o regionalni
politiki brez regij. Minister Sen-
jur je opozoril na nujnost po-
vezovanja občin na pripravo
dobrih regionalnih programov
in konkretnih projektov širših
konceptov. Vse pobude morajo
prihajati od spodaj navzgor,
programi morajo nastajati v re-
gijah oziroma občinah, torej na
lokalnem nivoju.
Na okrogli mizi so sodelovali
še dr. Verica Trstenjak, drža-
vna sekretarka v ministrstvu za
znanost in tehnologijo, ki je go-
vorila o pomenu in vlogi znanja,
mag. Milan Lovrenčič, ki je na-
nizal razmišljanja o pomenu
podjetništva, in dr. Jože Osterc,
profesor ljubljanske univerze, ki
' je okroglo mizo dejansko vodil
in povezoval.
Drugi dan 7. srečanja Prlekov
v Radencih, ki sta ga pripravili
Ustanova akademika Antona
Trstenjaka in Radenska iz Ra-
dencev, je bil v znamenju
srečanja dijakov iz Prlekije in
tradicionalnega velikega družab-
nega srečanja Prlekov in prija-
teljev Prlekije v športni dvorani
Radenci. Nanj so kot slavnostne-
ga govornika povabili podpred-
sednika SAZU Cirila Zlobca, v
kulturnem programu pa so sode-
lovali ljudske pevke iz Male vasi,
folklorna skupina Bolnišnice
Ptuj, folkloristi iz Jurovskega
Dola, komorni zbor Orfej in re-
citator Marko Kočar. Prireditve
so bile dobro pripravljene, škoda
je le, da je bil obisk na okroglih
mizah in delavnicah nekoliko
manjši od pričakovanega.
Letošnje srečanje Prlekov in
prijateljev Prlekije so sklenili z
izletom in druženjem na Kapeli.
M. Toš
TRGOVISCE / INTEGRIRANA PRIDELAVA ZELENJAVE
Uiinliovito le premišljeno delo
v Ormožu ži\imo sredi njiv in vrtov, pa kljub temu marsikdo
sveže zelenjave le ne pridela sam. V trgovinah je mogoče ku-
piti uvoženo in od kdo ve kod pripeljano zelenjavo.
Domačega korenčka, solate, cvetače, pora, zelene in drugih
zelenih dobrot pa doslej ni bilo, saj pridelovalci svojih pri-
delkov ne ponujajo na tržnici, kot je to običaj v večjih krajih.
Pa se okrog nas pridela veliko zelenjave in sadja, to je lepo
videti ob razstavah društva kmečkih žena, ki pridelano znajo
tudi privlačno ponuditi.
Na kmetiji Kumer v Trgovišču
rastlinjak ob cesti opozarja, da se
tukaj nekaj prideluje, in najbolj iz-
najdljivi popotniki so se kar us-
tavljali, še preden so imeli pri
Kumrovih lepo urejeno prodajo
na domu, kjer kupca sprejmejo
danes. Pridelava in prodaja zelen-
jave je sčasoma postala prevladu-
joča dejavnost na kmetiji, telefon
nenehno zvoni, naročil in
povpraševanja je veliko.
Posestvo Zvonke in Vekosiava
Kumra je eno izmed devetih po-
sestev, ki so v letošnjem letu vklju-
čena v poskusno integrirano pri-
delavo zdrave zelenjave iz Podra-
vja. Gre za svežo zelenjavo z viso-
ko biološko vrednostjo, pridelano
pod strokovnim nadzorom Kme-
tijskega zavoda Maribor. Zelenja-
va ne vsebuje prekomernih ostan-
kov sredstev za varstvo rastlin in
nitratov. Dognojujejo na podlagi
analize tal in nič se ne dela kar "na
pamet" ali pa "za vsak primer", kot
je to sicer pogosto običaj na kmeti-
jah. Takšna pridelava ne obremen-
juje okolja in je v skladu s smerni-
cami okolju prijaznejše pridelave
zelenjave. Tovrstna pridelava je
razširjena v večini zahodnoevrop-
skih držav. Že vrsto let uporabljajo
med drugimi biotičnimi načini
varstva rastlin tudi predatorje za
zatiranje listnih uši, bele mušice in
drugih škodljivcev (predatorji so
insekti, ki se prehranjujejo s škod-
ljivci). Med sredstvi za varstvo
rastlin se smejo uporabljati samo
taka, ki ne škodujejo koristnim
živalim in delujejo selektivno. Na-
mesto herbicidov uporabljajo na-
jvečkrat folijo za zastiranje.
Pri Kumrovih, katerih zaščitni
znak je mravljica, obdelujejo
površino šestih hektarjev, od kate-
rih 1,5 do 2 hektarja letno počivata
in sta posejana z deteljo. Zelo po-
zorno namreč skrbijo za kolobar.
Pri delu jim je v veliko pomoč na-
makalni sistem. Za čim daljše in
čim boljše skladiščenje zelenjave
pa so pred časom postavili še hla-
dilnico za 70 ton zelenjave; v njej
je trenutno predvsem radič, zelje,
glavhati ohrovt in kitajsko zelje, ki
bodo tako ostali sveži vse do konca
zime.
Zanimiv je tudi proces dela v
rastlinjaku, ki ni nikoli prazen. Do
novembra je bil poln paradižnika,
sedaj je v njem solata, okrog nove-
ga leta bo redkev, sicer pa gojijo v
rastlinjaku predvsem zelenjavne
sadike, ki jih - tudi s pomočjo stro-
ja - natančno sejejo v za to
pripravljene posodice iz stiropora.
To omogoča, da se koreninska
gruda pri transportu ne izsuši in
sadike ne ovenejo. V stiropor seje-
jo vso zelenjavo, ki jo sadijo naši
vrtičkarji, pa tudi čebulo. V
zadnjih letih pripravljajo sadike za
vrtičkarje, po naročilu pa tudi za
uporabnike, ki potrebujejo več sto
sadik. Uporabljajo predvsem se-
mena Bejo, za to firmo imajo tudi
zastopstvo. Gospa Zvonka je pove-
dala, da ji je žal, ker ni kvalitetnih
domačih semen.
Pri Kumrovih pridelujejo vso
zelenjavo, ki je za naše kraje
običajna. Novosti vpeljujejo spon-
tano, spodbudijo jih stranke ali pa
se ideje porodijo kar same. Med
nekoliko nenavadnimi pridelki za
naše kraje so glavnati ohrovt, zele-
na in por. Kumrovi so se zelenja-
darstva lotili zelo resno in zavzeto,
za vsako površino vodijo natančno
evidenco del in vsega, kar dodajajo
zemlji. Kmetija je že tri leta v celo-
ti računalniško obdelana. Na
računalniku imajo vse knjigo-
vodstvo, razdelano po parcelah, z
opredeljenimi stroški, pridelki in
končnim zasužkom. Zvonka Ku-
mer pravi, da je tudi na kmetih
vedno pomembnejše delo s
svinčnikom.
vki
Zvonka Kumer se zaveda odgovornosti, ki jo ima za
pridelavo zdrave zelenjave
8
Četrtek, 17. december 1998 - TEDNIK
PO MASIH KKAUH
PTUJ / 50 LET ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE
Štvcfl/slra Iri^liailc«
Pivi 1943-1998
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Sicer se je delo že pričelo, a je zelo neprijetno, ker je letos
poleti vdrla ali mladina ali tečajniki v dvorano in vse knjige,
brošure in revije večinoma odprte razmetala, tako da je dvo-
rana nastlana do 1.20 m visoko z raztrganimi in pohojenimi
knjigami. Ker se je pojavila zahteva športnikov in flzkultur-
nikov, da se dotična velika soba takoj izprazni, so se vse knji-
ge in drugo zmetalo v drugo sobo, kjer je sedaj velik kup pa-
pirja, pomešan s knjigami, celimi in raztrganimi. /.../
Glede dosedanje knjižničarke
Rajke Smodičeve, ki je za prei-
skave njenega moža, bivšega kus-
tosa Muzeja in s tem zvezane
knjižnice, suspendirana, ni došla
določba, ali bo nadalje zaposlena
ali ne.
Studijska knjižnica posluje se-
daj samo zasilno. Otvoritev na-
meravane čitalnice je trenutno
nemogoča. Prostori bi bili za
knjižnico primerni, vendar še
manjka ca 6 m2 šip, zunanjih in
notranjih, kar pa se bo sčasoma
popravilo.
Smrt fašizmu - svobodo narodu!
Šel Henrik"
Šel je nato knjižnico vodil do
1951 leta (vmes 1. 1949 prof.
Franc Stiplovšek). Pred njim so
to mesto ponudili upokojenemu
znanemu šolniku Pavletu Flere-
tu, vendar je ta odklonil. V Šelo-
vem obdobju so še delale omenje-
na R. Smodičeva (le prvo leto),
administratorki Rozika Lahamar
(1948) in Dana Kajžnik (1950),
čistilec Franc Orož (1949-1953),
nižja bibliotekarka Tatjana Ste-
fanciosa (1950-1952), zavzeti in
"pismeni" bibliotekar Andrej
Kovač (1949-1960) ter od istega
leta tudi Drago Hasl, ki je nas-
lednje leto sprejel ravnatelj sko
mesto, kjer je ostal tudi po
združitvi z Mestno knjižnico vse
do svoje upokojitve 1. 1966. Za
njim so ravnateljsko mesto spre-
jeli Milojka Aličeva (1966-1977),
Drago Šuligoj in zadnja Lidija
Majnik.
Med prvo inventarizacijo (1953
je ta vpisan fond štel 38.000 enot)
so precej fonda izločili, pa naj so
bile to dvojnice ali pa politično
sumljiva dela, marsikaj pa so dali
v Mestno knjižnico, češ da bolj
spadajo tja. Izločanje je bila poli-
tična naloga, kar nam najlepše
pojasnjuje citat iz ptujskega
Našega dela: "Očistiti je treba
knjižnice vse stare navlake ter jih
izpolniti z napredno literaturo". (
M.A.: V tednu napredne knjige;
Naše delo 23. 9.1948). Šele čez tri
leta uspejo odpreti čitalnico z
dvanajstimi sedeži in to se ni
spremenilo do selitve 1. 1%9 v
minoritski samostan. Poleg
omenjenega osebja je bilo pozneje
sprejeto kaj malo novih, pa tudi
nabava, če jo gledamo po inven-
tarnih knjigah, je bila bore mala.
Ptujskemu OLO je postalo seve-
da kaj žal, da so knjižnico ustano-
vili, zato so jo 30.6. 1954 z odlo-
kom ukinili ter združili z muze-
jem in v njej sta ostala zaposlena
le dva bibliotekarja in čistilec,
vendar sledi pod pritiskom
Ljubljane v naslednjem letu pre-
klic in njeno ponovno delovanje.
Tej združitvi se je ostro uprl ta-
kratni novinar, Ptujčan Miha Re-
mec. To zatišje je vladalo štiri
leta, dokler ni 27. 12. 1958 po
sklepu obeh zborov ObLO Ptuj
sprejel sklep o ukinitvi obeh ptuj-
skih knjižnic ter združitve v novo
Ljudsko in študijsko knjižnico
Ptuj. Dokončno je izraz "študij-
ska" izginil ob novem preimeno-
vanju že v samostojni Sloveniji 1.
1994, odkar se imenuje Knjižnica
Ivana Potrča. Ostal je le študijski
oddelek skupaj z domoznanskim.
L. 1982 smo zapustili del poštne
stavbe, pridobili pa krilo na drugi
strani hodnika samostana, ven-
dar pa je zaradi slabe načrtova-
nosti oziroma mednarodnih
norm, da mora knjižnica ob selit-
vi imeti najmanj prostega prosto-
ra za 50 let, bilo kmalu jasno, da
ni ustanova rešila nobenih pros-
torskih problemov. Ali bo ob
bodoči selitvi v Mali grad to
rešeno ali pa se bodo problemi
ponovili, saj se je ob vsakokratni
selitvi govorilo le v superlativih,
dokler ni pridrla na dan stvarna
sedanjosti? Računalniki so lahko
izvrstna pomoč, ne pa nadomesti-
tev!
Ko govorimo o študijski
knjižnici ali domoznanstveni
zbirki, nikakor ne mislimo zani-
kati velikega pomena, ki ga ima
splošna knjižnica, to je ljudski,
mladinski ali potujoči oddelek.
Vendar žal, strokovnosti na lju-
bo, ne moremo vsega enačiti ter je
potrebno vsak oddelek postaviti
na mesto, ki mu gre. Kjerkoli
sem bil, pa naj bo doma ali v tuji-
ni, povsod je bilo srce knjižnice
domoznanstveni del, študijski
del pa knjižnica za zahtevnejše
bralce.
Se nekaj besed o fondu.
Knjižnica je bila po vojni med
prvimi v Sloveniji po velikosti,
toda dolgoletno omalovaževanje
njenega pomena jo je spravilo da-
nes preko 30. mesta. Bila je poleg
ravenske edina, ki ni dobivala ob-
veznega izvoda vse do 1. 1970, ko
se je ugotovilo, da sploh niso ti-
skarji tisti, ki temu nasprotujejo,
temveč delavci NUK-a ter mari-
borske Študijske knjižnice, poz-
neje Univerzitetne. Toda če pog-
ledamo slabo kadrovsko zasedbo
in premajhno občinsko skrb za
delo knjižnice ter prav zaradi te
preslabe kadrovske zasedbe se
niso mogli mnogi tako pogosto
udeleževati vseh strokovnih po-
svetovanj, pa tudi premalega na-
kupnega fonda in prepočasne ob-
delave, je ena pomanjkljivost ro-
dila drugo.
Med zaklade knjižnice spadajo
dragocene knjige, a njihov opis bi
zahteval poseben in prav obširen
članek in enako tudi o dejavnosti
ptujskega domoznanstvenega od-
delka, ki ima poleg fonda domoz-
nanstvenih del več deset tisoč iz-
rezanih člankov, dragocenih del,
tudi Arharjevo, Cobljevo in
Potrčevo knjižnico. Obširneje go-
vore o tem in tudi o študijski
knjižnici oziroma oddelku
Knjižnice Ivana Potrča, njenem
delu, kjer lahko uporabniki vidi-
jo le vrh ledene gore, publikacije,
zlasti ob 30-letnici ŠK ter ob 200-
letnici ptujskih knjižnic, kjer je
navedena tudi obsežna literatiu-a.
Če namreč uspemo odkriti zgodo-
vino knjižnic, med katerimi ni
ptujska najbolj uboga, odkrijemo
čudovite pustolovske, včasih
smešne, včasih tragične zgodbe,
na vsak način pa zanimive. In
čeprav je danes, kot smo že rekli,
izginilo ime jubilanta iz poime-
novanja, ji vendar lahko zaželimo
lepega in vsaj še enega abrahama,
saj je izvrševala in izvršuje tisto
skrito, vendar nujno potrebno
delo, predstavlja tisti čar knjige,
ki bi bil brez knjižnic dosti bolj
bled, če ne že mrtev.
¥. bibl. Jakob Emeršti
ivm in Shveniia ff)
1. januarja 1999 bo enajst držav Evropske unije uvedlo novo
skupno evropsko valuto, imenovano evro. V današnjem ses-
tavku bomo govorili predvsem o začetkih Evropske monetar-
ne unije (EMU), v katere okvirih se evro uvaja, in kriterijih,
ki jih mora država izpolnjevati, da lahko skupno valuto uve-
de. Poskušali bomo ugotoviti, ali lahko Slovenija v tem tre-
nutku zadosti predpisanim kriterijem. Na koncu bomo odgo-
vorili na vprašanje, zakaj skupna evropska valuta ne bo uve-
dena v vseh državah Evropske unije.
Evropski integracijski procesi
potekajo na gospodarski in na
politični ravni. V praksi se je iz-
kazalo, da je gospodarsko
združevanje lažje uresničljivo
od političnega. Pomemben
vzrok za takšno stanje je, da
mora gospodarsko združevanje
premagati prikrite interese
manjših skupin, politično
združevanje pa se srečuje s pre-
cej večjo oviro, t.j. z občutki na-
cionalne identitete.
Nov evropski denar predstavl-
ja kompleksen problem na obeh
področjih. Glavni težave pa
lahko razdelimo v tri skupine:
prva predstavlja izpolnitev po-
gojev za pristop k Evropski mo-
netarni uniji, druga vzpostavi-
tev institucionalne infrastruk-
ture, tretja skupina pa se nanaša
na politično voljo.
Ideja o skupnem evropskem
denarju se je razvijala sorazmer-
no s procesi evropskega
združevanja na drugih po-
dročjih že od leta 1957 naprej.
Glavni mejnik za njeno končno
podobo prav gotovo predstavlja
zgodovinsko srečanje Evropske-
ga sveta v nizozemskem meste-
cu Maastricht decembra 1991. V
Maastrichtu so bila postavljena
konvergenčna merila za vstop
posameznih članic Evropske
unije v EMU. Ta merila so štiri:
- Stopnja inflacije: Stopnja
inflacije v letu pred uvedbo evra
v državi članici ne sme za več
kot 1,5-odstotne točke presegati
povprečja treh najuspešnejših
držav članic pri izpolnjevanju
kriterija stabilnosti cen. Po po-
datkih nemške Commerzbank
za junij 1998 bi države članice
EMU morale obdržati stopnjo
inflacije pod 2,7%. Ravno s tem
kriterijem bi imela Slovenija v
tem trenutku največ težav, saj je
naša stopnja inflacije, po podat-
kih Eurostata (evropskega sta-
tističnega urada), v letu 1997
znašala 9,4%. V letu 1998 naj bi
bila stopnja inflacije nekoliko
manjša, vendar pa se vsi zaveda-
mo, da manjšanje ni odsev zdra-
vih, naravnih tržnih silnic. Lani
smo inflacijo manjšali celo tako,
da smo spremenili metodo nje-
nega izračunavanja. Največji
preizkus stabilnost naše ravni
cen čaka v prihodnjem letu, ko
bomo uvajali davek na dodano
vrednost.
Fiskalna stabilnost:
Državni primanjkljaj ne sme
presegati tri odstotke bruto
družbenega proizvoda (BDP).
Javni dolg države ne sme prese-
gati šestdeset odstotkov BDP.
Predvsem kriterij javnega dolga
predstavlja za članice petnajste-
rice velik problem. Povedano
natančneje, v juniju 1998 so ga
izpoljevale le štiri države člani-
ce.
Slovenski fiskalni kazalci se
trenutno gibljejo v okviru
zahtevanih evropskih meril.
Državni primanjkljaj se giblje
okrog 1%, javni dolg pa znaša
približno četrtino BDP. Naši
ekonomisti opozarjajo na t.i.
prikrit javni dolg, ki bo imel na
realne kazalce vpliv v prihod-
nosti. Do izraza naj bi prišel
predvsem ob prepočasnem izva-
janju nekaterih nujnih reform.
Slabšaje nadomestitvenega raz-
merja med aktivno zaposlenimi
in upokojenci narekuje reformo
pokojninskega sistema, ki bo
dosti stala aktivno zaposlene in
državo.
- Stabilnost obrestnih mer.
Dolgoročne nominalne obresti
lahko največ za dve odstotni
točki presegajo obrestne mere
treh najuspešnejših držav čla-
nic. To je v realnosti maja 1998
pomenilo, da morajo biti dolgo-
ročne obresti manše od 7,7%.
Pri nas tega kriterija ne moremo
izpolnjevati zaradi temeljne
obrestne mere (TOM). Žal bo
imela postopna ukinitev TOM
negativne učinke na stopnjo in-
flacije, posledično pa tudi na
povečan državni primanjkljaj.
Od petnajstih članic Evropske
unije jih bo 1.1. 1991 evro uved-
lo enajst. Uveden ne bo na Dan-
skem, Švedskem, v Veliki Brita-
niji in Grčiji. Danci so se, kljub
temu da izpolnjujejo vse kon-
vergenčne kriterije, na referen-
dumu odločili, da evra ne bodo
uvedli. Švedi se v dobro EU
nočejo odpovedati najboljšemu
sistemu socialne varnosti in
pravičnosti v Evropi. Britanci
so preveč narcisoidni, da bi se
odpovedali svoji kulturni iden-
titeti, kroni in predvsem funtu.
Velika Britanija lahko ob more-
bitnem neuspehu nove evropske
valute tudi ogromno pridobi, saj
bodo v tem primeru ljudje iskali
stabilno valuto, ki jo britanski
funt zagotovo predstavlja. Edi-
na država evropske petnajsteri-
ce, ki ima še preveč nestabilno
gospodarstvo in zato ne more
uvesti evra, je Grčija.
Uvedba skupne evropske valu-
te predstavlja nadgradnjo ev-
ropskih integracij. Glavna ideja
je, oblikovati stabilno valuto, ki
bo lahko konkurirala ame-
riškemu dolarju in japonskemu
jenu. Za uspeh "projekta evro" je
po mojem mnenju največjega
pomena izkazovanje politične
volje. Evro bo pretrese lahko
premagoval z zaupanjem prebi-
valcev držav, ki ga uvajajo. Če
bodo pokazali tako nizko lojal-
nost do evra, kot jo Slovenci iz-
kazujemo do tolarja, se jim ob
bližajoči se svetovni recesiji ne
piše prav dobro.
David Visenlak
Karikatura: Vlado Šegula
PTUJ / NA OSNOVNI SOLI O. MEGLIC
Na OŠ Olge Meglič že vrsto let posvečamo preventivnim dej-
avnostim na področju zdravega razvoja in življenja učencev
velik pomen. Šolo poskušamo narediti čim prijaznejšo in
učencem pomagati oblikovati celovito samopodobo, ki je po-
goj za srečno, ustvarjalno in zadovoljno življenje.
Za učence predmetne stopnje
od 6. do 8. razreda smo organizi-
rali delavnice Kdo sem jaz? in
okroglo mizo Moj drugačni ko-
rak v svetu odvisnosti. Delavni-
ce so vodili strokovnjaki iz Cen-
tra za socialno delo Ptuj. Učenci
v program vključili prosto-
voljno. Delo je potekalo v
manjših skupinah v času redne-
ga pouka v obliki delavnic. Dva
moderatorja sta spodbujala dis-
kusije in skrbela, da lahko vsak
učenec pove svoje mnenje. Ves
program je trajal tri dni.
V delavnici Kdo sem jaz? so se
učenci s strokovnajki pogovar-
jali v zvezi z oblikovanjem oseb-
nosti, kako postanejo samoza-
vestnejši, kako razvijati dobro
komunikacijo, boljše, zdrave
odnose med seboj in učitelji, o
prijateljstvu, zaljubljenosti, od-
nosih med spoloma, vrednotah
in še o mnogih vprašanjih, ki
pestijo vsakega mladostnika.
Učenci so se v manjših skupi-
nah radi pogovarjali, bili so ak-
tivni, sproščeni. Učili so se
izražati svoje misli, argumenti-
rati stališča in poslušati druge.
Pokazali so izreden interes in
izrazili željo po ponovnih
srečanjih.
Za posamezen razred smo or-
ganizirali okroglo mizo Moj
drugačni korak v svetu odvis-
nosti, kjer so strokovnjaki odgo-
varjali učencem na njihova
vprašanja o drogah, o možnih
negativnih posledicah rizičnega
vedenja. Skupaj z njimi so iskali
poti, kjer droga ni potrebna - v
smislu krepitve osebnosti in no-
tranjih moči posameznika.
Želimo jim dati kakovostno
in pravočasno informacijo, da
jih zaradi nevednosti in ne-
poučenosti nekdo mimogrede
ne napelje na drogo, jim poma-
gati postati odgovorne za svoj
napredek. Dobili so informacije
o tem, kje vse lahko poiščejo
pomoč pri premagovanju ovir.
Učenci posameznih 8. razre-
dov so se s strokovnjakinjama,
ginekologinjo in medicinsko se-
stro, pogovorili tudi o obliko-
vanju spolne identitete, o odno-
sih med spoloma, aidsu in o
drugih spolnih boleznih. Tudi o
tem želijo dobiti čimveč infor-
macij, saj jih pogrešajo od
staršev, ki se v večini primerov
še vedno ne želijo sprijazniti z
otrokovo prebujajoče se spol-
nostjo oziroma so zadržani in se
ne znajo pogovarjati o temah, ki
pa najstnike nadvse mikajo.
Spolnost je zanje izziv, zato so
pogovori še kako potrebni. Ve-
deti morajo, da prevzemajo za
svoje početje odgovornost in da
sami odločajo za svoje življenje.
Že nekaj let izvajamo za ado-
lescente izkustvene delavnice.
V tem obdobju jih namreč vse
omenjene teme najbolj zanima-
jo in jih potrebujejo. Namen jim
je pomagati na poti do sebe,
oblikovati samopodobo in
povečati samozavest. Opažamo,
da si mladi želijo informacij od
strokovnjakov, njim se lažje od-
prejo, hkrati pa dobijo strokov-
ne in aktualne podatke o
določeni temi. S tem pa lahko
prisluhnemo tudi njihovemu
utripu in naše delo dograjuje-
mo.
Svetovalna delavka
Panika Novak
PTUJ / OSNOVNE SOLE
Uvedli infomatorje-
varnostnike
Prejšnji teden so v ptujskih mestnih osnovnih šolah - razen
v šoli Olge Meglič - pričeli delati informatorji-varnostniki, ka-
terih prva naloga je informiranje obiskovalcev v šolah in
pomoč dežurnim učencem ter invalidom, na drugem pa
pomoč učencem v smislu varnosti na šoli, je povedal spe-
cialni pedagog Zlatko Jaušovec, ki je po javnem razpisu
za to delo izbral tri moške in eno žensko. Porast delikvent-
nosti na šolah je v zadnjih letih večji, vendar še obvladljiv,
in samo zaradi varnosti ne bi potrebovali zaposlenega člo-
veka, je menil Zlatko Jaušovec. Gre predvsem za izsiljevan-
ja mlajših učencev s strani starejših, manjše kraje in vanda-
lizme. Informatorji-varnostniki imajo srednjo šolo in bodo
zaposleni kot javni delavci občine Ruj.
MZ
TEDNIK - Četrtek, 17. december 1998
9
MS- v, nT	~	J «>- -
PTUJ / KLEPET S TAJNICO ZORO PLIBERSEK
Sodobna tajnita zna vei kot kuhati kaviio
Naša sogovornica je dolgoletna tajnica l veliko izkušenj in
spoznanj s tega področja. Trenutno dela kot tajnica v uradu
župana mestne občine Ptuj. Rodila se je v Lovrencu na
Dravskem polju, kjer je obiskovala osnovno šolo. Po
končani osnovni šoli se je šolala v Ptuju in Mariboru. Je
poročena in mati že odraslega sina. V prostem času se naj-
raje ukvarja z ročnimi deli, veliko prijetnih trenutkov pa
preživi tudi v gledališču.
Klepet z Zoro Pliberšek je pote-
kal ob dobri kavici v prostorih
urada župana mestne občine Ptuj.
TEDNIK: Ste o poklicu tajnice
sanjali že v mladosti?
"Ne, v mladosti sem sanjala o
poklicu zobne tehnice. Naneslo je
drugače. Najprej sem končala
srednjo ekonomsko šolo v Ptuju,
nato sem nadaljevala študij na Vi-
soki ekonomsko-komercialni šoli
v Mariboru."
TEDNIK: Kako ste se kalili,
kateri od vaših šefov je najbolj
vplival na vaše delo?
"Kot absolventka VEKŠ sem se
zaposlila v tajništvu OŠ Žetale.
Začetek je bil težak, pri delu sem
bila bolj ali manj prepuščena
sama sebi. Po desetih letih dela v
Halozah sem se zaposlila v Ptuju
kot tajnica ^ predsednika OK
SZDL Ptuj. Že po nekaj dnevih
dela na novem delovnem mestu
sem spoznala, da bom morala
svoje znanje poglobiti. Za izo-
braževanje sem izkoristila vsako
priložnost. Na moje delo je naj-
bolj vplival takratni predsednik
Socialistične zveze Franc Zadra-
vec. V odnosu do dela je bil zelo
natančen, zahteval je red in ureje-
nost. To je zahteval tudi od nas."
TEDNIK: Katere so odlike do-
bre tajnice? Še nedolgo tega
smo tajniško delo poistovetili s
kuhanjem kave...
"Tajniški poklic se je v zadnjih
letih močno spremenil. Sodobna
tehnologija nam omogoča, da
svoje delovne naloge razširimo
čez meje običajnih tajniških
opravil. Tajnice smo postale del
tima, poznati moramo tudi po-
dročje upravljanja. Pomembno je,
da smo dejavne, da se nenehno
izobražujemo, osebno razvijamo,
da lahko stopamo v korak s
časom. Dobro tajnico odlikujejo
predvsem sposobnost sporazume-
vanja, usklajevanja in organizaci-
je. Je tista, ki v pisarni skoraj neo-
pazno, a učinkovito vodi delo,
nadzoruje informacijske tokove
in je obveščena o vsem, kar se v
hiši dogaja. Nova podoba tajnice
bo kmalu izpodrinila podobo tihe
osebe nekje v senci, ki kuha kavo.
Čedalje bolj smo cenjene po naših
sposobnostih in izkušnjah ter po
tem, da se znamo vključevati v
timsko delo."
TEDNIK: Kje delate?
"Sedaj sem zaposlena v mestni
občini Ptuj, v uradu župana.
Rada imam delo, ki ga opravljam.
V službo prihajam vsak dan pol
ure pred uradnim začetkom de-
lovnega dne, da uredim vse po-
trebno. Skuham pa tudi jutranjo
kavico za sodelavce v lu-adu župa-
na. Ob njej se dogovorimo za
marsikatero delovno nalogo, ki
nas čaka tisti dan. Z vsemi se do-
bro razumen in tudi vem, da me
imajo radi in me cenijo. Moje
delo se razlikuje od dela tajnic v
podjetjih. Vsak dan imamo vna-
prej planirane seje, obiske pri
županu in direktorici uprave.
Druge drobne stvari pa se vrstijo
kar same od sebe: telefonski klici,
obiski strank, usklajevanje ses-
tankov, strežba gostov in podob-
no. Delovni dan se mi včasih zdi
kot hiter posnetek nemega filma.
V moji službi je pestro in razgiba-
no, zato mnogokrat skoraj ne
opazim kdaj mine dan, ki se po-
gosto zavleče v popoldanske ure,
tudi sobote, nedelje in prazniki v
službi niso izjema. Po končanem
delu odhajam domov dokaj utru-
jena, zjutraj pa se od svojej
družine rada ponovno vračam
med sodelavke in sodelavce."
TEDNIK: Kje je meja zaupan-
ja med tajnico in njenim šefom?
Ali tajnica v šefovem interesu
lahko tudi laže?
"Mislim, da meje zaupanja med
šefom in tajnico ni. Le če popol-
noma zaupata drug drugemu,
lahko dobro sodelujeta. Do svojih
šefov sem trdna in zvesta, enako
pričakujem tudi o njih. Nikoli ne
lažem v interesu šefa. "Laž" je
moja iznajdljivost, ki ne škoduje
ne šefu in ne stranki. Delam s
šefi, ki so vedno dosegljivi za
stranke, in tako je včasih prav, da
jih po svoje opravičim, pa četudi
je to "laž", da lahko v miru opravi-
jo kakšno pomembno delo. Do
strank sem rada odkrita, rada jim
ustrežem in pomagam, zato "laž"
uporabljam le v izjemnih prime-
rih."
TEDNIK: V svojem dosedan-
jem delu ste zamenjali veliko
šefov? Kako jih ocenjujete ozi-
roma po čem si jih boste zapom-
nili?
"Res je, do sedaj sem zamenjala
veliko šefov. V tridesetih letih
moje službe sem vedno delala s
šefi, ki so bili voljeni za štiriletni
mandat. Reči moram, da se vseh
rada spominjam, z vsemi sem do-
bro sodelovala in vsi so bili z
mojim delom zadovoljni. Ostali
pa so tudi neprijetni spomini, ko
me je šef ob razpadu organizacije
pustil v pisarni, zase pa je našel
službo, ali pa ko mi je novi šef
menjal delovno mesto brez prave
obrazložitve, vendar to mojega
dela ni oviralo. S svojim dose-
danjim delom sem si pridobila
zaupanje in spoštovanje in delo
teče nemoteno naprej."
TEDNIK: Kakšna mora biti
podoba tajnice? Za vas vemo, da
ste vedno urejeni in pripravljeni
pomagati.
"V službi je moj stil oblačenja
posloven. Najraje oblečem kos-
tim, primeren moji postavi in le-
tom. V prostem času pa sem naj-
raje športno oblečena. Na sodelo-
vanje sem vedno pripravljena. Pri
delu rada pomagam mlajšim ko-
legicam, posebej ko gre za delo, s
katerim se v šoli niso seznanile.
To so delovne navade, odnos do
strank in sodelavcev, pravilen
prenos informacij, občutek za
obvladovanje kritičnih situacij.
K zares dobro opravljenemu delu
pa največ prispevata praksa in do-
polnilno izobraževanje. Z leti pri-
dobiš tudi poklicno samozavest.
Pri tajniškem delu je potrebna
tudi odprtost do ljudi ter topla in
prava človeška beseda."
TEDNIK: Eno od priznanj za
vaše dosedanje delo je tudi uvr-
stitev v letošnji izbor za tajnico
leta v Sloveniji, ki pa, kot smo
slišali, ni bil izveden. Kaj nam
lahko poveste o tem?
"Letos sem bila na pobudo kole-
gic predlagana za najboljšo tajni-
co v Sloveniji. Dobro sem se uvr-
stila, vendar do samega izbora ni
prišlo, ker je Zveza tajnic Slove-
nije zašla v težave in tudi število
prijav ni bilo zadovoljivo."
TEDNIK: Kakšne so vaše želje
in pričakovanja ob novem letu?
"Ob novem letu želim kolegi-
cam Kluba tajnica Ptuja in okoli-
ce mnogo osebnega in družinske-
ga zadovoljstva. Želim si, da se
moj življenjski moto še naprej
lu-esničuje, to je povezanost med
uspešnim delom v službi in
družinskim zadovoljstvom."
MG
Zora Pliberšek na svojem delovnem mestu v občinskem
uradu ptujske Mestne hiše
ZDAJ V KULTURI
•• likovna delavnita v
Miheliievi galeriji
v soboto in nedeljo, 19. in 20. decembra, od 10. do 13. ure bo
potekala v MiheNčevj galeriji (dravski stolp) v organizaciji Po-
krajinskega muzeja Ruj in pod vodstvo Rozine Sebetič in štu-
dentov likovne pedagogige iz Maribora likovna delavnica za
otroke. Otroci lahko rišejo, se preizkusijo v linorezu, izdelavi
grafik. Vsa oprema za delo je na voljo v Miheličevi galeriji, izdel-
ke sproti razstavijo, otroci pa jih za spomin lahko odnesejo tudi
domov.
Martin ^einer
•• Boiiino' novoletni kontert v Dornavi
Odbor za obnovo gradu v Dornavi in moški oktet prirejata v
nedeljo, 20. decembra, ob 17. uri božično-novoletni koncert. V
programu bodo sodelovali tudi učenci zasebne glasbene šole
Nocturno. Koncert bo dvorani baročnega gradu v Dornavi.
MS
SLOVENSKA BISTRICA / V GRADU BO RAZSTAVA
SODOBNE JAPONSKE KERAMIKE
Obeta se izjemen
v gradu Slovenska Bistrica, ki dobiva zadnja leta značaj
kulturnega centra, bodo 17. aprila prihodnjega leta odprli
razstavo sodobne japonske keramike, ki bo na ogled vse do
16. maja. To bo sočasna promocija občine Slovenska Bistri-
ca in vse Slovenije.
Marsikdo se sprašuje, zakaj rav-
no Slovenska Bistrica. Odgovor
je preprost: zaradi številnih od-
mevnih likovnih in drugih raz-
stav, ki so že lep čas na ogled v si-
cer nekoliko okrnjenih likovnih
salonih bistriškega gradu. Ena iz-
med takšnih je bila letošnjo pom-
lad razstava Miljanke Simšič in
Ljubice Zgonec-Zorko. Ogledali
so si jo številni obiskovalci in
tako se je glas o dejavnosti v bi-
striškem gradu razširil daleč nao-
koli. Prišel je tudi do Jana Cigle-
nečkega iz Slovenskega turis-
tičnega urada na Dunaju in preko
njega je potem Zavod za kulturo
Slovenska Bistrica navezal stike s
K.yokom Moronago, kulturnim
atašejem japonskega veleposla-
ništva na Dunaju. Ta je potem
Slovenski Bistrici ponudil omen-
jeno razstavo, ki je trenutno na
Ogled v Estoniji. Gre za prefinje-
110 sodobno oblikovano japonsko
keramiko iz obdobja zadnjih
dvajsetih let (od 1975 do 1995).
Pri Zavodu za kulturo se zave-
dajo, da se morajo za sprejem
lako izjemne razstave primerno
pripraviti. Za razstavo 49 kosov
keramike, ki so vsak umemiški
eksponat zase, bo na voljo pet raz-
stavnih prostorov v zahodnem
traktu prvega nadstropja gradu,
ki sodijo med reprezentančne sa-
lone v skupni površini 270 kva-
dratnih metrov. Omenjeni saloni
^ sami po sebi vredni ogleda, še
posebej ko bodo primerno resta-
Mrani, saj je pod beležem lepa
^idna slikarija, pa vendar za pos-
^vitev te mednarodne razstave to
ni dovolj. Ob njeni postavitvi
določajo nekatere pogoje tudi Ja-
ponci. Med največji zalogaj, tudi
finančni, sodi tehnika - od pri-
merne osveditve prostorov in za-
tenmitve prostorov do zaščite in
varovanja razstavljenih ekspona-
tov.
Eden izmed 49 eksponatov
sodobne	japonske
keramike, ki bo aprila pri-
hodnjega leta na ogled v
gradu Slovenska Bistrica
Zavod za kulturo Slovenska Bi-
strica ima pri tem izzivu mnogo
problemov, saj je veliko odvisno
od denarne podpore resornega
ministrstva ter tudi od hitrosti
gradnje bistriške glasbene šole, ki
bo zapustila vzhodni trakt v dru-
gem nadstropju gradu, tja bodo
potem preselili upravne prostore
zavoda, te pa sprostili za razsta-
višče.
In kaj meni o razstavi ter
spremljajočih delih in naporih
ravnatelj Zavoda za kulturo Slo-
venska Bistrica Stane Gradišnik?
"Po prvih stikih, ki smo jih že
imeli z omenjenim kulttirnim
atašejem in japonsko likovno
fondacijo, je postavitev razstave v
Slovenski Bistrici dokončna. S
težavami, na katere smo pri tem
zahtevnem projektu naleteli, smo
seznanili predstavnike ministrst-
va za kulturo in občino Slovenska
Bistrica. Na lokalni ravni so na
eni izmed zadnjih sej starega ses-
tava občinskega sveta sprejeli
sklep o postavitvi razstave in o fi-
nančni pomoči, za katero smo za-
prosili tudi pristojno ministrstvo,
a pri denarju ne kaže velike vne-
me. Povedali smo jim, da ta kul-
turni dogodek ne bo velikega po-
mena le za Slovensko Bistrico, ki
bo v tem času postala neke vrste
center kulturnega dogajanja,
temveč za celotno Slovenijo."
Denar, ki ga bodo porabili za
ureditev prostorov, ne bo vržen
vstran, kot nekateri zlobno nami-
gujejo, saj bodo tako turejeni pros-
tori v prihodnosti služili za
bodočo likovno dejavnost zavoda
za kulturo, predvsem pa bo to za-
metek postavitve stalne zbirke
sodobne keramike, kar imajo v
načrtu že lep čas.
Ob odprtju razstave sodobne ja-
ponske keramike v slovenjebi-
striškem gradu, postaviti jo bo
pomagal Ferdo Šerbelj, kustos v
ljubljanski Narodni galeriji, se
bodo v Slovenski Bistrici zvrstile
številne spremljajoče prireditve.
Razstavo bo spremljal katalog v
angleškem jeziku z vstavljenim
slovenskim komentarjem.
Vida Topolovec
tmistiino i^.^šmie
z iztekom leta se vrstijo tudi
najrazličnejše analize. V Cen-
tru za promocijo turizma Slo-
venije so javnosti že predstavi-
li letošnje rezultate akcije
Dolg vikend so kratke počitni-
ce. Ugotavljajo, da so dosegli
večino začrtanih kratkoročnih
ciljev.
Kratke počitnice predstavljajo
dopolnitev klasičnega dopusta,
način sprostitve in aktivno
preživljanje prostega časa ter pri-
ložnost za odkrivanje Slovenije.
"V bistvu želimo postopno spre-
minjati navade počitnikovanja
Slovencev. Namesto da bi se, kot
je v Sloveniji prevladujoča obli-
ka, podali na dopust enkrat ali
največkrat dvakrat v letu na daljši
dopust, jih vabimo, da si ob tem
daljšem dopustu ali celo namesto
njega privoščijo več kratkih dvo-
ali tridnevnih oddihov ob koncu
tedna. Tega ne bomo mogli
doseči zgolj z letošnjo akcijo, am-
pak z nekajletnim vztrajnim de-
lom na tem področju," je med
drugim povedal Franci Križan,
direktor Centra za promocijo tu-
rizma Slovenije, ko je ocenjeval
letošnjo akcijo Dolg vikend so
kratke počitnice.
Na turistično vprašanje izpred
štirinajstih dni smo prejeli nad-
povprečno veliko število odgovo-
rov, ki so bili tudi vsi pravilni.
Na fotografiji je bila cerkev sv.
Ožbolta. Nagrado prejme Alojzija
Gaj ser s Potrčeve ceste 22, Ptuj.
Čestitamo!
Z današnjim nagradnim tiu-is-
tičnim vprašanjem predstavljamo
kraj in cerkev v bližnji okolici
Ptuja. Območje tega kraja je bilo
poseljeno že zelo zgodaj, kar do-
kazujejo številne arheološke
najdbe iz različnih zgodovinskih
obdobij. Kraj se v pisnih virih
omenja že leta 1164. O prvotni
cerkvi ali kapeli ni veliko podat-
kov, vemo pa, da jo je v zadnji
četrtini 14. stoletja nadomestila
nova - gotska. Prezbiterij le-te je
še danes ohranjen kot leva stran-
ska kapela nove cerkve, zgrajene
leta 1874. V njej pa lahko
občudujemo znamenite parler-
janske maske. Zavetnik cerkve je
na Slovenskem zelo znan - njegov
godovni dan častimo na poseben
način.
Vprašujemo, katera cerkev je na
fotografiji. Odgovore pričakuje-
mo v uredništvu Tednika,
Raičeva ulica 6, do 24. decembra.
Nagrada bo praznični darilni pa-
ket.
Katera cerkev v okolici Ptuja je na fotografiji?
Foto: Črtomir Goznik
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Katera cerkev v bližnji okolici Ptuja je na fotografiji?
Ime in priimek:.............................................................
Naslov:.........................................................................
10
Četrtek, 11. december 1998 - TEDNIK
mASVETI
Kuhursid mamil
Kolaii in sadni liruh
Kolači in sadni kruh ob bližnjih praznikih ne smejo manjka-
ti. Kolače na splošno glede na vrsto testa razdelimo v dve
skupini: kolače, ki jih pripravljamo iz kvašenega testa, kot
so na primer koroški šarkelj, sadni kruh, kruh z rozinami,
svečani kolač, božični venec in podobno, ter kolači, ki jih
pripravljamo iznimešanega ali biskvitnega testa - v to skupi-
no spadajo navadni šarkelj in marmorni kolač. Za kolače iz
biskvitnega ali umešanega testa je tudi značilno, da jih sko-
raj vse pečemo v različnih modelih okrogle ali podolgovate
oblike z narezanimi rebri.
Šarkelj iz biskvitnega testa pri-
pravimo iz 10 dekagramov marga-
rine, ki jo penasto imiešamo, do-
damo 4 nimenjake in 5 dekagra-
mov sladkorja ter ix)l decilitra
mleka in mešamo tako dolgo, da
masa naraste. Posebej presejemo
20 dekagramov moke, ji dodamo
pol pecilnega praška in 5 dekagra-
mov rozin. Rozine v moki temelji-
to premešamo, da se moka na rozi-
ne prime z vseh strani, kajti le
tako se rozine kasneje enakomer-
no porazdelijo po celotnem šarkl-
ju. Tako pripravljeno moko prisi-
pamo nmienjakom, na koncu pa
dodamo še trd sneg beljakov, ki
smo jim dodali 5 dekagramov
sladkorja. Model za šarkelj na-
rahlo premažemo z margarino in
potresemo z ostro moko ter vanj
vsipamo pripravljeno testo.
Pečemo pri temperaturi 180C 35
do 40 minut.
Pripravimo si lahko tudi rozinin
in češnjev kolač. Pri pripravi
kolača v tem času sveže ali vložene
češnje zamenjamo z kandiranimi.
Pripravimo ga tako, da 18 deka-
gramov margarine penasto
imiešamo, dodamo nastrgano li-
monino lupinico in 18 dekagra-
mov sladkorja. Mešamo tako dol-
go, da se maščoba in sladkor ho-
mogeno vežeta. Posebej stepemo 4
cela jajca in jih postopoma
umešamo k maščobi in sladkorju.
Nato dodamo še 23 dekagramov
mehke moke, ki smo ji že prej do-
dali 75 dekagramov rozin in 35
dekagramov kandiranih češenj,
dodamo še ščepec soli in temeljito
premešamo. Pekač s približnim
premerom 20 centimetrov dobro
namažemo in vanj vsipamo pri-
pravljeno maso. Pečemo slabi 2
iu:i - prvo uro pri temperattiri
180Q drugo uro pri temperatiuri
150C.
Sadni kruh lahko pripravimo na
več različnih načinov. Najboljši se
ponaša z bogatimi sestavinami
oziroma z obilico suhega sadja.
Velja, da čim več sadja vsebuje
kruh, tem boljši je. Eden izmed
načinov, kako pripravimo sadni
kruh, je, da si pripravimo 1 kilo-
gram pšenične moke, ji dodamo
pol kilograma ržene ter iz 4 deka-
gramov pristavimo kvas, kot za
običajni kruh. En dan prej si že
lahko namočimo suho sadje: 20
dekagramov suhih hrušk, 20 de-
kagramov jabolčnih krhljev, 20
dekagramov suhih sliv, enako
količino fig in enako količino ro-
zin. Preden sadje namočimo, ga
operemo in razen rozin narežemo
na manjše koščke. Namočimo ga v
domače ne premočno žganje ali
rum.
Iz prej omenjenih sestavin u^e-
temo kvašeno testo in ga pustimo
vzhajati. Vzhajanemu dodamo
namočeno sadje in še 20 dekagra-
mov orehov. Temeljito pregnete-
mo, oblikujemo hlebec, lahko
tudi dva, in damo vzhajat. Testo
zaradi obilice sadja vzhaja nekoli-
ko počasneje kot klasično kvašeno
testo. Pečemo v pečici dve uri in
pol, prvo polovico pri temperaturi
^ 200C, drugo po-
C - v lovico pri tempe-
raturil50C.
Nada
Kfe^	Pignar,
c^J učiteljica
^ kuharstva
PISE: ING. MIRAN GLUSICV VRTU ^
Nartsva potiva
Snežna odeja, ki je deželo prekrila že v pozni jeseni, bo morda kar za ne-
kaj časa obležala. Zimske vremenske razmere, kot so se pričele na pragu
pred vstopom v zimsko obdobje, so za vrt In bivalno okolje ugodne, saj
zemlja pod snežno odejo počiva, drevnine pa prehajajo v fazo globokega
zimskega mirovanja. Z naravo vred pa bo tudi vrtnar nekoliko počival. Ob prazničnem raz-
položenju, ki ga v naslednjem obdobju že nestrpno pričakujemo, pa bo ob zapečku pripo-
ročljivo In koristno seči po kakšnem strokovnem čtivu o vrtnarjenju.
Medtem ko v SADNEM VRTU prehajajo drevni-
ne v obdobje trdnega zimskega mirovanja, opazu-
jemo njihovo stanje v posameznih obdobjih zim-
skih vremenskih razmer, kako jih prenašajo in na
katera morebitne opravila pri njihovi negi se bo
potrebno pripraviti. Zimsko mirovanje sadnih rast-
lin in obdobje, v katerem mora rastlinsko lesno tki-
vo premrzniti, je del njihovega življenjskega pro-
cesa in razvoja, kjer se v rastlinskih celicah, še po-
sebno pa v cvetnih, lesnih in listnih brstih, dogode
takšne biološke spremembe, ki omogočajo
vzpodbudo in pričetek nove vegetacije, vzpodbu-
de organe sadne rastline za nadaljnjo rast in rod-
nost.
Organske snovi, ki so se med letom ustvarile v
listu in niso bile uporabljene za rast in razvoj plo-
dov, so se z zorenjem in odpadanjem listja prese-
lile v korenine, kjer bodo hranjene v času zimske-
ga mirovanja sadnega drevesa, spomladi pa se
bodo ponovno pretočile v nadzemne organe kot
začetna hrana za naslednjo vegetacijo. Dobro
prehranjena drevesa so na pozebo odpornejša,
ker imajo v tkivu več rezervne hrane, v kateri ima
posebno mesto škrob, ki lesno tkivo utrjuje in dela
odpornejše proti mrazu. Nasprotno pa drevesom,
ki smo jih gnojili enostransko in pretiravali z
dušičnimi gnojili, ob vlažni jeseni in prej zaključeni
vegetaciji, kot je bila letošnja, les slabo dozori in
so za zimski mraz občutljivejša. Sadna drevesa so
najodpornejša proti mrazu in zimski pozebi sredi
obdobja trdnega zimskega počitka.
Sedaj pa je tudi čas, da narežemo cepiče za
cepljenje sadnega drevja. Prej to storimo za
koščičarje: češnje, slive, breskve in marelice, do
konca januarja pa morajo biti narezani cepiči
peškarjev: jablan in hrušk. Narezane mladike
zvežemo v snopiče in označimo. Shranimo jih v
vlažnem pesku ali mivki v hladnem in ne presu-
hem prostoru, manjše količine pa lahko hranimo
ovite v plastično folijo v hladilniku. V shrambi naj
bosta vlaga in toplota takšna, da brsti mirujejo do
uporabe.
Skrb za nego okrasnih rastlin se je z začetkom
jesenskih slan in premestitvijo rastlin v toplejša za-
vetišča iz OKRASNEGA VRTA prenesla iz zunan-
josti v notranjost. Mnoge vrste zimzelenih okra-
snih rastlin in cvetlic lončnic pozimi s svojim zelen-
jem in cvetjem krasi naša bivališča. Vzdušje ozele-
nitve in okrasitve stanovanj pa se stopnjuje prav v
tem času, ko se pripravljamo na praznično obdob-
je. Simbol božičnih in novoletnih praznikov je
smrečica. Ker z nabavo vlončene jelke ali
smrečice za praznično okrasitev storimo veliko
korist ohranitvi gozdnega prirastka, okrasitev
sveže jelke pa nudi izvirnost, si v tem prispevku
poglejmo, kako ravnati z vlončenim dreveščkom,
da ga ohranimo nepoškodovanega za nadaljnjo
rast.
Vlončena smrečica je že kot sejanec v drevesni-
ci vzgojena v posodi, sicer pa je zrastla v povsem
naravnih rastnih razmerah. Ko jo prenesemo iz
drevesnice, kjer so sedaj nizke zimske temperatu-
re -15C - v sobno toploto 20C, storimo to postopo-
ma, tako da jo premeščamo iz hladnejših prosto-
rov v toplejše v najmanj enodnevnih časovnih
presledkih po 5C toplotne razlike, da se drevesce
in njegove iglice lahko prilagodijo toplotnim spre-
membam. Nenadna premestitev vlončene
smrečice, ko v sedanjih zimskih razmerah lahko
toplotna razlika znaša 35C, je za rastlino šok, ki ga
ne more preživeti. Vlončena jelka naj bo
nameščena na svetlem mestu, toda ne pri viru to-
plote - sobni peči ali radiatorju. Okraske nanjo
nameščamo tako, da ne poškodujemo iglic in le-
snega lubja. Uporabljati ne smemo nobenih
kemičnih pripravkov, kot je umetni sneg, da ne bi
poškodovali iglic, skozi katere rastlina diha in
usvaja organsko hrano. Smrečico redno in po po-
trebi zalivamo, da se ji ne izsuši koreninska gruda.
Po uporabi vlončeno smrečico po enakem pos-
topku, ko smo jo prilagajali na sobno toploto, pos-
topoma prilagajamo na zunanje razmere. Pri
skrbnem ravnanju z vlončenim dreveščkom ga
lahko uporabimo več let zapored, dokler ne pre-
raste ali pa ga posadimo na trajno rastišče.
Vrtnine z ZELENJAVNEGA VRTA, ki jih hrani-
mo sveže v zaprtih prostorih ali zasipnicah, je po-
trebno v tem obdobju vse skrbneje nadzorovati in
sproti odstranjevati plodove oziroma rastline, ki se
prične kvariti zaradi prezrelosti ali okužbe z gli-
vičnimi ali bakterijskimi boleznimi. Vrtnine, ki so
zaradi fiziološke zrelosti pričele razpadati, po-
spešeno uporabimo, predelamo ali konzerviramo
v solnici, kisu ali zamrznemo. Solatnicam zunanje
liste, okužene z bakterijsko gnilobo, obiramo in
sproti odstranimo, da ublažimo okužbe še zdravih
delov solatne rozete. Za vrtnine, hranjene v zasip-
nici, je najugodnejša zimovalna toplota okrog
zmrzišča med 0,50 in -0,50, torej na mejni toploti,
ko še ne zmrznejo. Koristno je, če v zasipnico za-
bodemo toplomer, da ugotovimo tamkajšnje to-
plotne vrednosti, in če te ne ustrezajo, zasipnico
dodatno obložimo, da bo varovalna obloga zajet-
nejša, če pa je v njej pretoplo, jo hladimo, tako da
zračnike pustimo dalj časa odprte. Čebule in
česna, ki smo ju hranili v prostoru, kjer zmrzuje,
ne smemo premikati, ker bi segnila. Sproti jemlje-
mo toliko čebulic, kot jih potrebujemo.
Miran Giušič, ing. agr.
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC.
KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI
DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 203. NAD
Mmkonijr družina in
duševno jrcfrcnr/e
64. nadaljevanje
Družina shizofrenega
bolnika - 5. nad.
Shizmatična in
popačena družina -
4. nad.
Usodni pomen psevdoskup-
nosti je po nekaterih avtorjih
možno razumeti tudi z vidika
tako imenovane introjekcijske
strukture vlog v družini. Iz iz-
vajanj teh avtorjev namreč sle-
di, da otrok ponotranji ves
kompleks vlog in značaj odno-
sov v družini. Starejšo hipote-
zo psihoanalize, po kateri je
značaj otrokovega Jaza in Nad-
jaza (vesti) odvisen zgolj od
specifičnih identifikacij s
starši in njihovimi zahtevami,
je potrebno potemtakem
razširili v tem smislu, da vpli-
va na razvoj otrokove osebnos-
ti celovitost vseh odnosov, ki
izvirajo iz socialnih vlog v
družini. Z drugimi besedami
pomeni to, da se tvorijo frag-
mentacija izkušenj, difijznost
v identiteti, motene spoznavne
in komunikacijske sposobnos-
ti in drugi znaki v strukturi
shizofi'enih na osnovi intro-
jekcije značilnosti družinske
socialne organizacije. Psihoza
izbruhne, ker se načeta in
omajana identiteta preshizof-
renih oseb zruši, ko zahteva
okolje nove odnose.
Podobno pojmuje psihozo
tudi Erikson. Po njegovem
predstavlja akutna shizofi-en-
ska panika in dezorganizacija
rezultat občutkov krivde in
sramu, ki se pojavijo, ko se
znajde človek pred zahtevami
po drugačnem obnašanju. Po-
dobno razmišljata tudi Bowen
in Ammon, saj predstavlja po
njunem psihoza prekinitev pa-
tološke simbiotične naveza-
nosti na mater in zlom leta tra-
jajoče motene triade oče-mati-
otrok.
Naslednjič pa o komunikaci-
jah v družinah shizofi-enih.
mag. Bojan Šinko
PREJELI SMO
MNENJE O
ODGOVORU
G. VOGRINCA
Spoštovani
g, Silvester
Vogrinec,
Preden pričnete brati ta odgo-
vor na Vaš odgovor na moj od-
mev, Vas lepo prosim, da tokrat,
preden se ihtavo zaženete pisati
odgovor na moj odgovor na Vaš
odgovor na moj odmev na Vaš
članek, preštejte do deset (ali do
sto, po želji), nekajkrat globoko
vdihnite, potem pa še enkrat
počasi in pazljivo preberite svoj
članek, moj odmev in Vaš odgo-
vor. Potem si izberite najudob-
nejši položaj in preberite ta od-
govor do konca. Poskusite
uživati.
Bolečina, ki sem Vam jo priza-
dejal z oporekanjem Vašim
trditvam, je morala biti zelo
huda. Najbrž je bila podobna
tisti, ko Vam nekdo stopi in ne-
kaj časa menca na gnojnem kur-
jem očesu. Drugače verjetno ne
bi reagirali s tako žolčnim in
agresivnim tonom. S tem ste
samo potrdili že dolgo znano
dejstvo, da so rastlinojedi zelo
zelo agresivni, a jih Vi hočete na
vsak način prikazati kot mirne
in miroljubne. Prizadejana
bolečina je bila očitno tako
huda, da ste izgubili vse dosto-
janstvo in ste me začeli oma-
loževati, da ne rečem žaliti. Če
ste se držali zgornjega nasveta
in ste vse pisanje še enkrat pre-
brali, potem ste lahko ugotovili,
da v mojem odmevu tega tona ni
bilo. Če sem Vas užalil, je bilo to
nehote in se Vam na tem mestu
opravičujem. Sicer pa kako naj
drugače razumem zajedljiv in
posmehljiv ton, ki veje iz celot-
nega teksta, še posebej iz pri-
pomb v oklepajih? S tem tonom
ste samo pokazali vso svojo
nestrpnost (netolerantnost) do
tistih, ki si drznejo dvomiti v
Vaše navedbe ali do tistih, ki
opozarjajo na storjene napake in
zapisane netočnosti. Vaša reak-
cija na odmev posredno zanika
Vaš dobri namen, da ne želite
nikogar prepričati. Še en primer
izražanja nestrpnosti do dru-
gačnih se kaže v slepem vero-
vanju v trditve g. Wandmakerja,
v katere ne smemo (po)dvomiti,
saj so edine pravilne. Dvom
sploh ni dovoljen. Kdor pa
dvom vseeno izrazi, je nevaren
in ga je treba na kakršen koli
način. To pa ni več daleč od
(mišljenjskega) totalitarizma,
mar ne?
Ker oznanjate neizpodbitno
resnico, je povsem logično, da
trditev ne preverjate - primerja-
te z drugimi literaturnimi viri.
Tako ste sami sebe omejili, za-
plankali, zaprli ste se v svoj svet
in se naredili kratkovidenga. To
so torej Vaše lastnosti, ne moje.
Preberite moj odmev še en-
krat. Nikjer izrecno ne naspro-
tujem vegetarijanstvu (ali pita-
gorejstvu, kakor ga imenujete
Vi). Opozarjam samo na najbolj
očitne netočnosti (zavajanja) in
pri tem opozarjam, da morajo
biti vegetarijanci pri sestavljan-
ju obrokov zelo pazljivi. To in
nič drugega. Ne delam tako kot
Vi, ki širite nestrpnost do dru-
gačnih, do drugače mislečih in
drugače živečih. Preberite si še
enkrat lasten uvod v feljton.
Tam ste sicer zapisali, da ne
želite nikogar prepričevati, rea-
girate pa ravno nasprotno. Ker
berete samo Wandmakerja (ko-
liko virov literature o prehrani
pa ste sploh uporabili pri pisan-
ju feljtona?), je povsem jasno, da
za ljudi, ki se v Sloveniji (tudi
na Ptuju) poklicno ukvarjajo s
prehrano, še niste slišali. V
Wandmakerjevi knjigi nismo
omenjani. Tudi ne bomo, pa če
izda še toliko ponatisov.
Preden zaključim, naj Vas še
nekaj vprašam. V zadnjem Ted-
niku (3. decembra) ste ponovili
vse trditve, ki ste jih našteli že v
prvem nadaljevanju feljtona. Ali
Vam je zmanjkalo snovi - idej?
Ali ste se odločili, da boste te li-
tanije ponavljali tako dolgo,
dokler se ne bodo prijele? Ali pa
Vam Tednik izplačuje honorar-,
je, ki Vam omogočajo preživet-
je, ali pa so zgolj žepnina? Kdo
je v tem primeru materialist?
Ker o meni govorite kot o mate-
rialistu, potem upam, da bo
Tednik tudi meni izplačal do-
ber honorar. Mene namreč
takšna oznaka ne moti tako zelo
kot Vas.
Z Vami, g. Silvester Vogrinec,
ne mislim več polemizirati pod
nobenim pogojem. Nemogoče je
prepričati prepričanega. Je
škoda časa in energije. Zato naj
Vam namesto zbogom zaželim
samo čim več uspeha, ko se - če
se - boste poskušali priučiti
strpnosti. Za vzgled si vzemite
Gandhija. Glede izpričane (be-
sedne) agresivnosti pa pripo-
ročam persen. Pomaga. Za-
nesljivo.
dr. Andrej Lavrenčič
P.S.
Vaš odgovor sicer zahteva pre-
cej listanja po slovarju tujk, ven-
dar pa je pohvalno že dejstvo, da
ste namesto proteinov pričeli
uporabljati slovenski izraz bel-
jakovine.
Krvodaialci
1. DECEMBER - Zdenka Petrič, Gočova 67, Sebastijan Ka-
pel, Ob železnici 17, Rače, Petra Hlebec, Kog 107, Matjaž
Bedrač, Kog 107, Majda Šerona Spolenakova 5, Ruj, Marjan
Meglič, Spuhlja 65, Anica Kolednik, Ul. 5. prekomorske 19,
Ptuj, Srečko Mlakar, Pacinje 28/a, Jože Kokovnik, Draženci
16, Marija Nedeljko, Ul. 1. maja 1, Ptuj, Miran Tušak,
Gorišnica 106, Franc Rodošek, Kungota 109, Franc Lov-
renčič, Krčevina pri Vurbergu, Marija Burjan, Hajdoše 53/a,
Stanislav Korpar, Žabjak 24, Jožef Ivančič, Turški Vrh 97,
Anica Kmetec, Cirkovce 1/c, Milan Osterc, Gabmik 42, Tere-
zija Kunčnik, Markovci 66/a, Ana Gologovčan, Mestni Vrh
28, Andrej Kozel, Velika Varnica 6, Branko Bratuša, Dornava
102, Joško Bratuša, Zamušani 43/a, Rudi Tašner, Tibolci
24, Martin Tumšek, Skorba 29, Janez Habjanič, Jurovci 1,
Dušan Ber, Podvinci 85/a, Janez Tašner, Mestni Vrh 89, Pa-
vel Petrovič, Moškanjci 53/a, Valerija Ilešič, Vitomarci 56/a,
Ana Kukovec, Vičava 87, Franc Kozel, ZakI 37/a, Janko Be-
drač, Videm pri Ruju 13/a, Anita Korošec, Dragonja vas 31,
Jože Levak, Rimska ploščad 8, Ptuj.
3. DECEMBER - Milan Borko, Lačaves 18, Franc Kovačec,
Rotman 4, Alojz Perša, Zagorci 63/a, Angela Slodnjak, Za-
gorel 87, Štefka Majcen, Zagorci 3/a, Franc Toš, Grlinci 37,
Mirko Filipič, Sakušak 74, Jelica Divjak, Grlinci 10, Albin
VVeingartner, Zagorci 65/a, Daniel Bec, Sakušak 24, Marija
Gomilšek, Juršinci 12, Drago Šterbal, Kukava 44, Miran Lju-
beč, Zabovci 61, Jože Muhič, Mala vas 7, Ana Novak, Gabr-
nik 34/a, Franc Lah, Spuhlja 46, Franc Hrga, Juršinci 75,
Franc Ratek, Gabrnik 1, Andrej Čeh, Rotman 58/a, Marta No-
vak, Rotman 39/a, Robert Majcen, Grlinci 37, Stanislav
Holc, Zagorci 61, Ana Zelenko, Zagorci 11, Alojz Horvat,
Juršinci 77, Dragica Horvat, Juršinci 71, Franc Petrovič,
Juršinci 19/c, Zlatko Novak, Stoperce 67, Vinko Brumen,
Sakušak 75, Davorin Šegula, Bodkovci 42, Ana Roškar, Za-
gorci 13, Jožef Rižnar, Bodkovci 38, Janez Čuš, Gabrnik 20,
Marjan Horvat, Krčevina pri Ruju 72, Feliks Toš, Gabrnik 45,
Jožef ŽnuderI, Senčak 8, Terezija Perša, Zagorci 63/a, Tone
Javemik, Križni Vrh 29, Milan Šoštarič, Sakušak 64/b, Bojan
Rojko, Obradovičeva 3, Maribor, Bojan Farazin, Grajski trg 6,
Maribor, Franc Kralj, Rotman 16, Zvonko Ozmec, Placerovci
4, Boštjan Goričan, Pmšnikova 34, Maribor, Ivan Teskač,
ArtDajterjeva 4, Ruj, Bojan Ornik, Krčevina pri Vurtjergu, Mi-
hael Jerebič, Moravci 136, Slavko Jerebič, Zagorci 21, An-
ton Vučina, Grajena 26, Igor Mohorko, Ženik 19, Boštjan
Forstnerič, Turniška 25, Ruj, Boris Pšeničnik, Prušnikova
18, Maribor, Janez Kojc, Ul. Šercerjeve brigade, Maribor.
TEDNIK - Četrtek, 17. december 1998
11
^ ' - ^ * 1 ^ ^ «
Šele kratek čas je minil, ko sem
na straneh tega časopisa pisala o
nastanku Društva podeželskih
žena in deklet občine Kidričevo.
Omenila sem gospo Miro
Korošec. Vztrajala je, da se
društvo ustanovi z namenom, da
se ženske na vasi združimo in
nabiramo novih izkušenj za do-
bro naših družin. Žal gospe Mire
ni več med nami.
Bolečine in ljubezni ni moč za-
tajiti, kadar se utrne življenje
človeku, kot je bila naša Mira.
Vemo, da smo izgubile dobro
sočlanico našega društva, ki je v
svojem kratkem življenju sejala
samo ljubezen in dobroto. Zara-
di njenega prizadevanja smo jo
izbrale za predsednico društva.
Pod njenim vodstvom smo v
tako kratkem času obstoja
društva naredile mnogo tudi v
korist širše družbe. Velikokrat
smo pri svojem delu omagale,
bile kljub skrbnim pripravam
razočarane, a njena dobra volja
in nasmeh sta nam zopet vrnila
upanja za nadaljnje delo. Vedno
je bila prva pri naših akcijah.
Njena dela in prizadevanja niso
bila plačana z denarjem, ni pre-
jela diplom, vendar vemo, da ji
za njeno skrb ne bi bilo moč
plačati s papirjem. Tudi v času
njene težke bolezni ni pokazala
svojega trpljenja, vsakogar je bo-
drila in svetovala, kako delati
naprej.
Zelo, zelo je pogrešno. Njen
predsedniški stol je ostal prazen,
zapustila nas je sredi velikih
načrtov. Njeno začrtano pot
bomo nadaljevale. Trudile se
bomo, ker bomo le tako počasti-
le njen spomin.
Za Društvo podeželskih žena
in deklet občine Kidričevo:
HedvikaPulko
Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 2.12.1998, opr.št.St 6/98, v
stečajnem postopku nad dolžnikom
DUFROST, distribucijsko, storitveno in proizvodno podjetje, d.o.o. - v stečaju, Polenci 45, Polenšak
objavlja
PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB
Predmeti prodaje so:
Zap. Predmet	«	Najnižja prodajna cena
št.
1.	Zemljišče v izmeri ca. 3.000 m^, parc.št. 786/18, vlož.št. 815,
k.o. Rogoznica (Ruj)	7.910.000,00 SIT
2.	Tovorno specialno vozilo Fiat Iveco 35F8A, hladilnik, letnik 1988, neregistrirano	415.800,00 SIT
3.	Tovorno specialno vozilo Fiat Iveco 35F8A, hladilnik, letnik 1989, neregistrirano	432.000,00 SIT
4.	Tovomo specialno vozilo Fiat Iveco 35F8A, hladilnik, letnik 1988, neregistrirano	432.000,00 SIT
5.	Tovorno specialno vozilo Fiat Iveco 35F8A, hladilnik, letnik 1988, neregistrirano	432.000,00 SIT
6.	Tovorno specialno vozilo Fiat Iveco 35F8A, hladilnik, letnik 1988, neregistrirano	432.000,00 SIT
7.	Tovorno specialno vozilo Fiat Iveco 35F8A, hladilnik, letnik 1988, neregistrirano	432.000,00 SIT
8.	Tovomo specialno vozilo Fiat iveco 35F8A, hladilnik, letnik 1988, neregistrirano	415.800,00 SIT
9.	Tovorno specialno vozilo Fiat Iveco 35F8A, hladilnik, letnik 1988, registrirano do 12/98	432.000,00 SIT
10.	Tovomo specialno vozilo Fiat Iveco 35F8A, hladilnik, letnik 1988, neregistrirano,
nevozno, prevoženih 207.000 km	415.800,00 SIT
11.	Tovomo specialno vozilo Fiat Iveco 35F8A, hladilnik, letnik 1988, neregistrirano,
prevoženih 245.000 km	415.800,00 SIT
12.	Tovorno specialno vozilo Fiat Iveco 35F8A, hladilnik, letnik 1988, registrirano do 01/99,
prevoženih 229.200 km	576.000,00 SIT
Interesenti morajo pisno ponudbo poslati v zapečateni ovojnici v 6 dneh po objavi razpisa na Okrožno
sodišče na Ptuju, Krempljeva 7, Ptuj, opremeljeno z oznako: "Ne odpiraj - javni razpis za Dufrost, d.o.o.-
V stečaju, Polenci 45, Polenšak".
Pri razpisu za zbiranje ponudb lahko sodelujejo fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o državljanstvu
RS, in pravne osebe, ki predložijo izpisek iz sodnega registra. Vsak ponudnik mora pred iztekom roka za
oddajo ponudb predložiti dokazilo o plačani varščini v višini 10% najnižje prodajne cene na račun stečaj-
nega dolžnika št. 52400-690-42312. Kupcu se bo vplačana varščina vštela v ceno, ostalim pa bo brez
obresti vrnjena v 7 dneh po končanem zbiranju ponudb. Ponudbniki bodo o izbiri obveščeni v 5 dneh po
končanem zbiranju ponudb.
Izbrani ponudbniki morajo kuporodajne pogodbe skleniti v 8 dneh po prejemu obvestila o izbiri in
plačati kupnine v 8 dneh po sklenitvi pogodbe o nakupu, sicer se šteje, da so od nakupa odstopili in niso
upravičeni do vračila varščine.
Predmeti se prodajajo po načelu videno-kupljeno. Prevzem in prenos lastninske pravice bo mogoč ta-
koj po plačilu celotne kupnine. Prometni davek in druge stroške prenosa lastništva plača kupec. Avto-
mobili od 2. do 9. se nahajajo na lokaciji Perutnine Ptuj (Zagrebška), od 10. do 11. pri servisu Vrhovšek
Videm, št. 12 pa je v najemu.
Podrobnejše informacije so na voljo na s 062 223 429, na katerLse je mogoče dogovoriti tudi za ogled
opreme. □
FRANC FIDERŠEK/ O DOGODKIH PRED 80 LETI
Ifiibi kai si mkel...
vin.
Upoštevati je tudi treba, da so v takratne vlakovne
kompozicije vključevali od 40 do 60 vagonov, oseb-
nih in tovornih. V normalnih razmerah in po ta-
kratnih normativnih naj bi se na tak vlak vkrcalo
okoli 1500 ljudi s prtljago. Toda v tistih prevratnih
dneh se je na tak vlak sdačilo tudi čez 4000 oseb. Po
nekaterih izračimih naj bi se bilo skozi Pragersko v
treh tednih prepeljalo po južni železnici samo iz
smeri Ljubljane okoli 400.000 vojakov z italijanske
fronte, od teh so okoli dve tretjini usmerili skozi
Ptuj in naprej na Madžarsko, dobra tretjina pa je
bila usmerjena proti Mariboru. Po drugi strani pa
so mnogo transportov, predvsem z madžarskimi vo-
jaki, ki so se vračali s fronte po koroški železnici, v
Mariboru usmerjali na Pragersko in potem po progi
Ptuj - Čakovec. Po približni oceni naj bi bilo na teh
transportih okoli 200.000 vojakov. Zato lahko z go-
tovostjo trdimo, da je izmed vseh železniških postaj
na slovenskem ozemlju največ vojaštva ob koncu
vojne valovilo skozi Pragersko.
POSKUSI STAVKE
ŽELEZNIČARJEV
Na železniških postajah na območju, ki naj bi pri-
padalo novi državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, je
takrat službovalo skoraj dve tretjini železničarjev
nemške narodnosti, med njimi tudi precej po-
nemčencev. Vsi ti so disciplinirano izvrševali
depešo Narodnega sveta v Ljubljani, da naj še na-
prej opravljajo službo po dotedanjih predpisih, in so
tudi priznavali nove načelnike - revidente, ki jih je
imenoval Narodni svet - vse to v prepričanju, da bo
to trajalo le določen čas. Vmes se je dogajalo marsi-
kaj, kar je nemške železniške nameščence začelo
vznemirjati. Zavedali so se, da njih oziroma njihovo
znanje Slovenci potrebujejo predvsem za to, da
bodo vojaški transporti po železnici kar najbolj
gladko tekli, zato so začeli ta svoj položaj izkoriščati
za razne zahteve, predvsem zvišanja deleža za
prehrano, grozili so s stavko in podobno. Čutili so
se tudi življenjsko ogrožene - po eni strani od
vračajočih se vojakov, po drugi strani pa tudi od slo-
venskih narodnih straž in prebivalstva. Tako so že
2. novembra strojevodje v Mariboru odklonili
vožnje proti Zidanemu Mostu, ker jih je po postajah
občinstvo psovalo, pripadniki Narodne straže so
jim grozili z orožjem, v kolodvorskih restavracijah
pa ponekod niti živil niso dobili, če so jih naročali v
nemščini. V Mariboru so se hitro sporazumeli, vsa-
ki lokomotivi so dodelili po dva vojaka, ki sta skrbe-
la za varnost strojevodij in prehrano vsega vlakov-
nega osebja^ Nekaj zanimivosti o izgredih na progi
Pragersko-Čakovec.
Po divjanju madžarskih vojakov na Pragerskem
nekateri vojaki niso mogli dobiti prostora na vla-
kih, zato so ob železnici peš nadaljevali pot proti
Ptuju. Med potjo so obstreljevali vozeče vlake, da bi
jih tako ustavili in se nanje vkrcali. 5. novembra je
tak strel zadel madžarskega strojevodjo v roko. Za-
radi tega se je madžarsko vlakovno osebje uprlo in
so odklonili vožnjo od Čakovca do Pragerskega. To
bi lahko povzročilo večji zastoj v prometu in še
povečalo ropanje na Pragerskem. Zato se je višji re-
vident Mohorko s Pragerskega dogovoril s stavkov-
nim odborom za sestanek v Središču ob Dravi, ka-
mor je prišel v spremstvu dveh slovenskih častni-
kov in dveh madžarskih pomirjevalcev. Razgovor je
bil kratek in uspešen. K temu sta veliko pripomogla
tudi oba madžarska pomirjevalca. Čez dve uri je
promet na omenjeni progi zopet tekel normalno. Iz
Maribora so na železniške postaje Moškanjce,
Ormož in Središče poslali močnejše častniške
straže, ki so potem uspešno skrbele za red in var-
nost.
Železničarjem nemške narodnosti se je dvignila
samozavest, ko je bila 12. novembra proglašena av-
strijska republika. Iz simpatij do Avstrije so na ta
dan ob 14. uri v Mariboru ustavili delo na vseh
železniških službenih mestih. Obenem so protesti-
rali proti slovenskemu železniškemu nadzorniku in
železniškemu vodstvu v Ljubljani. Zahtevali so, da
se na železnici sme uradovati samo v nemškem jezi-
ku, da se slovenski železniški lu-adniki, zaupniki
Narodnega sveta, ne smejo vmešavati v sltižbovanje
nemških železniških uradnikov in da se jim mora
zvišati odmera živil. Vodstvo Južne železnice v
Ljubljani je po dogovoru z generalnim ravnateljst-
vom na Dunaju stavkajočim ugodilo v toliko, da os-
tane za tedanjo prehodno dobo nemščina prometni
jezik na železnici. Po trezni oceni je bilo to za pro-
metno varnost na našem železniškem omrežju nuj-
no.
Ta stavka je trajala samo dobro uro, a je vseeno od-
krila, da se slovenski železničarji, ki so bili social-
nodemokratsko usmerjeni, vse bolj obračajo na
nemško stran.
V noči z 22. na 23. november je general Rudolf
Maister s slovenskimi častniki in vojaki v Mariboru
razorožil nemško vojaško organizacijo Schutzwehr
in s tem zagotovil, da je Maribor ostal slovenski. Od
tu je potem vodil boj za severno slovensko mejo. Ni
moj namen pisati o tem, zato se omejujem le na tis-
to, kar se je ob koncu vojne dogajalo na našem
območju. S tem povezano naj omenim tudi stavko
železničarjev, ki so jo začeli 29. novembra ob 12. lu-i
v Mariboru.
POLITIČNI NAMEN STAVKE
Organizatorji stavke so bili mariborski Nemci v
povezavi s socialdemokrati, predvsem iz vrst želez-
ničarjev. Večina železniških postaj od Zidanega
Mosta do Špilja, kurilnice in progovne sekcije je
bila praktično še v nemških rokah. Organizatorji
stavke so upali, da bodo s stavko ustavili železniški
promet na Spodnjem Štajerskem in s tem blokirali
generala Maistra v Mariboru. S tem bi omrtvili nje-
govo vojaško moč in zagotovili pripojitev Maribora
Avstriji.
Ptuj: 14. 12. 1998
TEDNIK - Četrtek, 17. december 1998
13

Dravski labodi ponovno zbrani
Prvi labodji par se je pri res-
tavraciji Ribič ustavil pred os-
mimi leti. Od takrat do danes
se je labodja družina močno
povečala, šteje že blizu 60 čla-
nov. Družbo jim delajo race,
ki jih je tudi že 70, in liske, ki
jih je krepko čez 100. Najlepši
pogled nanje je običajno zjut-
raj ob osmih, ko jim kolektiv
restavracije polaga koruzo.
Vsak dan je pojedo okrog 25
kg. Za nekaj časa so jih s hrano
oskrbeli v Kmetijskem kom-
binatu - Tovarni močnih
krmil - darovali so jim je tono,
za kar so jim hvaležne ptice in
kolektiv.
Pogled na to veliko ptičjo
družino razveseljuje mlado
staro. Iz njega črpata tako člo-
vek kot žival, hranjenje je
samo del tega sozvočja.
MG
Ptujska labodja druščina šteje že blizu 60 članov.	Foto: Črtomir Goznik
SV. TOMAŽ / SMUCISCE OBRATUJE
Letos bo sezono bolj bela
Letos je zima s člani smučarskega kluba Sv. Tomaž precej pri-
jaznejša kot lani, ko so svečano odprli vlečnico in smučišče,
ki so ga zgradili ob podpori spoznorjev in z veliko vloženega
prostovoljnega dela. Kljub vsemu pripravljenemu pa snega ni
in ni bilo, tako da so bili v svoji prvi sezoni kar precej
razočarani. Letos pa jim je zima naklonjena. Že od prvega
snega naprej preizkušajo smučišče, opremljeno s 600 metrov
dolgo vlečnico, ki na uro lahko prepelje 800 smučarjev.
Med tednom je na lepo os-
vetljenem smučišču pri Sv.
Tomažu možna samo nočna
smuka med 17. in 21. uro, ob
koncu tedna pa vlečnica obra-
tuje tudi od 9. do 16. ure. Cene
smučanja so zelo različne - za
člane kluba nižje kakor za
nečlane, nižje so tudi za mla-
dino do 14 let, otroci do sed-
mega leta starosti pa lahko v
spremstvu odraslih smučajo
zastonj. Celodnevna smučars-
ka karta tako stane od 900 do
1500 tolarjev, za pol dneva je
treba odšteti od 600 do 1000,
za nočno smučanje pa od 800
do 1200 tolarjev.
vki
Prekrasna nočna Idila na smučišču pri Sv. Tomažu.
Foto Hozyan
Kaj menite o novi prometni ureditvi Ptuja
Zdravko Jurič, varnostnik iz
Ptuja:
"Žalostno je, da Komunalno
podjetje v času sneženja ni očis-
tilo parkirišč, vsaj v modri coni,
kjer mastno kasirajo. Za tak de-
nar bi morala biti parkirišča
povsem kopna. Sicer pa menim,
da je z uvedbo modre cone in
novega parkirnega reda promet-
na gneča v mestu bistveno
manjša. Na to smo mnogi dolgo
čakali. Nekatere stvari bi se si-
cer še dale izboljšati in urediti.
Moti me, recimo, parkiranje v
obeh smereh v Trstenjakovi uli-
ci pred hotelom Super Li, pa
tudi kopanje ulic v tem
predprazničnem času ni primer-
no."
Viktor Žajdela iz Podlehnika:
"Pogosto sem v Ptuju in tudi
parkiram pogosto. V soboto pa
sem imel velike težave s parkir-
nim avtomatom ob tržnici: vsaj
pet- ali šestkrat mi je zavrnil po-
polnoma cel in nezmečkan ban-
kovec. Ne vem zakaj, nekaj že
ne more biti v redu, kajti ko je
prišel komunalni nadzornik, je
iz žepa potegnil svoj bankovec
in avtomat ga je sprejel. Po-
temtakem bi moral imeti s sabo
vsaj nekaj stotakov in potem bi
imel več možnosti, da s katerim
zadenem pravega. Sicer pa je
tale modra cona prava pogrun-
tacija, saj vlada v mestu promet-
ni red."
Marjan Veršič iz Jiršovcev:
"Mislim, da nam je nova pro-
metna ureditev v Ptuju,
predvsem pa novi parkirni red v
modrem prinesel še večjo zme-
do kot prej. Parkirni avtomati
so naravnost neprijetni. Prejšnji
teden smo se trije mučili, pa ni-
komur ni vzel stotaka. Slišal
sem, da imajo tudi drugi po-
dobne težave, torej je nekaj z
avtomati zares narobe. Potem
pa si misliš: kaj bi se zezal, pa
parkiraš avto in skočiš za hipec
v trgovino, ko pa se vrneš, je ob
njem že redar ali pajek. To ni
delo, kasiral bi vsak. Cene so
bistveno previsoke. Mislim, da
so najvišje v Sloveniji. S kakšno
pravico so jih postavili tako vi-
soko? Motilo me je tudi to, da
na parkiriščih ni bil očiščen
sneg, prava zmeda je bila, saj
sploh nisi videl črt, še manj
prostorov."
Miša Vogrinec iz Maribora:
"Slabo, predrago in neurejeno
je vse skupaj. Premalo opozoril-
nih tabel je, saj se človek pripel-
je in sploh ne ve, da obstaja mo-
dra cona. Poleg tega je 200
odstotkov dražje kot pri nas v
Mariboru. Ali je Ptuj več vreden
ali kaj mislijo? Pa še manj pros-
tora je kot pri nas. Če mene
vprašate, bi predlagala, da ožji
center mesta popolnoma zaprejo
za ves promet, naj bo čista peš
cona, v predmestju, kjer je več
arhitekturnih možnosti, pa naj
uredijo več parkirišč. Tako de-
lajo povsod po svetu in potem je
tudi parkirnina nižja. Tu v Ptu-
ju pa res pretiravate."
Jožica Erhatič iz Juršincev:
"Naj začnem pri negativnosti.
Po mojem ni dobro to, da je par-
kiranje omejeno za tako kratek
čas. Če prideš s podeželja v mes-
to, imaš verjetno kaj opraviti,
potrebuješ vsaj nekaj ur. Potem
pa vmes skačeš po listke in
plačuješ visoke parkirnine. Si-
cer pa mislim, da je sistem kar v
redu, saj je sedaj parkiranje le
urejeno, včasih pa vemo, kako je
bilo - še v trgovino bi se kdo pri-
peljal z avtom, če bi šlo. Ker je
predrago in ker imam s temi
avtomati vedno težave, raje par-
kiram na Mercatorjevem parki-
rišču. Skoraj vedno najdem
prostor, poleg tega pa če pri njih
kaj kupim, dobim ob pred-
ložitvi računa denar od parkir-
nine vrnjen."
Drago Kaučič, iz Ptuja:
"V našem hotelu Mitra imamo
težave še kar naprej, saj parkir-
nih prostorov za svoje goste
enostavno nimamo. Zaradi tega
se dogajajo že pravi nesmisli.
Naši gostje običajno prihajajo
zvečer, ko modra cona ne delu-
je, svoje avtomobile mirno par-
kirajo, in če zjutraj pravi čas ne
odidejo, sploh pa če ostanejo pri
nas več dni, že imajo težave z re-
darji, listki in tudi s pajki. Tako
se ne moremo iti turizma, saj
goste s takimi ukrepi samo od-
ganjamo. Pa tudi sicer menim,
da je z novo prometno ureditvi-
jo staro mestno jedro vsak dan
bolj mrtvo. Komu v čast in
komu v prid? Mesto mora žive-
ti, dihati, dogajati se mora ne-
kaj. Sedaj je to nemogoče."
Spraševal: M, Ozmee
Zdravko JurIč, Viktor Žajdela, Marjan Veršič, Miša Vogrinec, Jožica Erhatič, Drago Kaučič.
14
Četrtek, 17. december 1998 - TEDNIK
^TftO M« TAM
KIDRIČEVO / PRVA SEJA SVETA V DRUGEM MANDATU
Razmerje sil že izmerili
INovoizvoIjeni župan občine Kidričevo Alojz Špraii je po vo-
litvah že sklical člane novega sveta občine Kidričevo. Na
konstitutivni seji sveta so se sestali v petek, 11. decembra,
ob 17. uri.
Potem ko so se novoizvoljeni
svetniki seznanili, so se lotili ime-
novanja tričlanske komisije za
mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. Vladajoča koalicija
SDS, SKD in SLS, ki je predlaga-
la komisijo iz svojih vrst, ni po-
pustila predlogom svetnikov LDS
Vlada Forbicija in ZLSD Vojteha
Rajherja, da bi komisijo razširili
in tako zagotovili teritorialno in
tudi strankarsko zastopanost, da
se ne bi že takoj na začetku razde-
lili na levo in desno, na pozicijo in
opozicijo. Pa se je to vendarle zgo-
dilo, čeprav je tudi župan pozval k
strpnemu dialogu in sodelovanju.
Predlagatelj, vodja poslanske sku-
pine SLS Milan Unuk, je
takšnemu predlogu odločno na-
sprotoval, češ naj se vendar vidi,
kdo je zmagal na volitvah. In
temu primemo je bilo tudi glaso-
vanje. 10 svetnikov je bilo za
predlog vladajoče koalicije, 7 pro-
ti. Razmerje političnih sil v svetu
občine Kidričevo je torej jasno že
kar na začetku, čeprav gre za "na-
vadno" tročlansko komisijo za
mandama vprašanja, volitve in
imenovanja. In prav zaradi tega je
upravičena bojazen, ali bodo ob
takem sprejemanju sklepov ena-
kovredno zastopani interesi vseh
občanov oziroma vseh krajev v
občini.
V drugem delu so svetniki pris-
luhnili f)oročilu predsednice
občinske volilne komisije Matil-
de Klasinc o volitvah v občinski
svet in izzidu volitev za župana ter
vsem novoizvoljenim mandat
potrdili.
-OM
MAJSPERK / ZADNJA SEJA SVETA PRVEGA MANDATA
Pramiun imrištrii m 2i mili^Mmf
Svetniki občine Majšperk so na zadnji seji prvega mandata v
sredo, 9. decembra, po krajši uvodni razpravi po hitrem pos-
topku sprejeli obsežen sklep o kategorizaciji cest v občinah
Majšperk in Žetale. Do sedaj je to področje urejal odlok o
gospodarjenju z javnimi potmi nekdanje ptujske občine iz
leta 1985, leta 1997 pa je bil sprejet zakon o javnih cestah,
ki je lokalnim skupnostim naložil, da opravijo nove meritve
in kategorizacijo občinskih cest in javnih poti, pridobijo po-
zitivno mnenje Direkcije Republike Slovenije za ceste ter o
tem sprejmejo ustrezni odlok.
Svetniki so soglašali z
zemljiškoknjižno spremembo v
občini Videm oziroma o ukinitvi
javnega dobra v katastrski občini
Leskovec. Po hitrem postopku so
se posvetili spremembi odloka o
občinskem proračunu in ga
povečali za dobrih 26 milijonov,
tako da znaša sedaj skoraj 550 mi-
lijonov tolarjev. Kot je povedal
župan Franc Bezjak, s posamez-
nimi ministrstvi in na drugih ni-
vojih še vedno potekajo usklaje-
vanja za zagotovitev planiranih
sredstev, tehtajo pa tudi možnosti
za zagotovitev dodatnih sredstev.
Sprejeli so tudi sklep o začasnem
financiranju proračimskih potreb
v prvem polletju leta 1999, s kate-
rim do sprejetja novega občinske-
ga proračuna zagotavljajo začasno
financiranje v začetku prihodnje-
ga leta.
Posebej so se posvetili informa-
ciji o škodi po neurju z dežjem 4.
in 5. novembra letos; ta je po bese-
dah predsednika komisije za oce-
no škode Marjana Gorčenka v
majšperški občini povzročila za
najmanj 262 milijonov tolarjev
škode (ocena še ni dokončna).
Tako je na komunalnem gospo-
darstvu škode za dobrih 8 milijo-
nov, za dobrih 132 milijonov zara-
di plazenja tal, dobrih 55 milijo-
nov na cestni infirastruktiu-i, 11,5
milijonov na objektih, 9,2 milijo-
na v industriji in drobnem gospo-
darstvu, za 32,2 milijona v kine-
tijstvu, dobrih 12,2 milijona pa je
neposrednih stroškov neurja. Ob
tem so pohvalili enote Civilne
zaščite in pripadnike gasilskih
društev, ki so v času poplav huma-
no reševali premoženje in evakui-
rali prebivalstvo ter živino.
Pred pobudami in vprašanji so
prisluhnili še poročilu o delu
občinskega sveta v tem mandatu,
ki ga je uspešno vodila mag. Da-
rinka Fakin. Tako smo med dru-
gim slišali, da so imeli v prvem
mandatu 45 sej sveta in da so na
njih prebili skupaj več kot 300 ur.
Predsednici Darinki Fakin, vsem
svetnikom, članom ter predsedni-
kom komisij se je majšperški
župan Franc Bezjak ob koncu to-
plo zahvalil za delo v prvem man-
datu.
•OM
Premier dr. Janez Drnovšel< je v
svojem (nedavnem) intervjuju na
slovensl<i televiziji dejal, da Slove-
niji v odnosih z Evropsko unijo
včasih manjka samozavesti, lahko
bi rekli tudi ponosa. Kot primer je
navedel paniko, ki je nastala doma
zaradi kritičnih pripomb iz Bruslja
zaradi domnevnega slovenskega
zaostajanja v prilagajanju Evropski
uniji, čeprav je jasno, da je Sloveni-
ja s svojo "pripravljenostjo" še ved-
no pred drugimi. Z Drnovškovo
ugotovitvijo je moč soglašati, ven-
dar s pripombo, da je bila doslej
predvsem njegova vlada in tudi on
sam med tistimi, ki so (preveč)
lahkotno sprejemali različne pri-
pombe in "nasvete" iz tujine tudi te-
daj, ko bi o njihovi utemeljenosti in
tehtnosti morali razpravljati. Konec
koncev je bila ravno vlada tista, ki
je prva (in najglasneje) govorila, da
je kritične pripombe iz Bruslja
pričakovala. Vlada tudi ni poskrbe-
la za vsestransko lastno analizo
vzrokov in posledic zaostajanja na
poti v Evropo, ki so zagotovo bolj
raznoliki, kot pa jih. vidi birokracija
Evropske unije.
PONOS IN
SPOSOBNOST
Pri vsej zadevi je bistveno
predvsem to, koliko je Slovenija
pripravljena na samostojen dialog
z Evropo in svetom. Ne gre samo
za ponos, ampak tudi sposobnost
in voljo, da se samozavestno
vključuje v vsa aktualna dogajanja
s svojim mnenjem in svojim sta-
liščem. Preveč pragmatično delo-
vanje ima svoje meje tako doma
kot v tujini. Včasih pa se zdi, da
Slovenija v aktualnih razpravah ne
ve, kaj hoče, in da predvsem "pris-
luškuje", kaj mislijo drugi, veliki.
Dokazil za to žal ne manjka, tako
pri politikih kot tistih, ki spremljajo
njihovo delo. Preveč je spravljivosti
z logiko, da nam kaj drugega kot
majhni državi pač ne preostaja.
Tipičen primer takšne miselnosti je
tudi slovenska nezainteresiranost v
zvezi z razpravami o (prihodnji)
večji učinkovitosti Evropske unije,
ki naj bi jo le-ta dosegla z različnimi
oblikami odpravljanja soglasij pri
odločanju. Eden izmed naših ko-
mentatorjev je ob vrhunskem ses-
tanku EU (konec tedna na Dunaju)
celo odkrito navijal za odpravo
konsenza pri odločanju, češ da le-
ta po nepotrebnem zapleta
odločanje v uniji. Slovenija (in dru-
ge majhne države) bi se morala za-
vedati zlati nevarnosti, ki jim v Ev-
ropski uniji grozijo s poskusi velikih
in najpomembnejših držav, da bi v
njej vzpostavili nekakšno delitev na
"pomembnejše" in manj "pomemb-
ne" države in takšne odnose, ki bi
manjšim jemali pravico do enako-
pravnega glasu.
NAPAKE
ZAHODNIH
SVETOVALCEV
v Sloveniji bi lahko že na podlagi
dosedanje prakse kar precej ob-
jektivno ugotavljali, katere države
(in druge institucije) delujejo v od-
nosu na Evropo in svet samoza-
vestno, brez občutka "izgubljenos-
ti" in z jasnim vedenjem, kaj
hočejo. Med takšne zagotovo sodi
Banka Slovenije s svojim guverner-
jem Arharjem, ki pa zaradi takšne
svoje drže ni vselej in od vseh po-
birala odobravanja. Ravno pretekli
teden je nekdanji član sveta Banke
Slovenije prof. dr. Jože Mencinger
v pogovoru za Gospodarski vest-
nik ponovno opozoril na pomen
samostojne in domišljene politike
te pomembne nacionalne ustano-
ve. Dr. Mancinger trdi, da je Banka
Slovenija s tem, ko se je s svojimi
strokovnimi utemeljitvami uprla ne-
kritičnemu posnemanju nasvetov
in zahtev mednarodnega denarne-
ga sklada in posameznih tujih eko-
nomistov, med katerimi je bil tudi
svetovno znani ekonomist Sachs,
opravila veliko delo. Poudarja, da
je Slovenijo obvarovala pred fi-
nančnimi pretresi, ki so zajeli svet.
Dr. Mencinger v zvezi s privatizaci-
jo tudi opozarja, da je bilo dobro,
ker Slovenija ni čisto brezglavo
upoštevala nasvetov z Zahoda.
"Kljub vsem neumnostim, ki smo
jih ob tem počeli, je lastninjenje v
Sloveniji med vsemi privatizacijami
napravilo še najmanj škode. Nas-
ploh je bila privatizacija v socialis-
tičnih državah največja polomija,
čemur so v veliki meri botrovali
prav svetovalci z Zahoda. Ti so sle-
dili tako imenovanemu VVashing-
tonskemu dogovoru o 'reševanju'
oziroma o uničenju nekdanjih so-
cialističnih gospodarstev. Pri tem
so spregledali, da si lastnika ni
mogoče kar izmisliti, kot so predla-
ORMOŽ / 8. KONGRES ZELENIH SLOVENIJE
l^/ii novo voAlvo Stanke?
8. kongres Zelenih Slovenije, ki je na pobudo sveta stranke
potekal v soboto, 12. decembra, v ormoškem hotelu Jeruza-
lem, je po besedah predsednika sveta Ivana Kukovca po-
membna prelomnica, ki naj bi končno odpravila nejasnosti
in nesoglasja v stranki. Tako se bodo končno lahko posvetili
naravovarstveni problematiki.
Tudi ormoškemu kongresu ni
mogoče odrekati legitimnosti, kot
so to nekateri poskušali s pred-
hodnim podlehniškim, saj se je od
72 delegatov v Ormožu zbralo 49
predstavnikov krajevnih odborov
Zelenih iz raznih krajev Sloveni-
je, kar pomeni 63-odstotno ude-
ležbo. Žal pa se je kongres dogajal
brez legitimnega predsednika
Mihe Jazbinška, kar daje slutiti,
da v stranki vendarle ni vse v
redu. Tudi to, da so se dobre tri
lu-e prepričevali le o vsebini dnev-
nega reda, o tem, ali bodo, kot je
bilo zapisano na vabilih, volili
novo vodstvo ali ne, ni bilo kon-
struktivizmu v prid. Ko je že ka-
zalo, da so zašli v vode prerekanja,
so po krajši prekinitvi in zrelem
premisleku na predlog Vlada
Cuša iz Ptuja vendarle zbrali do-
volj moči in politične volje ter so-
glasno sklenili, da bodo volitve
novega vodstva opravili po temel-
jitih pripravah v prvi polovici pri-
hodnjega leta. Namesto podpred-
sednice stranke Aleksandre Pov-
he, ki je prosila za razrešitev funk-
cije zaradi preobremenjenosti, so
za tretjega podpredsednika izvoli-
li Ivana Kukovca iz Ormoža, sve-
tu stranke pa so naložili, da na
prvi seji zagotovi vsa pooblastila
enemu od treh podpredsednikov,
saj predsednik Jazbinšek svojih
dolžnosti naj ne bi opravljal v in-
teresu stranke.
Zanimivo in obetajoče je bilo
pozdravno pismo Zelene alterna-
tive Slovenije, ki jo vodi dr. Met-
ka Filipič, v njem pa poleg dobrih
želja Zelenim namigujejo na
skupne interese, ki bi lahko pri-
peljali tudi do skupne poti. To bi
bilo za ekološko osveščeno slo-
vensko javnost nedvomno pozi- |
tivno, saj drobljenje sil nikoli ni
vodilo k uspehu na nobenem po-
dročju.
Popravek
v prejšnjem Tedniku je bila
pri sestavku S Hrestačem v
novo leto pomotoma podpisa-
na samo Tatjana Mohorko, v
resnici pa je soavtorica tudi
Darja Koter. Za neljubo napa-
ko se opravičujemo.
Uredništvo
gali sami. Prav tako so se
požvižgali na predvidljive socialne
posledice mafijske razdelitve pre-
moženja in na nepotrebno propa-
danje podjetij. Njihovega nerazum-
nega ravnanja še zdaj ne morem
razumeti. Ob vsem tem pa je naj-
bolj nenavadno, da zdaj pljuvajo
po tistem, čemur so botrovali. Tako
sem nedavno v londonskem Eco-
nomistu bral Sachsov članek, ki bi
ga takoj podpisal, toda v njem kriti-
zira vse, kar je takrat učil, tudi nam
vsiljeval..."
Seveda pa vsako nasprotovanje
predlogom in zahtevam iz tujine ne
pomeni potrjevanja "samozavesti"
in posebne nacionalne odlike.
Tako komentator Gospodarskega
vestnika opozarja, da pri nas raz-
glašamo za "modro politično rav-
nanje dejstvo, da je pretok tujega
kapitala majhen. Ni slabo, če je tu-
jega kapitala, ki hoče prevzemati
podjetja, malo in prav je, da so ovi-
re za tisti kapital, ki se zaradi špe-
kulacij seli iz enega finančnega
trga na drugega. Narobe pa je, da
ne znamo privabiti tujih investitor-
jev za nove projekte. In še bolj na-
robe je, če tovrstno abstinenco raz-
glašamo kot pomemben dosežek
Drugi del kongresa v Ormožu so
namenili temeljiti analizi stanja
in možnim rešitvam v stranki.
Kot je povedal strankin pravni
zastopnik Dušan Puh, so proti
trojici Gošnik, Tomše in Meršak,
ki se razglaša za Zelene in naj bi
stranko prikrajšala za 36 milijo-
nov tolarjev, vložili že 7 ovadb,
vendar sodišča še niso razsodila,
zato očitajo državi, da ne zagotav-
lja pravnega reda. Tožbo naj bi
Zeleni vložili tudi zoper Mi-
nistrstvo za notranje zadeve, ker
ni hotelo preveriti, kateri je prav-
no verificiran predsednik Zele-
nih, kajti vsi pravni in tudi si-
ceršnji argumenti so v njihovo
prid. Zaradi kršenja pravic v času
lokalnih volitev, ki so jih doživeli
člani občinskega odbora Zelenih
iz Kamnika, se bodo pritožili
sodišču za človekove pravice v
Strasbtu-gu.
Precej kritičnih besed so name-
nili večinskemu volilnemu siste-
mu, ki naj bi prikrajšal vse manjše
stranke za politične glasove, zato
je potrebno volilni sistem v Slove-
niji po mnenju razpravljavcev z
ustrezno zakonodajo prilagoditi
dejanskim možnostim, ki ne bodo
nikogar onemogočale.
Pred sprejemom programa dela,
smernic in sklepov kongresa so
opravili še nekatere statutarne
spremembe ter se seznanili s pred-
logom o novi celostni podobi
stranke Zelenih in njenih simbo-
lov.
IVI. Ozmec
Gostinska soba ormoškega hotela je bila za udeležence kon-
gresa Zelenih skoraj pretesna.	Foto: M. Ozmec
eORISNICA / PRVA SEJA NOVEGA
OBČINSKEGA SVETA
RazprtKve o pod'
županu ni bilo
v Gorišnici se je prejšnji četrtek v novi zasedbi sestal 16-
članski olKinski svet, prvo sejo pa je vodil najstarejši svetnik
Miroslav Šoba.
Svetniki so najprej imenovali tričlansko komisijo za volitve,
imenovanja in mandatna vprašanja, katere predsednik je postal
Igor Horvat, in potrdili mandate novoizvoljenim svetnikom in
svetnicam ter županu Slavku Visenj aku, ki bo gorišniško občino
vodil tudi v drugem mandatu. Na prvi seji so svetniki imanovali
še komisijo za statutamo-pravne zadeve, za njenga predsednika pa
izvolili Vekosiava Cagrana.
Kmalu naj bi se sestali še predsedniki vaških odborov, saj imajo
vaški odbori pomembno vlogo pri načrtovanju in uresničevanju
nalog.
TM
SPRENEVEDANJE
IN DVOLIČNOST
DR. Mencinger opozarja na
"sprenevedanje" Evropske unije,
ko gre za subvencioniranje gospo-
darstva, ko od novih, revnih
bodočih članic zahteva stvari, na
katere se sama požvižga. Nemčija
je za celotno nekdanjo Vzhodno
Nemčijo zahtevala in tudi izsilila
politiko subvencioniranja celotne-
ga gospodarstva. In kaj v takšnih
razmerah deloma mi? "Ravnali
bomo, kot bodo zahtevali, morda
bomo pod mizo malo goljufali, kar
spet tudi sami počnejo. Cenejši ita-
lijanski bencin ob meji na primer ni
nič drugega kot slabo prikrita obli-
ka subvencioniranja," pravi dr.
Mencinger.
Zdaj tudi predsednik vlade dr.
Drnovšek opozarja na "dvoličnost"
Evropske unije, ko na eni strani
hudo kritizira države, kandidatke
za sprejem zaradi domnevnega za-
mujanja s prilagajanjem njenim
normam, hkrati pa sama po-
daljšuje in vse bolj odmika rok za
njihovo dejansko sprejemanje.
O "ponosu in samozavesti" bi
lahko kar precej govorili, ko gre za
odnose Slovenije z ZDA. Nedavno
(slabo pojasnjeno) izstopanje Slo-
venije iz skupine držav, ki v OZN
pripravljajo resolucijo o nuklearni
razorožitvi, pač ni nekaj, s čimer bi
se lahko posebej hvalili. Slovenija
je menda to storila zato, da bi bila
"všeč" ZDA, ki so proti tej resoluciji,
in zato, ker naj bi bilo to v interesu
njenega vključevanja v Nato.
Očitno doma še vedno nismo raz-
jasnili, kakšna naj bo cena vsto-
panja Nato in druge mednarodne
asociacije. Glede tega prihaja na
domači politični sceni do prav ne-
navadnih in nerazumljivih obtožb.
Tako je poslanec SDS Ivo Hvalica
ostro napadel vlado in premiera dr.
Drnovška zaradi kupovanja orožja
v Izraelu, ne pa v ZDA, ker naj bi
nam to "definitivno" škodilo pri
vključevanju v Nato. Poslanec Hva-
lica sicer ni podrobneje pojasnil,
na kakšnih dokazilih je utemeljil ta
svoj očitek, hkrati pa tudi ni pove-
dal, zakaj je zanj tako neodpustljiv
greh, če samostojna in neodvisna
država (Slovenija) trguje (tudi z
orožjem) z drugo, samostojno
državo (Izraelom).
Jak Koprive
TEDNIK - Četrtek, 17. december 1998
15

GRAJENA / NOVI KILOMETRI ASFALTA
JV/er ni volie, ni uspehov
5. decembra je bilo v primestni četrti Grajena, lijer so predali
namenu tri odseke asfaltiranih cest v skupni dolžini 2,2 km,
praznično.
Domačini in gostje so se zbrali
pri družini Hazenmali v
Krčevini pri Vurberku, v prijet-
no ogreti kleti, da bi se poveseli-
li ob še enem uspehu te četrti na
obrobju mesta Ptuja, kjer so le-
tos že praznovali ob dokončanju
vodovodnega omrežja. Naložba
je veljala 18 milijonov tolarjev;
vsako gospodinjstvo je prispeva-
lo 200 tisoč tolarjev oziroma
skupaj pet milijonov tolarjev,
milijon primestne četrti Graje-
na, preostalo pa so sredstva pro-
računa mestne občine Ptuj.
Dela je izvajalo podjetje Tam-
pon.
Odprtje novih treh odsekov
asfaltiranih cest je z izbranimi
besedami pospremil podžupan
mestne občine Ptuj Ervin Hoj-
ker, blagoslov pa je opravil žup-
nik Ivan Kralj z Vurberka. Ob
tej priložnosti so govorili tudi
predsednik sveta primestne
četrti Janez Vrtič, predsedniki
gradbenih odborov Jože Ilec,
Franc Hazenmali, Jelko Sužnik
in Ožbalt Vidovič ter Milan
Pavlica iz oddelka za okolje,
prostor in gospodarsko infra-
strukturo v mestni občini Ptuj,
ki je izredno pohvalil trdno
odločenost ljudi tega območja,
da se rešijo prahu in blata na
cestah. Na asfaltno prevleko
čaka v primestni četrti Grajena
še okrog 10 km makadamskih
cest. Tudi te so ob pomoči
občinske blagajne pripravljeni
posodobiti, da bo življenje tudi
na tem območju prijaznejše.
MG
Novi kilometri asfalta v primestni četrti Grajena. Foto: JOS
SLOVENSKA BISTRICA / PRVA SEJA NOVOIZVOLJENE-
GA OBČINSKEGA SVETA
Bih /e nekai zapletov
proieduralne narave
Točno opoldne se je v ponedeljek sestal nov slovenjebistriški
občinski svet ob-100 odstotni udeležbi svetnikov, vendar s pri-
pombami svetnika ZL, zakaj sklicuje prvo sejo župan in o dnev-
nem redu.
Potem ko je župan pojasnil,
zakaj je on sklical prvo sejo in
ne predsednica občinske volilne
komosije, so svetniki soglasno
potrdili poročili o izvolitvi
župana in izidu volitev za člane
občinskega sveta. V 31-član-
skem občinskem svetu je zasto-
panih šest političnih strank:
LDS (Franc Valant, Stanislav
Brumec, mag. Jože Pipenba-
her, dr. Miran Arbeiter, Jurij
Albreht, dr. Janko Predan,
mag. Darjan Gradišnik in Sil-
vester Fajs), SDS (Matjaž
Knez, Milan Ozimič, Rudolf
Ozimič, Jožef Jerovšek, Gabri-
jel Cintaver in Milan
Lončarič), SLS (Alojz Vezjak,
Simon Unuk, Anica Godec,
Franc Pernat, Marks Tramšek
in Ana Ačko), SKD (Bogomil
Polanec, mag. Ivan Pristovnik,
dr. Jožef Slaček, dr. Janko
Čar), ZLSD (Andrej Godec,
Ljubica Zgonec - Zorko, Jožef
Pleterski in Dušan Detiček) in
DeSUS (Peter Korpec, Jožef
Pavlinek in Milica Klokočov-
nik).
Komisija za mandatna
vprašanja je pregledala vse man-
date, jih potrdila in pri tem ugo-
tovila, da med njimi ni nobene-
ga spornega, njeno poročilo pa
so svetniki nato soglasno
potrdili. Ob tem je vsem čestital
župan dr. Ivan Žagar in pri-
pomnil, da je sicer delati za ljudi
in med ljudmi lepo, vendar na-
porno in zavezujoče.
Prav tako so potrdili petčlan-
sko začasno statutarno komisi-
jo. Njena naloga je, da v naj-
krajšem času uskladi statut z
novelami zakona o lokalni sa-
moupravi ter druge akte, po-
membne za delovanje občine.
Določili so tudi predstavnike
posameznih poslanskih skupin.
Za SDS bo to Milan Lončarič,
SKD dr. Janko Čar, LDS mag.
Jože Pipenbaher, SLS Alojz
Vezjak, DeSUS Milica Klo-
kočovnik in za ZLSD Ljubica
Zgonec - Zorko.
Ob koncu je župan vse svetni-
ke povabil na državno proslavo
ob izglasovanju plebiscita, ki bo
23. decembra ob 18. uri v viteški
dvorani gradu.
VidaTopolovec
PTUJ / VEGA PRIREJA MLEKA
7,20 tolarja za investiiijo
Letos se bo prireja in oddaja mleka na
območju Mlekarske zadruge Ptuj približala
25 milijonom litrov. Če v prihodnje ne bo
kakšnih cenovnih pretresov, pričakujejo na-
daljevanje povečevanje prireje. Do vstopa v
Evropsko unijo moramo namreč doseči čim
večjo prirejo in si s tem zagotoviti višjo kvo-
to, s katero bo lahko naša država nastopala
na skupnem evropskem trgu.
Z odkupom mleka v letu 1998 so v Mlekarski
zadrugi Ptuj zadovoljni. Sicer so pričakovali
še večjo rast prireje, predvsem na osnovi odku-
pa v prvih štirih mesecih, ko je bil v primerja-
vi z istim obdobjem leta 1997 večji za 15 do 18
odstotkov. Prireja se je nato nekoliko
zmanjšala in sedaj kaže, da bo v primerjavi z
letom 1997 višja za okoli 11 odstokov.
Tudi kakovost mleka je dobra, saj ga je več
kot osemdeset odstotkov uvrščenega v katego-
rijo z manj kot 100 tisoč bakterijami. Kako-
vost mleka na območju Mlekarske zadruge
Ptuj je tako na evropski ravni. S problemom
nedoseganja te kakovosti se ubadajo predvsem
mali proizvajalcih mleka in tem bodo tudi v
letošnjih predavanjih posvetih posebno pozor-
nost.
Tudi v letu 1998 pa se nadaljuje zmanjševan-
je števila kmetij, ki se ukvarjajo s prirejo mle-
ka. Lani ga je oddajalo okoli 1500 kmetij, letos
se je njihovo število zmanjšalo na 1200. Pojav
bo zagotovo prisoten tudi v naslednjih letih in
očitno, se uresničujejo napovedi o koncentraci-
ji proizvodnje na specializiranih kmetijah.
Slovenske mlekarne odkupijo dnevno 1,2
milijona litrov mleka in ga v večini tudi pre-
delajo. Ponudbo mlečnih izdelkov povečuje še
uvoz in tako je bitka za kupce neizprosna.
Mlekarna Ptuj je za izboljašnje svoje ponudbe
pred nujnimi investicijami. V proizvodnji
skute jo bodo izvedli v začetku prihodnjega
leta, zanjo pa bodo potrebovali svež kapital.
Ker je Mlekarska zadruga večinski lastnik
Mlekarne, se je odločila, da bodo njeni člani v
obbobju dveh let prispevali 1,20 tolarja po li-
tru oddanega mleka. Tako bodo zagotovili po-
trebna investicijska sredstva, ustrezno pa se bo
povečal njihov lastninski delež v Mlekarni.
JB
DORNAVA / PRVA SEJA
OBČINSKEGA SVETA
Podžupan
f. Zagoršok
Novoizvoljeni dornavski občinski svet je imel
prvo sejo v soboto popoldan. Elizabeta Pe-
teršič, predsednica občinske volilne komisije,
je članom občinskega sveta še enkrat pojasni-
la rezultate volitev.
Najprej^ so soglasno potrdili mandat župana
Franca Šegula in članov sveta. Ker je župan
Franc Šegula bil izvoljen tudi za svetnika v drugi
volilni enoti in sta ti dve funkciji nezdružljivi,
bodo v začetku marca imeli nadomestne volitve
za svetnika.
Imenovali so komisijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja; vodi jo svetnik Franc Ku-
kovec.
Župan je predlagal za podžupana Franca Za-
goršaka in v tajnem glasovanju so ga svetniki
potrdili. Svetniki so nekaj časa namenili tudi po-
govoru o urejenosti krajevnih cest. Ob koncu so
soglašali s predlogom, da denar za prvo sejnino
namenijo v humanitarne namene.
MS
JURŠINCI / SEJA STAREGA
IN NOVEGA OBČINSKEGA
SVETA
Delo gre naprej
Juršinski občinski svet se je v minulem ted-
nu sestal zadnjič v stari sestavi, svetniki pa
so na zasedanju z nekaterimi popravki spre-
jeli rebalans proračuna za letos. Potrdili so
tudi predloga dveh občinskih odborov: za
podjetništvo, obrtništvo, gostinstvo in turi-
zem ter za kmestijstvo, gozdarstvo in prehra-
no, oba pa se nanašata na dodelitev sredstev
po razpisu za razvoj in pospeševanje omenje-
nih področij.
Sicer pa so juršinski svetniki prejšnji četrtek raz-
pravljali še o kategorizaciji občinskih cest in ga
tudi sprejeli, imenovali so inventurno komisijo in
sprejeli odlok o začasnem financiranju potreb iz
proračuna občine za prihodnje leto.
Že v ponedeljek pa so se na prvi seji srečali no-
voizvoljeni svetniki in svetnice občine Juršinci ter
med drugim potrdili mandate članom občinskega
sveta in županu Alojzu Kaučiču.
TM
KOPER / RAZGLASITEV VINARJA LETA 1 998
Slovenska vinska akademija Veritas, d.d., je prejšnji četrtek
razglasila vinarja leta 1998. Ta naziv sije z najvišjim številom
vin meseca na ocenjevanjih za Veritasov vinski nakupovalni
vodnik pridobila klet Vinakoper.
V navzočnosti slovenske vin-
ske kraljice Irene Kupljen in
najvišjih predstavnikov vino-
gradniško-vinarske dejavnosti
je kleti Vinakoper priznanje
izročil direktor Slovenske vin-
ske akademije Veritas Branko
Vodušek.
Klet Vinakoper se v letu 1998
ponaša s tremi vinskimi vzorci,
ki so prejeli naziv vino meseca.
Na marčevskem ocenjevanju je
bilo vino meseca dragonja 1997,
novembra sladki muškat 1997
in decembra malvazija 1998.
Vse do decembrske ocenjevanja
je bilo v igri za vinarja leta več
kleti, med njimi klet KK Ptuj,
Vinarstvo Slovenske gorice -
Haloze in klet Jeruzalem
Ormož.
Na ocenjevanjih za Veritasov
vinski nakupovalni vodnik je
bilo v treh letih ocenjenih več
kot 700 polnitev slovenskih vin.
Za vinarja leta sta bili doslej že
imenovani ormoška in ljuto-
merska klet. Za naslov vinarja
leta 1998 se je potegovalo 43
vinskih kleti, v ožji izbor pa se
jih je z osvojenimi nazivi vino
meseca uvrstilo šest. Kot smo že
poročali, so vinski vzorci za
ocenjevanje vzeti s trgovskih
polic, poleg ocene o kakovosti
vina pa je za razglasitev vina
meseca pomembna tudi cena,
pravzaprav najboljše razmerje
med kakovostjo in ceno vina.
Kot je poudaril direktor SVA
Veritas Branko Vodušek, je
ocenjevanje dober kažipot slo-
venskim vinskim potrošnikom,
direktor kleti Vinakoper Nevijo
Pucer pa je dejal, da bodo naziv
vinarja leta maksimalno izkoris-
tili v promocijske in prodajne
namene.
JB
Slovenska vinska kraljica Irena Kupljen in direktor SVA Veritas
Ptuj Branko Vodušek sta izročila priznanje vinarja leta 1998.
Sprejel ga je direktor kleti Vinakoper Nevijo Pucer.
OPLOTNICA / PRVA SEJA SVETA V NOVI OBČINI
Oplotnica je po skoraj petdesetih letih ponovno samostojna
občina. Za novega župana so izvolili Vlada Globovnika (SDS).
Trenutno deluje občina še v prostorih krajevne skupnosti.
Prvo sejo v ponedeljek zvečer
je sklicala predsednica občinske
volilne komisij Lidija Steber-
nak. V petnajstčlanskem občin-
skem svetu ima pet mandatov
SDS (Alojz Višič, Franc Fi-
deršek, Zdravko Javernik,
Ljudmila Sevšek in Vlado Glo-
bovnik - župan, ki ga bo v svetu
zamenjal Silvo Smogavec), trije
so z neodvisne liste (Franc Sla-
tinšek, Marijan Sadek in Al-
fonz Zajko), po dva iz LDS
(Leopold Klančnik, Vojko
Korošec) in SLS (Marjan
Dečar, Marijan Prosenak), po
en pa DeSUS (Alojz Leskovar),
ZLSD (Milena Valenčak) in
SKD (Stanislav Potočnik).
Ob koncu seje je svetnica Mi-
lena Valenčak (ZLSD) predla-
gala, da bi se sejnini odpovedali
v korist štipendije dijakom ah
študentom, saj občina Oplotni-
ca šolane ljudi potrebuje. Svet-
niki so njen predlog potrdili.
Vida Topolovec
PTUJ / ROTARV CLUB ZA ALEŠA PINTARIČA
Do humani'
tarne pomoii
s prodajo slili
Na pobudo direktoija ptujske bolnišnice
Lojzeta Arka so v Rotar> clubu Ptuj izvedli
akcijo zbiranja humanitarne pomoči za mla-
dega Ptujčana Aleša Pintariča, ki je zaradi
bolezni priklenjen na bolniško posteljo.
S pomočjo kabelske televizije Ptuj in Tinčka
Ivanuše so izvedli avkcijsko prodajo šestih slik,
nekateri pa so prispevali tudi denar brez naku-
pa slik. Gre za slike, ki so ostale iz akcije odpra-
ve arhitektonskih ovir, katere pobudnici sta bili
Silva in Andreja Razlag, veliki Aleševi prija-
teljici. Zbrali so 368 tisoč tolarjev in jih v celoti
namenili Alešu za izboljšanje kvalitete njegove-
ga življenja. Aleš in njegova družina se daroval-
cem iskreno zahvaljujejo. V Rotary clubu Ptuj
so prepričani, da to ni njihova zadnja akcija,
ampak jih bodo nadaljevali ter pomagali vsem
tistim, ki pomoč zaradi takšnih in drugačnih
življenjskih stisk potrebujejo.
MG
16
Četrtek, 17. december 1998 - TEDNIK
- f ^ . r:
PTUJ / KOMORNI MOŠKI ZBOR GOSTIL CONCINITE
Glasbeni veier Ptuiianav in Vriiniiank
Minuli četrteli sta se v ptujsliem Narodnem domu predstavila
na skupnem koncertu, prvotno napovedanem kot Naša pesem,
dva zbora iz t.i. prve lige slovenskiii pevskih zborov. Gre za
ženski zbor Concinite z Vrhnike in Komorni moški zbor Ptuj.
Bil je to še eden od posrečenih oblik koncertov, kjer se pred-
stavita po dva (lahko bi bili tudi trije) pevska zbora. V prete-
klosti sta zbora večkrat posegala po mariborskih plaketah na
Naši pesmi in si jih oba tudi pripela.
Kot prvi je zapel domači zbor s
Francem Lačnom. Zapel je devet
pesmi iz svojega kar pestro ubra-
nega sporeda. Oba Gallusova mo-
teta sta slovesno uvedla zborovski
koncert. Od pesmi, ki smo jih pos-
lušali, bi izpostavil dobro izvedbo
Adamičeve Kregata se baba in de-
vojka na igrivo besedilo Cvetka
Golarja ter na novo naštudirano
notranjsko Alojza Srebotnjaka, ki
pa na odru še ni zaživela v pravem
skercoznem tempu. Nastop je bil v
celoti izveden v nekoliko višji di-
namiki, kot smo ga pri zboru vaje-
ni. Komorniki pa so ga zaključili z
učinkovitim dodatkom pesmi Ci-
rila Cvetka Prlek si je nekaj zmisla.
Zbor Concinite, ki se je po pet-
najstih letih delovanja preimeno-
val iz dekliškega v ženski, je v
začetku vodila Darinka Fabiani,
od lanske sezone dalje pa Jože
Fiirst, ki ga bolj poznamo po
odličnem mariborskem mešanem
zboru Canticum. Fiirst je tudi na
tem koncertu pokazal, da vodi
mlade pevke suvereno in na-
tančno. Zbor se je izkazal kot do-
bro vodljiv ansambel in prikazal
široko dinamično paleto. Predsta-
vil nam je enajst tehtnih, skoraj di-
daktičnih biserov iz mladinske
zborovske literatm^ ter dve Bučar-
jevi priredbi ljudskih za ženski
zbor. Izpostavil bi zborovodjevo
odločitev za Kogojev zborovski
prvenec - skladbo je napisal, ko
mu je bilo 17 let - Jaz pa pojdem v
tihe gaje, ki jo je zbor dobro odpel.
Moram zapisati, da sem v vsej v
množici dobre tuje literature po-
grašal skladbo našega mojstra Gal-
lusa, saj kot vem, je ravno njegov
motet Pueri concinite (Otroci, za-
pojte) bil povod za ime zbora.
Taka odločitev bi lahko bila edina
rdeča nit koncerta obeh zborov,
ker sicer nismo dobili občutka, da
ji gre za skupen glasbeni večer.
Kot je že navada, večine ptujskih
zborovodij na koncertu ni bilo,
čeprav je bila to pot obveščenost o
koncertu vzorna. Odsotnost s kon-
certa gotovo onemogoča primerja-
ve lastnih dosežkov z drugimi, naj-
večkrat boljšimi, da se lahko skrije
v varno zavetje amaterizma. Kon-
cert je povezovala Nevenka
Dobljekar (ki bi si zaradi
odličnega in sproščenega vodenja
prireditve zaslužila navedbo ime-
na v koncertnem listu).
Mitja Gobec
Zbor Concinite z Vrhnike vodi Jože Fiirst. Foto: L^ngerholc
Komorni moški pevski zbor iz Ptuja. V ozadju zborovodja
Franc Lačen z voditeljico Nevenko Dobljekar.
PTUJ / LJUBLJANSKA BANKA ODPI-
RA POSLOVALNICO V SUPERMESTU
Obisk paslovalniie
mimagreik
Po petih letih uspešnega poslovanja podružnice Nove
Ljubljanske banke v Ptuju seji pridružuje še poslovalnica. Ju-
tri jo bodo odprli v novem nakupovalnem centru Supermesto
na Ormoški cesti. Gre za novost med poslovalnicami, ki se
razlikuje od drugih po rdeči puščici, ki jo dopolnjuje logotip
Nove Ljubljanske banke.
S tem opozarja na drugačen
način dela, temu primerna ozi-
roma usklajena pa je tudi no-
tranja ureditev poslovalnice.
Prvo takšno poslovalnico je
Nova Ljubljanska banka kot
prva v Sloveniji odprla 14. de-
cembra v mariborskem nakupo-
valnem centru OBI.
Kot so povedali v NLB, nova
vrsta poslovalnic omogoča
strankam obisk v njej mimogre-
de, ob nakupu, ker je poslovni
čas prilagojen poslovnemu času
nakupovalnega centra. Ker je
prostor poslovalnice brez stekle-
nih pregrad, omogoča tudi bolj
odprt in neposreden pogovor
bančnika s stranko, kot tudi pri-
kaz posameznih storitev in pro-
dajnih poti. Poslovanje v
takšnih poslovalnicah bodo
bančniki lahko strankam prika-
zali prek telefonske banke Tele-
dom in v kratkem tudi internet-
ne banke KLIK in elektronske
banke PRO KLIK. Tako bo
mogoče pogledati na internet
NLB, kjer stranke lahko
naročajo čeke, oddajo prošnje za
izredni limit na tekočem računu
in opravijo informativne
izračune za varčevanje in poso-
jila.
Sestavni del nove poslovalnice
bo tudi bančni avtomat za pola-
ganje in dvig gotovine, ki omo-
goča tudi plačevanje položnic in
preverjanje stanja na tekočem
računu. Gotovino pa bodo prav-
ne osebe in zasebniki lahko po-
lagali tudi prek dnevno-
nočnega trezorja.
Jutri odprta nova poslovalnica
Nove Ljubljanske banke v Ptu-
ju bo za komitente opravljala
tudi vse druge sodobne bančne
storitve. Med drugim bo možen
tudi nakup vrednostnih papir-
jev Nove Ljubljanske banke,
d.d.
MG
BOC / BODO TU RES KMALU ŽIVELI MEDVEDI?
Je fe »rvoaprilska šala
Če ne bi bilo že povsod čutiti prazničnega
božično-novoletnega vzdušja, bi kdo mislil,
da Gorazd MeixQer iz Zapresiča, lastnik
okoli 150 ha velikega gozdnega kompleksa
na Boču (vrnjenega je dobil kot denaciona-
lizacijski upravičenec), zbija prvoaprilske
šale. Slovenjebtstriškemu časopisu Panora-
ma je namreč poslal pismo o možnosti na-
selitve dvajsetih kosmatincev v okolici
Babe (to je predel na Boču).
V pismu, ki ga povzemamo, piše, da se je
srečd z znanim krotilcem medvedov Fehi-
mom Ahmedoglujem, turškim državljanom
iz Izmirja, s katerim potekajo pogajanja o
tem, da bi na Boču znova naselili medvede.
"Med svojim 45-letnimi potovanji po svetu
sem marsikoga spoznal, tako tudi Fehima
Ahmedogluja, ki ima svojo rezidenco celo v
Frankftutu. Ukvarja se s krotenjem medve-
dov za znane svetovne cirkuse in živalske
vrtove, cene na svetovnem trgu pa dosegajo
od 30 to 100 tisoč DEM za medveda. Gospod
Fehim je Rom, ki mu je Boč zelo všeč, še naj-
bolj znana Baba. To je idealen prostor s
"pravzdušjem" za te z zakonom zaščitene živa-
li. Na Babi so stara drevesa z duplinami, ki se
napolnijo z medom, medvedki pa se radi gos-
tijo z njim v tem romantičnem vzdušju. Po-
tem še bolj ubogajo krotilce. Gospod Fehim
ima ekipo krotilce"pravo veliko podjetje,"
piše Meixner. V nadaljevanju je še zapi^, da
sta z gospodom Fehimom že bila na Boču in
krotilec medvedov je ugotovil, da je Baba ide-
alno mesto za medvede. Meixnerja je t^lo
vprašal, ali mu Babo proda, vendar mu je ta
odgovoril, da zaenkrat ne. Če se bo kdaj
odločil prodati celoten kompleks, bo imel ta
turški Rom prednost pred drugimi kupci. V
pismu še piše, da naj bi v okolici Babe naselili
dvajset medvedov, krotili pa naj bi jih od 1.
maja do 1. oktobra. Svoje pismo zaključuj^
da bi s tem imela občina Slovenska Bistrica
novo, skoraj neverjetno atrakcijo - medvede
na Boču, kar bi bilo dobro tudi za tiuiz^m.
Odmevi na to pisanje so različni. Poljčanski
planinci pisma ne jemljejo resno, saj menijo,
da je pri nas kljub vsemu v veljavi določena
zakonodaja. Menijo, da se to ne more zgoditi.
Drugi so zopet drugačnega mnenja. Pov-
prašali smo tudi Aljoza Vezjaka, predsednika
sveta poljčanske krajevne skupnosti, hkrati
lovca in človeka, ki je dovolj star, da pozna
Boč ter tukajšnje razmere že dalj časa. "To, da
bi na Boču naselili medvede, ne pride v
poštev, saj medvedi na Boču niso nikoli žive-
li, še manj pa, da bi jih tu dresirali. Kolikor
poznam to zverino, vem, da potrebuje zase ve-
lik življenjski prostor, tudi do 100 ha
površine, in če bi jih bilo 20, bi obvladovali
skoraj celotno območje Boča s površino 6000
ha. Si lahko predstavljate šolarje, ki gredo na
gozdno učno pot in se nenadoma srečajo z
medvedko? Ljudje me sprašujejo, ali je to
prvoaprilska šala. Nimam besed za takšno na-
gajanje. Upamo, da do tega ne bo nikoli
prišlo, saj je za takšno dejanje potrebnih vrsta
soglasij, ne samo da si lastnik gpzda."
O tem problemu smo izmenjali misli tudi z
drugimi. Se posebej ogorčeni so nad takšno
zamislijo starejši planinci, za katere je Boč
mimo sprehajališče, c^orčeni pa so tudi sta-
novalci, ki živijo tik pod Bočem. Ljudje pa
vedo povedati, da je baje to v zadnjem času
moda nekaterih gostilničarjev: ti potem gos-
tom prodajajo medvedje meso kot posebnost
svoje kulinarične ponudbe.
Kakorkoli že, upamo, da ta neavtohtona
divjad na Boču ne bo živela in da bo to še dol-
go vama gora in priljubljena planinska izlet-
niška točka ne samo domačih planincev, tem-
več tistih številnih, ki radi prihajajo sem, še
posebej sedaj ko je do planinskega doma spel-
jana lepa in široka asfaltna cesta. Kljub vsem
problemom na področju turizma občina Slo-
venska Bistrica takšne senzacije ne potrebuje.
Vida Topolovec
SLOVENSKA BISTRICA / SVOJA DELA RAZSTAVLJA MIKI MUSTER
Miki Musier navdušil Bistriiane
Zadnje čase se v bistriški Čajniei pri babici, kjer kuha svoje
znane čaje Marija Lešnik, tudi zbiralka ljudskih pesmi s Po-
horja, vedno nekaj dogaja. Dobro leto je od takrat, ko je svoje
grafike razstavljal pri nejj prof. Golja, že je tu Miki Muster,
znani slovenski karikaturist in avtor najpopularnejšega slo-
venskega stripa o Zvitorepcu, Lakotniku in Trdonji.
Miki Muster, legenda sloven-
skih karikaturistov, še bolj znan
po stripu o trojici zanimivih likov
Zvitorepcu, Lakomiku in
Trdonji, že več kot petinštirideset
let razveseljujejo ljubitelje svojih
del. Že sama pojava Mikija Mu-
stra, ki šteje več kot sedemdeset
let, je prisotne nehote sponmila na
enega njegovih risanih jimakov -
na zvitega pravičnika Zvitorepca.
Anica Korošec, ravnateljica slo-
venjebistriške knjižnice Josipa
Vošnjaka, je prisotne na kratko
seznanila z Mustrovo življenjsko
potjo, nakar je tudi sam povedal
nekaj o sebi, kljub temu da raje
riše, kot govori. Povedal je, da mu
velikokrat očitajo, da se ukvarja z
risanjem samo nekaterih politi-
kov. Komaj jim potem dopove, da
riše pač tiste, ki so trenutno aktu-
alni. Normalno je, da riše razne
predstavnike oblasti, pa ne iz
strankarske opredeljenosti, tem-
več zato, ker se okoli njih vedno
nekaj dogaja. Poudaril pa je, da je
vedno pazil, da pri karikaturah ni
bil nikoli žaljiv, zato se je tudi do-
godilo, da si je marsikdo takšno
Mustrovo risbo kupil in jo doma
obesil na steno. Na vprašanje, ali
bi lahko narisal tudi Manina
Krpana, je povedal, da je pred ned-
avnim ta zgodba kot strip izšla v
samozaložbi. Čeprav je po njej ve-
liko povpraševanje, pa so s prodajo
v knjigamah nekateri problemi.
Kaj pa film o Krpanu, so obisko-
valci vrtali dalje. Izvedeli smo, da
so se že tudi o tem pogovariali na
kulturnem ministrstvu, narejen je
bil celo scenarij, potem pa so za-
menjali kultumega ministra in vse
je padlo v vodo, ali bolje povedano,
vse se je ustavilo pri denarju.
Nepozabni večer, in kljub temu
da se je pogovor vlekel pozno v
noč, bi bili obiskovalci z gostom še
poklepetali. Pa kdaj drugič, so si
obljubili.
Čajnico pri babici v teh dneh
gostje radi obiskujejo tudi zaradi
znanih risanih jimakov s stripov,
ki s sten opazujejo dogajanje v
prostoru. Med njimi je tudi Mar-
tin Krpan in seveda veljaki s slo-
venske politične scene. Polna dva
meseca bodo na ogled vsem obi-
skovalcem čajnice.
Vida Topolovec
JMARKOVCI / ZANIMIVA KIPARSKA
RAZSTAVA

V torek so v osnovni šoli Markovci razstavili bogato zbirko
skulptur in drugih del, ki so jih ustvarili učenci na letošnji
14. delavnici Forma viva Malečnik 98. Ob tem so učenci pri-
pravili bogat kulturni program. O namenu te mednarodne
delavnice je govoril strokovni vodja kipar Ivan Gojsniker.
Tudi letos so na formi vivi nastali zanimivi izdelki. Na njej so so-
delovali tudi markovski učenci Adrijana Puc, Sašo Oblak in Leon
Roškar; vodila jih je učiteljica Olga Zorko.
MS
Otroci so tudi v letošnji koloniji bili zelo inovativni in delavni
PTUJ / SEMINAR O ZDRAVI PREHRANI
V prehrano vei
žitari€ in manf mesa
Rujski vzgojnovarstveni zavod je prejšnji teden organizi-
ral enodnevni seminar o zdravi prehrani s praktičnim prika-
zom. Seminar je vodil profesor Janez Štrukelj iz Maribora,
nanj pa so povabili vodje enot ptujskih, ormoških in ljuto-
merskih vrtcev, vrtcev na območju bivše ptujske občine ter
predstavnike ptujske bolnišnice in občine. Udeležili so se
ga tudi praktiki-kuharji.
Po seminarju, ob koncu katerega so skuhali kar 35 zdravih
jedi, so si bili udeleženci edini, da bodo poskušali pričeti uva-
jati tovrstno prehrano tudi v obroke otrok v vrtcih in šolah, če jo
bodo otroci sprejeli. Gre za z žitaricami obogateno rastlinsko
hrano brez mesa. Kuharji pa so iz izkušenj povedali, da imajo
otroci najraje hrano, kot jo kuhajo doma, in sicer predvsem
pomfrit, dunajske zrezke, mesne cmoke in sladice. Zato so
menili, da naj bi se uvedla drugačna prehrana tudi v družinah.
MZ
TEDNIK - Četrtek, 17. december 1998
19
20
Četrtek, 17. december 1998 - TEDNIK

SV. TOMAŽ
Sreianje starejših obianov
Minuli teden so se na vsakoletnem srečanju zbrali starejši
občani krajevne skupnosti sv. lomaž. To je sedaj že ustaljen
običaj, ki se mu odzove precejšnje število od 241 starejših; to-
krat jih je bilo v domu krajanov kar čez sto.
Za primeren kulturni pro-
gram so poskrbeli osnovnošolci
in mladina. Svojim babicam in
dedkom so prebrali več spisov,
ki so jih napisali o njih, nasto-
pila je otroška folklorna skupi-
na, ki je pokazala, kako so se ot-
roci igrali nekoč, in starejši
folkloristi, ki so zaplesali go-
renjske plese. S prijetnim
skečem in starimi pesmimi pa
so se predstavile ljudske pevke
v spremstvu harmonikarja. Za
poskočne viže sta ves čas skrbe-
la tudi dva mlada harmonikar-
ja. Dobrodošlico in dobro
počutje je zbranim zaželela
predsednica sveta krajevne
skupnosti Vera Jeromel.
Najstarejšemu prisotnemu
občani, 91-letnemu Francu
Belcu, pa so izkazali posebno
pozornost s priložnostnim dari-
lom.
Po programu je sledila pogos-
titev, čas pa je hitro minil ob
obujanju spominov in klepetu
starih znancev in prijateljev.
vki
Na srečanju starejših občanov je vladalo prijetno vzdušje.
Foto Hozyan
PTUJ / V OS LJUDEVITA PIVKA SO PRAZNOVALI
Zvonkin roistni dan
Foto Langerholc.
Praznovanje rojstnega dne
ene od učenk OŠ Ljudevita
Pivka, oddelka vzgoje in
izobraževanja I. stopnje, so
pred kratkim združili še s pri-
jetnim	praznovanjem
bližajočih božično-novoletnih
praznikov. Rojstni dan je v lepo
okrašeni šolski učilnici s prija-
telji, učiteljico in mamo praz-
novala Zvonka Brumec, ki je
na svečki upihnila šestnajsto
svečko. Na praznovanju so ji
zaželi veliko uspehov in sreče,
ki jo bo v življenju še kako
potrebovala, Zvonka pa je bila
vesela tudi daril, ki jih je preje-
la ob prazniku.
TM
SEDLASEK / SE ENA PRIDOBITEV
33 vodavodnih
prijklluikov za Haloze
Odbor za napeljavo vodovoda Spodnje - Gruškovje Sedlašek (Marica Vidovič, Janko Junger,
Dušan Hrnec in Franc Zadravec) je pripravil v soboto slovesnost ob zaključku svoje naloge. V
začetku julija se je zbralo 14 predstavnikov gospodinjstev, ki so želela pripeljati pitno vodo v
svoj dom. S prvotnih 1570 predvidenih metrov vodovoda seje gradnja razširila in voda je pritek-
la v 33 gospodinjstev. Štiije novi vodovodni priključki so v Podlehniku, 16 v Sedlašku in 13 v
Spodnjem Gruškovju, vsa našel a so v novi občini Podlehnik.
Za vodovodno oskrbo omen-
jenega števila gospodinjstev je
bilo potrebno položiti 300 met-
rov primarnega, 1670 sekun-
darnega voda in 2028 metrov
priključnih cevi. Pretežni del
investicijskega bremena so
prevzela gospodinjstva, ki so
prispevala več kot 2 tisoč
nemških mark, s 451 tisočaki
tolarjev je sodelovala KS
Podlehnik, 700 tičakov pa je
prispevala občina Videm. Za iz-
vajalca del so na osnovi naju-
godnejše ponudbe izbrali
podjetje Nizke gradnje Ptuj,
upravljalec novega vodovodne-
ga omrežja pa bo Komunalno
podjetje Ptuj.
JB
Darilo aktivnemu članu gradbenega odbora Francu Zadra-
vcu.	Foto: Nevenka Dobljekar
MEZGOVCI / VELIK PRAZNIK MARIJE PETEK
Marijinih 95 let
Devetega decembra je v Mez-
govcih 5 v krajevni skupnosti
Sv. Tomaž Marija Petek do-
polnila 95 let. Kljub zares vi-
soki starosti je izjemno živah-
na in čila.
Svojo visoko starost pripisuje
težkemu življenju, polnemu
trdega dela. Že v otroških letih
je izgubila mamo in življenje z
mačeho ni bilo lepo. Mnogo
prehitro je preminil tudi njen
mož, na katerega jo vežejo lepi
spomini, in ostala je sama s
hčero Marijo. Kljub vsemu je
Marija Petek vztrajala in zato je
v krogu svoje družine še danes.
Zdravje jo letom primerno še
služi, nekoliko težav ima pri
hoji in sluh ni več tak, kot je
bil. Sicer pa se nad svojim
življenjem ne more pritoževati.
Še vedno rada poprime za vsako
delo, ki mu je kos. Pozimi na-
jraje lušči koruzo. Svoj dan
preživi pri hišnih opravilih v
krogu družine, rada gleda tele-
vizijo in prebira knjige. Pred
kratkim je v treh dneh prebrala
knjigo o princesi Di. V hiši so
naročeni tudi na Tednik, ki
tudi spada med njeno čitanje.
Rada popije tudi kozarček
domačega z belim kruhom - za
moč.
Slavljenka pravi, da ji nikoli v
življenju ni bilo tako lepo, kot
ji je sedaj. Hči Marija in vnu-
kinja z družino lepo skrbijo za
njo in rada pove, da ji ni hude-
ga. To se tudi vidi po prijetnem
vzdušju, ki vlada v hiši, kjer se
križajo življenja štirih genera-
cij. Minulo soboto je bilo zelo
svečano, saj je več kot 30 zbra-
nih skupaj s prababico Marijo
praznovalo njen rojstni dan.
Marija Petek ima tri vnuke in
osem pravnukov. Zabava je bila
baje zelo prijetna in slavljenka
je ostala pokonci vse do pol-
noči.
Številnim čestitkam in lepim
željam ob visokem jubileju se
pridružuje tudi uredništvo
Tednika. Čestitamo!
vki
Marija Petek je svoj 95. rojstni dan praznovala v krogu
domačih, pozornost In spoštovanje pa sta jI z darilom v Ime-
nu krajevne skupnosti Izrazila predsednica Vera Jeromel In
tajnik Ivan Rakuša.	Foto Hozyan
TEDNIK - Četrtek, 17. december 1998
21

30 LET KARATE ZVEZE SLOVENIJE
Vogrimu trenersko priznanje
v petek, 4. decembra, je bila v Ljubljani proslava ob 30-letnici
delovanja Karate zveze Slovenije (KZS). Slovesnosti so se ude-
ležili tudi člani Akademije borilnih športov (ABŠ) iz Ptuja
(Silvester Vogrinec, Janez Cvetko, Mitja Petrič in Robert
Markež), ki so izvedli prikaz kenda - japonskega mečevanja,
strokovni vodja ABŠ S. Vogrinec pa je prejel zlato plaketo za
trenersko delo.
Na zametke karateja v Slove-
niji naletimo že 1. 1964. Prvi ka-
rate klubi so začeli nastajati 1.
1967/68. Največji mednarodni
ugled je slovenski karate dose-
gel v predsedniškem mandatu
Ljuba Božoviča iz Krškega, ki
je tedaj postal predsednik Kara-
te zveze Jugoslavije (KZJ) in
pobudnik ter prvi predsednik
novoustanovljene Medite-
ranske karate zveze.
Do sedaj najuspešnejši tekmo-
valci KZS so: med člani Kle-
men Stanovnik, med članicami
Polona Vilar, med mladinci Iz-
tok Staus in med mladinkami
Marijana Jularič.
KZS združuje 63 slovenskih
karate klubov, vodilne šole pa
so: Shotokan - Tokuhisa Ta-
kashi (Ljubljana); WKSA Sho-
tokan - Ljubo Javoršek (Mari-
bor); SKI Shotokan - Ivan
Čerič (Ruše); JKA Shotokan -
Tone Ančnik (Črnuče); IKSA
Shotokan - Silvester Vogrinec
(Ptuj)
Sankukai - Vlado Paradižnik
(Ljubljana); Shorin-ryu - Ciril
Klajnšček (Ljubljana); Shito-
ryu - Anton Maruša (Petrovče);
Uechi-ryu - Igor Prašnikar
(Kranj); MSKAI - Rudolf Jak-
hel (Ljubljana).
VOGRINCV
PRIZNANJE
Silvester Vogrinec se s karate-
jem ukvarja 22 let, od tega 5 let
kot asistent trenerja in 10 let
kot trener. Je nosilec četrte
mojstrske stopnje (4. DAN).
Prav tako je mednarodni
inštruktor (IKSA) in trener I.
razreda (Fakulteta za šport). Pri
njem se je izšolalo 7 mojstrov
karateja (Janez Cvetko, Liljana
Vogrinec, Aljoša Horvan,
Andrej Cafuta, Robi Cvetko,
Ivan Stopajnik in Dejan Ozva-
tič), več kot 25 mojstrskih kan-
didatov in nosilcev rjavih pasov
ter generacije uspešnih tekmo-
valcev in šampionov, ki so os-
vajali medalje tako na domačih
kot na mednarodnih tekmovan-
jih. Na Ptuju je organiziral 18
tekmovanj, bil pa je tudi pre-
dsednik tekmovalne komisije
KZS. Karate je začel vaditi na
Ptuju 1. 1976, nadaljeval v
Ljubljani, 1. 1988 pa kot trener
prevzel KK Borec Ptuj, ki da-
nes deluje v okviru d. ABŠ Ptuj.
B.P.
MALI NOGOMET / DP SREDNJIH ŠOL
Ekonomi! državni prvaki
Prvi konec tedna v novembru
se je v dvorani Tabor v Maribo-
ru končalo finale državnega
prvenstva v malem nogometu
srednjih šol. V končnico se je
uvrstilo šest moštev: CSŠ
Ravne na Koroškem, ŠC Novo
mesto. Gimnazija Šiška, SKSŠ
Maribor, SKPŠ Koper in
Ekonomska šola Ptuj. V veli-
kem finalu sta se pomerili
Ekonomska šola Ptuj in Center
srednjih šol Ravne na
Koroškem. Po napeti tekmi so
bili s 3:2 boljši Ptujčani.
Barve najboljših so zastopa-
li: Mitja Trop, Uroš Krajnc,
Tomaž Toplak, Filip Žnida-
rič. Jure Arsič, Denis Topolo-
vec, Mitja Emeršič, Sašo
Habjanič in Aleš Čeh pod
vodstvom Dušana Majceno-
viča.
Ptujčani so dobili še dve lovo-
riki, saj je bil Mitja Trop izbran
za najboljšega vratarja in Aleš
Čeh za najboljšega strelca.
Milan Krajnc
Ptujski ekonomci najboljši v državi
»Vise /e odvisno od mene«
Ptuj zadnja leta dobiva veliko športnih lovorik in veliko jih je
prinesel Klub borilnih veščin Ptuj, kjer sta treneija Vladimir
Sitar in Dušan Pavlica, ki je začetne korake kikboksaa poka-
zal tudi vieeprvakinji Evrope Nadji Šibili.
•	Je bil kikboks prvi in
edini?
"Ne, prej sem poizkušala z at-
letiko in gimnastiko, vendar
sem svojo pravo pot našla v sve-
tu borilnih veščin, predvsem
me je privlačil semikontakt ali
kot ga v Ameriki poznajo - ka-
rate."
•	Nadaljevala pa si...
"Še vedno nadaljujem s semi-
kontaktom. Zraven treningov
so se zvrstila mnoga tekmovan-
ja. Dobila sem nekaj medna-
rodnih turnirjev, državnih nas-
lovov in na koncu pristala tik
pod vrhom Evrope."
•	Samo še korak ...
"Samo še korak in na vrhu
bom, si hotel reči. Da, res mi
zelo malo manjka do najboljše v
Evropi. Vendar je ta zadnji ko-
rak pravzaprav najtežji, čeprav
se bo takrat šele začela strma
pot navzgor."
•	Kako daleč je do
vrha?
Viceprvakinja Evrope Nadja
Šibila
"Zelo daleč. Pravzaprav je vse
odvisno od mene. Pred sabo
imam še veliko tekmovalnih
let, saj obiskujem šele prvi let-
nik srednje šole, pa sem že dru-
ga Evropejka med članicami,
kar pomeni, da sem za svoja leta
naredila že veliko. Seveda mi to
ne sme stopiti v glavo, kajti ta-
krat bi pogorela. Navajena sem
delati, tako da se ne bojim
težjih treningov, še manj pa
boljših uspehov."
• Cilji?
"če pogledam šport, jih imam
še veliko, prav tako še v življen-
ju, saj je pred mano dolga pot,
na katero sem šele stopila.
Upam, da mi bodo domači še
naprej tako stali ob strani, saj
pravzaprav živijo z mano in
kikboksom. Upam na najboljše,
saj sem polna dobre volje, verja-
mem vase in v življenje, polno
uspehov."
Milan Krajnc
CIRKOVCE / SOLA V NARAVI NA ROGLI
Veselo in uspešno
Na o S Cirkovce so v začetku
decembra izvedli program
zimske šole v naravi. Na Roglo
je krenilo 39 učencev in učenk.
željnih pridobivanja osnovnega
smučarskega znanja. Šola je v
celoti uspela, saj so si mladi
smučarji pridobili veliko spret-
nosti v pravi zimski idili v na-
jboljšem slovenskem smučars-
kem centru. Ob vsakodnevnem
smučanju so učenci in učenke
imeli še druge aktivnosti. Zelo
veseli so bili obiska staršev in
na koncu tudi ravnatelja šole
Bogomirja Jurtele, ki je najus-
pešnejšim podelil priznanja ter
jih obdaril s praktičnimi darili.
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
PTUJ / SE EN USPEH PTUJSKE LEPOTE
Gordana - miss
fotogeniinosti
Znana ptujska lepotica, fotomodel in manekenka Gordana
Ogrizek je uspešno predstavljala slovensko lepoto na medna-
rodnem tekmovanju za miss Eurocity, ki je bilo prejšnji petek
v Varaždinu.
Na tekmovanju so sodelovale
lepotice trinajstih dežel, Gor-
dana pa se je na tekmovanje
uvrstila kot tretja najlepša Slo-
venka za leto '98. Pripela si je
naslov miss fotogeničnosti; to
je njen prvi tovrstni naslov in
obenem prvi med ptujskimi
lepoticami. Dosežka je še toli-
ko bolj vesela, saj o tekmovan-
ju pred odhodom ni vedela
ničesar, prav tako ne o dekle-
tih, ki so se nanj uvrstila. Nas-
lov miss fotogeničnosti je lepo
darilo za zaključek leta. Orga-
nizator je Gordano uvrstil
med svoje izbranke za tekmo-
vanje miss Panonia, a se ga za-
radi težav s prevozom žal ni
udeležila.
MG
Gordana Ogrizek, miss foto-
geničnosti na tekmovanju
za miss Eurocity.
Foto: Črtomir Goznik
22
Četrtek, 17. december 1998 - TEDNIK

Praznični december se z vsakim
dnem bliža vrhuncu - božiču in nove-
mu letu. Ljudje hitimo po nakupih In
kot darilo še enkrat predlagam
kakšno zgoščenko.
Britanska skupina SIMPLV RED je tre-
nutno na koncertni turneji. Prejšnji te-
den sem po hrvaškem nacionalnega
radia poslušal fenomenalen koncert
skupine iz Londona. Preprosto rdeče
ali preprosto super velja za njihovo
novo regi pesem GHETTO GIRL
ki ima žalostno besedilo o
mladi deklici iz geta.
Britanski band M-PEOPLE najbolj zaz-
namuje njihova odlična pevka Heather
Small. Mančestrski ljudje so izdali ne-
navadno malo ploščo z naslovom The
Best of M-People Remixes in na njej
se nahajajo štirje remikski z naslovi
ONE NIGHT IN HEAVEN - Sharp Mi-
xes, HOW CAN I LOVE YOU MORE -
Sharp Mixes & Jimmy Gomez, MO-
VING ON UP - Mark Picchiotti in CO-
LOUR MY LIFE - Joey Hegra. Gre toraj
za stare hite v novi preobleki.
Švedski studijski duet SLADE vs.
FLUSH sestavljata Štefan Rundguist in
Sven Olson. Dokaj amatersko sta
SLADE vs. FLUSH priredila komad
MERRYXMAS EVERYBODY*« ki
ga je v originalu pel Bing Crosby.
V Nemčiji imajo veliko reklamo tile
mladi izvajalci: TOUCHE - This Good-
bye is not Forever, THE BOVZ - God
Bless in R'N'G - Darling I Think about
Vou.
Pop TV ima na svojem sporedu tudi
nadaljevanko Ally McBeal in iz nje je
pop/rock pevka Vanda Shepard zapela
pesem Searchin' my Soul. Novinci
TRUBBLE so za to nadaljevanko po-
sneli smešen komad DANCING BABY
ki je funky usmerjen z rapan-
jem Cherzia.
BRITNEY SPEARS je talentirana pev-
ka, ki po glasbi sodi v pop vode.
Založba Jive zelo promovira BRITNEY,
ki predstavlja lahko popevko z naslov-
om BABY ONE MORE TIME
Odlični producent, tekstopisec in pe-
vec BABYFACE nosi v resničnem sve-
tu ime Kenny Edmorrts. Tudi BABYFA-
CE je pripravil božični album, na kate-
rem je v soul verziji tudi klasika LITTLE
DRUMMER BOY)K)K)K)K
V ZDA je zelo dobro gledan film South
Park in na soundtracku je tudi izvaja-
lec CHEEF, za tem imenom pa se skri-
va legendarni soul pevec Isaac Hayes.
Producent Rick Rubin je za Cheefa
pripravil funky soul skladbo CHOCO-
LATE SALTYBALLS tttt, v kateri
s svojim seksi soul vokalom ponovno
blesti gospod Hayes.
Britanski pevec CLIFF RICHARD je bil
pred mesecem na lestvicah s pesmijo
Can't Keep this Feeling in. CLIFF se je
tudi tokrat izkazal v pesmi VITA MIA
ttttz albuma Real as I VVanna
Be.
Italijansko odkritje leta je pevec HEK,
ki je zaslovel s popevko Laura Non Ce;
v slovenščino jo je priredil Miran Ru-
dan in nosi naslov Laure ni več. NEK
pa predstavlja romantično popevko
STO CON TE ^^^ ki je že na 1.
mestu italijanske lestvice.
JANE McDONALD je letos poleti izdala
super zgoščenko s preprostim naslov-
om Jane McDonald. JANE prepeva
tudi hvalnico božiču z naslovom
CRUISE INTO CHRISTMAS tt^t
in v tem božičnem miksu se nahajajo
tri standardne teme: White Christmas,
VVinter VVonderiand in Santa CIause is
Coming to Town.
Ameriški roker BRUCE SPRINGSTEEN
je poslal na tržišče koncertni album
Tracks. Kratko postrežen in elegantno
oblečen hodi BRUCE po britanskih
sodiščih, kjer toži svojo glasbeno
založbo, za katero je tudi izdal melo-
dično pesem I VVANNA BE VVITH YOU
ttt^ posneto leto 1979.
Letos je IRA v irskem mestu Omahu
ubila nedolžne civiliste in v spomin ter
v pomoč svojcem je izšla kompilacij-
ska plošča Across the Bridge of Hope,
na kateri gostujejo U2, Boyzone, Oa-
sis, The Corrs, Van Momson ... Irska
pevka SINEAD CCONNER pa blesti v
moderni baladni predelavi pesmi CHI-
OUITITA )|()K)K)K)K ki so jo v izvirni-
ku prepevali Abba.
David Breznik
MUCA SNEŽKA
Nekega dne sva se s sestrico
igrali na dvorišču. K nama je pri-
capljala drobna muca. Sestrici
sem naročila, naj gre po mleko in
klobase, saj je bila videti sestrada-
na. Mucka je klobase takoj pojed-
la. Naredili sva ji ležišče. Muca je
bila snežno bela, zato sva ji dali
ime Snežka. Imela je puhasto dla-
ko, lepe zelene oči in rožnate
tačke. Ko smo se igrale, je prišel
pes Lari. Snežko je tako prestrašil,
da je ušla na drevo. Čez nekaj časa
je Lari oc^el. Snežka se je vrnila k
nama. Ampak veselje ni trajalo
dolgo. Prišel je še en pes po imenu
Rambo. Snežki je pognal strah v
kosti, zato je hitro splezala na dre-
vo. Tam je čakala vse do večera.
Nato pa je le splezala z drevesa. S
sestrico sva se morali posloviti od
Snežke. Drugo jutro Snežke ni
bilo nikjer več. Bilo nama je zelo
hudo, saj sva jo s sestrico vzljubili.
Tokrat sem ugotovila, da bi brez
živali ljudje večkrat bili osamljeni
in žalostni, kakor sem se počutila
takrat jaz.
Janja Zovratnik, 5. a
OS Gorišnica
MOJ PES KAN
Pred približno štirimi leti in pol
sem dobil majhnega nemškega
ovčarja. Bil je lep in sramežljiv.
Ker je bil še majhen, smo ga na-
mestili v garaži. Preživel sem veli-
ko lepih dni z njim. In tako je
prišlo leto naokoli.
Nekega dne nam je ušel. Zjutraj
LUJZEK
Dober den vsoki den! Drgoč je
nedela. Na kolendori piše 13. de-
cember. Nesrečna številka: ponoči
je namesto snega dež rosija in ces-
ta so poledenele kak špegel. Od
hišnega praga do štale sen se sko-
ro po štireh privleka, glih tak kak
da bi bija prav pošteno pijan. Pes
me je gleda vun z listjaka s poseb-
nim pomilovojom. Po ledi sen pe-
pel in listje natrosa, tak ke je lehko
tudi Mica do kravice Seke prišla
in jo podojila. Okoli pudneva se je
led odtala in svet je že malo boj
prijazno zgleda. Vseeno pa sije
sosid Juža na ledi nogo zvina in
zdaj po berglah hodi naokoli. To
je za jega hujda muka, saj je na-
vajeni letati po vesi gor in dol od
soseda do soseda, si kaj pogučati
in kokšni škropeč spiti. Večkrot jo
vkuper po vesi mohnema, zaj pa
bom en cajt osamleni. Saj de Juža
hitro priša nazaj na zeleno vejo.
Je kak mačok, ki vsokokrot na
noge podne, samo da je tokrat
malo neroden bija. Je pa tudi re-
sen, da se store kosti boj hitro lo-
mijo in tudi mišice neso več tokšne
kak v mlodih letih. Tak je pač to že
od negi negda.
V petek, to se provi jutri, 18. de-
cembra, sen povobleni na predsta-
vitev monograjije - knjige o našem
vejkem Prleki Janezi Puhi, ki se je
v Oblačjaki pri Juršincih rodija in
v sosednji Avstriji več tehničnih
izumov zagrešija. Pecikli, motori,
avti in druga prevozna sredstva so
bila jegove specialiteta, po kerih
ga pozna gnes ne samo cela Evro-
pa, pač pa tudi svet. Skoda je, ke
smo ga Slovenci predugo meli za
"Avstrijca", čeglih je punokrvni
Slovenec in od matere ter očeta ro-
jeni Prlek. Leta 1885 sije od očeta
sposoda 5 goldinarov in odiša s
trebuhom za kruhom v avstrijski
Gradec in se tam razvija v tovar-
nara. Vjegovi fabriki je delalo več
ka sto delavcov, ki so na leto izde-
lali okoli 16 taužnt peciklov, po
300 motorov in motociklov pa še
300 avtov poleg. Vmrja je leta
1914 v Zogrebi, pokopan pa je v
Gradci.
Pa smo na kunci. Lepo se
jemljite in na mene ne pozobite.
Pa srečno.
Vaš LUJZEK
sem ga hotel pozdraviti, a njega
nikjer. Po kosilu se je vrnil, seve-
da je bil lačen in prestrašen. Ko
sem ga zagledal, sem videl njegove
krvave oči, saj so ga otroci v vasi
pretepli. Ves član sem bil žalosten
nad tem, kaj se je Kanu zgodilo,
in jezen sem bil na vse otroke. A
Kan si je to dobro zapomnil. In
zdaj laja nad vsakega človeka, ker
so ga nekoč pretepli. Velikokrat je
že koga napadel, ampak z mano je
prijatelj. Najraje pa je tedaj, ko mu
prinesem jajce.
Nekega dne smo si vzeli čas in
šli peš po Halozah. Obul sem si
rolarje, s sabo pa sem vzel Kana.
Kan me je vlekel po asfaltu vse do
mesta. Odpravili smo se k cerkvi
sv. Ane. Kan je bil ves srečen, ker
je bil prost. Ko smo prišli do cer-
kve, smo zagledali naš vikend.
Odrinili smo proti njemu. Pot je
bila težavna. Ko smo se odžejali,
smo odšli. Vzpenjali smo se v hri-
be in spuščali v grabe. Hitro smo
se znašli pod gradom Bori. Kan
me je spet pričel vleči. Ko je zagle-
dal vodo, je začel divjati, saj mu je
bilo zelo vroče. Jaz sem padel v
koprive, on pa v vodo. Tako se je
končal razgiban dan, pekočo
bolečino pa sem še dolgo občutil.
Miha Horvat, S. a
OS Gorišnica
ŠOLA
šola je narejena iz razredov,
učiteljic, deklic in dečkov.
Janko pravi je zaspanko,
učitelj mu večkrat nastavi zan-
ko.
Ker pa vesele je narave,
si s tem ne beli svoje glave.
Uspešen je predvsem pri branju,
risanju in klepetanju,
ko pa na tabli so potence,
mu zmanjka inteligence.
Najraje sliši šolski zvonec,
ki oznanja pouka konec.
Čeprav prav bistra glava ni,
ga imajo radi vsi.
Marko Zmazek, 5. a
OŠ Kidričevo
TEGA NE BOM
POZABILA
že kot majhna deklica sem
oboževala glasbo. Zelo rada sem
prepevala in poslušala pesmi. Bila
sem stara pet let, ko sta me starša
vpisala v glasbeni vrtec. Za glas-
benim vrtcem sem dve leti igrala
frulico.
Začelo se je novo šolsko leto.
Bila sem stara osem let. To jutro
se je napovedoval sončen dan.
Skočila sem iz postelje, se usedla
na stol in premišljevala. V moji
glavi so se rojile različne misli.
Sama pri sebi sem si rekla: "Letos
bom začela igrati klavir." Do glas-
bene šole sem mislila samo na kla-
vir, se videla sedeti pred njim.
Prestopila sem prag glasbene šole,
na hodniku sem si ogledala tunik.
V učilnici sem spoznala zelo pri-
jetno učiteljico klavirja. Skupaj
sva si ogledali velik šolski klavir.
Pozneje sem prvič v življenju
spustila svoje prste na njegove tip-
ke. Bila sem zelo ponosna, pres-
rečna, da se bo moj svet glasbe na-
daljeval z igranjem klavirja, zave-
dala sem se, da je to težko, da
zahteva dolge vaje.
Tega prijetnega dneva in svojega
prvega srečanja s klavirjem ne
bom nikoli pozabila. Od tega do-
godka je minilo že štiri leta, jaz pa
še vedno uspešno igram klavir.
Vsako leto imam nekaj nastopov,
kjer lahko pokažem svoje igranje.
Četudi ne bom postala glasbenica,
se še vedno ukvarjam s glasbo.
Ugotovila sem, da je s takim de-
lom človek lahko srečen in zadov-
oljen v življenju.
Petra Galovič, 6. h
OŠ Ljudski vrt, Ptuj
NAGRADA IN
VZPODBUDA ZA
MLADE
RAZISKOVALCE
Skupina učencev 7. in 8. razreda
iz Osnovne šole Mala Nedelja vsa-
ko leto kaj raziskuje. Pri tem jih
uspešno vodi in jih usmerja njiho-
va mentorica, biloginja, gospa
Mojca Tkalec-Zoran. Že v juniju
so se odločili, da bodo raziskovali
razširjenost KMEČKE LAS-
TOVKE, saj je tu pretežno vaško
področje.
Razdelili so si naloge - vprašal-
nike o kmečki lastovki in žrtvova-
li nekaj sončnih počitniških dni.
da so obiskali vsako hišo v krajev-
nih skupnostih Mala Nedelja in
Radoslavci. Tako so se oglasili pri
720 hišah. Le 396 hiš so našli, kjer
so bila lastovičja gnezda. Po počit-
nicah so zbrali podatke, jih anali-
zirali in izdelali nalogo, plakate
ter vse skupaj poslali Društvu za
opazovanje in proučevanje ptic
Slovenije v Ljubljano.
V soboto, 14. novembra, so Pri-
mož Murkovič, Metka Markoč,
Suzana Ornik in Jasmina Filipič
predstavili to nalogo na srečanju
mladih ornitologov na Pedagoški
fakulteti v Mariboru. Naloga in
tudi predstavitev sta bili lepo
spr^eti in uvrščeni na prvo mes-
to. Čestitamo!
Zaupali so nam: "Mislili smo, da
je v vsakem domu vsaj po eno
gnezdo lastovk, a smo ugotovili,
da gnezdo lastovke komaj v vsaki
drugi hiši. Zakaj ni več lastovk?
Zaradi intenzivnega in moderne-
ga kmetovanja so se spremenili
pogoji za življenje lastovk na vasi.
V sodobnih, modernih hlevih ni
več izboklin in polic, kjer bi si
lahko spletle gnezda. Vedno več je
asfaltirnih cest in lastovke ne naj-
dejo blata in drugega materiala, s
katerim bi si zgradile gnezda. Z
intenzivnim uničevanjem mrčesa
v hlevih jim je vzeta tudi hrana.
Pozivamo arhitekte in kmete, da
mislijo pri načrtovanju in kmeto-
vanju tudi na pogoje za življenje
lastovk, sicer jih bomo poznali še
samo iz knjig!"
Rezultate dela naših mladih ra-
ziskovalcev in tudi nagrade (maji-
ce, najnovejšo knjigo o pticah, CD
rom in priznanja) pa lahko
občudujete na razstavi v EKO-
kotičku šole pri Mali Nedelji.
Novinarski krožek
OŠ Mala Nedelja
ŠOLA
v gozdu zelenem
dgvonadstropnem stoji,
vanjo hodim jaz in ti... mi vsi.
Z željo, da bi nekaj znali,
"gulimo" klopi
in potimo se vse žive dni.
Naš umik je napet
kot omrežje internet.
Vsako uro nova snov
se kopiči brez osnov,
mi pa revčki, ubogi, mali,
že robotki smo postali.
Mc^až Turk, 5.a
OŠ Kidričevo
ŽIVAL, KIJO
VZUUBIM, NATO
UMRE
Bil je lep sončen dan, ko sva z
atijem domov v vrečki prenesla
dve zlati ribici. Mamica se je sprva
jezila, a kasneje je spoznala, da z
ribicami ni veliko dela.
Zlati ribici sta bili oranžne bar-
ve. Ena je bila majhna, druga pa
nekoliko večja od prve. Dali smo
ju v bučko. To je posoda, v kateri
je bila pripravljena voda. Na dno
bučke smo položili veliko kamen-
ja in plastične trave. Bili sta lačni,
zato sem jima dala hrano. Hrano
moraš razdrobiti, ker drugače ne
moreta jesti. Bučko smo postavili
v dnevni sobi na mizico.
Vedno sta se igrali. Skakali sta
po vodi, plavali in počeli še mno-
go drugega. Bila sem zelo vesela,
saj sta me imeli zelo radi. Vsak te-
den sva z atijem bučko odnesla v
kopalnico. Tam sva umila posodo,
plastično travo in kamenje. Zlati
ribici pa smo med tem dali v dru-
go posodo. Ko je ati irniil posodo
in vrnil ribici v čisto vodo, sta
postali zelo veseli.
Tako je minilo nekaj mesecev.
Nekega dne pa smo vsi člani naše
družine odšli na obisk k moji
botrci. Tam smo ostali do večera,
zato me je bilo malo strah, da bi
ribici umrli ali bi se zgodilo kaj
drugega. Ko smo prišli domov,
sem najprej stopila v dnevno sobo.
Zagledala sem, da sta zlati ribici
čisto pri miru. Nista plavali, se
igrali, se gibali; ne, nič. Bili sta
samo pri miru. Hitro sem odšla k
njima in videla, da sta umrli. Ma-
mica in ati sta stopila v sobo in me
začela tolažiti, saj sem se skoraj
razjokala.
isti dan je bil za mene zelo žalos-
ten. Ni se mi nič ljubilo, saj sem
I samo gledala v bučko. Nismo več
I hranili ribic, jima umivali bučke,
; plastične trave in kamenja. V hiši
je bilo vse tiho in žalostno. Zlati
ribici sem imela zelo rada. Zdaj
I nimam več nobene živali, saj mi
j vsaka po nekaj mesecih umre.
I Zelo pa žalujem za vsemi svjimi
j živalmi, najbolj pa še za obema
i zlatima ribicama.
Tadeja Bratuša, S.a
OŠ Gorišnica
TEDNIK - Četrtek, 17. december 1998
25
mm^rm
Športne novice
mu NOGOMET •
Medobiinsko tekmovanje OŠ
v soboto, 28. novembra, je bil v dvorani center
sklepni del tekmovanja osnovnošolskih malonogo-
metnih ekip. Finala bi se moralo udeležiti osem
ekip, a žal Gorišnice in Markovcev ni bilo. Rezul-
tati finalnih srečanj; za 7. mesto: Gorišnica - Dor-
nava 3:0 b.b., za 5. mesto: Kidričevo - Markovci
3:0 b.b., za 3. mesto: Videm - Grajena 6:3, za 1.
mesto: Mladika - O.Meglič 3:0. Končni vrstni red:
1. Mladika, 2. Olge Me^ič, 3. Videm, 4. Grajena, 5.
Kidričevo, 6. M^kovci, 7. Dornava, 8. Gorišnica,
9. Breg, 10. Hajdina, 11. Juršinci, 12. Cirkovce, 13.
Cirkulane, 14. Destrnik. Na področno prvenstvo se
uvrstita prvi dve ekipi!
S. Glažar
KOŠARKA • Rekreatijska liga
Rezultati 4. kroga: skupina A: Policija Ptuj - ŠD
Cirkovce 56:66 (26:34), Talum - OraČi neodigrano,
SD Majšperk prosto; skupina B: ŠD Kidričevo -
ŠD Podlehnik 63:73 (3:31), ŠD Ptujska Gora -
Dornava center 32:62 (15:25), Veterani prosti. V
skupini A vodi Policija Ptuj (5 točk) pred Cirkov-
cami (5), Orači, Majšperkom in Talumom, v skupi-
ni B pa Dornava Center (6 točk) pred Kidričevim,
Veterani, Podlehnikom in Ptujsko Goro. Lestvica
najboljših strelcev: 1. Matjaž Frangež (Cirkovce)
102 koša, 2. Jože Kolarič (Policija) 99 košev, 3.
Emil Golob (Dornava) 67 košev, 4. Edi Hojnik
(Kidričevo) W košev in 5. Boštjan Kostanjevec
(Veterani) 61 košev
Radko Hojak
KEGLJANJE •
Poloviien iikupiiek Ptujianov
Kegljači ptujske Drave so v dveh nastopih v 1.
ligi OKZ Maribor iztržili polovični izkupiček. V
prvem srečanju so izgubili z Konstruktorjem III
6:2 /5050:4939/. Dosežki ptujskih igralcev: Amuš
842, Vranješ 791, Sušanj 363, Plajnšek 430, Halade-
ja 853, Šeruga 839, Čuš 821. V (i-ugem nastopu pa
so s 7:1 ugnali ekipo Krilatega kolesa /4856:473^.
Izidi kegljačev Drave: Premzl 815, Haladeja 828,
Plajnšek 822, Šeruga 805, Čuš 775.
Danilo Kiajnšek
PLAVANJE O
M. Pernat odliten v Trbovljah
Nadarjeni plavalec Matjaž Pernat, doma iz Plete-
nj, nadaljuje uspešne nastope. Tokrat je nastopil
na močnem plavalnem mitingu v Trtevljah ter
med dečki na 200 metrov prsno v kratkih bazenih
dosegel pričakovano zmago z rezultatom 2.34.08, s
čimer je popravil osebni rekord za pet sekund in se
približal normi za nastop na evropskem kadetskem
prvenstvu naslednje leto. Njegov nastop je bil zares
dober, saj je v absolutni konkurenci zasedel četrto
mesto.
Danito Kiajnšek
STRELSIVO
SD nuj fr^ii m Eurosprekfn
Ptujski strelci so se v Ljubljani
udeležili velikega strelskega tek-
movanja Eurospekter 98 v strel-
janju z zračno pištolo. Ekipnega
dela tekmovanja se je udeležilo 15
ekip. Zmagali so strelci ljubljan-
ske Olimpije, drugi so bili strelci
Mroža iz Velenja, odlična ekipa
SD Ptuj v sestavi Matija Potočnik,
Robi Šimenko in Janez Štuhec pa
je s 1661 kr. pridobila pokal za
tretjo uvrstitev. Posamezno je bil
Janez Štuhec šesti s 567 kr., mla-
dinca Robi Šimenko in Matija
Potočnik pa sta nastrelila po 548
kr. Najboljša članica tekmovanja
je bila Juršinčanka Majda Raušl -
osma v skupni uvrstitvi.
SI
/. DRŽAVNA LIGA
•	SD Ptuj 1643 kr.
v četrtem krogu prve državne
lige so najboljši strelci Ptuja v
streljanju z zračno pištolo nastre-
lili 1543 krogov in so po četrtem
krogu še vedno na tretjem mesm v
ligi. Po zelo uspešnem tekmovan-
ju v Eiu-ospektru 98 so bili v sobo-
to ptujski strelci Janez Štuhec,
Matija Potočnik in Robert Šimen-
ko slabi. Posamezno je nastrelil
Janez Šmhec 558 in Robert
Simenkp 531 kr. Tekmovanje je
bilo v Škofja Loki. Pot do ^aja
tekmovanja je bila težka in napor-
na, zato slabši rezultat.
•	Simon Fras
drugi v Lendavi
v Lendavi je bilo v soboto in ne-
deljo, 5. in 6. novembra, tekmo-
vanje za pionirje in mlajše mla-
dince. Ptujski strelci se v soboto
zaradi slabega vremena niso ude-
ležili tekmovanja. V nedeljo pa so
tekmovali mlajši mladinci in
mlajše mladinke. V streljanju s
standardno zračno pučko je ml.
mladinec Jernej Peteršič (Doma-
va)nastrelil 543 krogov in se uvr-
stil v gornji del lestvice.
V streljanju s pištolo so ml. mla-
dinci SD Ptuj z 884 krogi bili tret-
ji. Posamezno je Simon Fras na-
strelil 345 krogov in zasedel drugo
mesto. Sebastijan Molnar je na-
strelil solidnih 292 kr. Domen Za-
vec pa 247 kr.
SI
Državna dopisna
liga
Slovenski strelci so imeli četrti
krog dopisne državne lige. V strel-
janju z zračno pištolo SD Pmj
brani naslov petkratnega prvaka.
Po četrtem krlg so Ptujčani drugi,
vodijo strelci SD Kranj. Ptujčani
nastopajo v sestavi Franc Bedrač,
Milan Stra Žišar in Slavko Ivano-
vič. SD Agis je četrti.
Med mladinci so Ptujčani prvi,
mladinci A^sa pa tretji. Posamez-
no Ptuj^i vodijo: najboljši je
Robert Šimenko, drugi Marija
Potočnik, tretji Marjan Gril, peta
Alenka Peteršič in šesti Zoran Be-
drač. Med veterani je Slavkolva-
novič drugi, Zvonko Hajduk tretji
in Franc Simonič peti.
Si
• Državna liga
v športnem streljanju je bil izve-
den 5. krog. Rezultati: Ormož -
Sv. Jurij ob Ščavnici 1698:1725
(za Ormož so tekmovali Stiven
Vočanec 576, Andrej Stanič 569 in
Matjaž Habjanič 553), Pomurka -
Tovarna sladkorja Ormož
1694:1686 (Davorin Lesjak 563,
Aleksander Premuš 563, Boris
Hergula 560), Tišina - TSO II
1646:1686^ (dr. Vesna Mele 559,
Boštjan Špacapan 559, Krešo
Kosi 570.
ORMOŽ •
Občinska liga
Rezultati 3. kroga lige v šport-
nem streljanju s serijsko zračno
puško - ekipno: 1. SD Ormož 549
krogov, 2. SD Miklavž 522 kro-
gov, 3. SD Miklavž II. 515 krogov,
4. SD Mladost Miklavž 504 kro-
gov, 5. SD Podgorci 500 krogov
itd. Posamezne uvrstitve: 1. Sti-
ven Vočanec, Ormož, 186,2. Mat-
jaž Habjanič, Ormož, 184, 3. San-
di Ciglarič, Miklavž, 184, 4. An-
drej Stanič, Ormož, 179,5. Renato
Piberčnik, Mladost, 175,6. David
Leben, Podgorci, 175.
4. krog - ekipni rezultati: 1. SD
Ormož 550 krogov, 2. SD Miklavž
528 krogov, 3. SD Miklavž II 520
krogov, 4. SD Mladost Miklavž
490 krogov, 5. SD Podgorci 485
krogov. Posamezne uvrstitve: 1.
Matjaž Habjanič, Ormož, 185 kro-
gov, 2. Stiven Vočanec, Ormož,
185 krogov, 3. Sandi Ciglarič, Mi-
klavž, 183 krogov, 4. Toni Novak,
Miklavž, 182 krogov, 5. Andrej
Stanič, Ormož, 180 krogov.
Lukner
Drugo pozivno
tekmovanje
v soboto, 12. decembra, je bilo
drugo pozivno tekmovanje naj-
boljših slovenskih tekmovalcev v
streljanju z zračnim orožjem. Med
mladinci je Matija Potočnik na-
strelil ^546 krogov in bil četrti.
Robi Šimenko pa 529 kr. Mlajša
mladinka Sonja Raušl je v katego-
riji mladink nastrelila 330 in je
bila četrta. Članica Majda Raušl je
bila v kategoriji članic tretja.
SI
Potočnik, Raušlova
in Porok v državni
reprezentanci
Zvezni kapetan je določil kandi-
date za srečanje z reprezentanco
Hrvaške in med najboljšim so tri-
je strelci, ki izhajajo iz ptujskih
vrst: Matija Potočnik, niladinec,
Sašo Porok, mladinec (sicer zdaj
član SD Pohorski bataljon Ruše)
in članica Majda Raušl, ki je od te
sezone ekipi ŠD Juršinci. Tekmo-
vanje bo v soboto na ljubljanskem
strelišču.
SI
Juršinske strelske
ekipe
Tekmovalci SD Juršinci so v
zadnjih dneh sodelovali na več
tekmah in dosegli zelo dobre re-
ztiltate. Pionirke so v Lendavi na
4. kolu državne lige zasedle 4.
mesto. Posamezno so dosegle tele
rezultate: Alenka Plohi 157 kro-
gov, Saša Cafuta 154 krogov in
Nina Pavlin 144 krogov.
V Lendavi je potekala državna
liga s pištolo za mlajše mladince.
Sonja Raušl je z rezultatom 341
kr. zasedla 2. mesto. Simon Simo-
nič pa je v svoji kategoriji s 303 kr.
zasedel 11. mesto. V državni dopi-
sni ligi je ekipa SD Juršinci
uvrščena na visoko 4. mesto. Po-
samezno je Mirko Moleh na 3.
mestu.
Člani so tekmovali na turnirju
Eiu-ospekter v Ljubljani in ekipno
zasedli 9. mesto v kategoriji
pištola Majda Raušl se je kot edi-
na ženska uvrstila v fmde z rezul-
tatom 553 kr. Mirko Moleh je za-
sedel 10. mesto s 560 kr.
Darko Pavlin
PLANINSKI KOTIČEK
Zimski tabor
Za čas zimskih počitnic organizira Planinsko društvo Ruj od 20.
do 26. februarja šestdnevni zimski tabor v počitniškem domu v
Srednjem Vrhu nad Gozd-Martuljkom. Za šestdnevno bivanje v to-
plem in udobnem domu, uporabo prenosnih vlečnic, prevoz, orga-
nizacijo in vodenje tabora boste prispevali 30.000 tolarjev.
Program bivanja bo prilagojen udeležencem. Organizirana bo šola
smučanja, sankanje in pohodništvo, v večernih urah pa družabne
igrice, planinska predavanja ob diapozitivih ... Program bodo izvedli:
Franc Korpar, Aleksander Kelnerič in Primož Trop.
Število udeležencev je omejeno na 22 oseb. Prijave s predplačilom
(50%) sprejemajo v pisarni društva do zasedbe mest oz. do torka,
22. decembra. Razliko stroškov plačajo udeleženci pred pričetkom
tabora.
Odbor za informiranje in propagando PD Ptuj
ROKOMET / 1. B SRL
Netklja - Gros«p/|e 27:22/13:10/
Rezultati 9. kroga: Velika Nedelja - Grosuplje 27:22, Ormož -
Krim 27:25, Rudar Trbovlje - Gradbinec 33:24, Šmartno -
Sevnica 30:24, Ribnica - DOL TKI Hrastnik 28:23, Chio Res-
nica - MARC Interieiji.
VELIKA	NEDELJA:
Kovačec, Belšak 3, R. Mesarec
3, Trofenik 1, Potočnjak 1, Ku-
mer, Bezjak 10 , Belec, Pisar 4,
^ Mesarec 2 /2/, Planine 4,
Šoštarič.
Rokometaši Velike Nedelje so
prod Grosuplju dosegli novo zma-
go, s katero so ponovno na čelu
razpredelnice v 1. B SRL.
Srečanje se je za domače pričelo
izredno dobro, saj so takoj poteg-
nili in si priigrali štiri zadetke
prednosti ter to prednost do 26.
minute povečali na pet zadetkov.
Zadnje štiri minute pa so minile v
znamenju gostov, ki so do odhoda
na odmor uspeli znižati visoko
vodstvo doihačih rokometašev na
samo tri zadetke.
Tudi začetek drugega polčasa je
bil enak začetku prvega. V 39. mi-
nuti je vodstvo rokometašev
znašalo sedem zadetkov prednos-
ti. Dobra igra v obrambi in hitri
nasprotni napadi gostom niso
ustrezali. Toda vseeno se je roko-
metašem iz Grosuplja v 49. minuti
igre lispelo približati na samo tri
zadetke prednosti, to pa je bilo
tudi vse, kar jim je šlo od rok. Ne-
razimiljivo je bilo nenehno pro-
testiranje s klopi gostov, ki za to
niso imeli nobenega razloga.
Vzroke za poraz bodo rfiorali poi-
skati v svojih vrstah.
Sinoči so rokometaši Velike Ne-
delje igrali četrtfinalno pokalno
srečanje s Slovanom iz Ljubljane.
Danilo Kiajnšek
ORMOŽ - KRIM
27:25 /14:13/
ORMOŽ: ^Dogša, Hanželič 1,
Antolič 1, Škraban 8, Pučko 1,
Džarmati 1, Prapotnik 4, Grabo-
vac 1, Kirič, Horvat, Šulek,
Hmjadovič 9.
Po porazu v Sevnici je bila za ro-
kometaše Ormoža zmaga proti no-
vincu v ligi - ekipi ljubljanskega
Krima - skoraj obveza. Krim ses-
tavljajo mladi igralci, ki ne
spoštujejo nobenega nasprotnika
in igrajo maksimalno vse srečanje.
Zato so se tega dvoboja v Ormožu
nekoliko bali. Po začetnem vodst-
vu gostov se je v prvi minuti
poškodoval še levi zunanji igralec
Kirič in pričakovali smo ogorčen
boj za nove točke. Do 17. minute
so rokometaši Krima vodili za za-
detek, nato pa so domači uspeli re-
zultat izenačiti na 8:8 in v nas-
lednji minuti povesti za zadetek.
Tako je bilo vse do konca prvega
polčasa.
Dobre obrambe domačega vra-
tarja Šulka in nekaj hitrih na-
sprotnih napadov so bilj dovolj,
da so rokometaši Ormoža v 40.
minuti imeli štiri zadetke pred-
nosti. V 53. minuti je prednost na-
rasla na šest zadetkov in pričako-
vali smo visoko zmago. Toda zgo-
dilo se je ravno nasprotno.
Domači so nekoliko popustili ozi-
roma zaigrali nekoliko manj zbra-
no. To so izkoristili borbeni roko-
metaši Krima in do konca
srečanja uspeli močno znižati vi-
soko vodstvo.
Z novimi točkami so rokometaši
Ormoža v zgornji polovici
prvenstvene razpredelnice.
Danilo Kiajnšek
JUDO / 35. MEMORIAL NAGAOKA
Uspešno jro Ptuiiane
NJkSTOPiLO 398 JUDOlSTK IN JUDOiSTOV IZ ŠESTIH DRŽAV -
NJUUSPEŠNEJŠI CEUJkNI - PO DOLGEM PREMORU USPEŠNO
NJkSTOPIL TUDI DAMJAN PETEK
Judo klub Olimpija iz Ljubljane je minulo soboto in nedeljo
pripravil že 35. tradicionalno mednarodno tekmovanje za me-
morial Nagaoka '98. Tumiija, ki velja za enega najmočnejših in
najmnožičnejših, se je udeležilo 398 tekmovalcev iz Slovenije,
Hrvaške, Romunije, Avstrije, BiH in Italije. V soboto so moči
merili judoisti in judoistke v mlajših kategorijah, v nedeljo pa v
kadetski, mladinski in članski konkurenci.
Ob vrhtmcu letošnje sezone se je
na tekmovanju za najvišja mesta
oba dneva potegovalo kar 17 pmj-
skih judoistov. V sobotnem delu
tekmovanja so navdušili
najmlajši. V kategoriji dečkov se
je zmage v kat do 46 kg veselil
Dani Rus, ki še naprej, že dve se-
zoni, ostaja nepremagan, Aleš
Krajnc je v predtekmovanju suve-
reno opravil z vso konkurenco,
vendar je po napaki v finalu osvo-
jil drugo mesto. Uspešno sta nas-
topila tudi Mitja Horvat do 38 kg
in Marjan Majcen do 42 kg, la
sta osvojila 3. mesto. Nejc Murko,
Ervin Vinko in Luka Gajšek so
tokrat tekmovanje končali v pred-
tekmovanju.
V nedeljo so se pomerili kadeti,
mladinci in člani. Serijo uspešnih
nastopov na mednarodnih tekmo-
vanjih v letošnji sezoni nadaljuje
Marko Plajnšek, ki je v kat. do 50
kg osvojil zlato kolajno. Uspešno
je nastopil Denis Rus v kat. 73 kg,
ki je šele v finalu izgubil proti
Greifii iz SI. Bistrice, srebro je
pripadlo tudi Tanji Žuran v kat.
nad 78 kg. Solidno je nastopil
NiKoia Seničič (na levi),
dvanajsti na mladinskem EP,
si nabira izkušnje tudi v član-
ski konkurenci
mladinski državni prvak MUha
Prime v kat. nad 86 kg in zasedel
5. mesto.
V članski konkurenci so nasto-
pili domala vsi najboljši slovenski
judoisti. V kat. do 73 kg je Dejan
Vogrinec ob zaključku sezone po-
kazal odlično formo. Po vrhunski
predstavi v predtekmovanju je vse
kazalo na zanesljiv nastop v fina-
lu, a ga je žal presenetil kasnejši
zmagovalec kategorije in najboljši
tekmovalec turnirja Horvat iz
Olimpije. Vogrinec je na koncu
zasedel 3. mesto.
V članski konkurenci se je preiz-
kusil tudi dvanajsti z letošnjega
mladinskega evropskega prvenst-
va Ptujčan Nikola Seničič. V kat.
do 90 kg je v borbi za bron vse do
zadnjih sekund vodil proti
izkušenemu Ozimiču iz Impola, a
so izkušnje Bistričana le pretehta-
le in Seničič se je moral zadovolji-
ti s petim mestom. Sebastjan Ko-
lednik je v kat. do 66 kg zasedel
sedmo mesto.
JK GORIŠNICA
Od petih predstavnikov JK
Gorišnica na mmirju Nagaoka -
dveh članov in treh starejših
dečkov - je bil najuspešnejši
Damjan Petek, ki je gladko zma-
gal pri članih do 100 kg. Na tem
turnirju je bil v preteklosti že na-
grajen za najboljšega tekmovalca.
Pri starejših dečkih pa je bil naju-
spešnejši Jernej Br(^jak, ki je s
štirimi zmagami dosegel tretje
mesto.
Simon Starček,
Miran Petek
Mali nogomet
2. SLMN - vzhod
Rezultati 11. kroga: Orkan Zbe-
Ipvo - Oplotnica 8:2, Tomaž -
Železne dveri 7:3, Križevci -
Agrotim Krško 6:1, Marco Polo -
FA Maik 7.5, Dabteam Vitomar-
ci Petij a 7:4, Mizarstvo Širovnik -
Dobovec preloženo.
TOMAŽ -
ŽELEZNE DVERI
7:3 (4:2)
Tomaž: Špur, Magdič, Rep, Bo-
hinec, Gašparič, Kamenšek,
Tušek, Lah, Pintarič, Janžekovič,
Kupčič, Miklašič. Trener: Bojan
Cunk.
Ekipa Tom^ je pričakovano
premagala Železne Dveri. V
začetku so si domačini priigrali tri
zadetke prednosti, nato so se gost-
je približali na en sam zadetek. V
zadnjih desetih minutah pa so
domačini kar trikrat zadeli in to je
pomenilo konec vseh upanj za
goste. Sedaj v zimskem premoru
je treba napolniti "akumulatorje"
in v pomladanskem delu potrditi
jesenske uspehe.
Uroš Hozyan
SERVIS SMUČI,
KOLES iN TENIS OPREME
Šport servis Davorin Munda, s.p.
Slovenski trg 1, 2250 tel.: 062/778-587
26
Četrtek, 17. december 1998 - TEDNIK
pem^^škmmtotiu^
TEDNIK - Četrtek, 17. december 1998
21
■■I II I II I I II I
Zdrava prehrana za
sodoben živlienjski sfi/
Nova pridobitev Perutnina v centru mesta
Čeprav smo lahko Ptujčani že od osmega decembra pokušali
dobrote Perutnininega gastronomskega središča v centru
Ptuja, so največjo naložbo Perutnine v letu 1998 uradno
odprli v torek, 15. decembra. Pridobitev Perutnine so s svo-
jim obiskom počastili predsednik republike Milan Kučan,
veleposlanika Hrvatske in Romunije Ivica Maštruko in Vasi-
le Jirjeja, podžupan mestne občine Ptuj Mitja Mrgole in
prva dana slovenske lepote Miša Novak.
Predsednik uprave in general-
ni direktor Perutnine dr. Ro-
man Glaser je poudaril, da je
"Perutnina vzpostavila nov člen
v trdni verigi povezav z okoljem,
v katerem posluje. Časi, ko smo
se postavljali s tonami vzrejenih
piščancev, so za marketinško na-
predno organizirano Perutnino
dokončno zgodovina. Pomem-
bnejši so postali parametri, ki
Perutnino Ptuj umeščajo med
Dr. Roman Glaser:
"Časi, ko smo se pos-
tavljali s tonami vzreje-
nih piščancev, so zgo-
dovina."
blagovne znamke s prepoznavno
kvaliteto izjemno široke palete
živil, pripravljenih na za človeka
in naravo prijazen način."
V novem gastronomskem sre-
dišču so mesnica in delikatesa,
kavarna in gostilna. Novo prido-
bitev perutninarji pojmujejo kot
priložnost, da pokažejo, kaj zna-
jo postaviti na mizo, in da znajo
zadovoljiti še tako izostrene in
zahtevne okuse. Obenem je to
priložnost za gospodarstvo in
druge institucije, da Perutnino
še trdneje vključijo v to okolje in
s tem dobijo svetovno primerlji-
vo kakovost, inovativnost in do-
kaz, da je to okolje v vseh para-
metrih pripravljeno zadovoljiti
še tako izostrena in zahtevna
pričakovanja sodobnega načina
prehranjevanja.
Predsednik Milan Kučan je
dejal, da se s Perutnino in Ptu-
jem srečuje pogosto, vselej ob
pomembnih dogodkih. Perutni-
ni je čestital za še eno pomem-
bno pridobitev, skupaj z dr. Gla-
serjem je nato nov objekt simbo-
lično odprl in vanj povabil šte-
vilne goste. Perutnina mu je ob
tej priložnosti podarila prvega
zlatega petelina, ki bo odslej zaz-
namoval vse pomembne dogod-
ke, povezane s podjetjem.
Podjetje se je ob svojem dosežku
spomnilo tudi društva za cereb-
ralno paralizo Sonček in mu po-
darila darilni ček za 200 tisoč to-
larjev.
J. Bračič
Milanu Kučanu prvi zlati petelin Perutnine
Kulturni
križem itražem
PTUJ • Danes, 17. decembra,
bo ob 18. uri v Narodnem
domu Glasbena šola Karola
Pahorja izvedla koncert svojih
učencev, na katerem bodo
nastopili tudi vsi trije šolski or-
kestri.
PTUJ • V petek, 18. decem-
bra, bo Zgodovinski arhiv Ptuj
na gradu predstavil monografi-
jo o Janezu Puhu. Ob izidu bo
govoril predsednik SAZU dr.
France Bernik.
ORMOŽ • V ormoški knjižnici
ponovno pričenjajo priljublje-
na zimska potopisna preda-
vanja. Jutri ob 18. uri bosta v
knjižnici svojo pot po Peruju in
Boliviji predstavila Alenka
Hočevar in Željko Petovar.
PTUJ • Klub ptujskih študen-
tov organizira v soboto, 19.
decembra, ob 19. uri v refekto-
riju minoritskega samostana
koncert skupine Forte Piano
Klub iz Zagreba.
VIDEM • Mešani pevski zbor
Kulturnega društva F.
Prešerna iz Vidma (zborovodja
Jože Barin-Turica), in tambu-
raška skupina (dirigent Jože
Šmigoc) prirejata Predbožični
koncert, ki bo v nedeljo, 20.
decembra, ob 15. uri v občins-
ki kulturni dvorani v Vidmu.
DESTRNIK • Godba PGD
Destrnik pripravlja v nedeljo,
20.	decembra, ob 15. uri velik
božično-novoletni koncert v
novi športni dvorani OŠ Destr-
nik. Poleg urbanske godbe, ki
jo vodi prof. Marjan Rus, bosta
nastopila še destrniški oktet in
pevska skupina Spominčice iz
Ruja pod vostvom Marije
Stoger.
ORMOŽ'« V nedeljo ob 19. uri
bo Maja Frangež v grajski dvo-
rani na citre zaigrala slovenske
narodne in božične pesmi. S
petjem se ji bo pridružila Zlat-
ka Puklavec. Denar od proda-
nih vstopnic je namenjen v
dobrodelne namene.
PTUJ • V ponedeljek, 21.
decembra, bo v gledališču
Ruj srečanje otroških plesnih
skupin Slovenije Migam. Ob
11.30 bo nastop 12 skupin, ob
15.30 pa predstava Sadna
opera.
PTUJ • V torek, 22. decem-
bra, bo ob 16. uri v domu upo-
kojencev koncert pevskega
zbora Društva upokojencev
Ruj.
LJUBLJANA • Gledališče Ptuj
bo ves teden gostovalo v Can-
karjevem domu z lanskoletno
predstavo Oj, čudežni zaboj v
režiji Petra Srpčiča.
PTUJ • Gledališče bo kome-
dijo Petra Turrinija Finžgar v
seksšopu v režiji Zijaha Skolo-
viča uprizorilo še 29. in 30.
decembra, obakrat ob 19.30.
PTUJ • Ljubiteljski ptujski sli-
kar Gregor Samastur
razstavlja te dni v gostišču
Lužnik.
PTUJ • V Mestni hiši je na og-
led razstava Cecilije Bernjak,
članice likovne sekcije DPD
Svoboda Ruj.
PTUJ • V Mercatorjevi Balgo-
vnici so na ogled likovne krea-
cije na svili Branka Gorjupa,
člana likovne sekcije DU Ptuj.
PTUJ • V razstavišču Vinote-
ke Veritas je na ogled razstava
oljnih slik slikarke Eve Gerk-
man Scagnetti.
PTUJ • V galeriji Drava
razstavlja akademska kiparka
Alenka Viceljo.
KINO PTUJ • Danes ob 19.
uri, od petka do nedelje pa ob
18. in 21. uri bo na ogled film
Reševanje vojaka Ryana, od
22. do 27. decembra pa Šepe-
tati konjem (čez teden ob 19.,
od petka do nedelje ob 18. in
21.	uri).
ČRNA KRONIKA
NESREČA
s PETARDO
V ponedeljek, 7. decembra,
popoldne je bil 13-letni R.H. iz
Gorišnice sam doma. Nekje je
dobil petardo in jo preizkusil
tako, da je v kopalnici odprl
okno, prižgal petardo in jo
vrgel skozi okno. Napeto je
čakal, toda poka ni bilo, postal
je radoveden in pokukal skozi
okno. Prav v tistem trenutku je
petardo razneslo in drobci so
dečku poškodovali oko. Morali
so ga prepeljati v bolnišnico,
kjer je ostal na zdravljenju v
upanju, da poškodba ne bo
pustila trajnih posidic. Nes-
reča je resno opozorilo vsem,
ki vžigajo v teh predprazničnih
dneh ob metanju in pokanju
petard. Predvsem pa se mora-
jo starši potruditi, da tako po-
kanje pri svojih otrocih čimbolj
omejijo, obenem pa jih
poučijo, kako ravnati s petar-
do, kam jo odvreči, da ne bo
prišlo do poškodb drugih ljudi
in da ne bo ranil sebe. Nujno
je, da se vsi vključimo v
splošno akcijo zoper petarde
in upoštevamo opozorila poli-
cistov. Popolnoma izogniti pa
se temu najbrž ne bomo
mogli, zato previdnost.
UKRADLI
DELOVNI
STROJ
Na parkirnem prostoru ob
Osojnikovi cesti v Ptuju je
prejšnji teden stal delovni
stroj. V soboto, 12. decembra,
pa so opazili, da stroja ni več.
Nekdo si ga je najverjetneje
samo "sposodil". Gre za rovo-
kopač, na katerem je bila
montirana tudi deska za
pluženje snega.
FF
RODILE SO - ČESTITA-
MO: Nadica Cimerman,
Zabovci 62/a, Markovci -
dečka; Helena Kline,
Spuhlja 19, Ptuj - deklico;
Natalija Mesaric, Rabelčja
vas 15/a, Ptuj - Aljaža; Ida
Kojc, Janežovski Vrh 4/a,
Destrnik - dečka; Jožica
Tumpej, Lovrenc na Dr.
polju 57 - Jureta; Romana
Veselnik, Hrastovec 83,
Zavrč - deček; Martina Kle-
men, Slovenja vas 30/b - Ta-
maro; Suzana Satler, Ul. 25.
maja 15, Ptuj - Blaža; Sonja
Sedenik, Jelovec 27/a,
Majšperk - Tino; Zvonka
Strelec, Prvenci 21, Marko-
vci - Martina; Cvetka Kosi,
Podgorci 76 - Daniela; Štef-
ka Vogrinec, Vlahovičeva 9,
Kidričevo - Nušo; Urška
Glažar, Hajdoše 38/a, Hajdi-
na - Tajo; Natalija Lesar,
Mihovci 40/a, Ormož - Pio.
POROKE - PTUJ: Alojz
Mere in Jožica Ljubša,
Podlehnik 26; Janez Maroh,
Jadranska ul. 7, Ptuj, in Fa-
dila Salihovič, Gornji Rahič
332; Emil Šterbal in Helen-
ca Živič, Slovenja vas 1.
UMRLI SO: Vladko
Lončarič, Ul. B. Kraihgerja
20, Kidričevo, 1948, t 24.
novembra 1998; Marija La-
zar, roj. Kokot, Turški Vrh
54/a, ^T' 1904, t 3. decembra
1998; Ana Zelenik, roj. Go-
lob, Slovenja vas 67, 1914,
t 4. decembra 1998; Ivana
Polajžer, roj. Šprah,
Draženci 2, ^{c 1913, t 5.
decembra 1998; Marija
Svenšek, Velika Varnica
127, J}^ 1921, t 5. decembra
1998; Ana Golub, roj. Puh,
Draženci 58, 1926, t 6.
decembra 1998; Rozalija
Strel, roj. Možina, Lovrenc
na Dravskem polju 83/a, ^^
1908, t 7. decembra 1998;
Ana Mislovič, roj. Majceno-
vič, Gruškovec 36, 1910, t
7. decembra 1998; Ana
Krajnc, roj. Brodnjak,
1939, Hrastovec 80/a, t 8.
decembra 1998; Julijana Vi-
dovič, roj. Šprah, Seliškarje-
va ul. 1, Ptuj, 1924, t 6.
december 1998; Jožef Miku-
: lec. Muzejski trg 1, Ptuj,
1916, t 6. decembra 1998;
Frančiška Černejšek, roj.
, Šafhalter, Nadole 42, ^
I 1914, t 8. decembra 1998.