fedeDSke novice Duhovniške vesti. Č. g. Mihael Kristovič, župnik pri Sv. Jeroeju v Radvanju je dobil žapnijo Remšnik nad Marenbergom. — Č. g, Ivan Messner, kaplan pri Sv. Rupertu v Slov. gor. je prestavljen kot mestni kaplan v Ptuj. — Č g. Andrej K!obasa, prej kfiplan pri Sv. Jakobu v Slov. gor., je z^voljo bolezni stopil v začasni pokoi. Votni knrat Miroslav Ilate] je dobil za hrabro 'n požrtvovalno zadržanjo [ired sovražnikom najvišje /iohvalno jiriznanje z mečema. Za iiat-einika Zadružne Zveze je bil na ob6nem /horu dne 27. dec. izvoljen namesto rajnega dr. Kreka uačelnik Jugoslovanskega kluba dr. Aaton KoroŠec. V naČelstvo pa: župnik Grašie, Beran, Jstra: Valentin Zabret, župnik v St. Vidu n. Ljub];ano; dr. Lovro PogačniK-, poslanec; Strcin. posestnik v Komendfi: duhovni svetnik Koler, Podraga pri Vipavi; ^ernej Podbevšc!:, župnik v Kostajijevici; Evgen I^egat, ravnatelj Zadružne Zveze; Pirnat, župan na Homcu, profesor Bogumil Remec; M. Kump; dr. Hohnjec, Maribor; ravnatelj 1. Jovan, urednik Smodej, Koroško, poslanec Demšar. Mladenke v Savinjski dollni, pozor! Organizacija savinjskih mladenk, združene v Savinjskem okrožju, ]e vsled vojnih razmer nekako ustavila svoje delovanje, kar je očivid.no škoda. Vsak dan jasneje vidimo, da cas kliče tudi nas slovenske mladenke, da se vzdramimo ter stopimo krepko, z bistrim o6esom, z razumom na plan! K temu riam je treba poduka. V ta namen se 1h> vršil v nedeljo, dne 6. januarja, na praznik sv. Treh Kraljev, obfini zbor Sav. okrožja in sicer v prijaznem 5t. Petru. Torej, mladenke, pridite vse, ki se zavedate, da ste Slovenke, saj prostori v šentpeterskem Društvenem domu so dovolj prostorni za vse. Vspored bo tako zanimiv, da gotovo ne bo nobeni žal pota. Na ta občni zbor sta obljubila priti vlč. g. dr. Korošec in vlfe. g. dr. Hohnjec. To Vam naj bo davolj, da vsaka v svojem okolišu agitira, da pridejo vse poštene mladenke. nn ta občni zbor v St. Peter. — Vspored občnega zbora: Ob 9. uri slovesno sv. opravilo, nato takoj zborovanje v Društvenem domu. 1. Govor vlo. g. dr. Korošoa. 2. Govor vle. g. dr. Hohnjeca. 3. Sledijo ;-ovori ali dleklamacije došlih zastopnic Dekliških zvez. 4. Poročilo odbora. 8. Razna vprašanja in nasv«ti. 6. Volitev novega odbora za celotno Savinjsko okrožje. Med točkami in nazadnje kratek koncert d!obro izvežbane Šentpeterske godbe z bogatim vsporedom. Na svidenje! Za Jngoslavijo se je izrazila zopet cela vrsta občin in javnih zastopov Slov. Stajerja in sicer: 0krajna zastopstva Vransko in Gornjigrad, občine: St. Jurij ob Taboru, Sv. Križ nad Mariborom, Sv. Miklavž, Jelovec-Makole, Sv. Ana pri Makolah, Defcno, Pečke, Statenberg, Stopno, Gomilsko, Zerovinci, Pesnica pri Mariboru, Ruše, okolica St. Jurij ob južni žel., St. Jernej pri Konjicah, Novaštifta, Cerniožiše, Nadole, Žetale, Smolnik pri Mariboru, okoliea Smarje pri Jelšah, Slamnjak pri Ljutomeru, 0koslavei, Velka pri Cmureku, okolica Soštanj, Prisr (ova pri Smarju, trg iSredišfie, Sv. Katarina pri Rogatcu, Imeno, Špitalič, trg Št. Jurij ob južni želez., Kog, Vodranci in Jastrebci; Katoliško politi8.no dtrušlvo za vranski okraj, uSiteljstvo kozjanskega okraja, krajni šolski svet in hranilnica in posojilnica v Dramljah. Maribovskl posllinemci proti našim zahtevam. 0 priliki zapriseganja novih purgarjev so mariborski posilinemci priredili vsenemško demonstracijo s ,,plamtefiim" protestom proti jugosiovanskim zah(tvam, izraženim v naši majniški deklaraciji. V svojem nagovoru na nove purgarje je pozivljal župan mariborske posilinemce, naj z dušo in srcem šfiitijo Siaro. nemSko, sedaj ogroženo mesto. Advnkat dr. Mravlag je imel velik govor, v katerem je dejal: Tudi danes kakor nekdaj nas ogrožajo sovražniki z juga in jugovzhoda, toda to niso zunanji, to so notranii sovražniki. Nastopiti moramo proti niim tako možato. kakor naši predniki nekdaj proti Turkom. Prisegli smo. da mora ostati Maribor za vedno nemško mesto, in nikdar ne bo smelo pripadati lugoslovanski državi. Ko so svojCas odstopili Tirolsko zunanjemu sovražniku, so se Tirolci dvignili z orož'em. Danes še ne verao, ali se tudi nam ne bo z nasiljem dlvigniti proti podobnim nafirtom. Mi se ne damn odtrgati od Avstrije, mi se ne damo prodati. V imfinu novih meSftanov je trgovec Andrafiifi obljubil, da se bodo maribnrski Nemci, Ce bo treba. s puško in kanonom dvignili proti jugoslovanski državi. Kakor nam po- ! ročajo. se pri tem slovesuom zaprisegauju aifler xii zgodila nikaka nesreča. ZnaČilno pa je, da sU ime» la pri vsej tej komediji glavno besedo sinovft n*&ik Slovenskih goric: dr. Mravlag in Andrašič.. <3lednji sploh še dandlanes ne zua nemški,. kakor večina novili purgar.jev. To so stebri, na katere se maribors«.0 nemštvo pač n« bo moglo dolgo opirati. Praii pcškaroi in kanoni g. Andi-aSi6a se nam pa6 ni treba bati Ves ta krik dokazuje kvecjemu, kako |ib obhaia groza in stra.li. Mi pa bodemo stopali jx) zafirtau! poti brezobzirno in neustrašeno naj>rej. An'dr;iSi5 je obogatel od slovenskega kmetskega ljudstva. Caffi danes Še ta pristni Nemec ne vrže nobenega Slovenca iz svoje trgovine v Koroški ulici. Nove cene. Vsled velikanske draginje s«io pri« liiorani zvišati tudi cene listom \% podnolm^1 rsasprociaji. 0 d z d a j z a a a p r e j stanejo p 0 8 a « ni e z n e š t e v i 1 k e .,.S ] o v e n s k e g a G o 8 p of.l a r j a;i 16 v, p o n d e 1 j k o v e ^traže1 10 * \n uetkove ,.S t r a ž eu tudi 1& v, kar aaj oeni« Jmpovalci listov blagohotno vzamejo ua znanje. g^Tiskarna sv. Cirila v Mariboru naznanja cenJenim odjemalcem, da bo njena trgovina celi mesec jannar vsak dan *i 3. nre pop«ldie aaprej ziprta radi ogromnega dela, ki se kupiCi d&n z« dnevom znotraj in radi pomanjkanja osobja. ' Za Ti&koviii doin v Mariboru so iarovali ;;.t.: Kolarič Janez, Orešje, Ptuj, 5 K; Horvat Istvaii, Felso-Szolnik, 1; Pavaleo jakob, vrtuar, Audritz, 20; Grobelšek Ivau, župuik, Gumils^o, 200; Korber l^ranc, posestiiik Oravas, Polzcla, 50; j'auli6 Aloiz, M. Puščava, 5; Baronik Peter, Sleuien, 1; Lah S.M Krčevina pri Ptuju, 10; Hojnik Jakob, Gradec, 10; Remšniški Mohorjani 20; Golob Terezija. Sv. Rupert, 3; Sphuller Julijaua, Sj). Voličina, 2; Peklar Roza, Bukovci, 2: Meznarič Marija, liukovci, 2 K; Slatia Toniaž, Ptuj, 1; Neimenovana, Sv. Ja*kqt>, 10; Vogrinec Aaa, Benedički vrh, 2; Vogrinec Marija, Beuedički vrh, 2; Knuplož julijana, Pesnica, 2; Cep Alojzija, Maribor, 15; Obmejni Slovenoi Sv. Duli na Ostrem vrliu 81: Zafošuik Marija. Drgonjavas, 5; dr. M. Vraber, špiritual, Maribor, 100; Berlak M., Juršinci, G; Lojze Mlakar, pomoračak, nabral med Slovonci, Hrvati in Cehi 71; Jau5i6 Filip, Laporje. 20; Kreft Marija, Sv. Jurij ub Sčavnici, 4; Neime novana iz Jelenč 10; Rojko Jožef in Marija, Vtnberg, 5; Poštrak Franc in Terezija, \urberg, 3 K; Ganda Mihael, Rače, 2; Taferner Janez, Rače, J: .Veiraenovan, Ra6e, 1; Smoguvec Matija, Tinje, i*r. Kosi Anton, Rihtarovci, 10; Serbela Karol in Ivana, •larenina, 20; Cerjak Jožef. župuik, Rajhenburg, 200; Košir Pranc, Rošp61i, 50; Klampfer Mfartin, Sv. Martin pri Vurbergu, 20; Pavalec Marija, S\. Peter pri Mariboru, 2.; Cesarko Jožela, KamlniiiCa, 4; BalažiČ Marija, Maribor, 40; Vrhnjak Ivan, vojak, 10; Abram Anica in Nežka, Rajhenburg, 20 K; Sinkovič Anica, Rajhenburg, 12; Bobiu6 Matilda, Rajhenburg, 10: Koštomaj Nežika, Rajbenburg, 5; Hlastan Franeka, Rajhenburg, 3; Frlaa Anica, Rajiienburg, 3; Žibret Lojzika, Rajhenburig, 3; Abram Rezika, Rajhenburg, 3; po 2 K so darovale iz Rajbenburga: Zeraljak Trezika, Kozole Ana, Gabrič P., (iglar Pepca, Stiplovšek Lojzika, Roštaher Ana; p0 1 K so darovale: Kozole Marija, Omerzu Micka in Anica, Abram Marija in Anica, Gracer Marija, Ciglar Mici, Vavfiko Ana, Rernih Pavla, Remib. Barbilca, Bobifi Tončka, DrstvenSek Marija, Kozole Franoka, Ban Penca, Ganc Ivana, Sotovšek Mici in Antonija, Omrzu Francka, Zibret Marija, Krevelj Jerica, ftalamon Pepca, Novak Anica, Slivšek Rezika, Simonišek Miei, Budna Mici, Hruševar Tonfika, Vodopivec Micka, Županc Antonija, Gošek Nežka in 3 lieimenovane 4 K; Božiček Franc, kaplan, Zavrče, 200; Neimenovani. Peslnica, 80; Neimanovairl, Pesr.ica, 80; prijatelji v Dramljah 15; Kam&ek Tomaž, Sp. Ložnioa, 20; Leskovšek Janez, Smihel nad Mozirjem, 12; MeŠko Jožef, župnik, Sv. Miklavž pri Ormožu, 200; Marijina družba goštanj 80; Fingušt Jerpei, Gorica, 10; Gselman Jožef, Hoče, 10: Malajner Frane. Rogoza-Ho6e, 10; Cerifi Franc, Zavrh, 1; Koznderc Janez, Župegjavas, 2; Dobaj Jurij. Svečina, 2: Flakus Mihael, PoliCkavas, 2; Rižnik Janez, Jan/ev vrh, 5; Sekol Ignac, Zg. Voličina, 5: Neimenovana. Kr5evina, 2; Kocbek Antonija, Gofiova 6; Neimenovana, gikole, 12; Mulec Rozalija, Ložane, 4;: Tifiler Neža, Gibina. 2: Rek Marija. Gibina, 2; Refc Ana, Gibina, 2: Rek Alojzija, Gibina, 2; Fras Janob, Weitersfeld, 2; Neimenovan 2; Cajnko Jožefa, Savci. 2: Rojs Tvan, Orraož, 10; Plohl Martin, desetnik, 2; IljaS Ivan, Sarajevo, 2; Zerneo Jož., Sv. Miklavž pri Ormožu, 2; Fras Jera, Sv. Jakob v SL <ror., 20; Neimenovan, Maribor, 200; Ceh Angela, Vurberg, 10; Habjanič Anton, Lešnica, 10; Podmonik Aloiz, Brnica, 2; Klemenak Ivan, podriesetnik, 2: Vobner Fr., vojak, 2; Žagar Liza, Trbovlje, 2K;; Pavlič Jožef, Trbovlje, 2; PukS'6 Ivan, Moškanioi, 4: Pavlič I., Sv. Lovrenc nad Mariborom, 200 K;; družina Rašlova, Vurberg pri Pttiju, 200; SevšeK fvaji. vojak, 10 K 50 v; Kostanjevec Jožef, Gibina, 10: Hren -Jožef, Porilehnik. 10: Letig Ana, gmartno na Pohorju, 4; SuSec Stefan, Hotinjavas, 12; Rihtai! Tomnž, Sv. Tnmaž pri Ormožu, 16; Žerak Frano, Podplnt, 4; Saberler Janez, Vajgen, 10: T?obi6 Fr., Gornia Sv. Knngota, 4; Ozmec Marija, FlekniSak, 2;| Neiraenovan 10: Kapun Karel, vojak. Kamenšak,' 4«) Kapun Franc, Kamenšak, 2; Robnik Gregor, Luoe, ,4; Bezjak Treza, Ptuj, 2; Sever Ana, Ptuj, 2; Klep Marija, Ptuj, 2; Bezjak Nežika, Maribor, 4: Uranfcar Janez, Laškitrg, 5; Urankar Karel, Maribor, 10; Robi6 Alekš, Sv. Križ, 1; Tomažič N., Ptuj, 1; Peklič R., Ptuj, 1: Kain,.«l M., Ptuj, 5; Kostanjeveo Lenka, Krčevina, 2; Korošee Franfika, Krčevina, 3; Kramberger Neža 5: Janžekovič Neža, Spuhlja, 2; ¦Segula M., Spuhlja, 10; • Lacko Neža, Spuhlja, 15; Henbek Neža, Dornova, 1; Breznik Treza, Dornova, «5: Ljubec M.. "Dornova, 10; Fras Trezika, Podvinci, 10; Toplak Jerica, Rogoznica, 20; Franjkovič M., Kabcljčjavas, 2; Prosenjak Ivaaa, RabeljSjavas, 14; Kuhar Jurij 100; Brestje: Pogrebci Eme Vindiš 30, rodbinski večer M. Brenčič 88; Fram: Cernej Fran 20, Staufcer Treza 10, Fregl Jurij 100, Kropivšek V. 10, Neiraenova;^ 10, Smogavec Roza 2, Sušilovič N. 1, Blažič Matevž !0, Trlep Karel 10, Fregl Jan. 2, VisoČnik Franc 1, Visočnik Karel 2, Lešnik Ferdinaml 150; Sv. Leuart nad Laškim: Kosi Jakob, župnik. 200, Kosi Jožefa 2, Kosi Marija 2, Belec Jozofa 2: Remšmk: Vagner M. 80 vin., Topler Jera 2 K, Poglonova Micka 10, Pernat Peter in Mar. 20, vesela liružba pri Aubrebtu 20, Hiter Antonija 4 rv, MarkJ Gregor 1, Lipuš Julija 1, Golob Cilika 2, Golob A.ua 2: Vrhovščak Katika, Pušenci, 40; Flis F., Ostrožno, 4; Robanova hiša v Solčavi 20; Miloš šmid, župnik v Solčavi, 1000; Lubej Micka, Polifiane. o: Slovensko rudarsko društvo v Gladbeku na Nemškem 33; Vinko Anton, Lancavas, 8; Selir.šek .rPns. Laueavas, 4; Slamberger Marija, Zrkovci, 20; Ol.ran Treza, Maribor, 2: Košak Janez, Pod&etrtek, 6; Pepelnik Ivan, voiak, 2; Mlaker Jožef, Laneavas, 1: Živko Marija, Sv. Lenart v Slov. gor., 20; Kostanjevec Gregor, Sv. Lenart, 1; Zajko Anton, GruSovje, 20; Caf Anton, Sv. Rupert. 10; Lepoj Anton. Mnkole, 2; Matičifi Anton, Sober, 5: Petrovič Mar., Vhikovci, 2: Peklar Marjeta, Bnkovci, 2: Peteršič ! "anc. Pivola. 4. Vsem darovalcem stotero: Bog po. Fnii Dr. Antou J e r o v š e k, ravnatelj Cirilove ti- Novi nabori. Kakor se \z Dmaja uradno poroCa, je nameravano, cU se bodo vršili nabori mladeniCev, rojeaib v leta 1900 v Casu od 14. do 28. januarja 1918. Nabornim zavezancem se bo bržfcas treba zglasiti v Casu od 2. do 9. janufarja 1918 Taki cabori so že tudi razpisani na Ogrskem. Važao za od vejaške službe oproščene Na posredovanje poslancev bo podaijšan rok naslopa črnovojniške službe sledečim črnovojniškim zavezancem: 1. Tisti:n, ki so oproščeni od vojaške službe s »čakalaim rokom«, je podaljšan rok nastopa vojaške službe do 31. marca 1918; 2 orovizorščno oproSčealm do 28. februarja 1918; 3. s »k:.;nčnim rokom brez dostavka< oprosičenim do 15. februaria 1918 iu 4. >začj.sno« opro^čenim -do 31. marca is»»8 Zveza jugoslovanskih železničarjev sklcuje 1. ndborovo sejo na nedeljo, dne 6. prosinca 1918, ob 3. uri dopoldne v Gradcu, čitalnioa, Klosterwiesgasse 5, I. nadlstropje. Dnevni red ustmeno. Ker bo seja jako važna, prosimo vse tovariše, odbornike in zaupnike, da se je zanesljivo udeleže. Dobrodošel je tiidi vsak drugi 61an. Dopise na Zvezo jugoslovanskih železničarjev je do preklica naslavljati na naslov: Ivan Ke'5?ar, nadrevident, Ljubno na Gornjefetajorskem (.Leobeu), Moserhofgasse 20. K noveiuu letu 1918. Po preteku Setrtega voji.yga leta smo zopet na pragu novega leta. Začelo se je leto 1918% Navadno leto s 365 dnevi, med temi 04 nedelj in praznikov. Tudi to leto, v katerem vlada planet Mars, se zaSenja kot vojno leto v torek in bo zato tudi končalo v torek, Zaupanja polni staviroo svoje nade in pričakovanja v novo leto, pri 6emur prevladuje vse naše želje in hrepenenja misel, <ia nam bi po vsem hudem, kar smo prestali 1. 1917, novo leto prineslo zboljšanje naših razmer s toli zafeljenirp oiirom. po katerem hrepenimo vsi. Po znamenju Sasovnega računa je nedeljska črka F in bodo premestljivi i^razniki že zgodaj, ker prifle velikonoftna nedelja na 31. mareo. Zato bo pust leta 1918 zelo kratek, kar je le dnbro. Pepelnična sreda bo 13. febr. [zvzemši velike noči in binkošti (19. maja) so fso dva praznika tudi v februarju (2. in 3.), v marcu (24. in 25.), v juniju (Peter in Pavel, 29. in 30.). Nasprotno bodo v nedeljo: Sv. Trije Kralji, Rojstvo Marija Device 8. septembra (Mala Gospoinica) in Spočetjp Marije Device (8 decembr.i). V maju bodo 4 jiodelje in 3 j)razniki (9. vneboliod, 20. binkoštni ponodeljek in 30. Sv. ReSnie Tolo). V novem letu bodo i"ije mrki in sicer dva popolna solnčna, mrka dne 8. poleg tega krogu podobni mrlci dne 3. decembra, ki f.oleg tega krogu podobni mrk dno 3. decembra, ki se pa v Evropi ne boflo videli. Zelimo in upamo od »ovega leta vse dobro in imamo velike nade na bolj."¦ 6ase, posebno upamo na že dolgo toli zaželjen — ruir. Pa bi se naše nade spnlnile v letu 1918! Tobak bo dražjl. Iz Dunala sfi poroSa, da se ˇ Avstriji ne bo upeljalo tobačnih kart, ker bi se baJe s tem ne odpravilo pomanjkanje toba.ka. Pa6 pa se bodo zviSale cene za tobak od 1. febmarja za 20 Bo 30%. Skušnje pogtnlh uradnlc v Gradcu s prav doftrfm uspeliom so končale sledefie Slovenke: Anica Kupec iz St. Pavla pri Preboldu. Marija Trober iz Mozirja, M. Ermenc iz Luč, L. Vre6ko iz Št. Jurija ob južni žel. Uvoina mera. Jz verojetnega vira se nam porofta, kako se ravna v zasedenom ozemlju italijc i vojakom, oziroma blagom, ki se more tam nakupiti. Vojaki iz Nemčije smejo pošiljati do 40 kg blaga ali živeža v domovino ter tudi nositi seboj, ko grejo na ilopust, avstrijski pa ni6. Menda niso niO pripomogli do zmage, ker je dvojna mera . . .?!? Kako si je treba naročiti Siovenskega Gospodarja ? List )e treba plaCati vedao naprej. Kdor si list na roči po dopisnici, dobi l e e n o številko s položnieo na ogled. Še-le, ko pošlje denar, se mu začne list redno pošiijati. Svetujemo vsem, ki želijo postati novi naroCniki našega lista, da ne pišejo prvokrat dopisnice in ne zahtevajo iista s položnicu na ogled, ampak naj si kupijo na pošti poStno nakazmco ter narn takoj požtjejo po nakaznici denar, potem bodo iist dcjiiii v roke tekom enega tedna. Ce pa najprej zabievajo od nas položmce in potem po njr-j pošljejo denar, lista gotovo pred t r e m i t e (1 n i ne bodo redno dobivaJi, ker poiožmce mi preko Danuja včasih še-ie Cez 10 dni dobuno Na poiožnico aJi nakaznico napiši raziočno svoje ime te; kraj in pošto. Ako si tist že do^daj dobsr vai, napiši na poiožmco aii nakaznico besedo; star naročnik in pnstavi zraven 11sto števiiko, ki jo najdeš na ovitku svojega hsta. Ce si pa hst naročiš prvokrat, potem pa zapiši na položnico ali nakaznico: nov naročnik. >Sloven3ki Gospodsr« staae za celo leto 8 K, za pol leta 4 K, iza čeirt ieta 2 K; za vojafce za celo leto 4 K, za poi ^eta 2 K, za četrt leta 1 K. GkMpodarske aovio®. Nepotrebno razburjenie. Grof Clary je s svojo odrfidbo glede klanja sviiij (Glej naš članek v zadr.jem ..Gospodarju": ..Klanje svinj na Stajerskem on:eleno.") povzročil veJiko razburjenje med kmetskim < rebivalstvom. Ljudem se s takimi odredbami odvze:na veselje do skrbnega pitanja svinj in nasledek te«a bo, da bo pridelek masti silno padel. Oddaji masii, kakor je bila odrejena z namestniško odredlbo z dne 12. nov. 1917, bi se ne bil nihče braiiil. Po tisti naredbi bi se bilo moralo oddati od svinje, težke do t0 kg 2 kg, težke (30—100 kg 3'/> kg, težke 100—150 iig 6 kg in težke nad 150 kg 10 kg surove masti. S lem pa, da je Clary kmetskemu prebivalstvu odmeril za odraščene osebe samo 50 kg masti in mesa od iive teže pitane svinje, za otroke pa samo 25 kg, se je izzvalo po celi dleželi veliko razburjenje. Na eni stra.oi prepoveduje vlada krmiti svinjam zrnje, ua drugi strani pa po svoje odmeri, koliko bi smel 61ovek na deželi, ki so celo leto mu6i s svinjerejo, uporabiti masti in mesa. Uspeh te Claryjeve salomonske odrfidbe bo, da ne bo letos masti ne na kmetih m ne v mestih. Meščani se naj zahvalijo namestniku llaryju in rjjegovim svetovalcem, 6e bodo morali uživati liezabeljeiia jedila. — Kmet iz Ptujskega polja naiti pige: Hvaležni smo ,,Slov. Gospodarju", da nas \c opozoril na najnovejše Claryjevo ,,prijaznoat", ko nam hoče namestnik s svojimi uradniki in agenti kar od ust odtrgati borni grižljaj svinjskega mesa in 'abele. Najveeje ,,priznanje" si je zaslužil grof Clary v tej nared!)i s tem, ker predpisuje, da se mora 7.& domače klanje svinj od 1. jan. 1918 naprej problti uradiiega dovoljenja in se mora 14 dni 6akati na la.ko dnvoljenje. Vprašam: Kaj pa naj stori kmet teuaj, 6e mu naen!:rat zmanjka krme? Ali naj pita svinjo z borno plemeno krmo? Nadalje vprašam še: Zakaj pa grol Clary meščanom ne predpiše, koliko mesa smejo zavžiti? Mi kmetje moramo dati zndaje vole iz hleva, da imajo meščani mesa, kolikor sa fea jim poljubi. V mestih ni nnbene omejitve, a nam icmelom grozi grof Clary s kaznijo ¦ 10.000 K, če bi si pridržali za osebo ve6 kot 50 kg mesa in masti (živo teže) za hrano sebi in družini, oziroma, če bi klali »•vinje brez uradnega dovoljenja. Vprašajn nadalje: Kdo pa bo onravljal na ktnetih težka in naporna dela pri nezabeljeni hrani? S to odredbo je napravil grof CJary hud vrezek v naše telo. Prosimo naše poslance, da povedo vladi na Dunaju, kako grof Clary pritiska kmetsko Ijudstvo ob steno in kako nas tepe s svojimi valpeti. rreskrbite nam poljedelskega orodja! Oblastva zaukazujejo venomer, naj se obdela in uporabi v prid vsaka ped zemlje. Lahko je izdajati ukaze in odlcke, težavno jih je pa izpolnjevati. Vsi kmetski rododelci, kot kovafti, kolarji itct., se nahajajo v vojaŠki službi. Vozovi so razklopotani in potrebni popra-vila, plugi, brane, motike in drugo poljedelsko or«dje rjavi tam nekje v kakem kotu in čaka popravil* že leto in dni, a zamanj! Ako pa greš kam, da t>i si nabavil ali kupil potrebnega kmetskega poljedelskega orodja, ga ne dobiš za nobeden denar, ker ge ni. Ni dobiti za nobeno ceno ne krampov, ne lopai, ne motik, ne kladiva in ne klešč. Ako oblastva w poskrbe, da bo kmet mogel priti do neol)hodruo potrebnega poljedelskega orodja, je vsak ukaz alfi vsak* grožnja od strani oblastev, češ, vsaka ped zemlje mora biti pravofcasno obdelana — nesmisel. Preskrbite nam v prvi vrsti prepotrebnega poljedelskega orodja na ta način, da se oprostijo od vojaške sluibe razni poljedelski rokodelci, kot kovači, sedllarji, jermenai|! itd., potem bo kmetu mogoče zadostiti ratinim tozadevnim oblastvenim ukazom. Oblasti, ganite se, pr»skrbite nam nujno potreblnega poljedelskega orodja, kajti sedaj je skrajni 5as za to, sicer 8aka nas km»lo črna bodo5nost! Cene za les. Porofiila iz Dunaja pravijo, da m avstrijske velike lesne trgovine sklenile sledeče o»ne za les, ki so veljavne za kubični meter do preklica: Hlodi ^nehek les 60—80 K, trdi les 98—128E, deske mehek les 98—128 K, za ostale vrste iesa ni bilo določenih nobenih cen, ker je bilo blaga velik« premalo, popraševanje pa ogromno. Eno je gotovo: Les ima bodočnost! Hmeljj. Na hmeljskem trgu v Žatou ni bik) t ;>osledn,iein času zaznamovati prav nobenega popraševanja po tujem hmelju. Iz porofiil je posneti, &« glede cen kakor tudi glede kakovosti blaga. ni bife nobenega razlofika, kajti povprefine hmeljske oene se se gibale med 140 in 150 K. Vse zaloge tn}egalun«^ ija ae nahajajo s židovskili rokah* Riftzme laovic^, Mestue gospe popravljajo perilo na ion«4ih. Ceški list ,,Den" poroža: Pred tednom dni sta priSS v vas, ki leži nedaleč od Moravske Ostra.vt>, rive o<Jlični nemški dami, ženi višjih železniških nraclnikor. Hodili sta od hiše do hiše, da bi kupili trob© živfl, ali zaman, ker nista imeli nobene izmenjaTB, kakor sladkorja, petroleja ifd. Po brezvspešnem stikanju m iskanju sta priromali do poslednje hiše v vasi. Kmetica je pripomnila, da jima rada proda masla, 6e ii popravita in zašijeta stare srajce 1 Gospe, v kojib. ttšah se ni staro perilo nikoli popravljalo in šivalo, nikar še, da bi sami kaj pozašili, sta izprva premišljevali, potem pa sedli za mizo in kmalu je bilo nekaj raztrganih srajc zašitih, za kar je dobila vsaka pol kg masla. Do kolen v zrnati kavl. Saperski poro8nik K. B^rnal piše svojemu bratu v Inomostu: Ttalijanskj umik se ie moral vršiti zlasti prvih osem dni z neverjetno naglico in zmedenostjo. Približ">o fi raetro* giroke ceste okoli Codroipa v obsežju 2 to 3 vir boria so bile gosto posejane z italijanskimi topovi vsoh kalibrov, z bolniškimi, tovornimi in drugimi vozovf. Konji so ležali pobiti pred vozovi ali v cestnih ]ar.Mh. Na cestah so ležale vrefie polne koruzne in pSeniSne moke, riža, makaronov itd. V nekem skladigfiu. riobro uro za italijanskimi črtami, so gazili ljndje dobesedno do kolen po zrnati kavi, predno so priSli do zalog z drngimi živili. 6,000.000 hl vlna so našle zavezniSke anna'rl& v Italiji. Tako porofca ,,Wein-Zeitung." Večioa teg« vina je bila poslana v NflmSijo. im.* Maribor. Dosedanji uradi za izdaija^je kart z& obleko, perilo in obuvalo: Maribor okolica, Sehiica, Ruše, Ho6e, Rafie, Jarenina, Gornja Sv. Kungota in Sv. Lovrenc nad Mariborom so se zdrtižili z izdajnico kart Maribor mesto. Ta urad posluje v Mariboru. Glavni trg št. 20 (Majerjeva hiša). Uradne are so vsak pondel.jek, torek, Setrtek in petek od ft. do 11. ure dopoldlne in v sobotn od 9. do 12. nre d»poldne. Zerkovce pri Msriboru. ObCinski odbor !občine Zerkovce se je v seji dne 29 decembra fcnog!asno> in v popolnem obsegu pridružšl deklaraciji jngoslovanskih pcslancev z dne 30. niaja 1917 ter želi, da bi s ta nvsel čimprej utvsničila. Alojaij Sel, župsn, Maks Zemljič, JanRz Rebernik, A.nton Šlamb rger, F^anc Wretzl. Alojzij Rnbernik Andrej Marčif. Jožef L.emeš. Jožef Pivec. odborniki. Jarenina. Na Novega l?ta San sta biia pri nas dva shoda, obiskana od ogromne množice obmejnega slovenskega ljudstva. Na nepoliiičnem občnem zboru br; :neg3 društva je govorii prof. dr. Hohnjec. Na političnem shodu volilcev pa je govoril poslanec dr. Korošee. Med z/nagovitim navdušenjem in bnrnim odobravanjen> je bila spre jeia naslednja re^olucija: 'Shod volilcev, zbranih v Jarenini dne 1. januarja 1918. v polnem obsegu sprejema državnopravno izjavo Jngoslovanskega kluba z dnp 30. mainika 1917, zahtevajočo zvezo Slovencev, Hrvatov in Srbo/ v eni in skupm samostojni državi pod žezlom Habsburžano*. ter izreka Jugoslov«j.nskemu kiubn, njegovim <:lanom poslnncem, zlasii njegovemu naCelniku dr. KoroScu, popolno zaupanje in toplo zahvaij« Ko se je pri- redilo protigldsovaaje, se nt niU eden človek oglaaii prou. Oamejai Suvaaci euogiasno zabievajo svojo jiigo-Uovansfco državo. Sfc. Jakob v Slov. gor. Predmoiste r Fran Lorber je dobil za svoie junaške fcine aaslednja odlikovanja: Srebrno kolajno II. razreda, dve bronasii kclajnj ta Karlov četni križec. Lorber je že 35 meseoev ¦» bojišču. Slivnica pri Mariboru. Izobraževalno in bralnc dfuštvo v Slivuici priredi na dan sv. Treh kraljev, t. j. v nedeljo, diie 6. prosinoa, v spomin velitcemu Kreku slavnost, s katerot ho obenem združen ; občni zbor društva, kar gotovo odgovarja duhu Krt;kovemu. Na vsporedu je slavuostni govor, ki ga govori g. prolesor dr. Antou Medved, petjo domačega pevskega zbora, poročilo odboruikov, volitev novega odbora, slufiajnosti in nazadnje šaloigra ,,Pri gospodi." Resni časi zalitevajo novega dela, zato pridite polnoštevilno! St. Anton v Slov. gor. Na Stelanovo smo tukaj pokopali ob&es, oštova:!0 mater-vdovo, skrbno gospodinjo Marijo Košar, p. d. Vratarjevo iz Cogetinc. Rajna ,ie dočakala visoko starost 81 let. Bila je niati 14 otrok, izmed katerih jib še živi 8. Sest jih je že tunrlo, med njimi tudi 6. c. Franc, duhovnik redia sv. Dominika, in hSerka usmiljenka, č. sestra Brigita. Pokojnica je dalje časa bolehala; toda potrpežljivo in udano v voljo božjo je prenašala težave dolgotrajae bolezni. Sprevidena je bila večkrat s sv. zakra»oenti za umirajoče. Revežem je rada poraagala, kadarkoli in kjerkoli je le mogla. Kako je bila priljiibIjena, je pokazal njen pogreb, katerega se je vkljub hudi zimi udeležila izredno velika množica ljudstva. Blagi pokojnici svetila veBna hič! Spoštovani rodbini naše sožalje! MufhM ZasadL Dne 20. <!ec. se je preselil iz te solzne doline v boljše življeuje, sprevideu s sv. zakrainenti za umirajoče, posestnik Martin Lukovnjak. Bil je naročnik ,,Slov. Gospodarja", katerega je prav pridno prebiral. N. v m. p.! Mala Nedelja. Po kraiki bolezni je umrla Ludmila Krajnc, v Sitarovcih. Bila ]e veselje staršev. V ,goli je bila najpridnejša. Pogreb se je vršil dtae 15. grudna. Udeležilo se ga je obilo ljudi, šolska mladina, zastopana po našem odlikovaiiem g. narlučitelju in g. učiteljicah. Na svidenje uvi Bogu! Mala Nedelja. Naše Bralno društvo ima v nedeljo. dne 6. jan., svoje letno zborovanje. Vabijo se vsi udje in neudje. Zapisovali se bodo stari in novi vdje. Pridite v obilnem številu! Središče. Naša Dekliška Zveza je priredila v nedeljo, dne 9. dec, slavnost v čast našemu nesmrtnemu dr. Krekn. Slavnost je otvoril 6. g. kaplan, iiato so zapela dekleta ,,Zvezda mila je migljala." V srce gegajoča je bila deklamacija ,,Mati Slovenija plaka." V krasnih besedah je govoril 6. g. kaplan o pokojniku, podal njegov življenjepis, razložil in orissa-l njegovo neumorno delovauje, naslikal ga kakor pravega buditelja našega slovenskega naroda. Dr. Krek je umrl, ne smejo pa z n.Hm umreti njegovi načrti in ideje, ne, nikdar ne! Njegova dela izvrševati in širiti, to je naža naloga. Nato sta zopet sledili deklamaciji ,,Podajmo roke si za spas doraovine!" i;s ,Dr. Janezu Ev. Kreku." Dekleta zonet zaiioiejo ,,Beseda sladka domovina." C. g. kaplan se zahvali še vsem, ki so posetili slavnost ter poziva, naj vsak j o svo.iih močeh daruje za njegov spomenik, ki mu ga bodo postavili v Ljubljani. Tako smo skromno pofiastili velikega moža, kateri je vso svojo ljubezen posvetil bodoči jugoslovanski državi, Dr. Krek je preminul, a narod ga bo vedno imel v blagem in hvaležnera spominu. Slava mu! Rucmanci pri Sv. Tomažu. Moj brat Jak. RoSkar, oženjen na Ženiku pri Sv. Juriju ob Sč., je bil 26 mesecev za mrtvega proglašen, ker je izginil na severnem bojišSu, Dne 29. nov. pa dobim njegovo pismo, ki mi ga piše iz ruskega vietništva. V pismu naglaša, da mu ne gre slabo in da je že veCkrat pi«al tudi svoji ženi k Sv. Jiiriju na Sfi. Sčavnico. Pozdravlja svojo ženo, ntroke in vse znance. — Matilda Roškar, šivilja. Sv. Marjeta niže Ptuja. Dne 6. dec. je mirno zaspal v Gospodu Janez Lah iz Gajovec v 82. letu svoie starosti. Zadel ga je mrtvoud. Pogreb se je vrSil dne 8. dec. popoldne. Pokojnik je bil globoko \eren mož, 30 let občinski predlstojnik in 20 let cerkveni kliučar. Vršil je svojo dolžnosti zelo vestno. Dičilo ga ie mnogo lepih lastnosti, raed temi posebno tudi ljubezen do svojega naroda. Bodj mu zemliic,a lahka! Na svidenie nad zvezdnmi! Sv. Lovrcnc v Slov. gor. Na Božič smo spre»'ljali OOletno babico Ano Lajh iz Gradušaka k zadnj6mu pofiitku, katere sestro so tndi na Božlč 1. 1892 pokopali. Naj v miru počiva! Grllnoi. Dne 14. dec. je preminul Janez Veri-1-, velfiposestnik v Grlincih, po kratki in mufini ' Ifzni. N. p. v m.! Gerincl pri Ptuiu. Dne 13. dec. je umrla na vr.et.iu pljuS v 50. letu g. Marija Brenčič, roj. PetroviČ, soproga veleposestnika in mlinarja J. BrenSiPa v Gerinoih. Bila je pri mlinu zadnji član one Petrovifieve panoge iz Paoinja, ki je leta 1600 po ženitvi dobila eerinski mlin. Umrla je zlata mati, fiedlnostna Žena, S skromnostjo je znala prikrivati svoje vrline, le vedrega lica ni znala zatajiti, ako je mo"'»la napraviti komu kako veselie, in radostnega o8e* Di znala prikriti, ako Je mogla komu y fiern r<> magati. Kako lepc jej je pristojala ljubai radodarnoe: Ogromna rnnožica deželaiiov in ptujskih mešfianov ,io je spremila dne 15. dec. do preranega groba. Tu jo nas vse loraila težka žalost, pa da iožje prenesemo zadnji sloves, smo šepetali v grobuico: Blagor usiuiljenim, ker bodo usmiljenie doseigli! y>. Lovreac na Diavskera poiju. Naš ub ioski od:or ?e jt enogiasao izrekei zajugoslovau&ko deklHra«'-iK». Sv. Lovrenc na Drav. polju. Dne 3. dec. sta zvečer ob osmih vJomila skozi okno v kiet dva vojaka iz Šteriitala pri prevžitkarju 821etnein Martinu rredikaka. V kleti sta vrgla vrata iz tečajev ter u- <lrla v sobo, kjer je giuJii starček ta večer bil rav- no sam. En vojak ga je zgrabil in udaril po glavi, ter mu tišča] obveze za rane. ki jih je imel seboj, v usta, da ne bi mogel na pomoč klicati, drugi pa je premetaval pohištvo in iskal denar. Vzel je 214 K. \ato sta potegnila, a dozdaj še ju niso mogli izslecliti, dasi sta že prej večkrat beračila tudi v tej hiš'i kruh. Vojaki iz Sterntala postajajo sploh že prava nadlega za okolico. Beračijo in kradejo, in zlasti ua večer jih prihaja zadnji čas veliko število v okoliške vasi. Kebel na Pohorju. Vojska je pobrala skoro vse može in mladeniče iz naše 5are. Le žene, dekleta in stareki so ostali doma: i osestva so brez gospodariev. Revščina vlada povsod, kamor se človek ozira. Marsikaterega že ni več med živimi, krije ga zelena gomila v daljni tujini. — Razmere pri naši poštni r.ddajnici so zelo Čudne. Pisma in dopisnice ležijo po cel teden na oddajnici, predno pridejo strankam v roke. Prosimo poštno ravnateljstvo, da napravi red. — V občini Kot je neki Vincenc Plibršek pri vasovanju ubil svojega tekmeoa, da je ta po 20 urah izdihnil svojo dušo. Galicija, pri Celjn. Na Sveti večer, dne 24. decembra, je po dolgera bolehanju umrl Franc Reher. p. d. pernovski Fervega, 73 let star. Bil je dolgoletni cerkveni kljuCar, dvakrat tndi župan v Veliki Pirešici. Prijaznega Fervegovega o5eta je vsak rad imel. N. v m. p.! — Dne 14. nov. se je ubil domači ubogi Anton Puhlin; padel je ponoSi iz kozolca pri "¦'erdinandu Krolec na Pirešici. Bi] je takoj mrtev. Bog mu daj mir!